Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Vemo, da ima pisatelj George Martin prav, ko pravi: "Kdor bere knjige, živi tisoč življenj." Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: prisluhnite podcastu Zgodbe za otroke. Bere Jure Sešek.
Uvod v današnjo šmarnično zgodbo je precej zahtevni del evangelija. Otrokom, junakom pripovedi, ga bo razložila Marija. Tudi nas bo spomnila na lepoto zakramenta sprave in na pomembno vlogo mučencev v krščanski zgodovini.
Otrokom se zdi grozno in neverjetno, da je Juda Iškarijot izdal Jezusa. Njegov učenec je bil, poslušal ga je in hodil za njim, potem pa … Nemogoče! Marija pa jih vpraša: “Mislite, da ga vi ne bi mogli izdati?” Začelo se je izpraševanje vesti.
Glavni junaki naših šmarnic nam tokrat povedo, da Gospod ne kaznuje, da nam nikoli ne želi slabega. Odpušča in želi, da po padcu pademo.
Naši prijatelji so, po Marijinem vabilu, na srečanje s Kraljico pripeljali nove prijatelje. Marija je spregovorila tudi o obletnici prikazanja fatimskim pastirčkom.
Otroci, glavni junaki letošnjih šmarnic, tokrat razmišljajo o Jezusu, ki je pastir. Ovce ga poslušajo, ker vedo, da jih ima rad in zaupajo Vanj, ki jim bo pokazal pot do dobre paše. Jezus je torej pastir, pa mi, smo res njegove ovce?
Tokrat že naslov pove vse in lepo vabi k poslušanju šmarnic. Bog deluje, Božja beseda nagovarja, če ji le dovolimo, da vstopi v nas.
Erazem je v dvomih. “Pravijo, da je Jezus usmiljen in da ljubi vse ljudi, tudi grešnike. Le zakaj je potem tako nepopustljiv? Zakaj pusti, da ga učenci zapuščajo, jim res ne more ustreči?”
Glavni junaki naše zgodbe so spoznali, da, kadar se sprejo, niso prav nič drugačni od tistih, ki so se v evangeliju ob Jezusu brez zveze prepirali. Staknili so glave in se mirno pogovorili o evharistiji in čistem srcu.
Karla, Jan in Erazem so, po marijinem nasvetu, na srečanje z Gospo povabili tudi Lučko. Kako presenečena in hvaležna je bila, ko je spoznala, zakaj naši junaki vsak dan po šmarnicah tečejo na rob gozdne jase …
Tokrat bodo marijini odgovori, nasveti avtorice zgodb in šmarnična naloga opozarjali na resnico, da Jezus ni prišel na svet, da bi delal, kar si sam izmisli, ampak to, kar mu naroči Oče. Po tej resnici bo lažje ubogati starše in učitelje …
Danes bo Marija otrokom razložila, zakaj se Jezus v evangelijih predstavlja s simboli. Zakaj pravi, da je pastir, vinska trta, vrata …
Otroke, ki nam pripovedujejo zgodbo srečevanj z Marijo, bo tokrat zanimalo, kako je Jezus presodil, da so učenci pravi za nadaljevanje poti njegovega nauka med ljudi. Posebej Peter. Saj ga je vendar zatajil zaspal je med njegovo molitvijo …
Jezusove besede, da brez Njeega ne moremo ničesar storiti, niso poniževanje, ampak tolažba. Zato: naredimo, kar moremo, rezultat pa vedno prepustimo Bogu.
Že učencem ni bilo lahko razumeti, kaj pomenijo Jezusove besede o poti, resnici in življenju, kaj šele nam. Pomagali nam bodo otroci, junaki šmarnic, ki bodo o vseh dvomih vprašali Marijo. Odgovorila jim bo.
Otroci komaj čakajo, da po šmarnicah srečajo Marijo. Tokrat jih bo zanimalo, kako je njen Sin pomnožil kruh in ribi. Je šlo za neke vrste čarovnijo?
Spoznajmo Jana, Erazma in Karlo, glavne junake naših šmarnic. No, glavna junakinja bo Marija, ki bo vsak dan odgovorila na nekaj vprašanj radovednih otrok. Najprej jih bo zanimalo, če je imela le enega otroka.
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Eva se zaveda, kako pomembna je skrb za ohranjanje zdravja našega planeta. O tem je razmišljala tudi v svoji molitvi.
Tilen je poln energije in molitev mu pride najbolj prav zvečer, ko ob njej sladko zaspi.
Modrost, na katero je naslonjena molitev in zgodba, ki jo je v škatlo dala Manca, je: “Prijatelji pridejo in grejo, družina pa ostane.”
Adam je svojo molitev oblikoval po zgledu svoje babice, ki se zaveda, da je treba pravi čas sejati, če hočeš svoje kašče bogato napolniti z žetvijo.
Ko je Lana nevarno zbolela, so se njeni bližnji močno začeli zavedati, da je vsako življenje čudež in Božji dar. Lanina zgodba vas bo spomnila na to.
Maksu veliko pomenijo sporočila, ki jih s prijatelji deli preko družbenih omrežij, in ve, da lepa beseda vedno lepo mest najde. Kako in kakšna sporočila pa dosežejo Jezusa?
Kako nenavaden naslov zgodbe! Prisluhnite ji, ničesar ne bomo odkrili vnaprej ….
Kam sodi molitev? Le v cerkev? Ne, saj je vendar pogovor z Bogom in za to sta čas in kraj vedno prava.
Nikolaj nas v svoji zahvali za duhovnika poduči o tem, kaj je ambasada v župnišču in pove, da poznamo tudi Marijino ambasado.
V trenutku svoje sreče je Ema prekipevala od radosti. Na listek z molitvijo je izlila svojo hvaležnost.
Živa ima veliko želja, a spoznala je, da vse v resnici zanjo niso dobre. Uči se prositi za tisto, kar potrebuje.
Miha je v škatlo molitve izročil molitev za odpuščanje. Čeprav ni zmogel besede “oprosti? ob pravem času, se je zavedal, da je to treba urediti. Najprej z Jezusom …
Luka podučijo, da obisk svete maše ni neka obveza, ampak lepa priložnost, ad smo Jezusu in Mariji še bližje. Tudi med počitnicami.
Ožbej se v družbi velikokrat počuti zapostavljenega, a o lokomotivah ne ve nihče toliko kot prav on. Odslej moli za to, da bi se svoji močnih lastnosti zavedali tudi drugi spregledani otroci.
Jakob si želi, pa tudi moli za to, da bi se naši starši vedno pametno odločali. Oče in mama mu večkrat rečeta: “Eni otroci imajo pametne telefone, drugi pa pametne starše.”
V juniju bomo prebirali zgodbe iz knjige Škatla, ki jo je spisala Saška Ocvirk. V prvem delu boste spoznali za kakšno škatlo gre in kako lepe zgodbe skriva v sebi. Ne, ne skriva jih, razdaja jih.
Ob vrnitvi v Slovenijo je misijonar Majcen spoznal, da lahko več dobrega stori od doma, kot, če se znova poda v spremenjeni Vietnam.
Andrej Majcen je Vietnam zaputil med zadnjimi leta 1976Odločil se je, da sprejme vabilo in odpotuje na Tajvan.
Aprila 1975 so Saigon zavzeli Hošiminhovi borci, ki so mesto poimenovali po njihovem voditelju Hošiminh. Postopno so iz države pregnali vse tujce in se polastili tudi njihovega premoženja. Misijonar Majcen je vse skrbi izročal Marijini priprošnji.
Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.
Salezijanske so v Vietnam prispele leta 1960. Gospod Majcen jih je spodbujal, naj pri vzgoji dekli skrbijo, da bodo oznanjevale Jezusov evangelij, hkrati pa spoštovale njihovo domačo kulturo in običaje.
misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.
Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.
Dijake srednje šole v Thu Ducu je nenapovedano obiskal vietnamski predsednik.