Podcasts about tokrat

Tokrat smo bili končno spet enkrat v popolni postavi in imeli smo veliko »štofa« za debato! Polna skleda mladih debitantov proti Radomljam, od 19-letnega Jana Jurgeca, ki je začel v prvi postavi do komaj 16-letnega Fabijana Lunguja. Zmaga in zagotovljeno četrto mesto. Slovo Agustina Doffa in Ahmeta Muhamedbegovića. Finale pokala v Celju med Brinjem in Aluminijem. Nova pravila U21. In za konec še sodniška smešnica v ABA ligi (kot vedno).

Zdravo. Tokrat začnemo z debato o dopustih, instagram turizmu in vplivnežih, ki jih srečaš celo pred nizkocenovno trgovino. Ekskluzivno napovem napovemo novega ministra za finance prihajajoče vlade in se spomnimo, kako se je včasih zvečerilo v gostilnah in pri frizerju. Skoraj že končamo tretje poglavje, kjer se Douglas in ekipa končno na blizu srečajo z nosorogom, mi pa še prej o boginjah ljubezni in o starih in novih bogovih. Omenimo tudi Lado, se dotaknemo borznih mehurčkov in ugibamo, kdaj bo počil(o). Če ste že na dopustu, uživajte, pošljite kakšno razglednico in nas poslušajte še naprej. Pa radi se imejte.

Ali se vodja rodi – ali to postane? Kako razumemo vodenje v Sloveniji in zakaj je to veščina, ki jo je treba razvijati, negovati in vanjo vlagati? Tokrat smo odprli vprašanja vodenja v različnih okoljih: v formalnih organizacijah, prostovoljnih društvih in v vsakdanjem življenju (doma oziroma v družini). Z nami je bil profesor za področje organizacije javnega sektorja na Fakulteti za upravo dr. Janez Stare.

Tokrat smo oddajo namenili 25-letnici izhajanja znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Znanstveno-raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Odgovorni urednik prof.dr. Darko Friš, sicer zgodovinar in trenutno dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je v pogovoru izpostavil, da se je revija v četrt stoletja uveljavila kot pomemben znanstveni forum za objavljanje izvirnih raziskav s področja zgodovine ter sorodnih humanističnih in družboslovnih ved. Revija ima izrazito interdisciplinarno usmeritev in objavlja raziskave s področij zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije, geografije in jezikoslovja ter strokovne ocene in poročila o znanstvenih publikacijah in dogodkih. Posebno pozornost pa seveda namenja tudi z lokalno in regionalno zgodovino povezanim temam, in tako pomembno prispeva k razumevanju zgodovinskega razvoja Maribora in širše regije. FOTO: Grafični moto revije Studia Historica Slovenica VIR: arhiv revije SHS

Ameriški predsednik Donald Trump je odpotoval na Kitajsko v obdobju geopolitičnih zmešnjav, ki jih je povzročil s svojimi nepredvidljivimi in impulzivnimi dejanji brez razmisleka o posledicah. Njegova politika moči in izsiljevanja tudi do zaveznic, je pomagala pri vzpostavljanju podobe Kitajske kot stabilne velesile in varuha mednarodnega prava. Pred obiskom Trumpu ni uspelo skleniti dogovora z Iranom, najbolj naj bi ga razjezila zahteva Teherana o povrnitvi vojne škode. Če bi se posvetoval s strokovnjaki, bi mu verjetno napovedali, kar se je zgodilo. Iran je po napadih postal še zahtevnejši pogajalec, njegov jedrski program pa je medtem tako močno napredoval, da ga ne more več omejiti noben sporazum. Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom. Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije. Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija

Svetovno prebivalstvo se stara, staranje pa prinese spremembe, tudi nevrodegeneracijo. Po napovedih združenja Alzheimer international naj bi leta 2030 po svetu z demenco živelo 78 milijonov ljudi. Za vsakega med njimi moramo prišteti še vsaj dva svojca ali bližnja, ki ju ta bolezen prizadene. Znanost napreduje, vztrajno išče odgovore, od razumevanja mehanizmov do diagnoze in terapij. Tokrat si postavljamo vprašanje - Kakšne bodo spominske klinike prihodnosti? V tokratni oddaji sta z nami prof. dr. Eric Westman, vodja odseka za klinično geriatrijo na oddelku za nevrobiologijo Inštituta karolinska v Stockholmu, ki se na Imperial Collegu v Londonu ukvarja tudi za raziskovanjem epidemije staranja ter prof. dr. Sebastiaan Engelborghs, nevrolog in nevroznanstvenik, ki deluje Univerzi Vrije Univerzitat v Bruslju in oddelku za nevrologijo na Univerzi Ziekenhuis v Belgiji. Pripravlja: Mojca Delač.

Zdravo. Tokrat ugotovimo, da niso migranti tisti, ki prihajajo po naše službe, ampak kapitalisti z Excelom in podporo umetne inteligence. Vmes obdelamo krompir, antibiotike, leve agitatorje, ugotovimo, da je pesimizem najlepši pogled na svet (ker te realnost lahko samo še prijetno preseneti) in da kapital hodi po robu. V šestnajstem obisku 3. poglavja knjige Zadnja priložnost se končno približamo severnem belem nosorogu in se naučimo lekcije, ki velja tudi za ostale živali: gibaj se stran od vetra, drugače te zavoha. Spomnimo se na Napoleona in Josephine potem pa snujemo še 20 vprašanj za našega presvetlega vodjo. Ne o politiki, prosim, o glasbi, filmu, televizijih, knjigah in še čem.

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

Znova smo priče prizorom dolgih vrst čakajočih pred zdravstveno ustanovo. Tokrat je stotine pacientov čakalo na vpis k novi družinski zdravnici v Cerknem. Nekaterim se je dolgo čakanje izplačalo, drugi so v dežju čakali zaman. V oddaji tudi: - Washington in Islamabad znova obujata upanje na premirje z Iranom, Teheran molči. - Bruselj predstavlja skupno evropsko strategijo za boj proti revščini in stanovanjski stiski - Furlanija v znamenju 50-te obletnice rušilnega potresa, ki je delno prizadel tudi Slovenij

V dneh na prelomu aprila v maj se spominjamo zadnjih bojev pred koncem druge svetovne vojne, ki so zagotovili, da je danes Primorska del Slovenije. Tokrat ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. Korpusa narodno-osvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.

Zdravo. Tokrat začnemo z odvisnostjo, ki je odvisna od tega, kako odvisen si, se preselimo k amazonskim plemenom, ki še do včeraj niso poznala niti digitalnih ur, niti črnih ogledal in mehiškim plemenom, ko so ob prelomu tisočletja otroke skrivala pred fotoaparati turistov, da jim ne bi ukradli duše. Fotoaparati, ne turisti. Razmišljamo o tem, zakaj večja kot je razlika med notranjim in zunanjim svetom, več odvodov potrebuje človek. Veselimo se tudi festivala domoljubnih pesmi, kjer bo vnuk lahko pel in igral slovenske pesmi, Pirkovič pa bo morda napisal tekst za Na Golici. V 3. poglavju knjige Zadnja priložnost si privoščimo doručak, pogledamo nosoroge, ob koncu najdemo zid za revolucijo, izbor, kdo gre prvi predenj, pa prepuščamo vam: glasujte na Discordu.

V nocojšnji oddaji Moja zgodba smo predstavili tretji del življenjske poti pravnika, pesnika in kulturnega ustvarjalca Ivka Spetiča. Tokrat smo prisluhnili njegovim spominom na dogajanje v Ilirski Bistrici in okolici ob koncu druge svetovne vojne, ko so še delovale privatne trgovine, gostilne in druge obrti. Ob nacionalizaciji njihove gostilne pa so se morali domači umakniti v zgornje prostore svoje hiše.

Žiri so bile v minulih dneh v znamenju čipk, saj so potekali že 20. Slovenski klekljarski dnevi, ki so povezali ljubitelje klekljanja iz vse Slovenije in iz tujine. Žirovska čipka ni le ustvarjanje in tradicija, temveč pomemben del žirovske čipkarske zgodovine in njene prepoznavnosti. Tokrat je klekljarsko društvo Cvetke s soorganizatorji pripravilo pet tematskih razstav. Osrednja je povezana s Škofjeloškim pasijonom v klekljani čipki. Slovenski klekljarski dnevi spodbujajo tudi ustvarjanje mladih, ki se klekljarstva učijo in s čipko rastejo v Čipkarski šoli Žiri, ki letos praznuje sto dvajset let.

Kako v času stalnih sprememb, negotovosti zaradi vojn v svetu, tesnobe in preobremenjenosti najti globok in trajen mir? Tokrat smo se pogovarjali o psiholoških mehanizmih tesnobe, o tem, kakšno vlogo igrajo čustva ter o sprejemanju in zaupanju v Božjo previdnost. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. (Svoje vprašanje za naslednjo oddajo lahko pošljete na: za.zivljenje@ognjisce.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠)

Zdravo. Tokrat začnemo z revizijo zgodovine (za obe vojni so krivi Avstrijci, to je jasno) in ker je ravno tak dan, spet obudimo protiimperialistično fronto, ki je bila pred OF tudi uradno ime gibanja, dokler se komunisti niso razbohotili v gibanju in pobrali žoge in šli izpred bloka. Ugotovimo, da smo hujši k Žižek, tokratni komad tedna je Ritem človeštva Nietov mi pa obdelamo še vojaške tehnologije v civilni rabi in znižanje davkov, zaradi katerega bo, kot vemo, vse bolje. Preden v Garambi obiščemo nilske konje, gremo še na Roško, nilski konji pa niso nevarni, razen tistega leva, ki je nekaj tednov kasneje nekoga pojedel, zato se mi posvetimo entrepreneurjem in vprašanju plač. Če so delavci z nižjimi plačami premalo plačani, smo tudi mi premalo plačani, oziroma če smo mi premalo, so premalo plačani tudi oni. Smrt imperializmu, svoboda delavcem! ✊

Tokrat se odpravljamo v svet gledališča, v tišino ustvarjanja in glasnost smeha. Naša gostja je dramaturginja in dramatičarka Iva Štefanija Slosar, doma iz Jelšan. Iz dramaturgije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, trenutno pa zaključuje magistrski študij na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Deluje tako na področju praktične dramaturgije kot dramskega pisanja. Njena dela so že v preteklih letih požela pozornost, letos pa je za tekst Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu prejela dve pomembni priznanji, pred dvema tednoma nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika.

Tokrat se bomo ob spominih Al Pacina, slovitega igralca, ki danes praznuje 86. rojstni dan, podali na pot njegovega otroštva. Spremljali bomo njegovo odraščanje, prve korake v gledališču, kjer odkrije svojo strast do igre, in nato prehod v film, kjer ga svet počasi prepoznava — vse do prelomne vloge v Botru, ki ga izstreli med največje. Kultni igralec je odraščal v Bronxu, kjer bi lahko kmalu zašel na kriva pota, vendar ga je nekaj zadrževalo. Filmi, ki jih je gledal z mamo, so bili odločilni, da je od življenja želel več. Dobil je oskarja, štiri zlate globuse, dva tonyja, dva emmyja, ugledno nagrado obie ... Postal je Michael Corleone in Tony Montana. Knjigo je prevedel Jure ŠešetSogovornica: urednica Tjaša Lešnik (knjižna zbirka Žametna Beletrina)

Tokrat jemljemo pod drobnogled dva filma, v središču katerih je svet rastlin – to sta animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto in Tiha prijateljica (film o dogajanju okrog starega ginka) madžarske cineastke Ildikó Enyedi. Poleg tega na primeru filma Michael razmišljamo o problematičnosti biografij glasbenikov, ki morajo ustrezati lastnikom avtorskih pravic te glasbe in se posledično izogibajo kontroverznostim.

Maji in Klari se pridružuje komunikatorka znanosti Zarja Muršič. Skupaj bodo v serijah, Navodila za konec in Glasovi tišine, raziskovale temo, pred katero najraje zamižimo: smrt.

Tokrat smo se vprašali, zakaj hoja ni le gibanje, ampak tudi pot k sebi? Kaj se zgodi, ko stopimo iz cone udobja in se podamo v naravo? O hoji, romanju, duhovnosti in moških pohodih v neobljuden svet je spregovoril naš gost Aleš Čerin.

Stiske mladih kmetov niso le osebne ali psihološke, so tudi strukturne - povezane so z ekonomskim pritiskom, dolgimi delovniki, birokracijo, podnebnimi spremembami... V sodobnem kmetijstvu vse več jo vlogo prevzema tehnologija, ki lahko olajša delo, prihrani čas, hkrati pa prinaša nove izzive in pritiske. Tokrat smo spregovorili o tehnostresu, o tem, kdaj tehnologija res pomaga in kdaj dodatno obremenjuje ter kako prepoznati znake izgorevanja. Z nami sta bila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Ajda Podlesnik in psiholog ter raziskovalec na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU Dino Manzoni.

Tokrat se jima pridružimo na partiji golfa, kjer slišimo marsikatero anekdoto ter ne preveč, ali še manj, zanimive prigode :D Uživajte!

Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas. Igor Bašin Gregor Tomc Igor Vidmar Rajko Muršič Igor Dernovšek Jani Sever  Marina Gržinić Lisa Brownlee in Brian Ray  Esad Babačić   Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube

Že vse od ponedeljka dajemo v naši oddaji priložnost predstavitve kulturnih dejavnosti, ki jih izvajajo na katoliških vzgojnih ustanovah. Tokrat sta dijaka Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru predstavila nekaj njihovih kulturnih dejavnosti. V drugem delu pa smo vas povabili še na razstavo Toneta Kralja v Narodno galerijo v Ljubljani!

Redni del Lige OTP banka se počasi bliža koncu, nista pa zato Bwaž in Gašper nič manj zagreta, še vedno “žulita” mikrofone in komentirata. Tokrat je debata tekla o 23. kolu, dotaknila sta se končnice 2. SKL in napovedala 24. kolo. Največje vprašanje pa je… ali je Podčetrtek že razobesil belo zastavo? Vabljeni k poslušanju!

Tokrat se posvečamo četrti Mozartini, ki je 12. aprila potekala v Slovenski filharmoniji, in Mladinskemu pevskemu festivalu Celje, ki letos beleži 80 let, potekal pa je vse od 31. marca. Poleg tega bomo povedali še, kdo so prejemniki letošnjih Gerbičevih nagrad in priznanj ter omenili koncert mladih glasbenikov v koprskem studiu Hendrix in uprizoritev opere Madamme Butterfly v Trstu. V soboto, 18. aprila, pa vas v Slovensko filharmonijo vabijo učenci Glasbene šole Arsem, ki letos beleži 15 let delovanja.

Pomanjkanje družinskih zdravnikov ostaja rakava rana slovenskega zdravstva. Zdravniška zbornica je zmerno optimistična glede specializantov, vsak prihod novega zdravnika pa vzbudi veliko zanimanje. Pred dobrima dvema letoma v Ljubljani, nato v Idriji, pa Slovenski Bistrici, danes so bile dolge kolone čakajočih na vpis k novi družinski zdravnici v Borovnici. To najverjetneje ni zadnji tak primer. Kako bi se lahko izognili mučnemu čakanju? Preostali poudarki oddaje: Iran napoveduje zaustavitev prometa skozi Rdeče morje, če bodo Združene države še naprej blokirale Hormuško ožino. Prehranski varuh opozarja na nepreglednost odnosov v verigi preskrbe s hrano, vse več je izdelkov brez podatka o izvoru. Onesnaženje vode v ljubljanski veleblagovnici Maximarket aprila lani izzval vdor tehnološke vode; kriminalisti ovadili podizvajalca čiščenja

Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov smo bili v preteklosti že večkrat priče dolgim vrstam ljudi, ki so se želeli vpisati k novem zdravniku. Tako je bilo tudi danes v Borovnici. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič meni, da so takšni prizori delno tudi posledica slabe organiziranosti. Eno od težav vidi v obveščanju ljudi, za katero skrbijo zdravstveni domovi ali Zavod za zdravstveno zavarovanje. Drugi poudarki: - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo bo zagotovilo pomoč Ukrajini kljub neskladjem pri porazdelitvi bremena med članicami. - Pakistan si prizadeva za obnovitev mirovnih pogajanj med ZDA in Iranom. - Graditev mariborskega Centra Rotovž se počasi bliža koncu.

Miha Šalehar - kolumnist, podkaster, radijski voditelj. Tokrat v vlogi gosta, torej na drugi strani mikrofona. Ob izidu njegove nove knjige s pomenljivim naslovom Krasni novi spet sva z Mihom sedla pred občinstvo razprodane dvorane in se pogovarjala o medijih, umetnosti, denarju, tehnologiji, (ne)umetni inteligenci in prihodnosti človeštva. Raznolik, zabaven in globok pogovor, ob katerem je težko ostati ravnodušen - pa če si za, ali proti gotovini :)Knjiga Krasni novi spet: https://emka.si/products/krasni-novi-spet?srsltid=AfmBOoqVTHPZdlzqro28qhwVnf_6vN3TIR9QMIdRiDukTpZssLCTb-FEHvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Prijavi se na YouTube ali na svoji najljubši podkast aplikaciji!0:00 Uvod in predstavitev knjige Krasni novi spet1:25 Branje Mihe Šaleharja: Kot obisk pri zdravniku, ki ga niste načrtovali3:10 Zakaj "šopek teorij zarote" in upor proti "ready-made" produktom7:00 Nova medijska realnost: Joe Rogan proti CNN11:15 Kritika urednikov: Zakaj so postali nastrojeni aparatčiki17:30 Od gostilniškega šanka do globalne moči socialnih omrežij20:30 Pozornost kot najpomembnejša valuta današnjega časa25:30 Algoritmi, ki zlorabljajo naše šibkosti namesto kreposti29:00 Etična dilema: Gledati novice o vojni ali narediti "detoks"?33:15 Kako mediji čez noč zamenjajo fokus (od COVID-a do vojne)36:30 Odnos z umetno inteligenco: Prijateljstvo in toplina s ChatGPT42:00 Bo AI znala ločiti umetniške presežke od TikTok smeti?48:00 Ko ChatGPT simulira Miho Šaleharja (intervju z umetno inteligenco)50:30 Kontroverzno mnenje: Odprava gotovine in slovenska obrtniška mentaliteta53:50 Letališki terminal kot simbol sodobne distopije in nadzora58:30 Izguba skupnosti in naravni nagon po sodelovanju1:02:00 Kako postati bolj sočuten v svetu bližnjic1:04:00 Kako bodo našo dobo imenovali čez tisoč let?1:11:40 Vprašanje iz publike: Medijska pismenost v osnovnih šolah1:14:20 Zaključek: Kaj nas v resnici definira?

Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.

Tokrat izpostavljamo pravkar končano 55. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Poročamo še o 3. koncertu letošnjih Mozartin, na katerem je Simfonični orkester RTV Slovenija združil moči z zborom Ljubljanski madrigalisti in Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija, o koncertu hrvaškega ansambla za staro glasbo Minstrel, ki je nastopil v Narodnem domu Celje v sklopu abonmaja Sosedje in koncertu Dua Ehosfera v prostorih Krajevne knjižnice Kostanjevica na Krki v sklopu tamkajšnjega Kavč festivala.

Zdravo! Tokrat napovedujemo napovedovalno spletno stran napovej.si, ki bo napovedovala prihodnost, ki jo vsi napovedujemo. Medtem ko debatiramo, kdo je resnični zmagovalec volitev (mi še vedno napovedujemo veliko zmago Janeza Janše), sklenemo, da bi bile gostilniške metode zbiranja podatkov o korupciji bistveno cenejše in bistveno natančnejše od Black Cubea. Tudi o overjenemu podpisu in njega vrednosti in o "tanovem" Pahorju rečemo ene dve. V drugem delu se končno premaknemo v Narodni park Garamba. Med sprehodom od Afrike do Šentvida pri Stični razpravljamo o divjini, turizmu in vojnih razmerah ter ugotovimo, da je razlika včasih samo v tem, koliko papirjev moraš podpisati – trava na pristajalni stezi pa je enaka tako v Šentvidu kot v Garambi.

Tokrat izpostavljamo premiero Verdijeve opere Traviata, ki je zaživela v novi postavitvi na odru ljubljanske Opere. V ciklu koncertov za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma je zazvenela Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija, na koncertu filharmoničnega cikla FKK Slovenske filharmonije pa Mozartova glasba. V Kopru se je z Obalnim komornim orkestrom predstavil pianist Aleksander Gadžijev, na koncertu v Pokrajinskem muzeju Koper pa je nastopil Duo Claripiano. Obiskali smo tudi koncerte akuzmatične glasbe, ki jih je pripravil zavod Cona in glasbeno gledališki dogodek Dara in Stana v Mariboru. Predstavljamo pa še posebno glasbeno plesno predstavo s parfumsko spremljavo, ki jo v teh dneh lahko doživite v več krajih po Sloveniji.

Zdravo! Tokrat analiziramo volilne rezultate in ugotovimo, da smo zmagal', ali pa so letošnje parlamentarne volite ukradene. Pričakujemo zmago desnice in posledično takojšnje znižanje davkov in seveda občutno zvišanje plač delavcev. Govorimo seveda tudi o korupciji, prisluhih, Titaniku, volilnih kampanjah, Mosadovem Wi-Fiju in geslu, se poklonimo komadu Čreva na plot in razmišljamo, zakaj Slovenija ne more imeti belgijskega scenarija. Za knjigo ostane ravno toliko časa, da Boštjan Videmšek prebere citat o Kes, preden zaključimo, da dokler ne bo konca te volilne drame, na družabna omrežja raje ne sploh hodite.

V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov

Še tretjič je gost radijski voditelj in frontman benda Kokosy: Boris Kokalj! Tokrat smo šupki, ki se sprašujejo: “Kdo ali kaj je Fade out guy?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 256 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! Člani: Nekaj se nama je […]

Prek spletnega tečaja Slonline, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, se slovenščine uči skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Mesečno pa ga aktivno uporablja od 4000 do 5000 ljudi. Konec lanskega leta so tečaj nadgradili, dodali so mu učbenik, opravili pa so tudi raziskavo o sporazumevalnih potrebah priseljencev. Tokrat bomo zato jezikali o novostih, ki jih je prinesla nadgradnja, o izzivih učenja in poučevanja slovenščine za tujce ter o tem, zakaj bi nas to sploh moralo zanimati.

Že drugi teden je v gosteh radijski voditelj in frontman benda Kokosy: Boris Kokalj! Tokrat se vprašajo: “Kdo ali kaj je Smilodon?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 255 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! Člani: Nekaj se nama je zapletlo, tako da […]

Zdravo! Tokrat gostimo Aljaža Pengova Bitenca, novinarja, podkasterja, politiloga, trekija in velikega hupi fruda, ki vedno ve, kje ima brisačo. Pot nas vodi iz Bolivije, kjer se spomnimo na kače in Che Guevaro do modre lune in Smrkcev, potem pa se končno vržemo v politično sceno in jo prevedemo v štoparščino. Izvedeli boste, da je slovenski volilec pravzaprav Artur Dent, ko odpre hladilnik, pogleda kateri dve stvari imata najmanj brade in ju razglasi za zajtrk. Razpravljali smo tudi o zakaj desnica vedno ponudi enostavno rešitev za kompleksen problem, levica pa se pri tem spotakne ob lastna načela. Iskali in našli smo tudi najbolj štoparsko prispodobo za slovensko politično sceno. “Oh ne, nikar že spet”.

Ciril in Jure sta poletela globoko na jug ZDA doživet spektakel groma imenovan “The Great American Race.” Na legendarnem ovalu Daytone sta doživela polnovredno zvočno-bencinsko terapijo ognjenega orkestra V8 strojev in se prepričla, da je NASCAR še vedno dirkanje na nož z vso svojo tetatralnostjo, surovostjo in nenazadnje tudi tveganjem. Pobje ga na ovalu res ne “šparajo” in v stampedu blizu tristotice dobesedno tepejo za vsak inč asfalta. Potem pa so tu še ceste Ameriškega juga z vso svojo nebrzdano konjenico, glamurozno bravitostjo in bahavostjo predelav, ob katerem bi evropski homologacijski uradi doživeli armagedom. Tokrat nič o elektriki, razen tega, da je cybertruck v živo še bolj kontroverzen. Florido Atmosferca enostavno nista mogla zapustit brez najbolj hipnega pospeška na mehanski način. Seveda je pokalo! 1000 metrov na sekundo je bila hitrost krogel, s katerimi sta tarče cefrala na 100-metrski tarči. Ciril je tudi z glockom hudičevo natačen!.Zapiski:V8 masaža notranjih organov:https://www.instagram.com/jure_gregorcic/reel/DUz-PFIDrS2/Cirilov VLOG iz ZDA:https://www.youtube.com/watch?v=63ASFQd9VWM&t=1sCirilov prvi obisk Daytone 1. del:https://www.youtube.com/watch?v=aEahfN22Jsw&t=316sCirilov prvi obisk Daytona 2. del:https://www.youtube.com/watch?v=hTkfghhBByAAtmosferci in V8 burger:https://www.youtube.com/watch?v=njfjkzDn2zg"Malenkost" dvignjen Ford F250:https://www.youtube.com/shorts/RXTKiSKAVDEPickup kot šleper?https://www.youtube.com/shorts/pKLPmCJK8DMNajvečja bencinska črpalka na Floridi:youtube.com/shorts/U-qPCWyrwdkNa strelišču s puško iz bivše Juge!https://www.instagram.com/komotar_minuta/reel/DUvQlbOkZh0/.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.

V vesolju je voda večinoma ujeta v led - a kje vse se ta kozmični led skriva? Tokrat raziskujeva ledene svetove našega Osončja, ter odkrivava, kje v vesolju nastane največ vode. Katera območja bi bila najboljša prizorišča za prve vesoljske zimske (ledene) olimpijske igre?Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Evolution of Water Reservoirs on Mars: Constraints from Hydrogen Isotopes in Martian Meteorites[infografika] Jupiter Moon Europa[ESA] Deuterium-to-hydrogen ratio in the Solar System[ESA] Rosetta fuels debate on origin of Earth's oceans[Webb] Webb Detects Water Vapor in Rocky Planet-forming Zone[LPI] Explore Ice worlds!Dogodki:Equal Day 2026Opazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab

Tokrat poročamo s treh koncertov, omenili pa bomo tudi poseben uspeh slovenskega zbora. Slovenska filharmonija je prejšnji teden organizirala drugi koncert cikla SOS z naslovom Odtekanje časa (Ives, Rojko in Adams), v Narodnem domu Celje je bil tretji abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra (krstni izvedbi del Toma Kobeta in Leona Firšta ter kompoziciji Mendelssohna in Blocha), v Mariboru pa je Koncertna poslovalnica gostila Komorni orkester iz Basla (Clara in Robert Schumann, Mayer in Forte). S strani družine Riccarda Mutija je Komorni zbor Vikra z dirigentko Petro Grassi prejel vabilo, da se kot rezidenčni zbor udeleži prestižnega Ravenskega festivala.

Še tretjič gostimo radijsko voditeljico in igralko Ondino Kerec! Tokrat poskušajo ugotoviti: “Kdo ali kaj je Tsundoku?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Zdravo. Tokrat začnemo v Cutty Sarku, se preselimo v Cutty Sark, ugotovimo da cene v mehiških restavracijah niso prav nič mehiške, načrtujemo izlet v Islington, napovemo prvi letošnji retrogradni Merkur, povemo dobro novico ali dve in obiščemo srebrnohrbto gorilo v njegovi dnevni sobi. Sklenemo, da so namere nesramno bogatih Zemljanov, ki bi radi kolonizirali druge planete, še najbolj podobne begu iz slabega odnosa. Namesto da bi se trudili popraviti napake, je pač lažje zbežati in upati, da tam ni davkov. Spomnimo se tudi stare modrosti, znižanja, delo, Latvijo in 300.

Z nami je radijska voditeljica in igralka (trenutno jo lahko vidite v seriji Nemirna kri) Ondina Kerec. Tokrat ugotavljamo: “Kdo ali kaj je Gran Risa?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta. Gostje: dr. Olga Markič, filozofinja in kognitivna znanstvenica prof.;. dr. Špela Vintar, raziskovalka velikih jezikovnih modelov; dr. Ana Vogrinčič Čepič, raziskovalka branja..

Zdravo. Tokrat začnemo s klubom 3000 milijarderjev, svetovnimi valutami in občutkom, da nas kuhajo počasi, kot žabo. Vmes obdelamo obcestne politične plakate, naredimo plan za napad na Ciper in nacionalizacijo njihovih bank, ker te stvari že znamo. Preden se vrnemo h gorilam iz 3. poglavja, Helmutu in Kurtu, mačetám in tipom gozda, slišimo tudi Pelijevo izpoved o ljubezni do Excela - orodja, ki ga je izpopolnil predvsem v oziru kalkulacij količin tvarin za dober žur. Nato pridemo do prve sledi goril (njihovo posteljo), skupaj z znanstveno razlago, kje in zakaj gorile puščajo, kar pač puščajo.

Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan.Naša tokratna sogovornica je etimologinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in navdušenka nad umetnimi jeziki dr. Simona Klemenčič.