Podcasts about tokrat

Pred nami je še zadnja šesta oddaji iz znanstvenega posveta Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Objavo prispevkov smo umestili v sklop obeležitve 35-letnice slovenske samostojnosti. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Vanja Kočevarja, ki je spregovoril na temo: Od Sclavonie in Windischlanda do slovenske dežele, in pa pravnika prof. dr. Igorja Kaučiča, ki je predstavil Ustavnopravni položaj Slovenije od leta 1918 do danes.

Tokrat predstavljamo slovensko igralko, režiserko, producentko in dramatičarko Tjašo Ferme, ki že osemnajst let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Biva v večmilijonskem New Yorku, kjer je tudi soustanoviteljica in umetniška direktorica gledališča Transforma, v katerem se prepletata znanost in umetnost. Prihaja iz Velenja, doštudirala je na igralski akademiji v Ljubljani in že v času svojega študija v Sloveniji prejela kar nekaj nagrad za svoje umetniško delovanje. Že kmalu po diplomi na AGRFT se je odpravila v Ameriko, kjer je z leti zgradila uspešno kariero, v velikem jabolku pa ohranja stike tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Močne pa so tudi njene vezi s Slovenijo, kamor se redno vrača. O svoji umetniški poti v Ameriko, o ustvarjanju in življenju v multikulturnem New Yorku igralka, režiserka in producentka Tjaša Ferme pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Tokrat se na terenu pridružimo strokovnjakom Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posvečajo cianobakterijam in njihovim toksinom. Ob Velenjskemu jezeru opazujemo, kako poteka vzorčenje vode ter se z vzorci vrnemo v laboratorij, kjer preverimo, kaj lahko v njih vidimo s pomočjo mikroskopa. Govorimo pa tudi o tem, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za plavanje v naravnih kopalnih vodah, oziroma ko vanje spuščamo svoje pse.Sogovornici: dr. Tina Eleršek, ekipe Ciano SLO na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) Nika Tivadar, Ciano SLO, NIB Zapiski: Ciano SLO Skrivnosti slovenskih motnih voda

V torkovih popoldanskih minutah, namenjenih športu, bosta zajeta evropsko prvenstvo v atletiki v Angliji in rokomet. Tokrat bo v ospredju Slovan, tako pred domačo kot tudi evropsko sezono.

Zdravo! Tokrat začnemo tam, kjer se je vse začelo, torej pred velikim pokom. Ker najprej je bil nič. Potem pa veliki pok, potem pa je vmes vskočil Bog in peti dan ustvaril ptice. Sprašujem se tudi, če je bil človek očitna napaka ob koncu šihta. Nadaljujemo z dogodivščinami mladega Boga, njegovim šolanjem, potem pa zavijemo še k veliki noči in večnemu vprašanju, kako je mogoče, da o Jezusovem življenju vemo skoraj vse, samo datuma njegovega vstajenja ne. Na koncu ugotovimo, da prihodnost svetleča, umetna inteligenca pa še vedno potrebuje človeka, ki zna brusiti nož. Za konec razložimo še, zakaj je naša resnica edina prava. ☀️

Dočakali smo nov Polčas v Ofsiznu! Tokrat se je Tilcu in Bwažu pridružil Luka Mittag, ki je vodja mladinskega pogona Trotov, prav tako pa pomaga z individualno pripravo košarkarjev. Vabljeni k poslušanju vsi, ki vas zanimajo bolj in manj dolenjske košarkarske prigode!

Tokrat smo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Jugoslovanstvo – med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi, ki jo je napisal dr. Tomaž Ivešić, izdale pa so jo v skupnem sodelovanju vse tri Mohorjeve družbe. Knjigo sta nam predstavila avtor dr. Tomaž Ivešić in pa recenzent ddr. Igor Gradina.

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Tokrat smo obiskali izkušenega meteorologa Agencije Republike Slovenije za okolje Braneta Gregorčiča.

Zoran Mušič in zbirka starih indijskih del z dodanim Hiroshigejevim lesorezom je razstava, uvrščena se v sklop Odstiranja Narodne galerije. Gre za enajst del na papirju, ki jih je Zoran Mušič podaril nečakinji Vandi Mušič, ona pa Narodni galeriji. Vse do zdaj kustosi zbirke niso mogli ikonografsko, slogovno ali časovno opredeliti, zato je to prva razstava kakih indijskih del v prostorih Narodne galerije. Tokrat je nastala s pomočjo docentke doktorice Nine Petek s Filozofske fakultete. Razstavo si je mogoče ogledati vse do drugega septembra, predstavljata jo avtorica razstave Kristina Preininger in Tadeja Krečič.

Tokrat smo se pogovarjali o prostovoljstvu mladih, zakaj je tako pomembna solidarnost, sodelovanje, dajanje in služenje v dobrem in iskrenem, sploh v času obsedenem z individualizmom in materialnimi dobrinami. Z nami so bili mladi prostovoljci, gostje: - Ajda Antolič - Ambrož Kastelic - Tobija Antolič

Zdravo. Tokrat začnemo z opažanjem, da je kampiranje lahko naporno. Zjutraj greš po kruh, sosed ti ponudi travarico in dan je (lahko) hitro pri koncu. Rešitev je obisk kampa, kjer ne poznaš nikogar, namesto alkohola izbereš šport in si pravi Slovenec ali Slovenka. Vmes fantaziramo o bifeju ob koncu travnika z rostfrej šankom in tretjo mizo od šanka za goste, ter razložimo, kaj točno je L.O.J.Z. (lačen, osamljen, jezen, zmatran) in zakaj Satan nikoli ni zmatran. Začuda se dotaknemo tudi knjige in ugotovimo, da je za izumiranje kapaka kriva menjava štafete: prvih par milijard let je imela evolucija stvari pod nadzorom in je šlo vse kar v redu, potem je zadnjih par tisoč let stopil zraven še bog in od takrat gre navzdol. Ubogi kakapo je čisto v redu shajal, dokler niso prišli v enačbo ljudje. Ugotovimo tudi, da je novi BRT pravzaprav baterijski avtobus, ki ga prodajajo kot tramvaj, in nestrpno čakamo prvo razglednico iz Bauhausa.

Najprej ste slišali nekaj aktualnih vesti, v osrednjem delu oddaje pa je Darinka Sebenik predstavila svoje vtise iz študijskega potovanja po Braziliji. Tokrat somo pod drobnogled vzeli tamkajšnjo govedorejo.

V novembru 2024 je bil v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. letnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, mi pa prispevke umeščamo v sklop praznovanja 35 letnice slovenske samostojnosti. Tokrat je bila na sporedu že peta oddaja v nizu. Prispevek ddr. Igorja Grdine nosi naslov Od slovenske dežele do Slovenije. Dr. Helena Jaklitsch pa je spregovorila na temo Slovenija v zamejstvu in izseljenstvu.

V oddaji Sol in luč smo pred leti že predstavljali zanimivo knjigo in istoimensko metodo z naslovom: »Pravilo petih sekund.« Gre za izjemno preprost način, ki pomaga pri odločitvah v čisto običajnih življenjskih situacijah. Avtorica Mel Robbins je prav zaradi tega svojega izuma postala svetovno znana motivacijska govornica, knjiga pa je prevedena v kar 31 jezikov in prodana v milijonski nakladi. Tokrat smo izbrali nekaj odlomkov o tem, kako premagati strah. Knjiga je izšla pri založbi Primus.

Zdravo. Tokrat začnemo z drobečim poletjem, ki ni indijansko poletje, ampak nekaj čisto drugega: dva dni sonce, potem tri dni dežuje, vmes pa ti odnese streho. Temperature vmes nihajo, kar se da. Nadaljujemo z življenjskim nasveto za obisk trgovin z železnino: pridi v kombinezonu, pa ti nihče ne bo skušal prodat tistega, kar nočeš. Če pa si res drzen in bi rad živel polno življenje, obleci rdečo srajco in se sprehodi po Bauhausu. Vmes ugotovimo, da je nova plača ista kot stara, bencin pa je šel gor (za kar je seveda kriv Golob). Predlagamo tudi civilno iniciativo za ljudski nuklearni program: dva reaktorja na severnem in južnem tečaju, ki bi ju lahko sami pognali v luft, če se države, ki imajo jedrske konice začnejo zajebavati z raketami. Naj gre svet zares s tečajev!

Že trtjič je namesto za kamero, pred kamero (in mikrofonom) naš snemalec Matej Pušnik. Drugače je pa odličen fotograf, komik in pa predvsem glasbenik in član banda “Mach 1”! Tokrat fantje poskušajo ugotoviti: “Kdo ali kaj je Hi?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 274 Naroči se […]

Tokrat se nam oglaša s kvarnerskega otoka, torej z območja, kjer preverjeno razburjajo turiste najvišje cene blaga in storitev na vzhodni jadranski obali. Tudi o največji poletni rabski fešti nam bo poročala, pa o vse hujših globah za sprehode v kopalkah po obmorskih krajih. Najdražje je v Hvaru, v tem mestu vas bo predrznost olajšala za 600 evrov.

Tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Srbiji Rut Zlobec, ki je slovensko kulturo in jezik v skoraj dvajsetih letih svojega službovanja v tej državi, približala številnim generacijam slovenskih zdomcev in njihovih potomcev. Pred odhodom v Srbijo, je kot učiteljica službovala v Pišecah in že tam tkala vezi med Slovenijo in Srbijo, po odhodu v tujino pa se je še aktivneje posvetila ne le poučevanju slovenskega jezika v slovenski skupnosti v Vojvodini marveč tudi skrbi, da, predvsem mladi v Srbiji, ohranijo stik s koreninami svojih slovenskih prednikov. V oddaji Slovencem po svetu-Portreti učiteljica Rut Zlobec odstira pogled v svoje delo v Srbiji, v kulturni utrip v Novem Sadu in življenje v Banatu.

Julij smo na Frekvenci X posvetili pregledu pretekle sezone. Tokrat se, preden se odpravimo na prvo tradicionalno poletno Xkurzijo, še zadnjič ozremo po preteklem letu. Spomnili se bomo oddaje, v kateri smo raziskovali, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki ter česa vsega smo se od njih naučili ljudje. Še enkrat bomo ponovili, kaj vse danes merijo naši telefoni, ročne ure in prstani, kako zanesljive so te meritve in zakaj se ljudje sploh tako radi merimo. Osvežili pa bomo tudi spomin na oddajo, v kateri smo govorili o negativnih posledicah sedečega načina življenja in tem, kako jih omiliti.V tokratni pregled smo vključili oddaje:  Živali so "zdravniki po naravi", česa se lahko od njih naučimo ljudje? (29. 10. 2025) Svet merilnih naprav: Ali naš telefon res ve, kako dobro smo spali? (7. 1. 2026) Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite? (10. 6. 2026)

Zdravo. Tokrat začnemo s poročilom s terena: paritvenik klic v kampu je bil divji, ljudje so celo jokali. Poročajte tudi vi. Poročamo tudi, da se retrogradni Merkur končuje, angelčki parkiranja so očitno na dopustu, Zi pa poroča, da je videl še enega (dva) Instgramarja, ki sta se delala, da sta v Matrici. V kader pridejo tudi mlin, krušna peč in topel kruh. Preden se posvetimo knjigi, izpeljemo alegorijo, ki daje epizodi naslov: volilci se navdušujejo nad ljudmi, ki so jim podobni, s katerimi bi šli lahko na pir, ampak avion naj vozi tisti, ki ga zna. Enako velja za zdravnike in še marsikatero branžo. Najbrž kar vse. Ta teden predlagamo res odlično plažno branje: knjigo Zadnja priložnost, četudi govori o izumirajočih vrstah.

Tokrat je bil naš sogovornik radijski voditelj in turistični vodnik Jure Pavšek, ki ima v rokavu številne uporabne informacije za vse tiste, ki bi radi potovali, pa se na tem področju ne znajdejo najbolje. Kako brskati za informacijami, kako preveriti ponudnika prenočišč, kako uporaben je javni prevoz v kakšni državi, kako je s previdnostjo glede hrane in podobno.

Egipt je bil prva afriška in arabska država, ki se je že davnega leta 1934 kvalificiral za nastop na nogometnem svetovnem prvenstvu, ki je takrat potekalo v Italiji. Tokrat je na mundialu sodelovalo 10 arabskih držav. Od najpomembnejše postranske teme k osrednji temi, ki poganja svet. Nafta. Poletje je čas dopustov. Kako nemirne razmere vplivajo na potovanja, turizem. Denimo v Egiptu, Dubaju?

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

Drugi poudarki: - Nekdanja šola na Sveti Emi v občini Podčetrtek bo dobila novo podobo in vsebino. Postala bo večnamensko središče in mladinski hotel. - V Olmu pri Kopru so odprli nove urbane vrtove. Krajani bodo tako lahko kakovostno preživljali prosti čas, ob tem pa si še kaj pridelali. - 63-ta slikarska kolonija Izlake–Zagorje zbrala 12 umetnikov iz šestih držav. Tokrat se je tesneje povezala s kolonijo Sičevo iz okolice Niša.

Tokrat bomo v pogovoru osvežili spomin na že od antičnih mitologij poznan starodavni pojem kaos. Ponavadi ga razumemo kot nasprotje reda, toda če bi vam nekdo rekel, da naj bi bila moderna teorija kaosa poleg relativnostne in kvantne, tretje pomembno znanstveno spoznanje 20. stoletja, bi vsaj zainteresirani želeli izvedeti več. Za tiste smo pred nekaj leti poskrbeli z vabilom v oddajo prof.dr. Juretu Zupanu, ki se je že pred več kot 40 leti ukvarjal s fenomenom umetne inteligence v povezavi s kemijo. Še vedno sodeluje s Kemijskim inštitutom, sicer pa je upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. V pogovoru, ki je nastal v okviru 8. kemijskega tedna pred dvema letoma, je povzel historiat razumevanja pojma kaos in sodobno, znanstveno rabo tega pojma. Sicer pa le vnaprejšne "opozorilo": znanstvena raba izraza kaos se ne nanaša na starodavnega, na globok nered vezan pomen. Mejnik začetka moderne teorije kaosa je leto 1838, ko je matematik Pierre François Verhulst (Bruselj,1804-1849) objavil alternativo Malthusovemu modelu rasti prebivalstva v obliki diferencialne enačbe, bolj poznano kot "logistična enačba". FOTO: generična fotografija oddaje Pogled v znanost VIR: Goran Tenze

Tokrat je v gosteh fotograf, komik, snemalec podkasta “A res, tega ne veš?” in pa predvsem glasbenik in član banda “Mach 1” – Matej Pušnik! V tem delu ugotavljajo: “Kdo ali kaj je Jabulani?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 272 Naroči se na “A res, TEGA […]

Ko jih srečamo v morju med plavanjem, ni prijetno. Ko jih opazujemo od daleč, so očarljive. Lahko bi se nam zdele kot želatina brez zaznav, ampak kot boste slišali v nadaljevanju, njihovo živčevje ni tako brezdelno, kot bi se zdelo. Tokrat bomo spoznavali živčevje meduz, pri tem pa nam bo pomagala doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran, kjer deluje že nekaj več kot 25 let. Pripravlja: Mojca Delač

Zdravo. Tokrat začnemo z razmišljanjem, kako bi z našimi žametnimi glasovi zjutraj razveseljevali vaše sosede v kampih. Spomnimo se višjih plač, ki jih je obljubljala nova vlada in ugotovimo, da junijska še ni bila razbremenjena, kot so obljubljali, saj je bila zadnja Golobova. Vmes obdelamo pasivni dohodek, investiranje regresa v orožarske delnice, nemške tanke inženirstvo iz II. svetovne vojne in kitajsko taktiko. Nadaljujemo o goloti. Sprašujemo se, kdaj je sprejemljivo biti nag in kdaj ne, kdo se je s kom o tem zmenil in zakaj se nihče več ne udeležuje simpozijev in debat na to temo. Ugotovimo, da če ti ne moreš tiča kontrolirat, je mogoče problem v tebi in ne v okolici. Od golote preidemo k knjigi, v kateri prispemo do ledenikov. Bill Black pove, da si je nekoč skoraj zakuril roke z bencinom prepojenimi rokavicami, ko si je prižigal cigareto. O vaših izkušnjah z grebeni ali goloto nam pišite na Discord ali na dopisnice.

Zdravo. Tokrat začnemo s shortsi, ki jih vsi po malo sovražimo, a se jim ne moremo upreti, ker algoritem ve, kaj rabimo. Ugotovimo tudi, da Apple največ zasluži z dodatki in da Garmin po kapljicah dozira funkcije, ki bi jih ura tako ali tako že imela. Vmes se spomnimo na MacGyverja, ki bi danes lahko imel milijone naročnikov na YouTubu, pa na Aziza Ansarija, ki s flip telefonom živi kot rebel proti stroju (a ima verjetno pametni telefon v predalu). Piknik je bil, čeprav je bil tudi prestavljen, kljub vsemu pa zdaj že načrtujemo, kje bi naredili naslednje druženje. Gallusoa dvorana je v igri, Kino Šiška tudi, Orto bar, bi Cankarjev dom bi bil super. Karte rezervirajte na hvalazavseribe.si. Na koncu razkrijemo še škandal stoletja: nočno delo na primorski avtocesti je čisti nateg. Trije študenti za 9 evrov na uro se prekladajo pod reflektorji, dela pa ne nobeden. Preverite še vi in poročajte na Discordu.

Že drugič je v gosteh sovoditeljica “Denis Avdič šova” in podkasta “Tisti dnevi v mesecu”: Lara Tošić! Tokrat ugotavljajo: “Kdo ali kaj je Jeanne Calment?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 270 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! Člani: https://www.patreon.com/aresteganeves Tukaj naju lahko […]

Tokrat smo se pogovarjali o tem, kako se je »rodila« hrvatsko-slovenska liga, kako je Odred dosegel odlične rezultate v zveznem pokalu in kako se je odrezal v kvalifikacijah za prvo ligo. Obdelali smo tudi slovensko ligo, ki je bila razdeljena na vzhod in zahod, dogodivščine Branika v kvalifikacijah za ponovno ustanovljeno drugo zvezno ligo in še mnogo drugih nenavadnih zgod in nezgod iz zgodnjega povojnega obdobja. Je bila sezona 1952/53 najuspešnejša sezona za slovenski nogomet po koncu druge svetovne vojne?

Pred jutrišnjim dnevom državnosti bodo po državi ves dan potekale slovesnosti, osrednja državna proslava bo večerna na Trgu republike v Ljubljani. Tokrat bosta dva slavnostna govornika, predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša. Po umiku spornega dela vabila veteranskim organizacijam je pričakovati udeležbo večine praporščakov. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož na predvečer dneva državnosti opozarja, da Slovenija mora ostati zavezana vladavini prava. Če se želimo uspešno spopasti s korupcijo, samo ustanovitev tako imenovanega SKOK-a ne bo dovolj, pravi. Druge teme: - Izraelsko-libanonska pogajanja v Washingtonu, kjer bo ameriški predsednik Trump gostil prvega moža Nata Rutteja. - Roman Ajde Bračíč "Kresníčevje" sinoči ovenčan s kresnikom. - Dvorana Stožice bo do konca tedna gostila drugi turnir elitne lige narodov.

Zdravo. Tokrat začnemo z vprašanjem, kdaj prihaja nova svetleča prihodnost (višjih plač še ni), spotoma odkrijemo, kdo je današnji nesponzor, mi pa že tako ali tako naročamo zobe na Temuju, dokler je poštnina še ugodna. Po novem se ne smemo več tako fokusirati na denar (to sicer pravijo tisti, ki so za denar) in da je rešitev več dela. Vmes ustanovimo sindikat digitalnih delavcev in podkasterjev, ker so nam vzeli držala za pivo. Ko se končno spomnimo, da imamo v rokah Zadnjo priložnost, ugotovimo, da knjigo sicer beremo, o njej pa govorimo bolj malo. Tokrat smo še vedno pri četrtem poglavju in Billu Blacku. Zaključimo z razglednicami slovenskih mest in vprašanjem, ali ima Dravograd grad (ima, iz leta 1161) in zakaj se sploh tako imenuje. Sumimo, da je Befel prišel iz Beograda, kar bi bilo treba nujno raziskati. Parlamentarna komisija se že ustanavlja.

Zdravo. Tokrat začnemo z robotom v McDonald'su in se spomnimo naslov za podkast, ki ga še ni. Mogoče pa bo. Mi se sprašujemo o svetli prihodnosti, napovedujemo znižanja DDV na osnovna živila in dvig splošne stopnje. Sprašujemo se tudi zakaj davčne razbremenitve nekako praviloma pristanejo v žepih tistih, ki imajo žepe že tako globoke, in zaključimo, da bi moralo goreti več gradov, pa bi bilo mogoče bolje. Pozdravimo hupi fruda Primoža (in ekipo) in si zarolamo album Radioheadov, ki ima prav posebnobno mesto med hupi frudi. Dotaknemo se še problemov z metrikami in čakamo, da pride plačilni dan. Po vzoru Aleša Debeljaka se odločimo, da bomo tudi sami začeli pisati razglednice prijateljem. Čao, Daki.

Zdravo. Tokrat ugotovimo, da nas lahko reši samo še selitev na druge planete, kjer bomo (najbrž na žalost) počeli iste stvari kot tu. Obdelamo razliko med teroristi in borci za svobodo (terorizem je samo vojna z manjšim budžetom) in se vprašamo, ali je prihodnost farmacije v drogiranju v športne in rekreativne namene.Do Nove Zelandije v 4. poglavju ne uspemo priti, ker se pogovarjamo o uporabi mamil v službene ali za študijske namene in ugotovimo, da v te svrhe teh stvari res ni za jemati. Razen, če jih časti služba. Do mirnosti se da priti tudi na drugačne načine (meditacija, dihanje, skupnost, …). Rokenrol pa je itak boljši s tremi piri v riti, ni pa slab niti brez.

Še tretjič in (zaenkrat) zadnjič je bila v gosteh diplomirana klovnesa, igralka in sovoditeljica oddaje Kaj Dogaja: Alenka Marinič! Tokrat ona postavi vprašanje: “Kdo ali kaj je Canovaccio?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 267 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! Člani: https://www.patreon.com/aresteganeves […]

Zdravo. Tokrat začnemo z razkritjem stoletja: krivec za nakup Patrij je končno znan: to je en opraskan Pinzgauer v Pivki, ki ga je “nekdo” obdrgnil. Izumimo tudi vilkend (vikend vila) in se vprašamo zakaj se otroci v šoli ne učijo (vse)življenjskih veščin in se pripeljemo do angelčkov parkiranja in do osnovnega vprašanja kapitalizma: če moraš po 23 letih popiti 100% več piva, da bi sledil triodstotni rasti, sistem očitno ne deluje. Dokazano na gajbi piva. QED.Vmes obdelamo še Marxa in razliko med idejo in tem, kar so iz nje naredili boljševiki, Stalin in še kdo. Pridemo do dognanja, da je srečen človek slab potrošnik in da, če bi se dolgčasa malo navadili, bi bil svet drugačen. Pri 4. poglavju Zadnje priložnosti pa skočimo na Novo Zelandijo, kjer so fjordi lepi, Douglas pa sedi v helikopterju, kar pa vemo, da ne pomeni nič dobrega. Vsaj zanj.

Tokrat razmišljamo o britanskem filmu Ljubezen boli, ki raziskuje dinamiko moči v ljubezenskih odnosih in je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu v sekciji Posebni pogled prejel nagrado za najboljši scenarij. Pogovarjamo se tudi o nagrajencih letošnjega Cannskega festivala. Režiser Marko Kumer Murč razlaga o svojem dokumentarcu Na drugi strani plinovoda, ki se osredotoča na boj grških in italijanskih aktivistov proti izgradnji Južnega plinskega koridorja. Poleg tega se poglabljamo v vlogo narave v filmih Andreja Tarkovskega. Na TVSLO in v spletnem arhivu so v okviru cikla njegovih filmov na ogled njegova zadnja tri dela Žrtvovanje, Nostalgija in Stalker.

Zdravo. Tokrat začnemo z uporom hladilnikov in rumb, ki bodo nekega dne zavladale svetu, ko bo (tista taprava) umetna inteligenca ugotovila, da res nismo prijazni. Vmes obdelamo še hipotetično vprašanje, kaj bi bilo, če bi Hitlerja sprejeli na Dunajsko akademijo (najbrž bi slikal akvarele za turiste v Piranu), proslavimo šesto obletnico podkasta in ugotovimo, da gre planet po gobe, pošte pa ukinjajo. Končno končamo tudi 3. poglavje knjige Zadnja priložnost, devetnajstič, mi pa še prej obdelamo dolgo pot v šolo iz vasi, kjer je bil doma Anton Sovre, dobro kavo po Birkotovo in sliko predsednika za v pisarno. Razmislimo tudi, da na stara leta rabiš več mišic, da počasneje propadaš, in da je za treba začeti pisati in pošiljati kartice in dopisnice, sicer bodo naš prijatelji poštarji ostali brez službe.

V podkast je priletela diplomirana klovnesa, igralka in sovoditeljica oddaje Kaj Dogaja: Alenka Marinič! Tokrat se skupaj z našima fantoma sprašuje: “Kdo ali kaj je Valsalvov manever?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 265 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! Člani: https://www.patreon.com/aresteganeves Tukaj […]

Tokrat smo v centrifugi zavrteli burno politično dogajanje, se postavili v vrsto čakajočih za vpis pri novi ginekologinji v Sežani, z maturantkami in maturanti zaplesali četvorko, podprli naše pogumne čebelarje, ki so se uprli trgovski mafiji, in o tem opranem in ožetem tednu napisali še basen, ki se začne takole: »Dobrodošli, to je naš živalski paradiž, ki mu vlada siva miš …« Vas zanima, kako se basen konča?

Tokrat smo bili končno spet enkrat v popolni postavi in imeli smo veliko »štofa« za debato! Polna skleda mladih debitantov proti Radomljam, od 19-letnega Jana Jurgeca, ki je začel v prvi postavi do komaj 16-letnega Fabijana Lunguja. Zmaga in zagotovljeno četrto mesto. Slovo Agustina Doffa in Ahmeta Muhamedbegovića. Finale pokala v Celju med Brinjem in Aluminijem. Nova pravila U21. In za konec še sodniška smešnica v ABA ligi (kot vedno).

Zdravo. Tokrat začnemo z debato o dopustih, instagram turizmu in vplivnežih, ki jih srečaš celo pred nizkocenovno trgovino. Ekskluzivno napovem napovemo novega ministra za finance prihajajoče vlade in se spomnimo, kako se je včasih zvečerilo v gostilnah in pri frizerju. Skoraj že končamo tretje poglavje, kjer se Douglas in ekipa končno na blizu srečajo z nosorogom, mi pa še prej o boginjah ljubezni in o starih in novih bogovih. Omenimo tudi Lado, se dotaknemo borznih mehurčkov in ugibamo, kdaj bo počil(o). Če ste že na dopustu, uživajte, pošljite kakšno razglednico in nas poslušajte še naprej. Pa radi se imejte.

Zdravo. Tokrat ugotovimo, da niso migranti tisti, ki prihajajo po naše službe, ampak kapitalisti z Excelom in podporo umetne inteligence. Vmes obdelamo krompir, antibiotike, leve agitatorje, ugotovimo, da je pesimizem najlepši pogled na svet (ker te realnost lahko samo še prijetno preseneti) in da kapital hodi po robu. V šestnajstem obisku 3. poglavja knjige Zadnja priložnost se končno približamo severnem belem nosorogu in se naučimo lekcije, ki velja tudi za ostale živali: gibaj se stran od vetra, drugače te zavoha. Spomnimo se na Napoleona in Josephine potem pa snujemo še 20 vprašanj za našega presvetlega vodjo. Ne o politiki, prosim, o glasbi, filmu, televizijih, knjigah in še čem.

Zdravo. Tokrat začnemo z odvisnostjo, ki je odvisna od tega, kako odvisen si, se preselimo k amazonskim plemenom, ki še do včeraj niso poznala niti digitalnih ur, niti črnih ogledal in mehiškim plemenom, ko so ob prelomu tisočletja otroke skrivala pred fotoaparati turistov, da jim ne bi ukradli duše. Fotoaparati, ne turisti. Razmišljamo o tem, zakaj večja kot je razlika med notranjim in zunanjim svetom, več odvodov potrebuje človek. Veselimo se tudi festivala domoljubnih pesmi, kjer bo vnuk lahko pel in igral slovenske pesmi, Pirkovič pa bo morda napisal tekst za Na Golici. V 3. poglavju knjige Zadnja priložnost si privoščimo doručak, pogledamo nosoroge, ob koncu najdemo zid za revolucijo, izbor, kdo gre prvi predenj, pa prepuščamo vam: glasujte na Discordu.

Zdravo. Tokrat začnemo z revizijo zgodovine (za obe vojni so krivi Avstrijci, to je jasno) in ker je ravno tak dan, spet obudimo protiimperialistično fronto, ki je bila pred OF tudi uradno ime gibanja, dokler se komunisti niso razbohotili v gibanju in pobrali žoge in šli izpred bloka. Ugotovimo, da smo hujši k Žižek, tokratni komad tedna je Ritem človeštva Nietov mi pa obdelamo še vojaške tehnologije v civilni rabi in znižanje davkov, zaradi katerega bo, kot vemo, vse bolje. Preden v Garambi obiščemo nilske konje, gremo še na Roško, nilski konji pa niso nevarni, razen tistega leva, ki je nekaj tednov kasneje nekoga pojedel, zato se mi posvetimo entrepreneurjem in vprašanju plač. Če so delavci z nižjimi plačami premalo plačani, smo tudi mi premalo plačani, oziroma če smo mi premalo, so premalo plačani tudi oni. Smrt imperializmu, svoboda delavcem! ✊

Tokrat se jima pridružimo na partiji golfa, kjer slišimo marsikatero anekdoto ter ne preveč, ali še manj, zanimive prigode :D Uživajte!

Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.

V prvem javnem delu po prvem skrivnem delu samo za člane, pa v goste prihaja doktorica denarja, finančna vila, investitorka, novinarka, urednica in voditeljica podkasta Money How – Marja Milič! Tokrat se vprašamo: “Kdo ali kaj je Diderotov učinek?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 258 Naroči […]