Minute za kmetijstvo in podeželje

Predavatelj bo med drugim odgovoril na vprašanja: ste prejeli obvestilo o vrednostih vaših nepremičnin in vas zanima, ali imate urejene podatke in kako to vpliva na vrednost vaše nepremičnine,vas zanima, kako legalnost objekta vpliva na posplošeno vrednost nepremičnine in zakaj bi morali nujno poskrbeti tudi za legalnost in uporabno dovoljenje vaše stavbe, kako preverite, ali ima vaša stavba katastrski vpis in zakaj bi to sploh potrebovali,posebne okoliščine za individualno vrednotenje – v katerih primerih lahko to izkoristite?Več na spletni strani KGZS.

V nedeljski kmetijski oddaji smo med drugim objavili razmislek o prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je pripravil dr. Matjaž Turinek, ki skupaj z ženo in družino kmetuje na Ekološki in biodinamični Kmetiji Zlate misli iz Jareninskega dola. Ta je kot težavo posebej izpostavil nepredvidljivost in spreminjanje pravil igre, hkrati pa je slikovito opozoril na paradoks pogleda družbe na kmetijstvo…

V soboto bo v Komendi slovesno, saj bodo obeležili 70- letnico Konjeniškega kluba Komenda. Več pa predsednik Marjan Sedej.

Svetovni dan čebel je Organizacija združenih narodov v New Yorku na pobudo Čebelarske zveze Slovenije iz leta 2014 in z velikem naporom cele Slovenije ter s soglasno podpro vse svetovne politike potrdila 20. decembra 2017. Prvo praznovanje smo imeli 20. maja 2018 v Žirovnici, rojstnem kraju Antona Janše, 20. maj je namreč njegov datum rojstva in na ta dan praznujemo svetovni dan čebel. Cilj svetovnega dne čebel je zaščita čebel in drugih opraševalcev.

Evropska komisija v okviru paketa poenostavitev skupne kmetijske politike predlaga zvišanje neposredne pomoči t.i. malim kmetijam. »Zavedamo se velikega pomena kmetijstva in širšega kmetijskega sektorja za evropsko gospodarstvo, avtonomijo in varnost. To še posebej velja v času vse večje negotovosti v svetu. Zato moramo zagotoviti, da bodo pravila za evropske kmete enostavnejša, bolj sorazmerna in bolj prilagojena njihovim potrebam, je v sredo povedal evropski komisar, pristojen za poenostavitev zakonodaje, Valdis Dombrovskis. Komisar za kmetijstvo Hansen pa je pojasnil, da med drugim predlagajo zvišanje neposredne finančne podpore malim kmetijam s 1250 na 2500 evrov. In dodal, da jim pri tem ne bo treba izpolnjevati podrobnih obrazcev …

V Minoritskem samostanu na Ptuju se jutri začenja 36. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ga v navezi z Mestno občino Ptuj pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z vsemi območnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Čeprav se festival uradno odpre opoldne, ga bodo tradicionalno začeli dopoldne ob 9.00 s posvetom na temo združevanja in povezovanja za skupno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij, pravi vodja festivala Peter Pribožič.

Na slovenskem podeželju se ljudje še vedno držijo lepe navade, da se na njivah poljih in vrtovih vse postori do velikega četrtka. Od velikega četrtka pa do velike noči, torej med svetim tridnevjem pa stroji in zemlja počivajo, na kmetiji in v okolici pa se pospravi in vse pripravi za praznovanje stajenja. Tako je tudi na kmetiji letošnje kmetice leta Marjane Kogelnik, kmetiji Klančnik iz Podklanca pri Dravogradu, kjer složno živijo tri generacije …

Ovčarska Spring Trial 2025 bo ta konec tedna gostil 45 tekmovalcev s 56 psi pasme Border Collie iz 10 evropskih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Litve, Nizozemske, Švice in Slovenije. Kaja Župec pravi, da gre za edino ovčarsko tekmovanje te ravni v Sloveniji, ki se po številu udeležencev in organizacijskem standardu uvršča ob bok največjim dogodkom v ovčarsko razvitih državah…

Ob današnjem materinskem dnevu prisluhnite mislim kmetice mag. Katje Sinkovič Žerak, ki skupaj z možem, otroci in širšo družino ustvarja zelo uspešno zgodbo družinske kmetije. O pomenu dobrih odnosov v družini in svojih pogledih na delo in vodenje kmetije je sicer širše spregovorila v 4. epizodi Podkasta RAST.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v javno razpravo dalo osnutek Strategije ohranjanja in upravljanja volka v Sloveniji in osnutek Akcijskega načrta za upravljanje volka v Sloveniji za obdobje do leta 2034. Na KGZS opozarjajo, da trenutno objavljena strategija in akcijski načrt ne upoštevata postopka spremembe zakonodajnega okvira in celo predpostavljata nadaljnje strogo varstvo volkov, kar je ravno nasprotno od vsebine minulih pogovorov s pristojnim ministrom.

Pristojne službe bodo v tem času izvedle vsakoletno posodobitev podatkov z informacijami, pridobljenimi z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, z novimi podatki evidenc dejanske rabe zemljišč ter s podatki iz drugih uradnih evidenc.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so dopoldne podelili prve tri znake specializirane ponudbe na slovenskih turističnih kmetijah. Znak ekološke turistične kmetije sta prejeli Šenkova domačija z Jezerskega in Posestvo Trnulja iz Črne vasi, znak turistične kmetije s ponudbo za zdravo življenje pa Domačija Šeruga iz okolice Otočca …

Kmetije so dolžne voditi številne evidence in zapise, slovensko tolmačenje ukrepov celo zapoveduje beleženje teh evidenc v točno določenih formatih in excelovih tabelah, a ponavadi se zatakne že pri tem, da pridemo z njive pozno zvečer, čaka nas še veliko dela in za birokracijo zmanjka časa. Čez nekaj dni pa se zadev težko spomnimo, da jih pravilno vnesemo v elektronske evidence … Eva Vrevc s Kmetije Pr Matevž iz Škofje Loke je za ta namen razvila poseben planer [lajf] Kmetijstvo, ki rešuje to zagato.

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

Gostja včerajšnje tretje epizode podkasta RAST je bila dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete, dejavna doma in na tujem na številnih z govedorejo povezanih področjih. Opozorila je, da je živinoreja zelo na udaru in mora biti država zelo previdna pri spremembah zakonodaje, saj smo priča strmemu padcu govedorejskih kmetij…

V oddaji Naš gost pred nedeljo Svete družine smo gostili zakonca Gregorja in Darijo Ovsenik, ki na kmetiji pr Odéms v Predosljah pri Kranju, skupaj z družino pridelujejo seneno mleko in mlečne izdelke iz njega, ter še mnoge druge dobrote. O tem, kakšen je njun pristop k vzgoji Gregor pravi…

V minulem mesecu so lastniki gozdov, ki so se odločili, da bodo z najboljšim lesom iz svojih gozdov sodelovali na tokratni, že 19. dražbi lesa, ki vsako leto v začetku leta poteka v Slovenj Gradcu podirali izbrana drevesa in pazljivo krojili hlodovino, da bi z njo dosegli najboljše cene. Organizatorji dražbe, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije pa so že pred prazniki obvestili, da se bo dovoz hlodovine na razstavno msto začel z današnjim dnem, torej 3. januarja 2025.

Potem ko je Sekretariat bernske konvencije v začetku decembra podprl predlog za spremembo varstvenega statusa volka iz strogo zaščitenega v zaščitenega in bo ta sprememba državam članicam omogočala upravljanje s populacijo volka, se kot kaže v Sloveniji zadeve zapletajo …

Zaključuje se zanimiv EIP Pilotni projekt z naslovom Krmni obroki in biodiverziteta v razmerah podnebnih sprememb. V rubriki Minuta za kmetijstvo in podeželje ga bo predstavila dr. Marija Klopčič. Takoj po poročilih ob 9.00.

Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki bodo letos v treh dneh združil znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave in proizvodnje. Gre za strokovne posvete, na katerih bomo skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavili aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti. Več informacij najdete na tej povezavi…

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.

Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

Vlada prepričuje Evropsko komisijo, da slovenske »izkušnje kažejo, da je državno lastništvo nad naravnimi površinami edino uporabno orodje za doseganje naravovarstvenih ciljev.« Kmetje se s tem ne strinjajo in zahtevajo, da se zavrže novela Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi prinesla »uzakonitev predkupne pravice države na Natura 2000 območjih…«

Zaključuje se javna obravnava predloga sprememb in dopolnitev Zakona o ohranjanju narave, ki med drugim krepko posega v lastninsko pravico nad kmetijskimi zemljišči na t.i. zavarovanih področjih Slovenije in je deloma nastala tudi kot odgovor na obrazloženo mnenje, ki ga je Evropska komisija Sloveniji poslala 13. marca letos »zaradi neupoštevanja direktive o habitatih in direktive o pticah.«

Ukrep sodi med prizadevanja, da se afriška prašičja kuga, ki je prisotna v skoraj vseh sosednjih državah in vseh državah Zahodnega Balkana, ne bi prenesla v slovenske reje.

Nemški minister za kmetijstvo Cem Özdemir je namreč na julijskem zasedanju Sveta za kmetijstvo v Bruslju protestiral, ker so nemški sadjarji ostali brez pomoči zaradi spomladanske pozebe, medtem ko je EU komisija odobrila pomoč sektorju sadja in zelenjave na Poljskem, Češkem in v Avstriji. Özdemir zahteva, da Evropska komisija odpravi neenakopravno obravnavo. Pozivu sta se priključili tudi Italija in Estonija, v Zadružni zvezi Slovenije pa kmetijsko ministrico pozivajo, da se pridruži tudi Slovenija, saj smo tudi pri nas v aprlu imeli močno pozebo, ki se pozna na pridelku.

Strojni Krožek Pšata Bistrica v sodelovanju s podjetjem Gradagra vabi na DEMO prikaz CULTAN gnojenja s posebnim traktorskim priključkom, ki je namenjen takemu načinu dognojevanja.

Avstrijski, češki in poljski kmetje, pridelovalci sadja in zelenjave, ki so jih spomladi prizadeli neugodni vremenski pojavi »izjemnih razsežnosti«, bodo po odločitvi Evropske komisije dobili 77 milijonov evrov iz kmetijske rezerve. Pozebo in točo smo imeli tudi v Sloveniji, a kot je razumeti, škoda ni bila dovolj velika, da bi lahko naši prizadeti kmetje bili deležni evropske pomoči.

Medtem ko rahlo znižane napovedi pridelkov krušne pšenice ostajajo v okviru petletnega povprečja EU pridelave, pa v julijskem biltenu MARS najdemo precej znižane napovedi pridelka koruze, fižola, sončnic in oljne ogrščice. Ekstremna vročina in suša naj bi znižali junijsk napovedi pridelka koruze za zrnje v Bolgariji za 15 %, na Madžarskem za 14 % in v Romuniji za 13 %, znižanje pa naj bi bilo tako, da bo vplivalo tudi na padec povprečja pridelave teh poljščin v zadnjih petih letih.

Vas zanima, po kakšni ceni trgovci odkupijo kg prvovrstnih bučk? In zakaj Prehranski varuh opozarja, da samooskrba z zelenjavo v Sloveniji pada »predvsem zaradi uveljavitve najbolj krutih pravil prostega trga in neurejenih razmer v verigi?