Podcasts about tokrat

Tokrat poročamo s treh koncertov, omenili pa bomo tudi poseben uspeh slovenskega zbora. Slovenska filharmonija je prejšnji teden organizirala drugi koncert cikla SOS z naslovom Odtekanje časa (Ives, Rojko in Adams), v Narodnem domu Celje je bil tretji abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra (krstni izvedbi del Toma Kobeta in Leona Firšta ter kompoziciji Mendelssohna in Blocha), v Mariboru pa je Koncertna poslovalnica gostila Komorni orkester iz Basla (Clara in Robert Schumann, Mayer in Forte). S strani družine Riccarda Mutija je Komorni zbor Vikra z dirigentko Petro Grassi prejel vabilo, da se kot rezidenčni zbor udeleži prestižnega Ravenskega festivala.

V oddaji Midva spoznavamo različne dvojine, Tokrat sta nam vrata svojega sveta odprla brat in sestra, Lara in Den Baruca. Redko je v kakšni družini doma toliko ustvarjalnosti kot pri družini Baruca iz Kopra. Oče in stric sta glasbenika, Lara in Den pa prepoznavni imeni slovenske in mednarodne umetniške pokrajine – Lara je glasbenica, izjemna pevka, Den pa režiser, snovalec video vsebin, ki jih prepleta s presežnim tehničnim znanjem. Z Laro in Denom se pogovarja Nataša Benčič.

Še tretjič gostimo radijsko voditeljico in igralko Ondino Kerec! Tokrat poskušajo ugotoviti: “Kdo ali kaj je Tsundoku?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo.

Zdrav spanec je steber telesnega in duševnega zdravja. Tokrat ste slišali, kako do bolj trdnega spanja z ovčjo volno. Kakšne prednosti prinašajo takšna ležišča, zakaj uporabiti nadvložek, kako izbrati vzglavnik? Na vaša vprašanja je odgovarjala Marija Srblin iz podjetja Soven.

Tokrat gremo na Beko, kraško vasico na slovensko-italijanski meji v občini Hrpelje-Kozina. Tam je doma Mirjan Valečič, ki pa je trenutno daleč od domačega kraja. Je namreč ključni člen zvenečega imena britanskega kolesarstva, ekipe Ineos Grenadiers. Medtem ko se svetovni kolesarski zvezdniki potijo na »girih, tourih in vueltah«, Mirjan v ozadju upravlja s pravim tehnološkim čudom: ogromnim tovornjakom, ki je hkrati vrhunska kuhinja in restavracija na kolesih. In ker kolesarji ljubijo kavo, ima v tovornjaku še poseben kotiček s kavnim aparatom. Spoznali bomo njegovo nomadsko življenje v zakulisju največjih dirk, kjer si roke podajata stres in izjemna kolegialnost.

Zdravo. Tokrat začnemo v Cutty Sarku, se preselimo v Cutty Sark, ugotovimo da cene v mehiških restavracijah niso prav nič mehiške, načrtujemo izlet v Islington, napovemo prvi letošnji retrogradni Merkur, povemo dobro novico ali dve in obiščemo srebrnohrbto gorilo v njegovi dnevni sobi. Sklenemo, da so namere nesramno bogatih Zemljanov, ki bi radi kolonizirali druge planete, še najbolj podobne begu iz slabega odnosa. Namesto da bi se trudili popraviti napake, je pač lažje zbežati in upati, da tam ni davkov. Spomnimo se tudi stare modrosti, znižanja, delo, Latvijo in 300.

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Z nami je radijska voditeljica in igralka (trenutno jo lahko vidite v seriji Nemirna kri) Ondina Kerec. Tokrat ugotavljamo: “Kdo ali kaj je Gran Risa?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Tokrat vas vabimo v Postojno. Tam bo z nami Klemen Ogrizek. S skupino prijateljev je v osrčje krasa prinesel pestrost in bogastvo življenja tropskega gozda in koralnih grebenov. Neotropica je ime dobila po območju Srednje in Južne Amerike, vključno s Karibi, ki velja za biotsko eno najbogatejših regij našega planeta. To je svet, ki je tudi nam veliko dal, poudarja Ogrizek. Med drugim krompir in koruzo, obenem pa je nepogrešljiv za obstoj življenja na Zemlji. Raziskovanje postojnske Neotropice se začne pri želvi matamati, mojstrici maskiranja, nadaljuje pri prazgodovinski ribi arapajmi in kuščarjih baziliskih, ki jim pravijo tudi jesus christ lizard, se sprehodi mimo krojaških mravelj, ki gojijo gobe, in zaključi pri mavričnem udavu. Pred tem pa nujen pogled v svet ogroženih tropskih koralnih grebenov. V Neotropici je izkušnjo nevihte v deževnem gozdu in še veliko drugih presenečenj doživela Lea Širok.

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.

V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta. Gostje: dr. Olga Markič, filozofinja in kognitivna znanstvenica prof.;. dr. Špela Vintar, raziskovalka velikih jezikovnih modelov; dr. Ana Vogrinčič Čepič, raziskovalka branja..

Zdravo. Tokrat začnemo s klubom 3000 milijarderjev, svetovnimi valutami in občutkom, da nas kuhajo počasi, kot žabo. Vmes obdelamo obcestne politične plakate, naredimo plan za napad na Ciper in nacionalizacijo njihovih bank, ker te stvari že znamo. Preden se vrnemo h gorilam iz 3. poglavja, Helmutu in Kurtu, mačetám in tipom gozda, slišimo tudi Pelijevo izpoved o ljubezni do Excela - orodja, ki ga je izpopolnil predvsem v oziru kalkulacij količin tvarin za dober žur. Nato pridemo do prve sledi goril (njihovo posteljo), skupaj z znanstveno razlago, kje in zakaj gorile puščajo, kar pač puščajo.

Tokrat z našim dopisnikom neposredno po izrednem vrhu članic, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kako se bo Evropa zoperstavila Trumpovemu lomastenju, ki se ne ustavi niti pri težnjah po ozemljih zavezniških držav. Kaj se bo Evropska Unija odločila storiti z dvema pomembnima gospodarskima sporazumoma, z Mercosurjem in ZDA? So Bruseljčani res že preživeli najbolj duhamoren dan letošnjega leta?

Tudi v novem letu nadaljujemo z malo šolo finančne pismenosti. Tokrat nas je finančni strokovnjak Simon Meglič spomnil na pomen načrtovanja in beleženja, glavno pozornost pa smo posvetili zavedanju vzorcev, ki nas lahko vlečejo nazaj, in odprtosti za spremembe. Izvedeli smo, kaj stoji za kratico INR in kako razumeti pričakovanja analitikov, da iz njih res potegnemo korist.

Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.

V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Urška Henigman je pred mikrofon povabila strokovnjakinje: - filozofinja in kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič, - predavateljica in raziskovalka velikih jezikovnih modelov prof. dr. Špela Vintar, - raziskovalka branja izr. prof. dr. Ana Vogrinčič Čepič.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan.Naša tokratna sogovornica je etimologinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in navdušenka nad umetnimi jeziki dr. Simona Klemenčič.

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

Tokrat nekaj o najaktualnejših primerih razširjene privlačnosti koncepta moralne prožnosti, tako v velikih mednarodnih zgodbah, kakor tudi v naši, torej vseslovenski, lokalni skupnosti.

Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.

Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Tokrat smo se posvetili slovenskemu gospodarstvu. Skupaj z gosti z Gospodarske zbornice Slovenije (Bojan Ivanc), Združenja Manager (Petra Juvančič), Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Ajša Vodnik) in Ministrstva za gospodarstvo (Matevž Frangež) smo spregovorili o trenutnih največjih izzivih, o posledicah ukrepov, ki jih je bilo deležno gospodarstvo v zadnjem letu in o pričakovanjih za novo leto.

Zdravo. Tokrat slalomiramo med vojno, starimi slovenskimi pregovori, šefi in predelom, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime, ter dejstvom, da je treba biti tudi za živahen metabolizem hvaležen. Vsekakor je praksa dnevnika hvaležnosti nekaj, za kar bi nedvomno lahko bili hvaležni. Potem se pa preselimo v Afriko, na poti proti našim najbližjim sorodnikom, gorilam. Ne izostanejo niti birokracija, evropski Balkanci in čudežna zdravila. Zakaj človeštvo bolj skrbi, da so rakete pokončne, kot pa to, da vrste izumirajo. Tudi o ščurkovi zadnji desni nogi.

Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.

Tokrat bomo v oddaji Drugi pogled spoznali 26-letnega zobozdravnika in velikega navdušenca nogometa in potovanj Mohmouda Yahio. Iz Egipta se je v Slovenijo preselil pred dobrima dvema letoma, ko ga je v našo državo pripeljala ljubezen. Kaj mu je v Sloveniji nenavadno in kakšni se mu zdimo Slovenci, je povedal Lani Furlan.

Tokrat nas med zvezde na temnem nebu popelje Nada Ihanec, astronomka in astrofizičarka na skupini teleskopov Isaac Newton (ING) na kanarskem otoku La Palmi. Pogovarjali smo se o odročnih observatorijih, kjer je Nada pridobila dragocene astronomske izkušnje, o raziskovanju supermasivnih črnih lukenj, o tranzientih, vulkanih in plantažah banane. Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Nada IhanecING - Isaac Newton Group of Telescopes (La Palma, Kanarski otoki)Novice |Vera Rubin Observatoryhttps://science.nasa.gov/mission/roman-space-telescope/Artemis II Umetni sateliti na posnetkih vesoljskih teleskopov [novica Portal v vesolje]Opazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Zdravo. Tokrat začnemo z gumbi ZX Spectruma, anekdoto o ekvatorju in "dejstvu", da je Zemlja ravna in resničnem dejstvu, da je Festivus, praznik za vse nas, navdihnjen po resničnih dogodkih. Ne pozabimo niti na decembersko dozo žurov, utrujenosti in se sprašujemo, kakšna bo novoletna epizoda letos. Gala obleke, da ali ne? Tokrat se tretjič vrnemo k 3. poglavju knjige, kjer pristanemo v Zairu. Obdelamo kartice za pospeševanje turizma, ki jih domačini ne znajo prebrati, brutalne številke, spoznamo teorijo prahu, humanoidno Roombo, leopardov klobuk maršala Mobutuja, prečrtane obrazce in carinike, ki jim je bolj všeč avtomobilska revija kot računalnik. Zaključimo z razmislekom o časopisih, retro momentih in vprašanjem, ali se kdaj vrnejo, tako kot so se plošče in kasete.

Zdravo. Tokrat se iz nedolžnega 3,5 konektorja rodi nova nagrada (Zlati Toni). Ugotavljamo ali je 30 centimetrov res 30 centimetrov, sprehodimo se do starega dobrega analognega Netflixa (videoteka pr' cerkvi) in se spomnimo, da prihaja čas, ko bomo spet poslušali Mariah Carey. Kar se tiče *Zadnje priložnosti*, smo pri 3. poglavju in misijonarjih, spomnimo se tudi na Hararija in njegovo štorijo o skupnih pravljicah, skupnih zgodbah, prek katerih pridemo do afriške birokracije, leopardovega klobučka in se odpravimo na pot proti gorskim gorilam in skoraj izumrlim severnim belim nosorogom. Globalnega direktorja logistike že imamo, regionalne direktorje pa še iščemo. Oglasite se na Discordu!

Tokrat se dotikamo petih tem: slovenske reprezentance, Prve lige, nogometašev Celja, smučarskih skokov in olimpijskih iger. Vabljeni k poslušanju!

Cambriški slovar je pred nekaj dnevi kot besedo leta navedel pridevnik parasocialen in s tem odprl lov na vse mogoče (in nemogoče) izbore besed. Lovi jih tudi Jezikanje. Tokrat na mednarodni konferenci eLex 2025: elektronska leksikografija v 21. stoletju, ki jo je organiziral Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Tokrat je v goste prišel bivši milijonar in aktualna legenda radia in televizije Boštjan Romih, ki se skupaj z Sašotom spusti v iskanje odgovora na vprašanje: “Kdo ali kaj je Nomofobija?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Tokrat vas Jure popelje skozi pripravo njegovega najljubšega koktejla!Minister za zdravje opozarja. Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.

Tokrat smo se pogovarjali o pokalnem živžavu v Šenčurju in novem ligaškem porazu, tokrat na Bonifiki, kjer je Bessone spet poskušal s pokrivanjem človek na človeka, a samo v sredini, ne na celem terenu, kar je botrovalo edinemu zadetku na tekmi. Hokejisti solidno krmarijo med čermi ICEHL, košarkarji pa so izgubili v Eurocupu proti Neptunasu.

Mogoče ste mislili, da je to to. Da je trojica Dvokorak (končno) implodirala. Mogoče se zdi, da je to praznik. In prav imate, to je praznik. Reformacija v režiji Dvokoraka. Nov studio setup, iste nebuloze. Tokrat jih je res veliko in dolgo traja, da pridemo do lige NBA. Ampak… pridemo. 8. sezona je v polnem […]

Zdravo. Tokrat smo z vami Gustl, Lojz in Štef, konca sveta pa ni! Zato smo začeli epizodo z razpravo nesmrtnosti duše in o tem, kaj se z njo zgodi ob teleportu, ter ugotovili, da je demenca najbrž razkrajanje duše. Spomnimo se tudi na novico, da tudi v cerkve prihajajo POS terminali in brezgotovinsko poslovanje. Švedski akademiji, ki podeljuje Nobelove nagrade predlagamo, da za oranžnega zeta izumi posebno priznanje: Nobelovo nagrado za Trumpa. Take nagrade nima in je ne bo imel nihče drug. Naj bo to najlepša nagrada in najbolj velika. Večja kot navadne Nobelove nagrade. In bolj zlata. In bolj unikatna. Enkratna. Seveda ne pozabimo na Komodo, na zmaje in na kačo, ki je padla z nadstreška, spomnimo pa se tudi na slikanje s tigri (tega raje ne počnite) in posledično na Darwinove nagrade!

Končno imata Sašo in Aleš spet gosta … oziroma gostjo! Tokrat se jima je pridružila influencerka, novopečena igralka in sovoditeljica Japajade šova Lucija Vrankar. Aleš jo je kar hitro vprašal: “Kdo ali kaj so Kozule?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Zdravo. Tokrat se z Apostoli žura, bogovi, zmaji, Branetom, bogom lubezni in ostalimi mnogoboštvi pripravljamo na epski konec sveta, ki vas vse, ki smo / ste bili cepljeni proti COVID-u 19, čaka jutri, ko bo, če verjamete dobro znani teoriji zarote, na svoj rojstni dan, Bill Gates, lastnoročno pomoril dve tretjini prebivalstva planeta. Hvala, ker ste nas poslušali do bridkega konca.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po sestanku s predsedniki parlamentarnih strank o tem, kako preseči blokado pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, sporočila, da bo na željo koalicije kljub bližajočim se volitvam ponovila oba razpisa. Po besedah predsednice so se dogovorili še, da bodo volitve marca. Drugi poudarki oddaje: - Delničarji Vzajemne so izvolili nov nadzorni svet. Delnice zdravstvene zavarovalnice bodo po njenem preoblikovanju v delniško družbo predvidoma začele kotirati na borzi v začetku prihodnjega leta. - Usoda srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom ostaja nejasna. Donald Trump trdi, da ne namerava izgubljati časa, v Moskvi pa poudarjajo potrebo po dodatnem usklajevanju. - 4 leta po razdejanju Mozirske koče je Golte znova prizadel požar. Tokrat sta pogoreli koči Pri Žlajferju in Trije ploti.

Tokrat ni šlo za “Trumpov tvit” ali klasičen makro šok – dramo na kripto trgu je povzročila napaka v konstrukciji trga na največji kriptoborzi Binance. Kakšen je sentiment med kripto vlagatelji? Kakšne so napovedi do konca leta? Pred mikrofonom Money-How: Nejc Bizjak, Robinhood V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Uvod: “Uptober” in rekordne ravni bitcoina 01:20 Kaj se je zgodilo 10. oktobra – napaka na Binanceu 03:45 Zakaj je kripto bolj ranljiv kot delniški tri 05:20 Hyperliquid in skrivnostni veliki short 09:00 Binance in tehnične težave 11:30 Kripto infrastruktura in odvisnost od Amazaon Web Services (AWS) 17:00 Gotovina v ustavi in digitalna svoboda 20:20 Bitcoin proti zlatu: digitalno vs. fizično 25:30 Volatilnost, zlato in dolgoročni trendi 30:00 Ameriške banke, “ščurki” in kreditni trg 35:00 Mali vlagatelji in globalna likvidnost 38:00 Sentiment na trgu in štiriletni cikel bitcoina 44:30 Makro slika do konca 2025 45:30 Pogled v leto 2026: nižje obrestne mere 50:00 AI balon in “prestrašen trg na vrhu” 53:00 Denarna masa, inflacija in fiskalna dominanca 54:30 Brokerji vstopajo v kripto 57:00 Meja med demokratizacijo in manipulacijo 1:00:00 Stabilni kovanci kot geostrateški instrument 1:04:30 Kriptodavek v Sloveniji 1:06:00 Zaključek: volatilnost bo ostala _____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ poglobljeni članki ___________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo (28.10.2025) Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. https://money-how.si/izobrazevanja _____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (27.11. 2025) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ Ostala izobraževanja: https://money-how.si/izobrazevanja Več o Money-How na https://money-how.si/

Zdravo. Tokrat začnemo s filozofsko razpravo o tem, ali je svet res padel s tečajev, odkar nas je zapustil David Bowie?! Vmes so se zgodili Trump 1, COVID, Ukrajina, Gaza, Trump 2, Bill Gates pa za dve tretjini planeta 28. oktobra "načrtuje" očarljiv skupinski samomor. Mi pa nadaljujemo z debato o kapitalizmu, distribuciji hrane ter razmišljamo o vplivu medijev na človeško psihologijo in pogled na svet nasploh. Sledi razglas o dvelovniku: našli smo trgovino, ki je odprta LE dva dni na teden. Bravo. Potem pa preidemo k razpravi o delavskem razredu, poštenem plačilu, malicah, ... na koncu se vse skupaj nežno zlije v debato o hrani v nepokvarljivi oblik (nedolžni zajec), svetovni politiki in Revolutu. ⏰ Do konca sveta je še 8 dni.

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. Tokrat spoznamo Mateja Pintarja, ki je že več kot 25 let učitelj na dvojezični osnovni šoli v Špetru. Po večini uči slovenščino. Ker je v Benečiji pogovorni jezik večinoma italijanščina, je zanj to, da kateri izmed učencev šolanje nadaljuje na slovenski srednji šoli in potem še na slovenski univerzi, velik uspeh. Ker imajo učitelji v zamejstvu v Italiji možnost enoletnega izobraževanja v Sloveniji, letos ne poučuje, ampak obiskuje predavanja magistrskega študija govora na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Zdravo. Tokrat snemamo v “črni sobi”, brez glasbene podlage, v težkih pogojih, ki so podobni snemanju igralcev pred “green screenom” in tudi mi čutimo podobne vrste pritiske. Medtem ko se navajamo na nov studio, elegantno zdrsnemo v oglasni blok (prijazno vas povabimo na hvalazavseribe.si). Sledi poročilo iz Berlina: navijači na steroidih, medalja z leskom in taktični izračun, kako maraton preživiš z malo teka in veliko ponosa. Nato se čudimo letalski logiki iz Floresa, štejemo tovornjake in še vedno čakamo tisti famozni “šalter” za potnike, ki so zgrešili Avstralijo. Tudi o Zadnji priložnosti: Kiri, Moose (ne los!) in večno zamujajoči gospod Čondo, piščanci namesto koz ter soba, ki se izkaže za … hodnik. Komodo? Še ne še. Najprej spanje, naslednjič pa zmaji.

Koliko jih pa vi govorite? In kako dobro? Je danes, ko si lahko pomagamo z neštetimi pripomočki in prevajalniki, znanje več jezikov sploh še pomembno? Tokrat se Ajda in Tadej pogovarjata z vami.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Zdravo. Tokrat mimo betona in štange skočimo do ideje o naši stolpnici v Londonu z velikim sijočim napisom na vrhu, Aljo se spomni na velike ognjene črke nad Innsbruckom (Innsbruck, pripravi bencin in hlode, ali pa LED-trak, odvisno od regulacij). Množični turizem mora postati bolj trajnosten in to bo za nas storil kapitalizem. To se bo zgodilo takrat, ko bo vse tako drago, da nihče od nas ne bo mogel več nikamor! Mi se vrnemo k knjigi, ekipa je v zraku, najprej morajo prileteti do Labuan Baja, a se zdi, da se vozijo z letali Air Uganda. Polovica kabinskih merilnikov ne dela - kar je super, ker imata pilota polovico manj skrbi, kaj bi lahko šlo narobe. Zabavajo nas tudi letališki terminali (kolibe), pristanki in prtljaga. Še ena epizoda polna potopisnega kaosa, Douglasovega humorja in naših nebuloz.