Podcasts about Kaj

Advent ni le čas veselja, je tudi čas pričakovanja. In za vsakogar od nas, ki želimo slediti Kristusu kot prinašalci luči, se mi zdijo na mestu vprašanja: »Kaj sploh pričakujem? Kaj me bo rešilo? Božičnica? Spomladanske volitve? Kateri od političnih ali civilnodružbenih voditeljev? Kaj čisto zares pričakujem? O čem si upam sanjati?«Škoda bi bilo, da bi šle te sanje mimo nas, ker se sami sebi ne bi zdeli dovolj vredni, da se nam zgodijo.Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Ob koncu leta se oziramo, spominjamo, komentiramo. Kaj se je na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji dogajalo v letu 2025? Kar nekaj močnih razstav smo dobili prav ob koncu, kot so v Cukrarni Art Vital – 12 let tandema Ulaya in Marine Abramović, v Moderni galeriji Festival (ne)hvaležnosti líbanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ob 90-letnici tega koroškega Slovenca. O velikem projektu Barok v Sloveniji, pa tem, katera slovita fotografska imena so letos privabile naše galerije, in še čem z Majo Kač, umetnostno zgodovinarko, urednico kulture in novinarko v MMC-jevem spletnem uredništvu RTV Slovenija, ki ji je Slovensko društvo likovnih kritikov letos podelilo nagrado za kritiško delovanje v zadnjih treh letih.

V domovih starejših pričakujejo še nekaj pojasnil v zvezi s sistemom dolgotrajne oskrbe. Kaj nam je v pogovoru zaupala direktorica Doma sv. Terezije Videm Dobrepolje?Poslanke in poslanci danes o interpelaciji o delu ministra Mesca, ta očitke zavrača.V Ukrajini so zadovoljni po obljubljeni pomoči držav Evropske unije.

Četrtkov Svetovalni servis namenjamo pravilom lepega vedenja, s poudarkom na prazničnem času. Kaj se spodobi in kaj ne, kaj predpisuje bonton pri zasebnih in poslovnih druženjih ter kako je s praznovanjem v okviru množičnih prireditev? Na vprašanja – tudi o izbiri daril za različne znance – bo odgovarjala strokovnjakinja za kulturo vedenja in protokol Bojana Košnik Čuk.

De manliga rockåterföreningarnas år, de genreupplösande kvinnornas år, eller nåt helt annat? P1 kultur listar och skärskådar musikens 2025. Lyssna på alla avsnitt i Sveriges Radios app. Det var året då Kent och Oasis återförenades, KAJ lärde Europa att bada bastu och Taylor Swift blev sågad. Men också året då Gen Z fick nya rockanthems, den danska indiescenen blomstrade, och Rosalía sjöng om helgon på 13 olika språk.Var fanns den bästa och mest spännande musiken?P1 kultur tar hjälp av P3:s Oscar Kangro, DN:s Johanna Paulsson, Jazzradions Berit Nygren och Musikrevyns Karin Birgersson för att vrida och vända på 2025.LISTOR: KRITIKERNAS BÄSTA MUSIK 2025Musikrevyn i P2:s tre bästa album:Barbara Hannigan, Katia och Marielle Labèque, David Chalmin: ”Electric fields”Galina Ustvolskaya, Symfonier med Londons filharmoniker och Christian KarlsenFranz Liszt ”Via Crucis” med Det norske solistkor, Leif-Ove Andsnes (piano), Grete Pedersen (dirigent)Berit Nygrens tre bästa jazzvokalister:Isabel BerglundEmmalisa HallanderCécile McLorin SalvantOscar Kangros sex bästa album:Nourished by Time: ”The Passionate Ones”Joanne Robertson: ”Gown”Smerz: ”Big City Life”Mk Velsorf & Aase Nielsen: ”Opening Night”Reservoir & Matt Gold: ”Canopy”Rosalía: ”Lux”Johanna Paulssons tre bästa album:Anna von Hausswolff: ”Iconoclasts”Rosalía: ”Lux”Barbara Hannigan, Katia och Marielle Labèque, David Chalmin: ”Electric fields”

De manliga rockåterföreningarnas år, de genreupplösande kvinnornas år, eller nåt helt annat? Oscar Kangro och Johanna Paulsson analyserar musikens 2025. Lyssna på alla avsnitt i Sveriges Radios app. Det var året då Kent och Oasis återförenades, KAJ lärde Europa att bada bastu och Taylor Swift blev sågad. Men också året då Gen Z fick nya rockanthems, den danska indiescenen blomstrade, och Rosalía sjöng om helgon på 13 olika språk.Var fanns den bästa och mest spännande musiken?P1 kultur tar hjälp av P3:s Oscar Kangro, DN:s Johanna Paulsson, Jazzradions Berit Nygren och Musikrevyns Karin Birgersson för att vrida och vända på 2025.SÅ HAR SILLFISKET FORMAT BOHUSLÄNS LANDSKAPVi närmar oss julen, och för många är sill ett av de viktigaste inslagen på julbordet. Men denna fisk är också kopplad till en månghundraårig påverkan på landskap, miljö och befolkning. Inte minst i Bohuslän. Eva-Lotta Hultén berättar historien om människans jakt på havets silver, i dagens essä.Programledare: Eskil Krogh LarssonProducent: Karin ArbsjöLISTOR: KRITIKERNAS BÄSTA MUSIK 2025Musikrevyn i P2:s tre bästa album:Barbara Hannigan, Katia och Marielle Labèque, David Chalmin: ”Electric fields”Galina Ustvolskaya, Symfonier med Londons filharmoniker och Christian Karlsen Franz Liszt ”Via Crucis” med Det norske solistkor, Leif-Ove Andsnes (piano), Grete Pedersen (dirigent)Berit Nygrens tre bästa jazzvokalister:Isabel BerglundEmmalisa HallanderCécile McLorin SalvantOscar Kangros sex bästa album:Nourished by Time: ”The Passionate Ones”Joanne Robertson: ”Gown”Smerz: ”Big City Life”Mk Velsorf & Aase Nielsen: ”Opening Night”Reservoir & Matt Gold: ”Canopy”Rosalía: ”Lux”Johanna Paulssons tre bästa album:Anna von Hausswolff: ”Iconoclasts”Rosalía: ”Lux”Barbara Hannigan, Katia och Marielle Labèque, David Chalmin: ”Electric fields”

Kaj če bi nenadoma začeli pisati, kot da gledamo besedilo v ogledalu? In kaj če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti? Gostje:Dr. John Glass, Inštitut J. Craig Venter, ZDADr. Roman Jerala, Kemijski inštitutDr. Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta, UNI LJDr. Boris Turk, Inštitut 'Jožef Stefan' Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš, Kemijski inštitut. V tokratni Xpertizi (od 32.10 naprej) gostuje Janez Volavšek s Kemijskega inštituta.  Članek o potencialni nevarnosti zrcalnih organizmov, objavljen v reviji Science.  Poglavja: 00:00:01 Zgodba o levi in desni rokavici 00:01:13 O čem se bomo pogovarjali: za in proti in o svarečem pismu znanstvenikov 00:04:05 Kaj je kiralnost? 00:06:53 John Glass o tem, zakaj nekatere znanstvenike skrbi 00:11:32 Če se spustimo na realna tla: Kje smo trenutno? 00:13:01 Roman Jerala: Od 50 do 100 let bo še minilo, da izdelamo zrcalno celico 00:20:15 O zrcalnih organizmih z mikrobiologinjo Ines Mandič Mulec 00:28:55 O smiselnosti moratorijev v znanosti s sinteznim biologom Borisom Turkom 00:31:41 Kaj pa prihodnjič? 00:32:10 Xpertiza: Janez Volavšek

Kaj har haft ett överraskande möte med polisen och Ted har insett att han inte är introvert.

Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?Kaj torej na eni strani tako intenzivno zgoščanje investicij v en sam sektor pravzaprav pomeni in kako utegne vse skupaj pravzaprav predrugačiti družbo in naš način življenja?Gosta v Intelekti sta ekonomist in strokovnjak za umetno inteligenco pri NLB dr. Aleš Gorišek in sociolog kulture izr. prof. dr. Primož Krašovec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Marsikdo se je z novo sezono severnoameriške košarkarske lige NBA znašel pred televizijskim zaslonom, kjer pa tekem ni mogel spremljati. V svetu športnih pravic se spremembe dogajajo pogosto, a tokrat so posledice zelo občutne tudi za gledalce v Sloveniji. Z začetkom nove sezone se prenosi lige NBA v Sloveniji ne predvajajo več na programu Arena Sport, temveč na programu Sportklub. Arena Sport je vključen v ponudbo večine večjih operaterjev: Telekom Slovenije, T2, A1 in drugih, medtem ko je Sportklub na voljo izključno pri Telemachu.Gre za običajen tržni mehanizem športnih pravic, zatrjujejo slovenski operaterji, v praksi pa to pomeni, da je del uporabnikov čez noč ostal brez vsebine, ki je bila doslej samoumevno del njihove naročnine. Nekateri so naročniške pakete sklenili tudi izključno zaradi teh prenosov. Kdo je v takšnih primerih odgovoren? Kaj lahko naročniki zahtevajo, ko se vsebina, zaradi katere so sklenili paket, nenadoma umakne? In ali imamo v Sloveniji sploh mehanizme, ki bi uporabnike v takih primerih zaščitili? Sogovorniki: Tomaž Šaunik, poslušalec, ki pri svojem ponudniku nima dostopa do Arene Sport Luka Štucin, odgovorni urednik televizije Arena Sport Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Marko Simeunovič, pomočnik direktorja televizije Sportklub Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing in direktor agencije Sport Media Focus Marko Milosavljević, profesor novinarstva in medijske regulacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.

Ministra Kokalj in Zlobko po izpustitvi napadalca na Aleša Šutarja: Pristojnim organom je treba dopustiti strokovno in nepristransko delo.Kaj pomeni morebitno znižanje napovedi gospodarske rasti za Slovenijo za njen proračun za prihodnje leto?NIJZ: Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi primeri redki.Vreme: Ponoči bo oblačnost od juga naraščala. Jutri bo pretežno oblačno in ponekod megleno.

Piše Andrej Lutman, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Uvrstitev nove pesniške zbirke Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine v knjižno zbirko Sončnica, vsa nora od svetlobe je Mirjam Drev po že ustaljenem načinu za utemeljila tudi z besedami. »Marko Matičetov tistemu, kar ga obdaja in odzvanja v njem, prisluškuje z zvedavostjo in humorjem ter nato s pesniško veščino in nizom miselnih poant tudi zapiše.« Preprostejše in natančnejše oznake skorajda ni. Matičetov je v prejšnjih petih zbirkah gradil pesniški izraz, ki mu v marsičem botruje tudi slovenski pesnik Dane Zajc. To pomeni, da izbira izrazna sredstva, ki jim je podlaga organska, rodbinska, koreninska, prvobitna slovenščina. Njegove pesmi ne stremijo po kaki posebni inovativnosti besedja, ampak se zadovoljijo z ustaljenim besediščem. Vendar pesnik počne nekaj drugega. Na način, ki ni zavezan kakšni kombinatoriki in morda ludizmu, dosega učinke s predstavljivimi prispodobami. Kaj torej počne? Svoj notranji svet prenaša na zunanjost. Lirski subjekt najde svoj objekt projekcije. V uvodni pesmi piše: »Kakšna škoda bi bilo ne pustiti sebi priti do sebe.« V tem stihu pesnik uporabi tako imenovano zrcaljenje, da preko besed, ki so zunaj izreke, pride do osmišljenosti v sebi. To nadaljuje do tistega trenutka oziroma pesmi, ko poosebi predmet. V tem smislu izstopa Pesem pralnega stroja. Začne se brez ovinkov z verzom: »Pral sem jima perilo.« Nadaljevanje takšnega načina pesnjenja se izteče v simulacijo, ki je tudi spominjanje sebe, otroške percepcije. »Veliko sanjam. / Starša ne vesta, o čem. / Jaz vem, pa ne znam povedati.« Ob prebiranju pesmi še zvemo, da pesnik ni več sam, saj se mu je pridružila ženska, s katero ima otroka. In tudi svoji družici nameni preslikave introspekcijskega dojemanja sveta, ko v pesmi z naslovom Ta zveza zapiše: »Ta dva ne vesta več, kako je biti sam. / Tako sta prepletena drug z drugim, / da si ne predstavljata, da ne bi bila.« Marko Matičetov se v zbirki V notranjosti so pokrajine dosledno ukvarja z malenkostmi in iz njih ter z njimi dosega veličastje preprostosti z učinki, ki so merljivi zgolj s čustvi. Ko je v prejšnjih zbirkah še opeval balinanje, bolj ali manj imaginativne izlete v Južno Ameriko, ali sprotne dogodke vsakršnega dne, je ostajal zvest osnovnim predstavitvenim načinom. Ni se zapletal v tavtologije, ni iskal izpovednega izraza na vso silo, temveč je puščal nekak naravni tok prispodob. V novi zbirki je vse prejšnje dosežke združil v sicer ustaljen način podajanja pesniške snovi, a temu že kar prepoznavnemu načinu dodal še nekaj: odvzetek. Svojemu izrazu je odvzel napor, ki sem mu – v komercialno oglaševalskem smislu – reče presežek. Ne, ta poezija ni presežna, ker tudi noče biti. Ta poezija je pač glasba, s katero pesnik dosega vsakovrstno bralstvo, ki ima posluh za občutenja in s čudenjem nad preprostostjo izraza oplemeniteno ustvarjalnost. Da se pesnjenje ne gradi na stalnem službovanju rasti, kopičenju, preseganju, je kakovost, ki sodobni slovenski poeziji pravzaprav manjka. In s takšnega stališča je pesniška zbirka Marka Matičetovega z naslovom V notranjosti so pokrajine tista pokrajina, kjer sončnice ne ovenijo.

Martin og Peter har inviteret Michael Andersen og Christian Pedersen fra Snertinge Maskinforretning i studiet i denne uge. Michael er montør og klargøringsmand på værkstedet, og det har han været i mange år, så han ved alt om maskinerne. Han har været i Snertinge siden 2004, hvor han startede som fejedreng, og i dag har han speciale i klargøring af nye gravemaskiner - og har været en del af rejsen fra de ‘analoge' maskiner til de ‘digitale' som vi kender i dag. Christian Pedersen, som ejer butikken, har vi tidligere haft med i studiet, og han sætter ord på, hvor fedt det er at have en seriøs og dygtig medarbejder som Michael med på holdet. Mange kender Snertinge for deres import af kinesiske maskiner, og i denne episode fortæller Michael om hans reaktion på omstillingen fra de kendte mærker til de nye kinesiske mærker, og om de fordele og ulemper det har for arbejdet på værkstedet. Jørgen Boiskov, der har arbejdet med maskiner hele livet, og Peter Zilmer, som de fleste måske kender som "Bøvle Kaj", sidder klar bag rattet. Det skal handle om alt det der sker på en maskinstation - selvom deres syn på hverdagens små udfordringer ikke altid er helt ens. Fra diskussionen om traktorens farve - til hvordan man får parforholdet til at hænge sammen, når man bruger MANGE timer i maskinen!
 Programmet præsenteres i samarbejde med: Snertinge Maskinforretning & HCP.

Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.

V Novem mestu zgroženi po odhodu osumljenca za umor Aleša Šutarja iz pripora.Na področju dolgotrajne oskrbe kar nekaj težav. Kaj bo z januarskimi položnicami?Matej Tonin: Evropska kampanja Nike Kovač za splav je izključno politične narave.ŠPORT: Skakalka Nika Prevc do 25-e zmage v karieri, popoldne v boj za zmago še njen brat Domen.Bo nova hitra železniška proga med Celovcem in Gradcem konkurenca Luki Koper?Bruselj pripravil niz ukrepov za nadgradnjo energetske infrastrukture v Evropski uniji.Luč miru prispela tudi v Slovenijo. Skavti jo bodo jutri razdelili po stegih po vsej državi.

V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Roberta Glavaša na čelu Generalštaba Slovenske vojske nasledil Boštjan Močnik.Janša in Vrtovec: vlada želi z zapiranjem ali združevanjem manjših ne-urbanih volišč preprečiti zmago slovenskega podeželja in politične opozicije.Letošnje Meškove nagrade novinarjema Požarju in Vasletu ter oddaji Planet 18.ŠPORT: Nogometaši Celja drevi na Reki po nove točke v Konferenčni ligi.VREME: Danes in jutri še pretežno jasno, nekaj oblačnosti bo jutri dopoldne na zahodu in jugu. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 15, v krajih z dolgotrajno meglo pa okoli 5 °C.Sezona prehladov in ostalih okužb dihal letos prej kot običajno.Kaj piše v ameriški strategiji nacionalne varnosti, da je tako razburila evropske voditelje?Trump za vstop v ZDA začel prodajati »zlate kartice.«

Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.Analgetiki so primerni za akutno bolečino, pri kronični bolečini pa ne primejo več. »Zato paciente in pacientke spodbujamo, naj po analgetikih posegajo čim manj,« pojasnjuje asist. dr. Zala Kuret, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča) v Ljubljani vodi Ambulanto za kronično bolečino. Kakšno pa je potem zdravljenje kronične bolečine? Katera zdravila zdravniki vseeno lahko predpišejo? Kaj jo povzroči? Kdaj akutna bolečina preide v kronično in kdaj ta naprej v fibromialgijo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Po evropskih podatkih, ki veljajo tudi za Slovenijo, vsak peti odrasli Evropejec živi s srednje do hudo izraženo kronično bolečino, ki resno posega v njegovo življenje.

Ted och Kaj talar om vad som riktigt hände i presidentens bastu. Kaj har inte haft tråkigt och Ted föreslår ett nytt skolämne.

V naše jedilnike zdaj vključujemo kislo zelje. Kaj poleg segedina ali jote lahko naredimo, nam je povedala sestra Nikolina. Lahko pripravimo samo praženo kislo zelje, ki ga zabelimo s popraženo čebulo. Naredimo lahko zloženo jed: posebej pražimo meso, skuhajmo ajdovo kašo in skuhamo kislo zelje. Nalagamo plasti zelja, mesa in kaše, na vrhu je zelje. Polijemo z jajčnim mlekom (lahko še malo smetane) in na vrhu naribamo sir. Pokrijemo in pečemo 15-20 minut. Nato odkrijemo in pečemo še približno 20 minut. Namesto ajdove kaše lahko jed pripravimo iz riža ali prosene kaše. Pri segedinu moramo paziti, da je meso dobro praženo na čebuli. Pražimo tako dolgo, da zadiši. Takrat da dober okus. Dober okus da tudi lovorjev list in poper. Jedi bo dal dober okus kos mesa s kostmi (npr. reberca). K segedinu ponudimo ajdove žgance, koruzne žgance, krompir ali testenine, a pa kar kruha. Posebnih začimb ne potrebujemo. K praženju čebule lahko dodamo malo sesekljane paprike, pa kakšen česen ...

V današnjem posnetku izveste pomembna znanja za ohranjanje zdravja. Odgovorili bomo na vprašanja: Kaj je danes sploh zdrava hrana? Kaj jesti za zdravje? So stvari v trgovini res tako zdrave kot mislimo, četudi imajo eko in bio certifikat?Ali dejansko vemo, kaj nam v restavracijah skuhajo kuharji in kaj vse dajo v jed?V knjigi Biohacking zdravja pa si lahko še bolj podrobno preberete zakaj nastane bolezen, kako si lahko sami odčitate zdravje ali bolezen iz svojega telesa? Telo nam pošilja znake, samo znati jih moramo prebrati in ravno to spoznate v Jasminini knjigi ter še veliko več ostalih koristnih nasvetov za zdravje.

Po mesecih pritiskov iz gospodastva in nedavni potrditvi sklepa na vladi bodo delodajalci od danes na portalu Zavoda za zaposlovanje lahko vlagali zahtevke za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa. Koliko bo zanimanje, ni znano. Kaj pa bodo morali priložiti, kdaj lahko pričakujejo izplačila in kakšne so obveznosti delodajalcev in delavcev? V oddaji tudi o tem: - Izteka se nov rok za prijavo guvernerskih kandidatur, 6 doslej neuspešnih. - Obisk nemškega kanclerja v Izraelu razgalil velika razhajanja v viziji miru na palestinskih ozemljih - Prebivalci središča Ljubljane opozarjajo na vse več težav z javnim redom

Gost epizode 204 je prof. dr. Christian Gostečnik, redni profesor za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo religije in pastoralno psihologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in direktor psihoterapevtskega centra - Frančiškanski družinski inštitut. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Trije doktorati Kaj je odnos in strah pred bližino Prvih 1000 dni življenja in razvoj otroka Kača v zgodbi Adama in Eve Ali si želim dobro? Odvisnosti, alkohol in spolnost Smisel partnerskega odnosa, starševstvo in poroka Kdaj naj otrok gre od doma? Najpogostejše težave moških in žensk na terapijah Ločitev Vloga teologije

Od oktobra je iz kripto trga izpuhtelo več kot tisoč milijard dolarjev tržne kapitalizacije, bitcoin je z rekordnih 126.000 dolarjev upadel na okoli 80.000 tisoč, ta hip se vrti okoli 94.000 dolarjev. Je to začetek okrevanja ali le kratkotrajen odboj po velikem padcu oziroma t.im. relief rally? Epizoda je bila posneta v živo in je že objavljena na Youtube https://www.youtube.com/live/mEA9Y0EQanM V epizodi razčlenimo: – zakaj je sentiment na trgu še vedno krhek, – ali smo tik pred novo kripto zimo, – ali lahko Strategy (nekdanji MicroStrategy), katerega delnica je upadla za 75 odstotkov z vrha, s svojo ogromno zalogo bitcoina povzroči šok na trgu, – kako je kriptozlom izbrisal milijardo dolarjev premoženja družine Trump, a jim hkrati prinesel stotine milijonov, – zakaj je Vanguard po letih odpora nenadoma odprl vrata kriptu, – katere strategije ubrati in kako reinvestirati kripto dobičke, – ter kako januarja 2026 prihaja največji regulativni premik do zdaj – t. i. innovation exemption, ki lahko kripto povsem potisne v mainstream… ali pa odpre vrata novemu valu prevar. Ali bo leto 2026 leto stabilizacije ali leto najbolj divjega kripto cikla doslej? Pred mikrofonom: Domen Kregar, Ilirika ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti v Ljubljani in prvič v Mariboru Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: Ljubljana: 22. januar 2025 Maribor: 5. febuar 2025 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Ted och Kaj talar om sitt tioårskalas på Svenska Teatern. Kaj har upplevt besvikelse och Ted gläds över en påse godissnoppar.

Slovenski pokojninski sistem deluje po načelu pretočne blagajne, kar pomeni, da današnji zaposleni financirajo današnje upokojence. A demografska slika se hitro spreminja: rodnost pada, življenjska doba narašča, razmerje med aktivnimi in upokojenimi pa se nevarno premika v napačno smer. Epizoda razčleni, zakaj je pokojninski sistem v sedanji obliki dolgoročno nevzdržen, zakaj pričakovanja o “pokojnini, ki bo že nekako” ne držijo več, ter kakšne posledice bodo imele zamujene reforme. Kako se je iz nekdanjega presežka pokojninske blagajne ustvaril kronični minus, zakaj politiki in populizem zavirajo nujne spremembe ter zakaj bodo prihodnje generacije iz pokojninske blagajne prejele manj, kot pričakujejo. Je pokojninski sistem pravičen in za koga? Pokojnine so navzgor omejene na cca 3.500 evrov! Kako obdržati v pokojninskem sistemu velike plačnike? Tisti z višjo plačo, vplača v pokojninski sistem več kot bo dobil, tisti z nizko plačo, dobi več kot je vplačal. Na jesen življenja je treba imeti vsaj 30 tisočakov prihranke za potencialne zdravstvene težave. Pred mikrofonom: Žiga Vižintin, poznavalec pokojninskih sistemov, Pokojninska družba A Opomba: epizoda je bila posneta pred sprejetjem pokojninske reforme ____________________________ Money-How Live: Spopad biki in medvedi: Kam z denarjem v letu 2026 Kdaj: 4. december ob 17:00 v Kristalni palači Prijava https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti v Ljubljani in prvič v Mariboru Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: Ljubljana: 22. januar 2025 Maribor: 5. febuar 2025 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije

Zadnje dni je veliko zgražanja poklicnih dušebrižnikov in še več dušebrižnic vzbudil bivši predsednik Borut Pahor. Dal se je fotografirati v pižami vrhunskih slovenskih pižamarjev in v komentarju napisal, da gre za najboljše pižame na svetu. In da, če je ne boste kupili, vam bo nekaj v življenju manjkalo. Ali nekaj podobnega, ker kam bi prišli, če bi razumni začeli natančno navajati besedila oglasov v želji, da bi zveneli verodostojno. Kot rečeno, smo Pahorja, pa ne prvič, smešili, se zgražali in počeli podobno, kar smo z njim počeli celotno njegovo dolgotrajno in vseobsegajočo politično kariero. On pa se je na vse požvižgal in se dal kar tri desetletja demokratično izvoliti na tron troedinega demokratičnega boga, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. Zato rajtamo, da se tudi nad zgražanjem ob njegovi podobi v pižami ne vznemirja preveč. Še preden vroči in svilnati debati dodamo svoj komentar, se poglobimo v teorijo in prakso pižam. Ker smo ljudje postali amorfna mešanica vsega, se je treba za delitve zateči stran od levičarjev in desničarjev. Ker, kot vemo, je v vsakem desničarju nekaj levičarja in obratno. Pri pižamah so zadeve dosti bolj jasne. Ali jih nosiš, ali jih preziraš. Tisti, ki se oblečejo, da gredo spat, ne morejo razumeti razvlečenih majic, morebitne golote in ostalih nočnih bizarnosti. Tisti, ki pa jim je pižama nekaj tako tujega kot srednjeveška verižna srajca, menijo, da je svilena druga koža za časa nočnega počitka odmev nekih drugih, preteklih časov. Ko so bile spalnice še hladne. Tako ali drugače. Če sklepamo – nekoliko ambiciozno mogoče – bi lahko trdili, da so pižamarji bolj konservativni, tradicionalni in s tem k politični desnici obrnjeni posamezniki, nasprotno pa so opletajoči samo z majico ali celo goli, ki trosijo mikrodelce kože kar povsod okoli, bolj liberalni, svobodomiselni, se pravi bolj v levo usmerjeni sanjači. Tako je Pahorja bolj kot njegovo dolgoletno koketiranje za zmernega desničarja izdala reklamna akcija, v kateri z navdušenjem govori o svoji zavezanosti pižami. Potem naprej; iz političnih in žurnalističnih krogov je prišel očitek, da se za politika ne spodobi mazati si rok z umazanim svetom marketinga. Dajte no! Devetdeset odstotkov slovenskih politikov bi reklamiralo še kaj drugega kot pižame, le da bi jim bil kdo voljan takšen šiht ponuditi. Pa trgovci niso neumni in bolj zaupajo igralcem, pevcem in podobnim javnim osebam. Ker, kar pa je spet značilno; če bi recimo pižamo reklamirala ali Janša ali Golob, bi šla fabrika kmalu na kant. Ker pri marketingu je treba presegati politično sredino, če že ne kaj drugega. In če smo še bolj analitični; kaj pa je Pahor, skupaj s stotnijo Slovencev, ki se profesionalno ukvarja s politiko, delal kot predsednik parlamenta, predsednik vlade in predsednik republike? »I, kaj? Reklamiral je ideje!« Včasih leve, včasih desne, vsekakor pa ideje, ko niso zrasle na njegovem zeljniku. Od arbitraže do pižame se zdi na dnevnopolitični ravni ogromen korak, na načelni pa sploh ne. Bivši predsednik je sicer nekaj mesecev nazaj malo pojamral, da država ne skrbi lepo za njega, zato mora na trg, da preživi. In gosti podkaste, predava ter reklamira pižame … Vse to za ljubi kruhek. A kot tak le nadaljuje početje, ki mu je bil zvest kot politik. Pahor samo je, in to je dovolj, da ga ljudje kupujejo. Je namreč čeden, tako v temni obleki, enako v pižami. Samo peščica slovenskih šestdesetletnikov zmore kaj takega. In s tem, ko služi, ker obstaja, se pridružuje novi industriji vplivnežev, ki počnejo prav to. Obstajajo in s tem služijo. Družboslovje, sploh tisto bolj angažirano, je nad novo pogruntavščino zgroženo, kajti po njihovem sta srp in kladivo še vedno nujna za to, da se opravlja neko delo; a če smo povsem realni, je vplivništvo najčistejša mogoča industrija. Profit s pomočjo ljudi, kot je Pahor, nastaja iz nič, ob tem pa ne nastajajo nobeni stranski proizvodi, ki bi bremenili naše okolje, ali pač še poglobili splošno blaznost, v kateri smo. Pred koncem pa še k podrobnosti, ki je Pahorjeve kritike razbesnela, njegove apologete pa spravila v zadrego. Na večini fotografij oglasne kampanje je solo, z zamišljenim pogledom atenskega misleca; le na eni fotografiji mu dela družbo golo, brezimno dekle brez obraza, modrih las, ki ga na pol objema. In dušebrižniki z začetka so se nad to fotografijo še posebej usajali, ker naj bi imela senzualni naboj, ki se nikakor ne spodobi za funkcijo predsednika, akoravno bivšega. Ampak po natančnem preučevanju fotografije lahko v naši redakciji pojasnimo zmoto, ki je vodila do tega vizualnega nesporazuma. Noben od začetkov, še manj koncev standardnega koitusa ne prinese situacije, v kateri sta se znašla predsednik in brezimna blondinka. Enostavno položaji telesa in ostale okoliščine ne podpirajo teze, da gre za napeljevanje k spolnosti. Ko natančno pogledamo okončine, položaj ženske, njeno krčevito oklepanje predsednikovega torza, smo povsem prepričani, da gre za klasičen položaj reševanja utopljenca. Pahor je znan kot navdušen plavalec in položaj rok, tako njega kot ženske, brez dvoma nakazuje na pravilno izvedeno reševanje iz vode. Kaj je hotel predsednik na razkošni postelji v razkošni pižami s tem sporočiti? Dovolite, da vam sporočilo predamo v obliki oglasa. »Svilanit! Elegantni tudi v izrednih razmerah!«

Gain a rare, behind-the-scenes understanding of the criminal justice system from James Porfido—a seasoned defense attorney, former prosecutor, law professor, and legal analyst. In this eye-opening episode, you'll learn how the system really works, what rights the accused should know, and how justice can often be unequal. Perfect for anyone curious about the law, legal fairness, or how real trials unfold beyond the headlines.

Solin invites Kaj.O on Sub FM 25th November 2025 - https://www.sub.fm

Kdo mora oddati davčno napoved in kdaj? Kaj, če zamudimo? Ali finančna uprava ve, koliko dividend ali kapitalskega dobička smo ustvarili v preteklem letu? Kako lahko optimiziramo davke? Na vse to in še več bosta odgovarjala davčna strokovnjaka: - Jure Mercina, partner, LeitnerLeitner - Ivan Kranjec, odvetnik in davčni strokovnjak v podjetju CMS Epizoda je objavljena tudi na Youtube/@marjamilic Spopad bikov in medvedov - 4. decembra ob 17:00 https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ Taxistent - pomočnik pri oddaji davkov: https://money-how.si/taxistent/ V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Uvod v davčno epizodo 02:51 Osnovne informacije o davčnih napovedih 05:59 Težave pri oddaji davčnih napovedi 08:59 Davčne stopnje in obdavčitev dobičkov 11:48 Izvedeni finančni instrumenti in davčne spremembe 14:45 Kriptovalute in davčna obravnava 17:44 Evidenca in dokumentacija za davčne namene 20:35 Prijava nakupov in obveznosti do FURS-a 23:30 Obdavčitev fizičnega zlata in plemenitih kovin 26:28 Obdavčitev premoženja in izvora sredstev 28:59 DDV in obdavčitev zlata ter srebra 30:50 Obveznice in njihova obdavčitev 34:32 Obdavčitev delnic in dividend 38:16 Trgovanje kot fizična ali pravna oseba 44:47 Kripto in obdavčitev 48:51 ETF-ji in njihova obdavčitev 53:24 Utajitev davkov in Lafferjeva krivulja 55:40 Obdavčitev dohodkov in prispevkov 58:31 Poročanje in napovedovanje dohodkov 01:01:52 Integracija brokerjev in e-davkov 01:03:20 Individualni naložbeni računi 01:06:43 Pobotanje dobička in izgube 01:08:17 Obdavčitev obresti in dividend 01:13:10 Navidezna odsvojitev in davčne obveznosti 01:17:43 Obdavčitev dividend in dohodkov 01:18:28 Podaritev delnic in davčne obveznosti 01:19:30 Dediščina in obdaritev 01:21:55 Skupni računi in davčne obveznosti 01:23:38 Davčna optimizacija in napake 01:29:12 Zadnje misli in zaključek ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ___________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Henning Eklund har varit på den finska techfesten Slush och träffat svenska techstjärnor. Men mest jubel fick förstås KAJ.Men vi får också höra vem som hade en egen sminkös och vem alla ville bada bastu med. Dessutom avslöjar vi EXAKT hur mycket lättare det kommer bli att driva techbolag i Europa framöver. Björn Jeffery informerar om att man måste betala moms i USA också (och gissa vad, det är ganska krångligt) och så undrar han om undergången ändå inte har startat, litet långsamt. Missa inte att anmäla dig till vår julavslutning! Kom och lyssna på våra förutsägelser inför 2026, träffa andra lyssnare och snacksa med oss. Glöm inte att fylla i om du vill åka med i en gemensam buss. Blir det tillräckligt många kör vi buss från stan!

Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju. V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič. V rubriki Xpertiza se nam predstavlja Adrijana Kos z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki preučuje vpliv umetne inteligence na pogoje za delo. Poglavja: 00:01:31 Anketa: pogajanja v vsakdanjem življenju 00:02:40 Mehanizmi, ki stojijo za uspešnimi pogajanji 00:03:31 Policijski pogajalski proces, dr. Ivana Glavina Jelaš 00:05:47 Aktivno poslušanje kot sveta veščina 00:09:39 Kaj se lahko naučimo od profesionalnih pogajalcev? 00:12:55 Mediacija in pogajanja, Aleksander Jakobčič 00:18:13 Kako pri pogajanjih preseči osebne zamere in frustracije 00:21:33 Konkreten nasvet za pogajanja 00:26:20 Najbolj pomembno pri pogajanjih, dr. Boštjan Udovič 00:27:46 Xpertiza: Adrijana Kos

Igor Akrapovič je ogenj naučil peti, varjenje je spremenil v umetnost in titan v umetnino. Z nenehnim stremenjem k popolnosti je ustvaril tehnološki kult in danes najbolj prepoznavno znamko Slovenije. Podcast spelje na Pony expressu, nadaljuje s prestopništvom na divjem Kawasakiju in se (med drugim) zadrži na prelomnih novoletnih faks sporočilih s sedeža velike Honde. Kako je odreagirala ekipa, ko je podlegel trenutnemu impulzu in kupil stroj za 1,5 milijona takratnih nemških mark? Kaj pa Akrapovič ponaredki in kdo jih odkriva? Kaj Igorja resnično frustrira danes? Pogovor z audiofilom in domoljubom..ZAPISKI:Podjetniški inkubator Bela Krajina:https://inkubator-belakrajina.si/Izpušni sistemi Akrapovič:https://www.akrapovic.com/sl.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠

Ted och Kaj talar om att vara fiffig och förkyld. Kaj har sett en omtalad postdramatisk teaterpjäs och Ted tror att tiden håller på att förlora sin betydelse.

Hosted by Khudania Ajay (KAJ), KAJ Masterclass LIVE brings real, video-first conversations with global experts, authors, and leaders. In this episode, KAJ talks with Andrea LeDew, author of Polemics: Political Poems & Prose, about processing ten years of American political upheaval through creative writing, why she chose traditional rhyme, and how art helps us understand confusing times. Discover more real conversations at https://kajmasterclass.com

Današnje razmišljanje bo polno netočnosti, površnosti in nerazumevanja tematike, o kateri bomo razmišljali. Ampak obstaja dejstvo, da zaradi pomanjkanja bolj kompetentnih razlag nekdo mora seči v osje gnezdo. Gre pa tako. Zadnje čase se kot javnost in ostareli prdci čudimo blaznostim, ki jih počne naša mladež. V Zagrebu so požgali nebotičnik, pri nas nastavljajo predmete na tire, norosti najstnikov v prometu se stopnjujejo še in še … Organi ta novi trend podivjanosti stlačijo pod klasični vandalizem, medtem ko se med najstniki natančno ve, da gre za fenomen, imenovan "Tik tok izziv". Zelo na kratko in kot rečeno brez empiričnih podatkov, ki bi trditve podprli. Začelo se je dokaj benigno, akoravno butasto do korenin. Na vedno eno in isto glasbeno podlago so mladi na platformah najprej plesali en in isti ples, potem so se s filmsko montažo preoblačili, nato so začeli izvajati tudi potencialno nevarne  potegavščine, ki pa seveda niso bile dovolj, da bi jih omrežja prepovedala. Ne drži pa, da se niso trudila. A nov potencialno nevaren izziv se lahko širi s hitrostjo gozdnega požara in preden umetna inteligenca, vgrajena v platforme, zazna potencialno nevarnost, po spletu kroži že tisoče kopij, kar sledi preprosti digitalni logiki, da je viralnost pomembnejša od varnosti. Ob tem pa je mladina pametna, kot le kaj, in zna omejitve objav posnetkov, ki so potencialno nevarni, tudi zaobiti. Kot so včasih zapisali: pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni … Na začetku so ljudje drug drugemu na glavo kot presenečenje zlivali čebre vode in posnetki presenečenih so potovali na popularno družbeno omrežje. A kot vse v življenju, so se posnetki počasi prelevili v ekstreme; izmikanje stolov, snemanje sebe nad prepadom in bog ve, kaj še vse. Mladina je začela živeti po diktatu algoritmov in starejšim se še sanjalo ni, kakšna je njihova realnost. Izziv, tudi drznost, ki sta temelj odraščanja, sta iz rok tradicije ali navad povsem prešla v roke kolektivne digitalne histerije. Kot primer: na medmrežju kroži govorica, da mladi, ki so požgali nebotičnik v Zagrebu, trdijo, da so vanj vstopili z namenom posneti video, ki na družbenem omrežju prikazuje skupine najstnikov, kako raziskujejo zapuščene stavbe. Zaneten ogenj naj bi jim prinesel več ogledov. Poznati pa moramo vsaj dva bistvena motiva, skrita v ozadju predmetov na naših tirih … Platforme ali niso, ali pa so zelo ohlapno pravno odgovorne za vsebino objav; in seveda, kot vedno, je v ozadju denar. Algoritem nagrajuje ekstremne, dramatične, adrenalinske vsebine, število ogledov je nato povezano z reklamami; vse to skupaj je v končni konsekvenci rodilo razred mladih, imenovanih »vplivneži, ki jim je objavljanje vsebin na internetu dobro plačan poklic«. Ker zgledi vlečejo, je najstnikom ideja klasične službe, s šefi, delovnim časom in obveznostmi skrajno tuja … Kakorkoli se zdi bizarno in analognemu razumu tuje, je trditev, da nekdo meče stara kolesa na železniško progo v upanju, da bo to postalo njegov poklic, med mladimi povsem legitimna. Ampak to še ni vse v tej težko razumljivi šlamastiki. Istočasno s pojavom vedno bolj ekstremnih potegavščin, ali pač enostavno snemanju ekstremnih podvigov, ki jih mi razumemo kot vandalizem, se je v vso zgodbo vpletel še nov element. Gre za manipulacije video ali avdio posnetkov s pomočjo umetne inteligence. Prav v tej oddaji smo se pred nekaj tedni za las izginili komentarju o tragediji jokajočih ukrajinskih vojakov, ki v uniformah med vožnjo na fronto svojim domačim še zadnjič pošiljajo obupane klice na pomoč. Pozneje se je izkazalo, da gre za povsem digitalno generiran posnetek in vi kot poslušalci bi skoraj dobili komentar, ki bi temeljil na neresnici. Tako moramo med navalom vandalizma, ki ga, kot slišimo, preiskujejo celo tajne službe, postaviti osnovno vprašanje: »Kaj je resnično? Kaj dejansko obstaja v realnem času in prostoru in kaj je samo produkt strojev?« Naivnost in nepoučenost naših generacij, ki pa še vedno držimo vzvode oblasti, nas vodi v neizogibni spopad z generacijami, ki živijo v vzporednem univerzumu in so jim šege in navade tukajšnjih plemen povsem nerazumljive. Po našem skromnem mnenju smo naredili celoten krog, od primatov sem. Kajti spet se čudimo in sprašujemo, ali je realnost, ki jo vidimo, slišimo in doživljamo, sploh realnost … Ali pač gre za umetno generirano realnost, ki jo srkamo kot nezavedne žrtve nekih zlobnih imperijev. Edina resničnost se zdi dejstvo, da so utopije, prikazane v znanstveni fantastiki izpred pol stoletja, postale resničnost. In medtem, ko smo starejše generacije pasivne  žrtve, je naša mladina aktiven konzument ter istočasno tudi gorivo za razraščajočo se blaznost. Odzvali smo se, kot je bilo pričakovati. Klici k prepovedi mobilnih telefonov v šolah so do neke mere meso postali, minister za šolstvo pa se je zavzel proti prepovedi orodij umetne inteligence v šolah, nekateri starši po svojih najboljših močeh omejujejo čas pred zasloni. A vse to je pljunek v morje in človeštvo, ki ne zna ustaviti sovraštva iz mesa in krvi, se seveda ne bo zmoglo upreti sovražniku, ki ga niti ne vidi.

Družba raste in napreduje tudi zaradi ljudi, ki ji nastavljajo ogledalo. Ravno zaradi teh pronicljivih posameznikov konstruktivne in tehtne kritike ne ostajajo skrite nekje v kotičku, temveč pri prejemnikih sporočila sprožijo tudi proces samorefleksije in ovrednotenje družbenega stanja, v katerem živimo in delujemo, v najbolj idealnih scenarijih pa postanejo tudi katalizator za spremembe. V tej Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo govorili o treh konkretnih žanrih družbenega komentarja: radijska glosa, časopisni vizualni komentar in televizijska satirična oddaja ter kako se ustvarjalci teh lotevajo svojega dela in razumejo svojo umeščenost v družbeno tkivo. Vabljeni k poslušanju. - oblikovalec in prejemnik nagrade Prešernovega sklada Tomato Košir; - radijski sodelavec s Prvega programa, kjer ustvarja oddaje za Dokumentarno-feljtonsko uredništvo, in z Drugega programa, kjer že 25 let piše Zapise iz močvirja, Marko Radmilovič; - glasbenik in tekstopisec Igor Bračič iz dueta Slon in Sadež ter ekipe Kaj dogaja na TV Slovenija; - doc.dr. Jernej Kaluža s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja; - asist. Robert Bobnič s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja.

Najbogatejši Slovenci so bogastvo ustvarili v lastnih podjetjih in z reinvestiranjem dobičkov. Šele nato kapital selijo v druge razrede — borzo, nepremičnine in zasebni kapital. Najpogosteje denar investirajo v nepremičnine, delnice na ljubljanski borzi in sklade zasebnega kapitala. Velik del denarja začasno parkirajo tudi v zakladne menice evroobmočja. Pred mikrofonom: Jure Ugovšek, urednik edicije Najbogatejši Slovenci Finance Manager V tokratni epizodi boste slišali*: 0:00 Intro 0:25 Novi Najbogatejši: Dari in Vesna Južna (rast, Petrol) 3:42 Nekdanja zakonca Login: koliko časa bosta še na lestvici 8:06 Šešokovi: zakaj niso prvi, kot je bilo napovedano lani 9:50 Metodologija: Je upoštevano tudi osebno premoženje? 16:27 Izziv: koga ni na lestvici, pa bi lahko bil 20:13 Skok leta: Uspeh podjetja Ngen 23:42 Dewesoft: Padec vrednosti 27:41 Boscarol: Aktivni in razpršeni investitor 35:04 Luka Dončić: Vrednotenje pogodb in sponzorstev 49:18 Investicijska strategija: zakladne menice in reinvestiranje dobička 54:19 Ljubljanska borza: vlaganje v delnice (primer Izet Rastoder) 1:09:15 Kripto/mladi milijonarji: Težave pri sledenju in vrednotenju *ustvarjeno s pomočjo umetne inteligence ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ____________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Akcija na vseh frontah! Ciril je na dirkališču Ascari borbal z novim 911 Turbo S in se vrnil v brlog prepričan, da je Porschejeva ikona postala še bistveno boljša, Seba je na Kitajskem z avtomobilom plul v bazenu (!!!) in vozil tudi svetovnega hitrostnega rekorderja. Kaj pa Jure? V Južni Koreji je iz Hyundajevega inženirja izvlekel nekaj, kar ne bi smel in po dirkališču  vozil Ioniqa 6N! Morda sta se s Sebatom proti koncu tudi malo sporekla. Tema? Ja, kitajski avti, kaj pa drugega..IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠

S5E45 - Ben je nog wel geil als je eileiders loesoe zijn? Het risico dat je bevrucht wordt is kennelijk een huge turn on voor Mo. Kaj is minder stellig, maar een ritje op zijn hoogzwangere vrouw pakt hem niet. En voor als jullie dachten dat het duo zich vandaag eindelijk volwassen gedraagt, helaas pindakaas.

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde. V Xpertizi pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Gostje so bili:  - prof. dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani. - dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani - prof. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani     Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo? 00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu? 00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji? 00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes? 00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno? 00:26:55 Novice iz sveta astronomije

Duševnih stisk je vse več – tako med mladimi kot odraslimi. V času, ko se od ljudi pričakuje, da bodo močni, uspešni in odporni, se mnogi zlomijo pod težo vsakdana. Svoje prispeva tudi negotovost, v kateri živimo. Kaj poglablja duševne stiske, kako jih prepoznati in pravočasno pomagati? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gre za ponovitev oddaje. Gostje: dr. Lilijana Šprah, psihologinja, ZRC SAZU; Patrik Senica, psiholog, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Matic Novak, vodja Inštituta za razvoj potencialov ADHD Modri junaki.

Hosted by Khudania Ajay (KAJ), KAJ Masterclass LIVE brings real, video-first conversations with global experts, authors, and leaders. In this episode, KAJ talks with Jayne Reynolds to revolutionize your approach to mental health through nutrition. Explore the powerful connection between diet, gut health, and brain function, and discover simple, practical lifestyle strategies to reduce anxiety, ease depression, and boost overall cognitive performance and well-being.Whether you're struggling with mental health challenges, seeking ways to enhance focus, or aiming to optimize your mind-body balance, this episode delivers actionable, holistic insights you can implement today.

Hosted by Khudania Ajay (KAJ), KAJ Masterclass LIVE brings real, video-first conversations with global experts, authors, and leaders. In this episode, KAJ talks with Phill Tague, founding pastor and author of Jesus be the Centerfold, about navigating doubt, overcoming addiction, and discovering purpose through faith. Discover more real conversations at https://kajmasterclass.com