POPULARITY
Pravljico Copotavi Cene je napisal Boštjan Gorenc – Pižama, pripoveduje pa jo Marijana Brecelj. Pravljica je del nove serije Logopedskih pravljic, ki so odličen pripomoček za razvoj govora. V seriji je 8 pravljic za 8 težje izgovorljivih glasov (S, Z, C, Š, Ž, Č, L in R). Vsaka pravljica je na spletni strani lahkonocnice.si in v aplikaciji Lahkonočnice nadgrajena s petimi kratkimi animiranimi videi, ki vabijo na zabavno glasovno telovadbo.
Pravljico Zmaja boli zob je napisal Boštjan Gorenc – Pižama, pripoveduje pa jo Maja Končar. Pravljica je del nove serije Logopedskih pravljic, ki so odličen pripomoček za razvoj govora. V seriji je 8 pravljic za 8 težje izgovorljivih glasov (S, Z, C, Š, Ž, Č, L in R). Vsaka pravljica je na spletni strani lahkonocnice.si in v aplikaciji Lahkonočnice nadgrajena s petimi kratkimi animiranimi videi, ki vabijo na zabavno glasovno telovadbo.
Lahkonočnice | Zvočne pravljice, ki bodo vaše malčke zazibale v svet sanj
Pravljico Slaba volja, spelji se! je napisal Boštjan Gorenc – Pižama, pripoveduje pa jo Saša Pavček. Pravljica je del nove serije Logopedskih pravljic, ki so odličen pripomoček za razvoj govora. V seriji je 8 pravljic za 8 težje izgovorljivih glasov (S, Z, C, Š, Ž, Č, L in R). Vsaka pravljica je na spletni strani lahkonocnice.si in v aplikaciji Lahkonočnice nadgrajena s petimi kratkimi animiranimi videi, ki vabijo na zabavno glasovno telovadbo.
Pravljica o Rdeči kokoški, mačici in miški, ki domiselno ukanejo lisico. Pripoveduje: Maša Derganc. Irska ljudska pravljica. Pravljica iz cikla Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2019.
Nocoj bomo premierno slišali pravljico Podkev in njena sreča avtorice Polone Šergon. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Zdirjal kot iz uma čez mokro je trato, a tam ga čakálo lepljivo je blato. Prilepila podkev se v mokro je reč, so žeblji zavpili: »Ne moremo več!« in glej, naša podkev je kmalu spoznala, da samcata v travi je mokri ostala. Pripoveduje: Primož Pirnat. Avtorica besedila: Polona Šergon. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstra zvoka: Sonja Strenar in Matjaž Miklič.. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, april 2025.
Daleč stran, sredi širnega oceana bil nekoč zelen otok, kjer je živela najlepša princesa na svetu, ime ji je bilo Miranda. Bila je kraljica otoka. Nihče ni vedel, kdo so njeni starši, niti kako je prišla tja. Vendar ni bila sama; dvanajst prelepih deklet, njene dvorne dame so odraščale z njo na otoku. In kaj se je lepi Mirandi zgodilo, izveš v tej poljski pravljici . Še morda neznana beseda: Buzdovan je lesen ali kovinski kij. Vir: Polish Fairy Tales, The Project Gutenberg eBook, A. J. Gliński, prevedla Maude Ashurst Biggs, NEW YORK, John Lane company 1920, Datum izdaje: 8. julij 2011, Nazadnje posodobljeno: 7. januar 2021, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
Ljubo doma, kdor ga ima. Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Dolores Turičnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Oseba, ki se velikokrat pojavlja v pravljicah, je velikan. Brez izjeme so to hudobni stvori, ki če drugega ne, so vsaj nadležni. Saj navadno pojedo vse kar vidijo. In z njim se navadno ni dobro boriti, vedno pa ga premaga pametnejši od njega. Prisluhni torej slovenski pravljici Vir: Zlata ptica Sto belokranjskih, Lojze Zupan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy
Kaj vse se lahko zgodi kadar mami pripoveduje pravljico. Pripoveduje: Nina Ivanič. Glasbena spremljava: Blaž Celarec, Marko Gregorič in Adi Jakša. Napisala: Maja Jelinčič Balažic. 3. nagrada natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Premierna izvedba – v živo iz studia 14 Radia Slovenija 2012.
Črt in Lena. In strahovi vseh vrst, barv ter oblik … Nastopajo: Matej Puc, Doroteja Nadrah, Ariani Kaloper in Max Tojnko. Avtorica: Tina Arnuš Pupis. Režiserka: Ana Krauthaker. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija, studio 02, marec 2022.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Dobri in prijazni fant je verjel in zaupal svojemu podlemu bratu. In ko ga je zadela nesreča, ga je pravzaprav pričakala sreča. Vse, kar je izvedel od živali, se je uresničilo in postal je bogat in srečen ženin ljubke princese. In kaj se je zgodilo z zlobnim bratom? Vir: The Project Gutenberg eBook of Popular Tales from the Norse, Peter Christen Asbjørnsen, Jørgen Engebretsen Moe, Translator: Sir George Webbe Dasent, September 1, 2005 [eBook #8933] Most recently updated: January 15, 2021, iz angleščine prevedla Nataša Holy, bere Nataša Holy
Igra je nastala po eni najčudovitejših pravljic iz starega ruskega bajeslovja o carju, ki izgubi in spet najde ljubljeno ženo in sina. Slovenski prevod poetične zgodbe velikega ruskega pesnika podpisuje Oton Župančič, za katerega je že pred drugo svetovno vojno prejel nagrado Sovjetske akademije znanosti in umetnosti. Poleg tega je posnetek iz leta 1954 tudi eden najstarejših ohranjenih v našem arhivu. Prevajalec: Oton Župančič Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Tone Kablar Nastopajo – Slavo Švajger, Boris Kralj, Mileva Boltar Ukmar, Jože Zupan, Edvard Gregorin, Silva Danilova, Emi Oražen, Vera Pantič, Janez Sever Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1954.
V pravljicah so velikani navadno zlobni, požrli bi vse kar leze in gre in le največji junaki jih uspejo premagati. Amša, velikan iz Iraka, ni bil nič drugačen, dokler ga nista premagala Reuben in Rahela. Pa ne s silo, z naklonjenostjo, in velikan je spoznal, da je dobro delo veliko vredno. Prisluhni židovski pravljici iz IrakaVir: Obesi luno na streho moje palače in druge židovske pravljice, izbrala in prevedla Jana Unuk, Ljubljana, Študentska založba, 2007, bere nataša Holy
Škoti si pripovedujejo zgodbo o tem, kako so nastali otoki blizu Škotske in Islandija. Prebivalec morja, Črv sveta je bilo pravljično, kači podobno bitje, zmaj, ki so ga ustvarili zlobni duhovi. Velikanska zver zaobljena kot črv s hudim apetitom je bila sposobna razbiti ladje in hiše s svojim oprijemljivim razcepljenim jezikom, ki ga je uporabljala kot par klešč, in zmogla je celo zvleči cela pobočja in vasi v morje. Črv je bil dolg tisoče in tisoče milj in je obkrožal Zemljo. Kadar je zazehal, od lakote in ne od zaspanosti, se je stresla zemlja in visoki valovi so uničili vse na obali. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Stoor_wormIn kaj je šota? To je organska snov, ki se tvori v močvirjih. Rastlinski ostanki kot so mahovi, trave in druge vodne rastline se sčasoma naberejo na dnu močvirja. Včasih so jo uporabljali za kurjenje.Vir: Guttemberg project, Tales of folk and fairies, Katharine Pyle, Boston, Little, Brown, and Company, 1929 Copyright, 1919, By Little, Brown, and Company.
Tinč ve, kaj pomeni samostojen. Sam si umije zobe. Vrne se z mokrimi lasmi, z mokro pižamo … Pripoveduje: Barbara Medvešček. Avtorica besedila: Viki Voglar. Režiser: Alen Jelen. Tonska mojstrica: Sonja Strenar. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2022.
Otroci so radovedni in radi bi videli in vedeli in poskusili vse, kar se okrog njih dogaja. Tudi ko se mamici mudi pripraviti kosilo, pa bi sinko rad kuhal tudi on. In velikokrat se mamice otresejo in otroka pošljejo stran. To pa se ni obneslo mamici iz te slovenske pravljice. Kar je rekla kot šalo, je postalo huda resničnost. Pravljica nič ne pove o tem, kako se je potem počutila ta mamica. Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy
Ta pravljica, tako kot mnoge druge, nas pouči o tem, kako koristno je, če smo dobri do drugih. Vendar ne vedno. Včasih so tisti, ki jim storimo uslugo, nehvaležni in nas želijo izdati. To se je zgodilo tudi dečku iz te pravljice, vendar se je le vse srečno končalo, tako kot se pravljice morajo. Vir: Zlata ptica, Tiger iz pogorja Kumgang, korejske pravljice, izbral, prevedel in spremno besedo napisal Andrej Bekeš, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982, bere Nataša Holy
Nocoj bomo premierno slišali pravljico Rdeča žoga avtorice Mateje Črv Sužnik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Drobna ženica je živela v majhni hiši z majhnim vrtom. Vsak dan je pometla po hiši, pogrebla po vrtu. Redko se je zgodilo, da je kdo šel mimo njene hiše. Še bolj redko, da jo je kdo opazil. In od sile redko, da ji je kdo voščil: »Dober dan.« Pripoveduje: Jernej Gašperin. Avtorica besedila: Mateja Črv Sužnik. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, marec 2025.
Pravljica o cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačil, ki so za neumne kot noč - nevidna. Pripovedujejo: Timotej Vorih, Sabina Kogovšek, Ivo Ban, Polona Juh, Aleš Valič, Uroš Smolej, Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Dare Valič, Vojko Zidar, Marko Mandić, Ljerka Belak. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režirala: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
V tokratni oddaji Reflektor smo v studiu gostili eno najbolj znanih in popularnih pevk pri nas – Nino Pušlar. Nina prav letos obeležuje 20-letnico svoje kariere. Z njo je voditelj Lojze Grčman poklepetal o njenem delu, o vrhuncih njene kariere (npr. razprodana dvorana Stožice pred nekaj leti), o tem, kako si napolni baterije in zakaj so tako vzponi kot padci nujni sestavni del lepote življenja. Moderator pogovora: Lojze Grčman Kamera in montaža: Siniša Kanižaj Fotografija na naslovnici: Noah Druschel - https://www.instagram.com/noah_druschel/ Urednica področja Družina +: Tina Martinec Selan Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja DRUŽINA d.o.o., www.druzina.si #OddajaReflektor #glasba #ninapuslar
Pravljica, v kateri veter v salonu damam razmrši pričeske … Pripoveduje: Jana Osojnik. Napisala: Svetlana Makarovič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1987.
Tiste dni, ko so gorske vile še zahajale med dobre ljudi in jim pomagale s svetom in z dejanjem, sta v lepem prijateljstvu živeli dve sosednji hiši; pri eni so imeli sinčka, pri drugi hčerko, to hčerko so krasili prelepi dolgi zlati lasje.To je uvod v pravljico, ki jo je zapisal Frane Milčinski. Pretresljiva pravljica o ljubezni se godi nekje v naši deželi in je zapisana v malce starodobni slovenščini. Pa je zaradi tega še lepša. In ker je nekaj besed morda manj znanih, prisluhni razlagi:Svet – nasvetBrdo – hribBodro – veselo, živahnoKlepanje – postopek, pri katerem se z udarci kladiva ostri rezilo, v tem primru srpaReber – strminaGosposka - predstavniki oblasti, policaji, sodniki, Vir: Fran Milčinski, Zbrane pravljice in pripovedke, Zbirka Sanjska knjiga, Založba Sanja d.o.o., Ljubljana 2015, bere Nataša Holy
Domišljavi plastični obešalnik je vseskozi žalil lesene obešalnike … Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisal: Zdenek Sverak. Avtor prevoda: Zdenka Škerlj Jerman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Rimana zgodba o očkovi košati bradi in pravljičnem svetu, ki se skriva v njej … Pripoveduje: Željko Hrs. Napisal: Boštjan Gorenc - Pižama. Pravljica iz cikla Čebelice. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.
Ljudske pravljice imajo določene značilnosti, med drugim tudi, kako so prikazane osebe. Le redko imajo osebe imena, navadno so označena kot mačeha, pastorka, najmlajšisin ali princ in princesa. V novogrških pravljicah pa se velikokrat pojavi nepoštena oseba, golobradec. Verjetno je v času, ko so pravljice nastajale veljal običaj, da imajo moški zaraščene brade in je golobradec zato zelo izstopal. Pa so mu pripisali slabe namene. Kaj je golobradec iz te pravljice ušpičilin kaj ga je zato doletelo, izveš v novogrški pravljici SLUGA, KI JE ZAMENJAL GOSPODARJA Morda neznana beseda: tamar je živinska staja v planinahIn kaj je planina? To je s travo porasel svet, navadno v gorah,namenjen za pašo, z bivališči za pastirje in stajami za živino:Vir: Zlata ptica, Novogrške pravljice, izbral in prevedel Marijan Tavčar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961, bere Nataša Holy
Vsi veste, da brez vode ni življenja. Ampak ni vseeno, kakšno vodo pijemo: čisto in zdravo ali umazano in onesnaženo. Pravljica na preprost in razumljiv način predstavi lastnosti vode, kroženje v naravi in nevarnost onesnaženosti. Eko vila skupaj s škratom Vodom pomaga naravi ustvarjati čim boljše pogoje za čisto vodo. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Dušan Mamut Badovinac Zupanjič Pripovedovalec - Uroš Smolej Eko vila - Martina Maurič Lazar Škrat Vodo - Blaž Šef Šoja - Asja Kahrimanović Pradedek Slapec - Brane Grubar Čebulici - Ana Urbanc, Liza Marijina Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2013 .
Trije sinovi, tokrat sta starejša brata prijazna in in imata najmlajšega, ki je malce drugačen, prav rada. In sta se veselila njegove sreče in ga podpirala. Malo drugače torej, saj so po navadi starejši bratje ali hudobni ali nemarni ali nesramni, največkrat pa še neumnejši od najmlajšega, ki navadno velja za neumnega. Pa kljub temu nista hotela oditi z njim, raje sta ostala na domačiji. Kar nekaj morda manj znanih besed je v tej pravljici:kolníca je pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev:trske so podolgovati kosi lesa, uporabni za prižiganje ognja v peči, smolene pa so smolnate, smola je lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev in lepo dišicepiti pomeni razsekavati kose lesaVir: Zlata ptica, Prebrisano dekle, lužiškosrbske pravljice, Pawot Nedo, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga Ljubljana, 1973, bere Nataša Holy
Pikapolonica je pokazala, da je prava pikapolonica zaradi svojih dejanj in ne zaradi pik! Pripoveduje: Vesna Pernarčič. Napisala: Katja Lajovec Klemenčič. Kampanja RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Nekoč je bil reven kmet, najemnik, ki je vedno teže živel,grozilo mu je, da bo izgubil zemljo, ki jo je obdeloval. Imel je tri sinove, Petra, Pavla in Jakca, ki so mu rekli tudi Copata. Nič kaj prida niso bili ti fantje, samo pohajali so naokrog in niso hoteli opraviti niti kančka dela; to se jim je zdelo edino pravilno. Mislili so tudi, da so preveč dobri za karkoli in da nič ni dovolj dobro zanje.In tako, kot je navadno v pravljicah, prva dva brata nistabila preveč uspešna. Zanimivo, kako tretji brat vedno pomaga rešiti tudi starejša dva, ki sta navadno ali lena ali zlobna ali nesposobna. Tudi tokrat ga Jakec, tretji brat pihne in to dobesedno, v zakrivljeno cevko, ki se zdi podobna pipi. Prisluhni.Vir: The Project Gutenberg ebook of Tales from the Fjeld: A Second Series of Popular Tales From the Norse oF P. Chr. ASBJÖRNSEN. BY G. W. DASENT, D.C.L. AUTHOR OF "TALES FROM THE NORSE," "ANNALS OF AN EVENTFUL LIFE," ETC. LONDON: CHAPMAN & HALL, 193, PICCADILLY. 1874. iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
Kitajske pravljice so dostikrat nastale zato, da bi razložile kakšne nenavadne dogodke, glasove ali pojave, ki si jih niso znali razložiti. Tako tudi ta pravljica pojasnjuje določene zvoke plime ob vzhodnem vetru, ki so podobni rožljanju verige. In kaj se dogaja takrat? Vir: Zlata ptica, Južnokitajske pravljice, prevedel in opombe napisal Jože Dolenc, Mladinska knjiga 1984, bere Nataša Holy
Bogdanki pomagajo pri delu … Pripoveduje: Marjeta Gregorač. Napisal: Dragotin Kette. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Boji se ga nihče več. Ker je fant od fare. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Jurij Černič. Objava v okviru kampanje RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Kadar na japonskem podeželju ob druženju tudi zaplešejo, moški plešejo odločno, pogumno in hitro. Ženske pa se, nasprotno, premikajo nežno in počasi in mehko. Le kdaj in zakaj je nastala taka tradicija? No, saj mogoče ni res, če pa je res, nam za tak način plesa pojasni pravljica Opičji in vrabčji ples. PrisluhniVir: Japonske pravljice, prevedla Ivan Skušek in Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana 1964, bere Nataša Holy
V novi epizodi podkasta SOS-odmev voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden odpirata dve temi. Najprej sta pod lupo vzela kolesarsko Dirko Strade Bianche, kjer je Tadej Pogačar slavil že tretjič, nato pa še svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, kjer so slovenski skakalci osvojili kar štiri zlate medalje, šlo pa ni niti brez afere, ki so jo zakuhali v norveškem taboru.
Nocoj bomo premierno slišali pravljico Lisičja šola ali Viktorija gre v šolo avtorice Majde Eržen Novak. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Lisička Viktorija se pogumno odpravlja k naslednjemu, za lisice najpomembnejšemu predmetu … Pripoveduje: Tina Resman Lasan. Avtorica besedila: Majda Eržen Novak. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, februar 2025.
Ker se s potovanja spodobi prinesti spominek, sta to storila tudi slon in žirafa … Pripoveduje: Gaber K. Trseglav. Glasba: Tomaž Domicelj. Napisala: Jasmina Bolčina. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Premiera v živo iz počitniškega doma ZPMS v Kranjski Gori, februarja 2013.
Pomaga tudi kakavček … Igrata: Tjaša Železnik (mama, pripovedovalka) in Marli Piletič Železnik (deklica Lara). Avtorica besedila: Tatjana Gomboc Jerman. Režiser: Alen Jelen. Tonski mojster: Miha Jaramaz. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Fonetičarka: Mateja Juričan. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija, studio 02, januar 2022.
Tudi stare, zaprašene pravljice so lepe. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Nepospravljene in zapuščene igrače odnesejo tistim otrokom, ki jih nimajo. Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Igor Palčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
… mora obiskati frizerja … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Na daljnem severu, tam, kjer vsako noč zapade vsaj osem metrov snega, stoji vas … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Grega Novak. Glasba: Tomaž Domicelj, kitara in orglice. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Premierna izvedba v živo iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, december 2012.
... in čarobnem mlinčku, ki izpolni želje … Pripoveduje: Marinka Štern. Slovaška pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1982.
Kje bodo živali prezimile? Pripoveduje: Nika Juvan. Napisal: Vančo Nikoleski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Postani pevka zunaj in zapri vrata! Pripoveduje: Saša Tabaković. Napisala: Nataša Švikart Žumer. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Princesa in klovn z nasmehom brišeta žalost in samoto z obličja sveta … Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Bukvin list se občuduje … Pripoveduje: Milan Kalan. Napisala: Živa Paulin. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
V gozdu se vse srečno konča … Pripoveduje: Maja Gal Štromar. Napisal: Jernej Žnidar. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Avtor med gobarjenjem zaspi v gozdu. Merjasec mu pripoveduje o svojih prednikih ... Pripoveduje: Slavko Cerjak. Napisal: Milan Petek Levokov. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
Pravljica o vladarju, ki hoče bajko brez konca … Pripoveduje: Boris Juh. Ljudska pravljica iz Kambodže. Prevedla: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.