Podcasts about tokrat

Zdravo. Tokrat se z Apostoli žura, bogovi, zmaji, Branetom, bogom lubezni in ostalimi mnogoboštvi pripravljamo na epski konec sveta, ki vas vse, ki smo / ste bili cepljeni proti COVID-u 19, čaka jutri, ko bo, če verjamete dobro znani teoriji zarote, na svoj rojstni dan, Bill Gates, lastnoročno pomoril dve tretjini prebivalstva planeta. Hvala, ker ste nas poslušali do bridkega konca.

Ob dnevu avstrijske republike, ki ga v naši severni sosedi praznujejo 26. oktobra, bo potekalo več dvojezičnih kulturnih prireditev Dober dan, sosed, ki jih pripravljajo domača kulturna oz. prosvetna društva ob podpori Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Tokrat bo v ospredju leto spominjanja. Prva prireditev bo nocoj v Mestni hiši v Borovljah, kjer bo nastopil tudi Komorni zbor SPD Borovlje; misli k prazniku bo imel nekdanji predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Valentin Sima. Jutri bo Dober večer, sosed z obširnim programom potekal v Lepenski šoli. Med drugim bosta Karla Haderlap in Jozi Pasterk pripovedovala zgodbe, brala bo Nika Skudnik, nastopil bo glasbenik Tomaž Boškin. V Kulturnem domu v Dobrli vas bodo jutri nastopili mladinski zbor Sweethearts, mešani pevski zbor Srce, Artphonica iz Celovca, hkrati bo tudi prezentacija dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije iz Celovca o usvajanju jezika v predšolskem obdobju. Slavnostni govor bo imel odvetnik mag. Rudi Vouk. Na Radišah bo prireditev potekala v nedeljo v Kulturnem domu, sodelujeta pevski skupini tamkajšnjega Slovenskega prosvetnega društva in duo FinePulse, misli ob prazniku pripravlja direktor Koroškega muzeja Wolfgang Muchitsch.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po sestanku s predsedniki parlamentarnih strank o tem, kako preseči blokado pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, sporočila, da bo na željo koalicije kljub bližajočim se volitvam ponovila oba razpisa. Po besedah predsednice so se dogovorili še, da bodo volitve marca. Drugi poudarki oddaje: - Delničarji Vzajemne so izvolili nov nadzorni svet. Delnice zdravstvene zavarovalnice bodo po njenem preoblikovanju v delniško družbo predvidoma začele kotirati na borzi v začetku prihodnjega leta. - Usoda srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom ostaja nejasna. Donald Trump trdi, da ne namerava izgubljati časa, v Moskvi pa poudarjajo potrebo po dodatnem usklajevanju. - 4 leta po razdejanju Mozirske koče je Golte znova prizadel požar. Tokrat sta pogoreli koči Pri Žlajferju in Trije ploti.

Tokrat se v Drugem pogledu odpravljamo v državo, ki ima skoraj 110 milijonov prebivalcev in se tako uvršča med najbolj naseljene na svetu ‒ na Filipine. Iz te države namreč prihaja Angelie Korenjak, ki je v Slovenijo prišla zaradi ljubezni. Lani Furlan je povedala, kaj najbolj pogreša in kako ji gre slovenščina.

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. Tokrat spoznamo Mateja Pintarja, ki je že več kot 25 let učitelj na dvojezični osnovni šoli v Špetru. Po večini uči slovenščino. Ker je v Benečiji pogovorni jezik večinoma italijanščina, je zanj to, da kateri izmed učencev šolanje nadaljuje na slovenski srednji šoli in potem še na slovenski univerzi, velik uspeh. Ker imajo učitelji v zamejstvu v Italiji možnost enoletnega izobraževanja v Sloveniji, letos ne poučuje, ampak obiskuje predavanja magistrskega študija govora na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Zdravo. Tokrat začnemo s filozofsko razpravo o tem, ali je svet res padel s tečajev, odkar nas je zapustil David Bowie?! Vmes so se zgodili Trump 1, COVID, Ukrajina, Gaza, Trump 2, Bill Gates pa za dve tretjini planeta 28. oktobra "načrtuje" očarljiv skupinski samomor. Mi pa nadaljujemo z debato o kapitalizmu, distribuciji hrane ter razmišljamo o vplivu medijev na človeško psihologijo in pogled na svet nasploh. Sledi razglas o dvelovniku: našli smo trgovino, ki je odprta LE dva dni na teden. Bravo. Potem pa preidemo k razpravi o delavskem razredu, poštenem plačilu, malicah, ... na koncu se vse skupaj nežno zlije v debato o hrani v nepokvarljivi oblik (nedolžni zajec), svetovni politiki in Revolutu. ⏰ Do konca sveta je še 8 dni.

»Jaz bi rabila, da bi eden prišel spat z mojo taščo.« Ta na videz nenavadna prošnja, izrečena sredi pogovora, je v resnici utelešenje globoke stiske, teže, obupa in nemoči svojcev, ki skrbijo za osebe z demenco. Tokrat smo v podkastu poskusili odgrniti zaveso z bolezni, ki ne prizadene le bolnika, ampak vso družino, prijatelje in skupnost. Demenca, pogosto opisana kot »nepričakovani gost, ki pride brez vabila in ostane preveč dolgo«, je mnogo več kot zgolj pozabljanje. Gre za krovni izraz za več kot sto bolezni, ki vplivajo na delovanje možganov, najpogostejša med njimi je Alzheimerjeva bolezen. Vpliva na mišljenje, vedenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Čeprav je pogostejša po 65. letu, se lahko pojavi tudi prej. Tatjana Cvetko, zdravnica splošne medicine in predsednica društva Primorske spominčice, se je z demenco profesionalno srečala pred več kot dvema desetletjema. Takrat podpore praktično ni bilo. »In tako smo pravzaprav zastavili delo, ki še traja,« je povedala o nastanku skupine za samopomoč za svojce bolnikov z demenco. Iz te pobude je zraslo društvo Primorske spominčice, ki danes deluje v Izoli, Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani, in kjer se svojci in strokovnjaki, pa tudi bolniki, redno srečujejo.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

Tokrat smo bili povezani s Slovenci v ZDA. V Kansas Cityju v zvezni državi Kansas so nedavno praznovali 100-letnico slovenske župnije Svete Družine in pripravili 17. Slovenefest. Praznovanja se je udeležil raziskovalec slovenskega zamejstva in izseljenstva dr. Dejan Valentinčič, ki je pripravil tudi nekaj pogovorov z rojaki. Tako smo slišali, kako je prišlo do ustanovitve župnije in tudi kako ohranjajo slovenstvo. Tudi nekaj petja je bilo slišati ... Objavili smo še nekaj novic.

V turističnih oddajah to jesen predstavljamo turistična društva in njihove aktivnosti. Tokrat smo se ustavili v kraju Polenšak v občini Dornava, kjer lokalno turistično društvo vsako poletje organizira tradicionalni Praznik žetve, z razstavo kruha in pogač. Daleč naokrog pa so znani po okusnih gibanicah. Čaka nas tudi nadaljevanje radijskega potepanja po Venezueli.

Tokrat smo se v Mali šoli finančne pismenosti poglobili v svet naložbenih skladov. Kaj pravzaprav pomenijo izrazi, kot so delniški, mešani, obvezniški in denarni skladi? Kako se med seboj razlikujejo, komu so namenjeni in kakšna so njihova tveganja ter potencialni donosi? Z nami je bil finančni strokovnjak Simon Meglič.

Tokrat smo se posvetili tistim, ki imajo sončno elektrarno in so se soočili z vprašanjem, kako izbrati pravi baterijski hranilnik zanjo. Zakaj je to sploh potrebno? V studiu se nam je pridružil Gregor Novak, direktor družbe Suncontract.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Maja Moll. Pesnica, naj bo to najboljša ali najnatančnejša oznaka, Svetlana Makarovič pred bralce polaga svojo četrto zbirko haikujev Tista dežela. »Štirje letni časi, štiri knjige,« beremo na zadnji platnici, a pri interpretaciji zbirke je to bore malo v pomoč. Zima vezilja in Naj bo poleti sta morda nakazovali smer, kjer bi bil lajtmotiv posamezen letni čas, a se je pri zadnjih zbirkah zasukalo drugam. Lanska zbirka Ognji in sence ter letošnja Tista dežela sta kakor dvojčici. Že oblikovno, saj se na platnicah stikajo odtenki črne in roza barve – govorice hočejo, da sta to pesničini najljubši barvi. Tematsko pa zbirki zaokrožata spomin in slovo: če je bila prva spomin, je druga slovo. V zadnji z velikimi tiskanimi črkami na zadnji platnici beremo odlomek iz zadnjega haikuja zbirke: »NIKOLI VEČ. / ALDREI AFTUR.« Ali pač? Zbirko sestavlja preko 200 haikujev, kar je več, kot jih je pesnica uvrstila v prejšnje zbirke. Razporejeni so v tri širše sklope: Vodales, Živinmlini in, naslovna, Tista dežela. Dober vstop v branje zbirke Tista dežela ponuja tudi zbirka Tisti čas iz leta 1993. Avtorica se je nato čez slabo leto odpovedala pisanju poezije z izdajo svojih »najboljših pesmi«, kakor jih je označila, v antologiji Samost. Pesnica, naj poudarimo ponovno, se pisanju pesmi, seveda ni mogla odpovedati, pač pa se je, iz distance to lahko trdimo, zgodil premik k drugačni poetiki. Odmevi prve so vidni še v njenih pesmih v pravljicah za odrasle in tistih, ki so bile umeščene v knjigo V tem mrazu iz leta 2015. Haikuje Svetlane Makarovič moramo brati kot premik k drugačni poetiki skozi obliko. Torej, oblika narekuje vsebino oziroma poetiko. Narekovati je najbolj natančen glagol za tovrstno poezijo. »Pa brez zamere – / haiku se sam utrne. / Jaz le beležim,« zapiše in povzame svoje ustvarjanje. Že večkrat je poudarila, da pisanje haikujev pri njej poteka kakor kakšno asociativno pisanje, kjer se verzi vrstijo in vrstijo, utrinjajo. Kot v prejšnjih zbirkah avtorica tudi v tej sledi zlasti naravnim podobam, kar ubesedujejo naslovi sklopov v zbirki. Prva dva, Vodales in Živinmlini, sta si najbližja, če povzamemo: lesen mlin, ki večno vrti vodo. »Iz ognja v vodo. / Tu zakaj in tam zato. / Večno vrtenje.« Naravnim motivom se pridruži človek, ki je največja naravna katastrofa: »Beži in skrij se! / Najhujša zver je človek. / Zver, ki je v meni.« Če je bila v prejšnji zbirki med drugim prisotna podoba naravnih nesreč, se jim tu kot povzročitelj večkrat bolj izrazito pridruži človek: »Bister potoček, / od gnojevke posiljen, / je dušo spustil.« in na drugem mestu: »Glejte vodico, / kako se blešči. / Od kemikalij.« Groza, za katero si je človek sam kriv, in, kar strahotno pretrese, je to, da rešitve ni: Nekateri haikuji so res »močni in ostri kot britev«, kakor jih sicer brezidejno in nezanimivo, torej votlo, označuje njihova založba Mladinska knjiga že vrsto let. Ob nekaterih pa se zdi, da se je britev že skrhala in je jezik zašel k prežvečenim, neizvirnim zapisom: »In je zveličar / vodo v vino spremenil – / hozana na eks.« in na primer: »Nad goricami / klopotci klopotajo / o pijandurah.« Tudi sicer sta prva sklopa najmanj izčiščena in bi nekatere haikuje lahko izločili, saj ne pripomorejo h koherentnosti izraza tematike. Zadnji sklop je izrazno najboljši, saj skozi potovanje po »tisti deželi«, po Islandiji, ki je Svetlani Makarovič tako ljuba, nekoč se je celo želela preseliti tja, zaživita spomin in zgodovina: »Žareče srce / neznane Islandije / ogreva spomin.« Ta sklop prinaša svežino k pesničinemu ustvarjanju. Z vso konkretnostjo prostora sega onkraj njega. Vabi nas kakor v mitsko pokrajino: »Tuja dežela. / Za vsakogar drugačna. / Sama sebi dom.« Ob branju se ne moremo znebiti občutka, da je zbirka Tista dežela slovo od tovrstnega ubesedovanja: »Tokrat sem prišla / čisto zares zadnjikrat. / Nikoli več. / Aldrei aftur.« S to štirivrstičnico je Svetlana Makarovič presekala ustvarjanje v strogi formi haikuja, torej 5, 7, 5 zlogov. Sledi premik k drugačni ubeseditvi, lahko predvidevamo, da so bili haikuji most k le-tej, vmesna postaja. Kakor je pesnica povedala v nedavnem intervjuju za časopis Delo, pripravlja novo zbirko pesmi o kruhu, to pa diši po bolj izraziti ljudski motiviki. No, pa bo prišla še ena zbirka. Da ne bo več pesnila, je rekla … zarečenega kruha se največ poje. Hvalabogu, naj dodamo.

V naslednjih tednih bomo dali besedo turističnim društvom; ta z najrazličnejšimi zgodbami pomagajo ohranjati kulturno dediščino in se trudijo predstavljati kraje. Tokrat smo se ustavili v občini Hajdina, ki se ponaša z bogato zgodovino; prav številna društva pa skrbijo za to, da preteklost ne gre v pozabo in da se pri njih ustavi vse več turistov. Iz tega majhnega kraja smo odpotovali še v svet; odkrivamo Venezuelo.

2.⁠ ⁠kolo Lige OTP banka ni prineslo samo razburljivih tekem, ampak tudi Blokadin komentar.Tokrat sva usklajeni duo Gašper in Bwaž povedala vse o tem, kaj se je dogajalo v naših dvoranah v 2. kolu in špekulirala, kaj se bo dogajalo v 3. kolu.Vabljeni k poslušanju!

NULL

Čeprav največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, pa je jagodičevja iz leta v leto več. Tokrat smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ki jih moramo zdaj jeseni in na pragu zime opraviti, da nas bo jagodičevje na naših vrtovih razveseljevalo prihodnje leto. Naša gostja je bila Alenka Caf, svetovalka specialistka za sadjarstvo na KGZ Ljubljana.

Psihologinja, ki je v rožnem vencu našla način, kako se soočiti s tesnobo, raziskava, ki potrjuje, da je Rožni venec lahko tudi oblika terapije in Kanadčana, ki sta prodala uspešno podjetje in luksuz zamenjala za Medžugorje! Tokrat smo prebrali tri prispevke s spletne strani Aleteia.si, ki govorijo o moči te preproste molitve.

Zdravo. Tokrat snemamo v “črni sobi”, brez glasbene podlage, v težkih pogojih, ki so podobni snemanju igralcev pred “green screenom” in tudi mi čutimo podobne vrste pritiske. Medtem ko se navajamo na nov studio, elegantno zdrsnemo v oglasni blok (prijazno vas povabimo na hvalazavseribe.si). Sledi poročilo iz Berlina: navijači na steroidih, medalja z leskom in taktični izračun, kako maraton preživiš z malo teka in veliko ponosa. Nato se čudimo letalski logiki iz Floresa, štejemo tovornjake in še vedno čakamo tisti famozni “šalter” za potnike, ki so zgrešili Avstralijo. Tudi o Zadnji priložnosti: Kiri, Moose (ne los!) in večno zamujajoči gospod Čondo, piščanci namesto koz ter soba, ki se izkaže za … hodnik. Komodo? Še ne še. Najprej spanje, naslednjič pa zmaji.

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.

Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.

Tokrat so nam družbo delali mladi udeleženci tekmovanja Euroskills, ki je potekalo v Herningu na Danskem. Od 9. do 13. septembra so tokratni gostje tekmovali na prestižnem evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov, starih med 16 in 25 let, mladi pa na njem tekmujejo v več kot 38-ih različnih panogah. Letos se je za medalje potegovalo 600 nadarjenih mladih strokovnjakov iz vse Evrope, slovensko ekipo pa je zastopalo 14 mladih. Letošnje tekmovanje v Herningu je potekalo pod geslom Skilled for a greener future, takšno tekmovanje pa velja za največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja v Evropi.

»Jaz bi rabila, da bi eden prišel spat z mojo taščo.« Ta na videz nenavadna prošnja, izrečena sredi pogovora, je v resnici utelešenje globoke stiske, teže, obupa in nemoči svojcev, ki skrbijo za osebe z demenco. Tokrat smo v podkastu poskusili odgrniti zaveso z bolezni, ki ne prizadene le bolnika, ampak vso družino, prijatelje in skupnost. Demenca, pogosto opisana kot »nepričakovani gost, ki pride brez vabila in ostane preveč dolgo«, je mnogo več kot zgolj pozabljanje. Gre za krovni izraz za več kot sto bolezni, ki vplivajo na delovanje možganov, najpogostejša med njimi je Alzheimerjeva bolezen. Vpliva na mišljenje, vedenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Čeprav je pogostejša po 65. letu, se lahko pojavi tudi prej. Tatjana Cvetko, zdravnica splošne medicine in predsednica društva Primorske spominčice, se je z demenco profesionalno srečala pred več kot dvema desetletjema. Takrat podpore praktično ni bilo. »In tako smo pravzaprav zastavili delo, ki še traja,« je povedala o nastanku skupine za samopomoč za svojce bolnikov z demenco. Iz te pobude je zraslo društvo Primorske spominčice, ki danes deluje v Izoli, Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani, in kjer se svojci in strokovnjaki, pa tudi bolniki, redno srečujejo.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

Zdravo. Tokrat mimo betona in štange skočimo do ideje o naši stolpnici v Londonu z velikim sijočim napisom na vrhu, Aljo se spomni na velike ognjene črke nad Innsbruckom (Innsbruck, pripravi bencin in hlode, ali pa LED-trak, odvisno od regulacij). Množični turizem mora postati bolj trajnosten in to bo za nas storil kapitalizem. To se bo zgodilo takrat, ko bo vse tako drago, da nihče od nas ne bo mogel več nikamor! Mi se vrnemo k knjigi, ekipa je v zraku, najprej morajo prileteti do Labuan Baja, a se zdi, da se vozijo z letali Air Uganda. Polovica kabinskih merilnikov ne dela - kar je super, ker imata pilota polovico manj skrbi, kaj bi lahko šlo narobe. Zabavajo nas tudi letališki terminali (kolibe), pristanki in prtljaga. Še ena epizoda polna potopisnega kaosa, Douglasovega humorja in naših nebuloz.

Koliko jih pa vi govorite? In kako dobro? Je danes, ko si lahko pomagamo z neštetimi pripomočki in prevajalniki, znanje več jezikov sploh še pomembno? Tokrat se Ajda in Tadej pogovarjata z vami.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Tokrat brskamo po arhivu in se ustavimo v plezalni steni. Ste tudi vi morda med ljubitelji plezanja? Ali pa recimo stiskate pesti za Janjo Garnbret in njene kolegice in kolege? "Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana pa je Mojca Delač pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverila, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije.

Tokrat smo se v Gymnasiumu dotaknili še ene življenjske teme - z mladimi smo govorili o njihovi izkušnji raka v najstniški dobi in predstaviti pomen povezovanja, podpore in ozaveščanja. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L s Teniškim klubom Olimpija to soboto namreč organizira dobrodelni teniški dogodek "As za zmagovalce", za male in velike zmage bolnikov s krvnimi raki. O svoji izkušnji s prebolevanjem raka pa sta spregovorila Ajda Cvelbar Kern (29 let) in Janež Matko Juvančič (21 let), z njima pa sta prišla tudi Janeževa mama Alenka Matko Juvančič, soorganizatorka dobrodelnega dogodka iz Tenis kluba Olimpija in sedemnajstletni Jure Vovk, prostovoljec in tenisač.

Zdravo. Tokrat snemamo na daljavo. Ima kdo od nas COVID-19 ali smo pač bankrotirali in nimamo niti za bencin do studia (če ta sploh še obstaja)? ⁠hvalazavseribe.si⁠ vas pričakuje. V epizodi začnemo z modro mislijo, da nikoli ne moreš toliko s telesom naredit', kot lahko z usti zafrkneš, zato le treniraj tudi ti na ⁠telovadec.si⁠. Oglasi se tudi naš dopisnik za Bali in poroča, kakšno je stanje insta turizma na otoku (visoka), kakšno je stanje žur turizma (še višje) in še nekaj malega o knjigi. Če se vam zdi, da vam notranji glas govori preveč čudne stvari, raje ne sprašujte za nasvet Chat GPT-ja. Pokličite 24 urno linijo 116 123, povezave na druge oblike pomoči pa v zapiskih … in ne pozabite: "Lepo se imejte in radi se imejte!"

Zadnje dva tedna smo jezikali v koroščini, štajerščini in dolenjščini. Povod sta bila dva razmeroma nova jezikovna koledarja (Koroški in Dolenjski argo). Tokrat pa gremo v Slovensko Istro, kjer je zgodbe svoje none Vance začela popisovati Mirella Baruca. Najprej na Facebooku, potem kot časopisni podlistek v Primorskem dnevniku, kmalu bodo izšle tudi v knjigi.

V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.

V pogovorih z misijonarji se najpogosteje ustavljamo pri njihovem delu z ubogimi, pri zahtevnosti pastoralnega, socialnega in zdravstvenega dela. Tokrat pa smo misijonarko v Ugandi s. Uršo Marinčič vprašali tudi, kako si oddahne, kako si nabere novih moči.

Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naša gostja je bila dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.

Zdravo. Tokrat z vami delimo nasvet največjega strokovnjaka za strupene ugrize in pike smrtonosnih živali, dr. Struana Sutherlanda, ki je bolj enostaven, kot bi se vam sprva mogoče zdelo. Po uvodni debati o klapah, odštevanju, pevskem zboru, videu in še čem, ustanovimo še Združenje za zaščito plena in se preselimo v Avstralijo. Tam ugotovimo, da narava ni prijazna babica, ampak bolj mačeha iz kakšne stare pravljice. V epizodi se posvetimo drugemu delu 2. poglavja, če vam bo zmanjkalo tem za kavomat, komodski zmaj in njegove prehranske navade zagotovo rešijo zadrego. Zahvalimo se tudi za 42 ocen na Apple Podcasts in vas rotimo, da nam ne dajete več ocen, še manj pa recenzij. Hvala lepa.

Tokrat je gost strokovnjak za požarno varnost v sodobnih stavbah, dr. Aleš Jug iz Zavoda za gradbeništvo, kjer vodi odsek za požarne raziskave in inovacije. Slednjega so ustanovili v okviru uspešno pridobljenega projekta FRISSBE (fire-safe sustainable built environment – ognjevarno trajnostno grajeno okolje), ki je bil razpisan v okviru ERA Chair Horizon 2020. Sodelavci FRISSBE so na začetku meseca v Ljubljani organizirali Evropski simpozij o požarni varnosti v trajanju treh dni, ki je zbral dobrih 150 raziskovalcev iz vsega sveta. Sogovornik povzema izkušnje iz tega simpozija, eden od njegovih poudarkov je bil, kako znanost, industrija in zakonodajalci lahko sodelujejo pri oblikovanju smernic požarne varnosti v pogojih z novimi gradbenimi materiali. Po izkušnjah gasilcev se požari v notranjih prostorih z novimi gradbenimi materiali (povečini umetnimi) razširijo nekajkrat hitreje v primerjavi z organskimi materiali kot je npr. les, in tudi zagorijo z višjo temperaturo. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da zakonsko določeni kriteriji za požarno varnost premalo upoštevajo navedene lastnosti vnetja in gorljivosti sodobnih umetnih gradbenih snovi. FOTO: Utrinek iz enega od preizkusov gorljivosti materialov Odseka za požarne raziskave in inovacije v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo v Logatcu VIR: Odsek za požarne raziskave in inovacije, ZAG

Nov teden, nova Disko grupa! Tokrat skačemo z ene celine na drugo. Od španske Vuelte in protestniškega dirkanja, do kanadskih klasik, kjer so kolesarji preizkusili formo pred svetovnim prvenstvom. Kdo ni stal na podiumu v Madridu? Kdo je v Kanadi razkazoval šprint? In kakšne so napovedi za Afriko? Vse to v novi epizodi. Prisluhni!Aja, pa še to. Naroči kolesarske nogaviceDisko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Tokrat smo spregovorili, da so v občini Ivančna Gorica obeležili 35. obletnico potrditve dokumentov vojaškega zavarovanja slovenske osamosvojitve. Šli smo v najstarejše slovensko mesto, na Ptuj, kjer so postavili več kot pet metrov visoko bronasto skulpturo kurenta ter v Lendavo, kjer mineva deset let od odprtja stolpa Vinarium. Povabili smo vas še v Stiški samostan, kjer bo tradicionalni Semanji dan rokodelcev in pridelovalcev hrane ter v Kamnik na dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Spomnili pa smo tudi, da bratovščina odraslih skavtinj in skavtov Domžale praznuje 25 let delovanja.

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji je že po naslovu namenjena očetom, toda, kot pravi uvod, bosta po branju oba, oče in mati, drugačna, kot sta bila prej. Temu lahko pritrdim in več kot priporočim delo avtorice, ki je zdravnica pediatrinja, svetovalka za mlade v Michiganu. Tokrat smo iz knjige z naslovom Močni očetje, močne hčere, ki jo je napisala Meg Meeker in je izšla pri založbi Ognjišče, prebrali nekaj odlomkov iz drugega poglavja z naslovom Vaša hči potrebuje junaka.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično: spomnimo se daljinca na kabel, prvih igralnih konzol iz konca 70-ih in 80-ih, ter (ker je september) študiramo, katere podkaste je najbolje poslušati v gneči na cesti. Iz te debate nas katapultira do drznega teološkega vprašanja, ali res obstaja bog prometnih kolon in ali ga slučajno častimo vsakič, ko hupamo. Ali pa hupanje deluje kot cerkveni zvon? Sveta Feltna ali Sveti Hupko, usmili se nas. Namesto nas najde rešitev za manj gneče Roman Mars, mi pa brainstormamo, kateri podkast najbolj pomirja na začetku kolone na Celovške, potem pa čudežno preidemo na 2. poglavje knjige Zadnja priložnost. Tri leta po dogodkih iz 1. poglavja so naši junaki na lovu za komodskim zmajem. Mi pa razmišljamo, zakaj so nam plazilci manj simpatični od kosmatih mesojedcev.

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

Tokrat gostimo raziskovalko voda in hidrogeoloških lastnosti kraškega podzemlja iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, višjo znanstveno sodelavko, izr. prof.dr. Natašo Ravbar. Povod za povabilo je bilo dejstvo, da je kot soavtorica sodelovala pri nekajletnem nastajanju, po sklepu urednikov pri enem od petih, najboljših objavljenih člankov leta 2024 v znanstveni reviji Hydrogeology Journal. Gre za članek Flooding and flood water storage in karst systems of the Mediterranean region (Poplave in zadrževanje poplavnih voda v kraških sistemih Sredozemlja), pod katerega se podpisuje vodilni avtor dr. Julian Xanke. »Poplave so ponavljajoč se naravni pojav, ki ima lahko tako življenjski kot uničujoč vidik,« se začenja na spletni strani revije objavljeni povzetek. V nadaljevanju beremo, kako so poplave ponekod »pomemben element sezonskega hidrološkega cikla«, ki zagotavljajo vodo za rastlinstvo in živalstvo, žal pa so lahko tudi »uničevalna sila, ki ogroža življenja in povzroča veliko škodo«. Članek nato na desetini primerov s kraških območij v Sredozemlju predstavlja različne hidravlične odzive kraških vodonosnikov na močne padavine, popiše nastajanje poplav in prinaša opise inženirskih posegov za boljši nadzor nad njimi. Sogovornica tako povzame izkušnje kolegov o tej tematiki v različnih kraških sistemih Sredozemlja. Ampak najprej moramo viške vode na kraških površinah in pod njimi razumeti, pa je osnovno sporočilo tako članka kot pogovora v oddaji. FOTO: Visoke vode v Lučkem dolu decembra 2008 VIR: Nataša Ravbar

Tokrat je odmevala 20. izvedba Blejskega strateškega foruma. V povezavi s tem je zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver komentiral tudi reševanje konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter vlogo Kitajske na mednarodnem političnem parketu. Nekaj besed je namenil še dogodku Katoliške mladine z vojaško tematiko, ki je ob napovedi dvignil precej prahu in je bil na koncu preklican.

Pred nami je Nacionalni mesec skupnega branja 2025, ki je namenjen spodbujanju branja in okrepitvi bralne kulture pri nas. Tokrat bo v središču glasno branje in pripovedovanje. Strokovnjaki ugotavljajo, da beremo več kot kdaj prej, pa imamo kljub temu vedno več težav z razumevanjem in sprejemanjem informacij. Zato ne presenečajo izsledki raziskav, ki razgrinjajo upad bralne pismenosti celotne populacije. Kako jo izboljšati? Kakšna je pri tem vloga izobraževalnih ustanov, tudi knjižnic? Kako na bralno pismenost vpliva branje na digitalnih platformah? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Štrukelj, Nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja 2025; dr. Gaja Kos, predsednica Bralne značke Slovenija; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in predsednica Bralnega društva Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Zdravo telovadke in telovadci, raziskovalke in raziskovalci ter štoparke in štoparji. Tokrat (bo)ste priča izumu novega telovadnega podkasta telovadec.si, kjer vas bomo vsak dan (ali teden) motivirali, da se boste gibali vsaj 5 minut tudi vi. Poslušali boste lahko tudi nasvete kot so: ali je ledena kopel zdrava (ali pomaga le proizvajalcem in prodajalcem). Izvedeli boste tudi, da je gluteus maximus največja mišica v telesu in kako preprečiti ponovitev plantarnega fascitisa.Pozor: če boste pred poslušanjem sedli v avto, ne delajte telovadnih vaj med vožnjo!Mi pa smo v epizodi obdelali tudi novi Pelijev heroin, nizkocenovna očala, goli tek in njegove slabosti in pa tudi zadnji del 1. poglavja knjige, kjer spet obiščemo Madagaskar in tokrat celo uzremo aj-aja.

Zdravo. Tokrat se ogrevamo s telovadbo iz nekdanjega vzhodnega bloka in preverimo zakaj so te osnovne vaje, ki smo se jih (vsaj mi) naučili v osnovni šoli, res najboljši življenski trik. Za boljše rezultate v pogovor vmešamo še kreatin in nekaj kapljic mistične vode v obliki “tekoče smrti”, da bodo rezultati res osupljivi. V začetku prvega poglavja nas na Madagaskarju pričakata Douglas in Mark - brez dveh Land Roverjev, brez helikopterja in z veliko količino kaosa. Za še “večje udobje” pri ekspediciji pa so poskrbeli Kitajci, ki so se v osemdesetih letih prejšnjega tisočletja na Madagaskarju učili asfaltiranja cest. Na koncu pa ugotovimo, da so vsi ti križi in težave šele uvod v to, kar nas še čaka.

Zdravo. Tokrat smo res prišli do bridkega konca. Končali smo zadnje poglavje 6. knjige iz trilogije v štirih delih, po vsem vesolju znane štoparske biblije. Ker spet ugotovimo, da srečnih koncev ni, vas opozarjamo, da preverite darilne bone za večerje, toplice in kar je še tega, ker zapadejo v dveh letih, lahko tudi manj. Namesto v Ortu in drugih gostilnah, ugotovimo, da te dni zapravljamo za raznorazne naročnine, Artur pa se odpravi na pot, kjer za trenutek sreča Fenchurch in konča na tisti njemu tako ljubi plaži. Ampak tam so (kvarnik!) že spet Vogoni. V 68 tednih 6. sezone smo obdelali 6. knjigo, v 272 epizodah pa celotno štoparsko sago – in zdaj nas čaka samo še koktajl z rezino limone. In zlato opeko. Lepo je bilo, nekateri smo tudi jokali.

Zdravo. Tokrat se posvetimo izobraževanju. Ker je klitoris primarni vir orgazma za veliko večino žensk in ker tega ne ve 40-60 % moške populacije, možje, fantje, moški, dedci in kar je še teh imen, preberite zapiske. Vsaj 60-40 % tistih, ki menite, da je penetracija najlažja pot do njenega orgazma. V epizodi skočimo v tuš kabino (saj veste katero), pomežiknemo nesmrtnim bogovom, se spomnimo na prodajalca motornih kosilnic, basistov iz Han Dold Cityja in ugotovimo, da bi namesto katoliškega molka potrebovali več spolne vzgoje. Če imate občutek, da svet drvi v neznano smer - nič hudega. Ko pride trelovnik (dvelovnik z dodadnim dnem) bomo vsi uživali v šlafroku ali brez njega.

Zdravo. Tokrat začnemo najbolj profesionalno, kar se da, tako da ne izostane niti primerjava med nami in RTV-jem. Toda, ker smo še vedno sami svoji kaskaderji, se zapletemo v debato o pajacih na semaforjih, identitetah, pajkicah in izumimo davek na izdihan CO₂. Vse za dvelovnik. Sledi šokantno razkritje, da ima tudi gozd (lahko) svojo identiteto in da ni nujno, da si želi biti gozd. Mogoče bi bil kdaj raje travnik. Ali pa morje. Od gozda se premaknemo k paradam: od vojaških hitro preidemo na parado divjih štosov, kakršno bi imel Zaphod, ki se ta teden poslavlja od Forda. Ugotovimo tudi, kdo je bog armagedona in zakaj nimamo novih očal.

Zdravo. Tokrat začnemo debato o natančnem merjenju časa na belih strminah, se prestavimo v filozofsko smučino, kjer se vse vrti okol' jeb**e sredine in srečnih koncev. Ali ni srečen konec odvisen od časovnega okvirja in gledišča opazovalca? Na koncu koncev bo konec le za redke izbrance res srečen. Vmes pa razmišljamo in debatiramo o pohoti, kozlih, zakramentih za odrasle, tetki Agati in moji teti Mari ter o treh apostolih. Nekje med sakralnim in profanim, kot se za podkast naše baže spodobi. Tudi o zadnjem poglavju in dejstvu, da vse žimnice poznajo reklo o tem, da nobena žimnica ne ostane dolgo suha!

Zdravo. Tokrat dokažemo, da tudi če imaš v žepu kopijo Štoparskega vodnika, še ne pomeni, da razumeš svet. Ker kot pravi Ford: “Štoparski vodnik je stoodstotno točen. Resničnost pa žal ni tako zanesljiva.” Kar seveda ne pomeni, da nismo šli po diapazonu absurda do nemškega prijatelja, ki skriva stvari, do procesirane hrane! Vmes ne pozabimo niti na Korošice, omenimo humanoidne bivše predsednike, torbice z mamili bivših predsednikovih svetovalcev, pozdravimo tudi vse poslušalke in poslušalce v kempih na Hrvaškem. Straško reprezent. V 11. poglavju se Thor pripravlja na bitko, zgodi se pa tudi marsikaj drugega. Ne pozabite, če že moraš zaupati nečemu, zaupaj humorju, ker realnost te bo tako ali tako enkrat zaj*****. In še: če imate še kakšno zaroto, mikroplastično modrost ali teorijo o 5G svinčnikih, skočite na Discord in jo delite z nami.

Tokrat se Jure in David lotita zanimive tematike, ki tare marsikatero mamo. Koliko časa pa vi pustite igrati videoigre vašemu otroku (beri: možu)?

Zdravo. Tokrat začnemo epizodo z debato o božičnih smrekah in okraskih zanje, ker smo pač sredi poletja in so te stvari aktualne. Za Aliexpress in Temu najdemo krajše ime Alimu. Posvarimo vas na nevarnosti “takratkih”, sploh če se zgodijo pozno zvečer, ko bi pošteni državljani že odhajali domov. Pozdravimo tudi poslušalce in poslušalke v kampih na Jadranu (pa i šire), stopimo v kumrovško šolo, v zadnji epizodi 10. poglavja pa o Zaphodu, Thoru, pogodbah, Vogonih, planetarni obrambi in - badabingo -o brezdelnih svinjah, ki nič ne delajo. Kdo to so te svinje, pa boste zvedeli v epizodi. In ja, če ste na morju - kartic se že veselimo.