Podcasts about tokrat

Tokrat predstavljamo slovensko flavtistko in profesorico glasbe v ameriškem Hustonu Lano Kuščer. Že približno dve desetletji živi v tujini, kamor jo je odpeljal študij glasbe. Rojena Ljubljančanka se je najprej podala v Veliko Britanijo , kjer se je izobraževala v igranju flavte in v Londonu tudi diplomirala, izobraževanje je nadaljevala v Nemčiji, izpopolnjevala pa se je tudi na Danskem. Doktorski študij flavte jo je pripeljal v Združene države Amerike, ustalila se je v Hustonu, kjer živi in poučuje na Univerzi severnega Teksasa. Veliko tudi koncertira domala po vsem svetu, za svoje delo pa je prejela že tudi številna priznanja. O svoji bogati glasbeni poti in ljubezni do flavte, pa tudi o življenju in delu v Ameriki, hobijih in povezavah s Slovenijo Lana Kuščer pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Poletna glasbena delavnica, ki jo prirejata Dom prosvete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, že sedemnajsto leto združuje zborovske pevke in pevce ter solistke in soliste ob intenzivnem vokalnem urjenju. Tokrat so se poglobili v spoznavanje vokalnih priredb filmskih in televizijskih kompozicij. Na programu delavnice so bile zborovske skladbe iz znanih filmov, televizijskih serij, risank in glasbenih jinglov. Udeleženke in udeleženci bodo z odličnimi glasbenicami in glasbeniki usvojeno znanje predstavili na zaključnem koncertu delavnice z naslovom Filmska harmonija – zvočno potovanje, ki bo jutri ob 20.30 v Tinjah. Naslednji teden pa bo v domu Sodalitas potekal Mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila Marcos in Bernarda Fink.

Zdravo. Tokrat smo res prišli do bridkega konca. Končali smo zadnje poglavje 6. knjige iz trilogije v štirih delih, po vsem vesolju znane štoparske biblije. Ker spet ugotovimo, da srečnih koncev ni, vas opozarjamo, da preverite darilne bone za večerje, toplice in kar je še tega, ker zapadejo v dveh letih, lahko tudi manj. Namesto v Ortu in drugih gostilnah, ugotovimo, da te dni zapravljamo za raznorazne naročnine, Artur pa se odpravi na pot, kjer za trenutek sreča Fenchurch in konča na tisti njemu tako ljubi plaži. Ampak tam so (kvarnik!) že spet Vogoni. V 68 tednih 6. sezone smo obdelali 6. knjigo, v 272 epizodah pa celotno štoparsko sago – in zdaj nas čaka samo še koktajl z rezino limone. In zlato opeko. Lepo je bilo, nekateri smo tudi jokali.

Zdravo. Tokrat se posvetimo izobraževanju. Ker je klitoris primarni vir orgazma za veliko večino žensk in ker tega ne ve 40-60 % moške populacije, možje, fantje, moški, dedci in kar je še teh imen, preberite zapiske. Vsaj 60-40 % tistih, ki menite, da je penetracija najlažja pot do njenega orgazma. V epizodi skočimo v tuš kabino (saj veste katero), pomežiknemo nesmrtnim bogovom, se spomnimo na prodajalca motornih kosilnic, basistov iz Han Dold Cityja in ugotovimo, da bi namesto katoliškega molka potrebovali več spolne vzgoje. Če imate občutek, da svet drvi v neznano smer - nič hudega. Ko pride trelovnik (dvelovnik z dodadnim dnem) bomo vsi uživali v šlafroku ali brez njega.

Kaj pomeni postkrščanstvo, kakšna je prihodnost religij in kako razumeti dobo duha? Tokrat pozornost usmerjamo k sodobni filozofski teologiji, nekaterim njenim predstavnikom, njeni zgodovini in njenemu pomenu znotraj mišljenja, dojemanja sveta ter nas samih. O tem s filozofom in religiologom prof. dr. Lenartom Škofom, ki je tudi avtor knjige Bog v postkrščanstvu (Slovenska matica, 2025). Foto: Gregor Podlogar (RTVSLO, Program Ars)

»Politična imaginacija mora obstajati pri vsakem človeku. Človek mora sanjati, človek si mora želeti nečesa, se prepustiti nečemu, kar ni samo vsakdan, rutina, skrb za preživetje,« pravi dolgoletna aktivistka Aigul Hakimova, ki se je iz rodne Kirgizije v Slovenijo preselila pred dvajsetimi leti. Aigul Hakimova je že več kot dvajset let ena najbolj prepoznavnih in ognjevitih protagonistk različnih aktivističnih skupin in gibanj, ki opozarjajo na ljudi z roba slovenske družbe, pa naj gre za izbrisane, brezposelne, migrante in begunce ali pa tuje delavce, ki za minimalne zneske gradijo naše nakupovalne centre. Vendar pa je pri Kirgizijki, ki se občasno ukvarja tudi s turističnim vodenjem, vsaj tako kot družbeno angažiranje zanimiva tudi njena življenjska zgodba, ki je do tega angažiranja pripeljala in je z njim prežeta. O njenem odraščanju v sovjetski in postsovjetski podeželski Kirgiziji, o tem, kako je iz tamkajšnje prestolnice Biškek, kjer je študirala mednarodne odnose in diplomacijo, prišla v Ljubljano in tu spoznala politično organiziranje »od spodaj«, ter o njenem pogledu na migracije in splošen družbeno-ekonomski razvoj postsocialističnega sveta, se je z Aigul Hakimovo za Razkošje v glavi pred nekaj manj kot tremi leti pogovarjala Alja Zore. Tokrat vam oddajo ponujamo v ponovno poslušanje.

Tokrat smo se pogovarjali s SANJO LONČAR. Jo že poznate?Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Njen spekter znanj s področja zdrave prehrane, spopadanja z boleznimi, samooskrbe je resnično širok, zato z veseljem sodelujeta z Jasmino Kandorfer. Je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik.Vse to pa pomeni, da smo bili izredno izredno navdušeni, da je bila pripravljena sesti za tale pogovor. Hvaležni.

Tokrat predstavljamo pravnico Mariano Poznič iz Argentine. Rojena je slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu.

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

Tokrat smo v studiu gostili Jelka Kacina, ki je prehodil zanimivo pot od ministra za informiranje do predstavnika Slovenije pri zvezi NATO. Spregovoril je o demokratičnih spremembah pred 35 leti in več, ki so pripeljale do samostojnosti; o manj znanem dejstvu, da je bil Janša leta 1988 aretiran z zamudo, da je jugoslovanska armada pripravljala vojaški udar, a se je zataknilo in seveda o odločilnih dneh pred osamosvojitvijo in vojni za Slovenijo. Posebno pozornost je namenil zvezi Nato ter njenem pomenu za Evropo in Slovenijo, tudi zadnjemu dogajanju v povezavi z izdatki za obrambo, tudi Rusiji oziroma Putinu, ki se ne bo spremenil. Komentiral je tudi aktualno dogajanje pri nas in demokratične procese, ki so se povsem ustavili.

Zdravo. Tokrat začnemo najbolj profesionalno, kar se da, tako da ne izostane niti primerjava med nami in RTV-jem. Toda, ker smo še vedno sami svoji kaskaderji, se zapletemo v debato o pajacih na semaforjih, identitetah, pajkicah in izumimo davek na izdihan CO₂. Vse za dvelovnik. Sledi šokantno razkritje, da ima tudi gozd (lahko) svojo identiteto in da ni nujno, da si želi biti gozd. Mogoče bi bil kdaj raje travnik. Ali pa morje. Od gozda se premaknemo k paradam: od vojaških hitro preidemo na parado divjih štosov, kakršno bi imel Zaphod, ki se ta teden poslavlja od Forda. Ugotovimo tudi, kdo je bog armagedona in zakaj nimamo novih očal.

Poletne oddaje Morje in mi nastajajo na morju in ob njem. Tokrat smo se odpravili v piransko občino, ki ima več naravnih kopališč z upravljalci in reševalci iz vode, na drugih kopalnih območjih pa to ni zagotovljeno. V kopalno sezono so vstopili z nekaj novostmi, ena pomembnejših je sprememba v vladni uredbi, ki je štirim kopalnim območjem določila status kopalnih voda in s tem, med drugim, odprla možnosti urejanja ter monitoringa kakovosti morja. Sprehodili smo se po Centralni plaži Portorož. Pozanimali smo se, kako poteka delo upravljalcev in reševalcev iz vode ter kaj obiskovalcem zagotavlja izobešena modra zastava.

Tokrat se nam bo v 18. vzporedniku oglasil vašingtonski dopisnik Andrej Stopar in opisal ameriški vsakdanjik, ki od letošnjega januarja poteka povsem drugače kot nekoč. Zaradi Trumpovega vladanja z odloki se jim lahko življenje bistveno spremeni, ne samo iz meseca v mesec, temveč iz ure v uro, sploh, če predsednikov drugi mandat nenadoma preseka kaka nova ekspresna domislica. Tudi ostali Zemljani nismo kaj dosti na boljšem, lahko se, denimo, zgodi radikalen miselni zasuk, kot se je Trumpu nedavno primerilo v odnosu do ruskega predsednika Putina ali vojne v Ukrajini.

Tokrat so možgani odšli na potep, že tradicionalno bi lahko rekli, in sicer na drugo različico poletne šole TBrainBoost, ki po nekajletnemu projektu TwinBrain nadaljuje zgodbo raziskovanja človeškega gibanja in skuša zgraditi mostove med raziskavami, klinično prakso in industrijo. Prof. dr. Uroš Marušič skupaj z ekipo neumorno snuje možnosti povezovanj in nadgrajevanj in na Morski biološki postaji, ki torej te julijske dni gosti nevroznanstvenike od blizu in daleč, sta se z Mojco Delač pogovarjala o – novostih v svetu nevroznanosti gibanja.

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta.

Zdravo. Tokrat začnemo debato o natančnem merjenju časa na belih strminah, se prestavimo v filozofsko smučino, kjer se vse vrti okol' jeb**e sredine in srečnih koncev. Ali ni srečen konec odvisen od časovnega okvirja in gledišča opazovalca? Na koncu koncev bo konec le za redke izbrance res srečen. Vmes pa razmišljamo in debatiramo o pohoti, kozlih, zakramentih za odrasle, tetki Agati in moji teti Mari ter o treh apostolih. Nekje med sakralnim in profanim, kot se za podkast naše baže spodobi. Tudi o zadnjem poglavju in dejstvu, da vse žimnice poznajo reklo o tem, da nobena žimnica ne ostane dolgo suha!

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Tokrat ponujamo košček sveže epizode kolesarskega podkasta Tour202 malo bolj zgodaj, ob tem pa tudi odzive z gostovanja celjskih in koprskih nogometašev v evropskih kvalifikacijah.

Tokrat ponujamo košček sveže epizode kolesarskega podkasta Tour202 malo bolj zgodaj, ob tem pa tudi odzive z gostovanja celjskih in koprskih nogometašev v evropskih kvalifikacijah.

Ste čakali in ste dočakali – tudi letos je tu rubrika Ofsizn! ✋

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Zgodba v tokratnih Sledeh časa zahteva nekaj predznanja. Ali vsaj predposlušanja. Marko Radmilovič se je, v prenesenem pomenu, vrnil na mesto zločina in ob novih dejstvih, ki so privrela na plano, pripravil drugi del oddaje o zločincu Francu Rihtariču. Prvi del zgodbe je bil objavljen pred dobrimi tremi leti in ga znova priporočamo v poslušanje, da bo drugi del bolje in lažje razumljiv. Tokrat odkrivamo nove elemente v zgodbi o Francu Rihtariču, ki so tako senzacionalni, da se zdijo težko verjetni. A če ne drugače, je zgodba vsaj zanimiva in tako vredna pozornosti v dokumentarnem uredništvu našega radia.

Oddaja Morje in mi poleti nastaja na plaži. Tokrat smo obiskali Žusterno v Kopru, kjer sta nastali dve priljubljeni območji- t.i. stara plaža in novi park. O letošnji prenovi in načrtovanih vlaganjih ter o novosti- spoznavanju bližnjega morskega travnika pozejdonke v reportaži Vite Zadnik.

Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo popotnice, novinarke in pisateljice Anje Kovačič Peter Opeka, ostani z nami. Kovačičeva je na Madagaskarju obiskala svetovno znanega misijonarja Pedra Opeko in napisala navdihujočo pripoved o velikem človekoljubu, ki na tem afriškem otoku že več kot 50 let uresničuje svoje poslanstvo in pomaga najranljivejšim – lačnim, revnim in brezdomnim, ki so izgubili človeško dostojanstvo. Knjga je zbirka ganljivih in pretresljivih zgodb ljudi, ki jim je slovensko-argentinski misijonar pomagal in še vedno pomaga in jim tako za vedno spreminja življenja in budi vero v upanje. Izšla je pri založbi Beletrina, uredila jo je Branka Fišer. O vsebini knjige se je Liana Buršič pogovarjala z njeno avtorico Anjo Kovačič, odlomke iz knjige je interperetiral Dejan Kaloper.

Vadba med menstruacijo je lahko zelo koristna, vendar je v prvi vrsti pomembno, da prisluhnemo svojemu telesu, bo zatrdila Kaja. In na drugi strani se bo oglasila Jasmina, ki ve, da je to obdobje naravnega detoksa, razlog, da ženske živijo dlje. Kaj bo prevagalo? Oglejte si posnetek in izvedeli boste vse o tem kaj početi in kaj ne početi v tem obdobju. Je pa to idealen čas za samonegovanje in globoko relaksacijo ... kako pa to dosežete in kaj izberete, pa prapuščamo vam. Kakšne pa so lahko koristi umirjene vadbe med menstruacijo? Zmanjšuje bolečine – Gibanje izboljša prekrvavitev in sprošča endorfine, kar lahko ublaži menstrualne krče. Zmanjšuje napetost in nihanja razpoloženja – Vadba pomaga uravnavati hormone in zmanjšati stres. Povečuje raven energije – Kljub utrujenosti lahko lahkotna vadba pomaga premagati občutek izčrpanosti.

Zdravo. Tokrat dokažemo, da tudi če imaš v žepu kopijo Štoparskega vodnika, še ne pomeni, da razumeš svet. Ker kot pravi Ford: “Štoparski vodnik je stoodstotno točen. Resničnost pa žal ni tako zanesljiva.” Kar seveda ne pomeni, da nismo šli po diapazonu absurda do nemškega prijatelja, ki skriva stvari, do procesirane hrane! Vmes ne pozabimo niti na Korošice, omenimo humanoidne bivše predsednike, torbice z mamili bivših predsednikovih svetovalcev, pozdravimo tudi vse poslušalke in poslušalce v kempih na Hrvaškem. Straško reprezent. V 11. poglavju se Thor pripravlja na bitko, zgodi se pa tudi marsikaj drugega. Ne pozabite, če že moraš zaupati nečemu, zaupaj humorju, ker realnost te bo tako ali tako enkrat zaj*****. In še: če imate še kakšno zaroto, mikroplastično modrost ali teorijo o 5G svinčnikih, skočite na Discord in jo delite z nami.

Tokrat se Jure in David lotita zanimive tematike, ki tare marsikatero mamo. Koliko časa pa vi pustite igrati videoigre vašemu otroku (beri: možu)?

Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.

18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Izkazalo se je, da gre za odkritje najstarejšega glasbila na svetu. V Narodnem muzeju v Ljubljani so včeraj, ob 30. obletnici tega dogodka, odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Mi pa še nekaj o predpremieri šeste predstave iz obsežnega cikla Dodekalogija 1972–1983 v režiji Tomija Janežiča v novogoriškem amfiteatru. Večjezična uprizoritev v ospredje postavlja reko Sočo – kot nemega pričevalca vojnih tragedij ter tihega spremljevalca osebnih spominov in preizkušenj.

Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji. Ob ustanovitvi društva Nova slovenska zaveza maja 1991 je prevzel skrb za društveno revijo Zaveza. Njej je posvetil vse svoje znanje in sile. In skrb, da zločina nad našim narodom ne pozabimo. Tokrat smo slišali njegovo razmišljanje o ODGOVORNOSTI.

Tokrat se z Anjo Brelih, doktorsko študentko študijskega programa Grajeno okolje na UL FGG, sproščeno pogovarjamo o umetni inteligenci v gradbeništvu, kar je tudi prijavljena tema njene doktorske disertacije. Kaj so glavni izzivi in ali bomo kmalu le še podpora inteligentnim sistemom?

Zdravo. Tokrat začnemo epizodo z debato o božičnih smrekah in okraskih zanje, ker smo pač sredi poletja in so te stvari aktualne. Za Aliexpress in Temu najdemo krajše ime Alimu. Posvarimo vas na nevarnosti “takratkih”, sploh če se zgodijo pozno zvečer, ko bi pošteni državljani že odhajali domov. Pozdravimo tudi poslušalce in poslušalke v kampih na Jadranu (pa i šire), stopimo v kumrovško šolo, v zadnji epizodi 10. poglavja pa o Zaphodu, Thoru, pogodbah, Vogonih, planetarni obrambi in - badabingo -o brezdelnih svinjah, ki nič ne delajo. Kdo to so te svinje, pa boste zvedeli v epizodi. In ja, če ste na morju - kartic se že veselimo.

Tokrat vabljeni k poslušanju svetnika Alojzij Gonzaga.

Tokrat gremo po sledeh vsebin, prilagojenih s tehnikami dostopnosti. Govorimo o lažje razumljivi slovenščini, o zvočnih opisih in o opisnih podnapisih. Obiskali pa smo tudi ljubljanski Mestni kino Kinodvor, kjer so pred približno letom dni zagnali program Dostopnost, v okviru katerega pripravljajo projekcije filmov, ki so tehnično prilagojeni za ljudi z okvaro sluha in vida.

Ameriški predsednik Donald Trump je z aprilsko uvedbo 10-odstotnih zaščitnih carin na uvoz dobrin z vsega sveta prekoračil svoja pooblastila. Tako je razsodilo ameriško zvezno sodišče za mednarodno trgovino. To razume carine kot zvišanje davkov Američanov, o čemer lahko odloča le kongres. Druge teme: - Vlada danes o predlogu obrambne resolucije. Bo poleg finančne injekcije treba tudi vnovič uvesti služenje vojaškega roka? - Varnostni svet Združenih narodov zahteva konec izraelskega nasilja v Gazi in dostop človekoljubne pomoči v enklavo. - Nogometaši Chelseaja zmagovalci letošnje konferenčne lige. Po preobratu prepričljivo, s 4:1, boljši od španskega Betisa n

Tokrat je bil gost Seba! Vrnil se je z ekspedicije Indija - Nepal. Seba se je na Royal Enfildu odpeljal pod streho sveta in čez krmilo zrl v steni osemtisočakov Ananpurne in Daulaghirija. Iz norega primetnega rodea je v podcast pripeljal za tri tovornjake vštric zgodb s cest, prepadov in visečih mostov. Pravi, da tam velja samo pravilo večjega, težjega in močnejšega. Natakni čelado in slušalke - smer: Katmandu..ZAPISKI:Za volanom: Novi suzuki swift - https://www.amzs.si/motorevija/avtomobili/za-volanom/2024-03-28-za-volanom-novi-suzuki-swiftConti corner - https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2022-11-03-continentalova-tovarna-za-obnovo-izrabljenih-pnevmatik-za-avtobuse-in-tovornjakeProstorski čudež! Hyundai Inster - https://www.youtube.com/watch?v=A4Ss-DYWrqM.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠

Tokrat je beseda tekla o zgodovinski tekmi z Veležem, malo manj zgodovinski tekmi z Muro, zanimivi statistiki naših igralcev, finalu FA pokala iz leta 1990, prihajajočemu obračunu z Radomljami, naslovu prvaka selekcije U15, družini Lungu, novi Brestovi pogodbi in finalu slovenskega pokala, ki bo na »našem« štadionu.Glavno vprašanje je seveda, ali bo Olimpija zmogla dovolj moči in koncentracije, da proti Radomljam odigra tako kot se spodobi in končno že osvoji ta nesrečni naslov, ki se nam zdaj že nekaj tekem tako nesramno izmika.

Zdravo. Tokrat začnemo z modrostjo, da vam nihče ne more toliko dati, kot vam mi lahko obljubimo, nadaljujemo z še večjo modrostjo, da v prihodnosti delal' ne bomo več, ker prihaja dvelovnik. A ne skrbite, ne da bomo imeli samo ministrstvo za prosti čas, mi bomo imeli tudi ministrstvo za dolgčas. Rešitev imamo tudi za dvomljivce tipa ja kdo bo pa delal: obvezno služenje mladine v storitvenem sektorju. Na mladih svet stoji. Rešitev imamo tudi za regeneracijo in za brezskrbno pot domov: leteči avti, robotski pomagači še marsikaj. Tudi o miljarderjih, ki imajo svojo religijo govorimo, da ne bo kdo rekel, da nismo nič o veri.

Tokrat je v goste prišla voditeljica in stvariteljica podkasta Tisti dnevi v mesecu, ki slovi po žgečkljivi vsebini … in ker se Aleš boji intime, je takoj ustrelil vprašanje: “Kdo ali kaj je Kenotaf?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

kako prepoznati trenutek, ko je smiselno del naložb unovčiti in realizirati enega izmed svojih dolgoročnih finančnih ciljev? Bodo individualni računi aktivirali Slovence? Kaj pa kriptodavek? Je fer, da se obdavčijo kriptosredstva? Pred mikrofonom: Luka Gubo, izvršni direktor borznoposredniške družbe Equito Money-How Live: Investicijski šov leta Donald Trump pripravlja šov, zakaj ga ne bi pripravili tudi mi! Kako loviti zaslužke v negotovem okolju? Kako sestaviti portfelj? Tokrat bomo tudi grillali slovenski kapitalski trg. Zabavno bo in kar je najbolj pomembno - domov bomo odšli siti finančnega znanja! Ključne informacije Lokacija: Kristalna Palača, BTC, Ljubljana Datum: 22. maj 2025 (četrtek) Čas: 17:00–22:00 Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Zadnja delavnica pred poletjem o prvih korakih v svet investiranja. Primerna je za začetnike. Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 12. junij Čas: 17:00–20:30 MONEY-HOW FRIENDS Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo (delavnica) Investiranje za začetnike Praktično o osnovah investiranja. Želim dostop Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Zdravo. Tokrat začnemo z Mercedesom, nadaljujemo z mački in kumarami, YouTube shortsi in se hitro prestavimo v zanikrno galaktično betulo (imenuje se Urdin vodnjak), ki je Zaphodu res, res, res všeč. Tako zelo všeč, da je pozabil na svoj greh – ali pa se ga noče spomniti!Thor pa je prav zaradi Zaphodovega greha v pravi pravcati bogovski eksistencialni krizi. Mi pa razmišljamo, ali smo res samo šahovske figure v višjem načrtu nekega ravnodušnega boga? Ali je bog morda kot gospod Prosser - nekdo, ki slepo sledi navodilom, ne da bi zares vedel, zakaj ruši točno to hišo (ali ta planet) in mu ni mar za kretničarja in par klobas na Pragerskem?!

Ne vem če veste, ampak Luka je utrujen, ker je mel prejšn teden cel teden. Tokrat nas rekordno hitro zanese v košarko. Takoj, ko izvemo za 8 prevodov stavka “poigraj se z mojim gasilčkom”. Tilen je čustveno izžet zaradi trenutnega stanja v mestu angelov, Matko teh težav nima, ker je čustveno otopel in mu je […]

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini. Gostje: dr. Lev Vidmar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Lara Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Anton Ramšak, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Andrej Zorko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko, dr. Rok Žitko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, Martin Kerin, študent Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Robert James Sunderland, arhiv na Inštitutu Nielsa Bohra, dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju, Janez Dovč, fizik, skladatelj, multiinstrumentalist, dr. Peter Jeglič, Institut "Jožef Stefan", dr. Matej Huš, Kemijski inštitut, Iris Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" dr. Martin Rigler, Aerosol Poglavja: 00:01:14 Kaj je kvantna znanost? 00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost? 00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki? 00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike 00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike 00:47:30 Kaj pomeni biti fizik? 00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi 00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija 01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije? 01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

Tokrat smo se pogovarjali od dveh tekmah, ki sta »rodili« le dve točki, o slabi igri Goveje župce, neprepričljivemu Marinu, Raulovemu prodoru, Vidovškovi bizarni napaki, Sanchezovi izjavi, javnemu razpisu za sveto travo, govoricah o igralcih, za katere naj bi se zanimala Olimpija, o kraljevem Antwerpnu in ligi prvakov. Nek uradnik Uefe trdi, da je naš štadion premajhen za elitno evropsko tekmovanje. Je to res!?

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

Tadej in Ajda opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake. Tokrat o tem, zakaj prometna nesreča praktično nikoli ni nesreča, ampak trk, trčenje oziroma kaj tretjega.

Zdravo. Tokrat se najprej dotaknemo Guinnessa 0.0, ki s kroglico v pločevinki, gosto peno in okusom, razveseljuje vse, ki bi radi brezalkoholno pivo z izkušnjo in pristnim okusom pravega piva. Spomnimo se, da moramo ustanoviti Društvo za zaščito gostilniške ga življenja in da je treba predati idejo dvelovnika civilnim iniciativam. Ali pa tovarišu Kordišu. V drugem delu se za petdnevni vikend ne opravičujemo, ustanovimo delovno skupino za skrajšanje imena petdnevni vikend v krajše, bolj priljudno ime in ugotovimo, da eni imajo stranke, mi pa ideje. Obdelamo tudi začetek 7. poglavja in se spomnimo tuš kabine in časov, ko smo se družili virtualno. Smrt fašizmu, svoboda narodu in vse najboljše, Mare!

Improvizator, glasbenik in freestyle raper Urh Mlakar zaključuje svoje gostovanje v stilu! Tokrat on postavi vprašanje: “Kdo ali kaj je Auerbach?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj