Podcasts about Tudi

Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.

V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo predaleč. Tudi hrvaške zavrnitve kulturnih prireditev srbske manjšine v Vukovarju in Splitu jim gredo v nos.

Drugi poudarki: - Načrt za graditev neprofitnih najemnih stanovanj v Luciji odvisen od presoje ustavnega sodišča. - Zamuda pri obnovi Modre dvorane v Idriji, nov datum slovesnega odrtja 12. december. - Arboretum Volčji Potok zasijal v praznični podobi. Prej mrtva sezona pred koncem leta je po novem med bolj obiskanimi. - Na Cerkniškem jezeru je tudi v tem letnem času veliko ptic.

Tudi tokratna oddaja je preplet zgodb in prispevkov o dejavnosti in življenju naših rojakov na tujem. Postdoktorsko raziskovalko Veroniko Mraz iz Celja je želja po znanju in nadaljnem izobraževanju na področju imunologije kože pripeljala v dansko glavno mesto Kopenhagen, Štajerko Renato Medved pa je pot pred več kot tremi desetletji odpeljala na Kanarske otoke, kjer deluje na področju turizma. S predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom pa smo se pogovarjali o tem, kako živijo Slovenci v tem delu Skandinavije in kakšnim dejavnostim se posvečajo v jesensko zimskem času.

Vlada je na današnjo sejo uvrstila tudi dopolnitve zakona o orožju, ki jih je v ponedeljek napovedal premier Robert Golob. Ta predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če to predajo do 31-ega januarja prihodnje leto. Izročeno orožje naj bi uničili, podarili muzeju ali uporabili za usposabljanje policistov. Drugi poudarki oddaje: - Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Damjan Orož čez sito mandatno-volilne komisije. - Po 43-ih dneh konec najbolj dolgotrajne zaustavitve dela ameriške vlade. - Evropska unija bo pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti.

Tudi v letošnjem letu smo se v Evropi soočali z vročinskimi valovi, sušo, silovitimi neurji in poplavami. Rekordne temperature zraka, sušna obdobja, huda neurja in drugi ekstremni dogodki so v zadnjih letih vse pogostejši in tudi intenzivnejši. Podnebna kriza, ki zahteva prilagajanje, hitre odzive in dolgoročne celovite ukrepe, se zaostruje. Globalno segrevanje vpliva na kakovost življenja in zdravje ljudi, pri čemer je pojav ekstremne vročine za življenje v mestih še bolj pereče vprašanje kot na podeželju. Približno 75 odstotkov Evropejcev živi na urbanih območjih in v prihodnosti bo ta odstotek še višji. Analize švicarskega inštituta Crowther Lab napovedujejo Ljubljani do leta 2050 dvig temperature za kar 8 °C, kar je največ med vsemi mesti v svetovnem merilu. O odpornosti mest ob poglabljanju podnebne krize in tem, kako so na podnebne spremembe pripravljena slovenska mesta, smo se v tokratni epizodi podkasta Odprto pogovarjali s krajinsko arhitektko in docentko Darjo Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete. Z Nejcem Florjancem sta mentorja študentom, ki na mednarodnih natečajih dosegajo vrhunske rezultate tako v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. S študenti preizprašujeta razvoj mest in se ukvarjata s trajnostno mobilnostjo, družbeno segregacijo in prilagajanjem na podnebne spremembe. Leta 2022 je bila nominirana za najboljšo mentorico znotraj evropskih krajinskoarhitekturnih šol. Za umetniške dosežke je prejela več stanovskih nagrad in priznanj na državni in mednarodni ravni. Je prejemnica dveh Plečnikovih medalj, dveh zlatih svinčnikov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, priznanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, nagrade OHS ter številnih mednarodnih nagrad in nominacij. Darja Matjašec je družbeno angažirana strokovnjakinja, ki javno izraža kritični odnos do stanja prostora in sodeluje s civilnimi iniciativami ter jim pomaga artikulirati njihovo pravico do prostora. Prisluhnite podkastu Odprto!

Esop deluje tako, da lastnik proda delež zadrugi zaposlenih, odplačevanje odkupa pa poteka iz razpoložljivega denarnega toka podjetja. Zaposleni tako postanejo delničarji podjetja, v katerem delajo, in so lahko udeleženi v dobičku prek izplačila dividend. Ne delajo več le za plačo, ampak tudi za dobiček, ki se pošteno deli mednje. Njihov finančni vložek je omejen na 300 evrov, njihova odgovornost pa veliko večja – gre za zavezo pripadnosti, učinkovitosti in soodločanja. Kaj ta model dejansko pomeni, kako se razlikuje od menedžerskih odkupov in zakaj so prvi kandidati zanj prav družinska podjetja z izzivi nasledstva? Kako je mogoče, da podjetje odkupi samo sebe prek denarnega toka? In zakaj je pri tem finančna pismenost zaposlenih ključna? V epizodi razčlenimo, kako deluje inkluzivni kapitalizem v praksi, kje se je model v tujini izkazal in kaj bi lahko pomenil za slovenski trg dela ter lastništva v naslednjem desetletju. Pred mikrofonom: Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo O tem smo podrobneje pisali v članku https://money-how.si/blog/poleg-place-v-prihodnje-se-dividende-iz-solastnistva/ V tokratni epizodi boste slišali*: 00:00 – Uvod: zakaj Esop ni samo­upravljanje, ampak inkluzivni kapitalizem 03:20 – Kako je nastal zakon in zakaj ime »lastniška zadruga delavcev« zavaja 06:00 – Kaj je Esop in kako deluje mehanizem odkupa prek denarnega toka 08:30 – Od kod ideja: Louis Kelso in ameriški koreni modela 10:00 – Zakaj lastniki razmišljajo o prenosu lastništva na zaposlene 15:40 – Kaj v praksi pomeni vključevanje zaposlenih v lastništvo 21:00 – Davčna logika: zakaj država model spodbuja 23:30 – Esop ni menedžerski odkup: ključne razlike 29:00 – Primeri iz prakse: kako to deluje v ZDA in v Evropi 33:00 – Slovenski primeri in potencialni kandidati (Akrapovič, Dewesoft, družinska podjetja) 36:30 – Kdo odloča: vloga zadrug in upravnih odborov 39:00 – Kako se določa vrednost deleža in kdaj pride do izplačil 42:00 – Finančna pismenost kot pogoj za uspeh 45:00 – Zakaj bi Esop lahko povečal produktivnost in zadržal kadre *ustvarjeno z umetno inteligenco ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Bronja Žakelj je s svojim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset segla v srce številnim bralkam in bralcem. S kresnikom nagrajeni literarni prvenec, ki je obenem najbolje prodajana knjiga založbe Beletrina, je doživel tudi filmsko upodobitev. Po svetovni premieri v Sarajevu film Belo se pere na devetdeset prihaja pred domače gledalke in gledalce. Svojo življenjsko zgodbo, ki jo je Bronja Žakelj opisala v prvencu Belo se pere na devetdeset, je povedala v oddaji Med štirimi stenami novembra 2018. 

Zima je pred vrati, z njo pa prihaja tudi čas za menjavo pnevmatik. Govorili smo z odgovornim urednikom Motorevije AMZS Blažem Poženelom o letošnjem testu zimskih pnevmatik. Med drugim so med 31 testiranimi pnevmatikami v dimenziji 225/40 R18 kar enajstim dodelili oceno ni priporočljivo, vse so iz nizkocenovnega razreda. Tudi o tem, zakaj ni pametno varčevati pri pnevmatikah in ali visoka cena res pomeni tudi visoko kakovost, smo spregovorili.

Zic na torek. Na martinovo. Na naše novo leto. Ker je bila včeraj gužva. Ker praskava cajt in drobiž, da delava točno to. Kar imamo rdai. Oddaja, ki bi bila v ponedeljek zagotovo drugačna. Ampak je zato v torek toliko bolj, no, naša. Po naše. Maribor je iz Radomelj prinesel le točko. Tudi o tem, seveda. Ampak tudi o intenci, kot smo izvedeli. Zakaj Zic lahko nekaj naredi, kaj vse bi še lahko in kaj upava, da kdaj bo. Zaenkrat smo, kjer smo. In še vztrajamo. In upamo. Ker to smo. Fuzbal. Maribor.

Po novem je prepovedano trajno privezovanje psov na verigi, vrvi ali jeklenici na dvoriščih. Kršitelja čaka kazen v višini 1000 do 1.600 evrov. Uporaba povodca med sprehodom na javnih mestih pa je še vedno obvezna. Tudi v teh primerih kršitelje čaka kazen. V Sloveniji je 250 tisoč registriranih psov. Kako lastniki skrbijo zanje? Ali smo kot lastniki psov čedalje bolj osveščeni in skrbni?

Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer lahko spremljajo videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.

V Belemu v Braziliji se začenja 30. konferenca podpisnic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebju, ki je bila podpisana prav v Braziliji. Mineva tudi 10 let od sklenitve pariškega podnebnega sporazuma, s katerim so se države zavezale cilju dviga povprečne globalne temperature na največ stopinjo in pol glede na predindustrijsko obdobje. A lansko leto smo to mejo že presegli. Tudi izstop Združenih držav Amerike iz pariškega sporazuma in vlaganje vse več sredstev evropskih držav v oboroževanje sta razloga za precejšen pesimizem. A kot poudarjajo podnebni znanstveniki, ni čas za vdajo, pač pa za odločne ukrepe. Pomembna je namreč prav vsaka stopinja. Pogovarjali smo se z glavno slovensko podnebno pogajalko Tino Kobilšek in mladinskim podnebnim delegatom Janom Zupanom.

Se jedrska grožnja zaostruje? Po nedavnih napovedih Združenih držav o oživitvi jedrskega preizkušanja je priprave na morebitno testiranje včeraj naznanila Rusija. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je sporočil, da je jedrsko odvračanje največje jamstvo za varnost članic zavezništva. Medtem je med poznavalci slišati opozorila, da je zaostrovanje jedrske retorike glede na trenutne varnostne razmere zelo nevarno. Druge teme: - V Združenih državah vse večje posledice prekinitve financiranja ameriške zvezne vlade - Zdravilo urbagen po petih letih raziskav dobilo dovoljenje za klinično študijo - V osrčju martinovanj po državi je mlado vino; kaj praznik pomeni za vinarje?

Razmere na jugovzhodu države bodo tudi prihodnji teden krojile politično dogajanje pri nas. Že jutri ter nato še v četrtek bodo namreč na to temo razpravljali poslanci državnega zbora, med drugim o akcijskem načrtu za izboljšanje razmer v določenih občinah, pa tudi o pripravi poročila o učinkih dela tožilstva, sodstva in policija v zadnjih 10-ih letih. V petek pa bi sledila še razprava o tako imenovanem Šutarjevem zakonu. Druge teme: - Je svet na pragu nove hladne vojne? - Na zasedenem Zahodnem bregu novi izraelski napadi na Palestince in njihovo premoženje - Požar v Radomljah povzročil obsežno gmotno škodo; vzrok še ni znan

Jia Zhangke je eden najvidnejših kitajskih režiserjev tako imenovane »šeste generacije«, ki je po letu 1990 zaradi poostrene državne cenzure vzniknila iz filmskega podzemlja in nase opozorila z izjemnimi bolj ali manj amaterskimi stvaritvami, posnetimi hitro in poceni, v slogu, ki spominja na italijanski neorealizem, in z namenom brezkompromisnega prikaza sodobnega stanja kitajske družbe. Zhangkejevi filmi se praviloma dotikajo izginjajočega sveta Ljudske republike Kitajske, pa naj gre za poplavljanje vasi ob graditvi mogočnega jeza Treh sotesk ali za usihanje poklicev, ki so nekoč prevladovali; njegovi protagonisti, preprosto vpeti v širši družbeni kontekst, zunanje dogajanje samo odsevajo skozi intimno osebno pripoved. Tudi pri Plimovanju je zgodba le postranska – ženska in moški se srečata, zaljubita, nato se njune poti ločijo in čez dolga leta spet naletita drug na drugega –, glavna pozornost in s tem odlika filma se skriva drugje. Material zanj je režiser in scenarist namreč nabiral več kot dvajset let. Ena od značilnosti filmskih ustvarjalcev kitajske šeste generacije so bile lahke in poceni ročne kamere, ki so jim omogočale, da so snemali tako rekoč povsod, in Jia Zhangke je to počel res intenzivno. Gradivo, ki ga je tako nabral skoraj mimogrede, medtem ko je ustvarjal svoje prejšnje filme ali pa tudi kar tako, je nato končno obliko dobilo šele v času nedavnega zaprtja zaradi pandemije, ko so – tokrat namensko – posneli še zadnjo tretjino filma. Tako monumentalen projekt, ki je prava kronika ne le družbenega dogajanja, ampak tudi tehnološkega razvoja filmskih kamer in nenazadnje režiserjevega uveljavljanja v domovini, bi bil verjetno precej težje povezljiv v relativno koherentno celoto, če Jia Zhangke ne bi vsa leta sodeloval z nekaterimi istimi igralci. Njegova žena in muza Zhao Tao, protagonistka vseh njegovih filmov po letu 2000, s svojo neverjetno filmsko karizmo skoraj sama osmišlja vso zgodbo, njena osamljenost pa doseže vrhunec v čudoviti interakciji s trgovinskim robotom sredi praznega nakupovalnega centra v času pandemije. Ob koncu filma je pretresljiv tudi objekt njenega nekdanjega poželenja in iskanja – moškega, h kateremu jo je vlekla usoda (igra ga Li Zhubin), je staranje namreč veliko bolj zaznamovalo. Plimovanje je v več ozirih zelo poseben film, je kronika sodobne Kitajske, njene družbe in številnih sprememb, ki so se zgodile v dvajsetih letih. Način, kako je režiser povezal razdrobljene koščke v vizualno in zvočno presunljivo celoto, pa razkriva, da ga še vedno privlačijo enake stvari, kot na začetku njegove filmske poti – neolepšano, neromantizirano prikazovanje sodobnega urbanega življenja, ki se enostavno zgodi. Piše: Gaja Pöschl Bere: Eva Longyka Marušič

Tudi sanje so lahko pomemben del duhovnosti. O tem njihovem vidiku se je Robert Kralj pogovarjal s katoliškim duhovnikom, jezuitom Damjanom Ristićem. Oddaja je bila posneta leta 2019.

Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti.

V dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma je Slavoj Žižek predstavil svojo novo knjigo Nebesa v razsulu. Gre za prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirniku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19, zdaj pa ga je v slovenskem prevodu izdala Cankarjeva založba. Knjiga prinaša Žižkov značilni spoj filozofske ostrine, kulturne analize in politične provokacije ter razgalja protislovja sodobnega sveta, v katerem se nebesni red razkraja v nered, ki pa morda vendarle skriva novo možnost. Tudi predstavitev je minila v Žižkovem slogu: v dvorano je aktivno vnašal nered, ponekod tudi ogorčenje, ki pa ga je, kot vedno, ko govorimo o največjem slovenskem in enem izmed največjih svetovnih filozofov, polna dvorana pričakovala.Avtor fotografije: Saša Kovačič

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Zakon med drugim zvišuje kazni za nasilna dejanja in predvideva odvzem pravice do socialne pomoči tistim, ki bodo obsojeni kaznivih dejanj. Vlada se je odločila tudi za napotitev vojakov na varovanje meje z namenom razbremenitve policije za druge naloge. Druge teme: - Ministrska kandidata za notranje in pravosodno ministrstvo Branko Zlobko in Andreja Kokalj. - Izolska bolnišnica dobila kirurškega robota, ki pomaga pri zahtevnejših posegih. - Nogometaši Celja lovijo tretjo zmago v letošnji konferenčni ligi.

Tudi meduze imajo svoj svetovni dan (3. november), zato danes v Torkovem kvizu nekaj več o teh organizmih, ki sodijo med najstarejše večcelične organizme na Zemlji. Sogovornica: doc. dr. Tinkara Tinta, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo.

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Vinka Möderndorferja poznamo kot izjemno ustvarjalnega pesnika, pisatelja, dramatika pa tudi kot radijskega, filmskega in gledališkega režiserja. Njegov pesniški opus sega v leto 1975, ko je izšel prvenec Rdeči ritual, predlani je izdal kar dve pesniški zbirki – Naprej naprej, ki vključuje družbeno angažirano in protestno liriko, ter zbirko Samota, ki je bolj lirično obarvana in je nastajala na relaciji Pariz–Prule. Čeprav se je v zadnjih treh letih posvetil romaneskni trilogiji z naslovom Spomin stvari, v sklopu katere so izšli romani Odštevanje, Zvezda, žlica in ura ter 1980, vmes ni pozabil na poezijo. Najnovejša pesniška zbirka Erotika ima enak naslov kot edina Cankarjeva zbirka pesmi. Kot je nakazal že v zbirki Samota, se tudi v tej zbirki posveča medčloveškim odnosom, erosu in tanatosu pa tudi žrtvovanju in popolnemu erotičnemu zlitju z objektom hrepenenja, ki ga vidi kot kombinacijo zemeljskega in svetega. Numinozni drget, s katerim se z enakim entuziazmom predaja tako vulgarnemu in banalnemu kot tudi duhovnemu in ekstatičnemu, lahko zaznamo skoraj v vsaki pesmi. V pesmi Ljubezen, moja mila primerja blato svoje ljubljene s čokoladnim bonbonom: “tudi tvoje blato mi je ljubo / tvoj sladki anus / kot čokoladni bonbon / gnusoben si / rečeš z ljubeznijo…” V pesmi Nikogar nisem ljubil ugotavlja, da se mu je ves čas le dozdevalo, da ljubi in da v resnici ni nikogar spustil v iskren objem, v pesmi Vedno ista pa se vrača k samo eni, ki je prava: “nisi je videl že neskončno časa / a si mislil nanjo / vsakič ko si bil z drugo / je imela druga njen okus / isti glas isti vonj…” Ljubezen se vse bolj stopnjuje, ko opisuje raztelešenje in “utekočinjenje” ljubice, za katero se zdi, da čedalje bolj postaja objekt njegovih kanibalističnih fantazij. Pesem Hočem te se začne z nedolžno fantazmo na temo oralne fiksacije in primarnega čutnega spomina: “hočem te / sesati kot palec / ovohavati kot nevihto / hočem te skladati kot s kamnom / goreti kot obzorje / kot mehak les kot mah kot lubje / dišati kot otrok na tvojem trebuhu …”, nakar v Ljubezenski pesmi ozavesti sovražno komponento, ki je povezana z analno fazo trganja in neusmiljene borbe: “jaz in moja največja sovražnica / se ljubiva / ko trgava meso z najinih skeletov / šklepetava z obglodanimi kostmi / ko nama prihaja / in je nebeško / ampak potem se spet takoj sovraživa / ubijaš me naprej / jaz te koljem naprej / skuhala si moje možgane / jaz sem se zagrizel v tvoje drobovje …” Ko že mislimo, da je lirski subjekt dosegel zrelo genitalno fazo, ga znova potegne v sadomazohizem, samoodrekanje in čustveno izsiljevanje ljudožerskega tipa: “če me boš zapustila / bom pojedel svoje prste / vseh deset / ki so te božali / - in gnetli in ščipali”, v pesmi Daj že pa kot totalno degradirana žrtev samopomilovalno dodaja: “… življenje / daj no / zakolji me že enkrat / kot starega konja / in me vrzi v vrelo olje // nekomu bom dietna hrana / nekemu življenju v opomin.” V prvem izmed petih sklopov, ki ima naslov Velikonočno jagnje, Möderndorfer odpre temo religiozne dimenzije žrtve, ki se je preveč razdajala in v kapitalističnem ustroju obresti ostaja sama in izpraznjena. S podobnim motivom samote in zapuščenosti se spopada tudi v predzadnji pesmi V kotu, v zadnji pesmi z naslovom Večnost, pa zapiše: “vedno bolj / sem mrtev / in vedno glasneje kličem ljubezen / vedno bolj / sem sam / in vedno bolj / bi se vtaknil vate / da bi rešil svoje življenje.” Kolikor bolj se lirski subjekt približuje osrčju ljubezni in ekstatičnemu zlitju z Drugim, bolj se zaveda svoje samote in smrtnosti. Kar nas pri Möderndorferju toliko bolj presune, je način, na katerega se izpoveduje – preplet nežnosti, sublimnosti in vulgarne stvarnosti na trenutke dobi tako eksplozivne razsežnosti, da se bralcu zazdi, da po branju ne bo nikoli več isti. Druga močnejša stran njegovega pisanja – ne glede na to, ali gre za poezijo ali za kratke zgodbe, romane, drame ali scenarije – je njegov intuitivni občutek za dramaturgijo. Pri številnih pesmih z največjo mero ludizma, humorja in igrivosti stopnjuje napetost in vzhičenje, pri nekaterih pa tudi avtor drži bralca oz. bralko v nenehni negotovosti in šele na koncu razkrije glavni lik oz. motiv pesmi. Takšni sta pesmi Razpolovi ga in Ljubljana 1980. V prvi šele povsem na koncu izvemo, da je v igri pesnikovo srce, v drugi pa skozi erotizirano podobo mesta kot v nekakšnem filmu zagledamo prizor spolne združitve na dan Titovega pogreba. Tudi sanje o srednješolski ljubezni Ilonki dobijo groteskne obrise, ko v zaključku izvemo, da gre za slavospev pokojni simpatiji. V pesmi Umreti bo še zanimivo pa s ponavljanjem besedne zveze “bo zanimivo” ustvarja melanholičen ritem, ki bralca na eni strani prizemljuje, na drugi pa mu razpira zavedanje o lastni končnosti: “… oditi v pokrajino brez rim / brez besed / zgolj v neznano bližino / bo zanimivo // izbrisati se in do kraja izžareti / ugasniti v neznano modrino / bo zanimivo / bo zelo zanimivo.” Pesniški jezik Vinka Möderndorferja razgalja cel spekter občutij, ki jih moški čuti do ženske, pa tudi občutij, ki jih umetnik čuti do svoje muze ali vernik do svojega objekta čaščenja. Z nami deli zavedanje o tem, da smo smrtna in minljiva bitja, ki nas v enaki meri opredeljujeta tako samota kot želja po popolni združitvi. Njegova poezija ne potrebuje velikih začetnic niti ločil, saj se vije kot neskončna reka, ki na trenutke prestopa bregove in preizkuša vse možne družbeno postavljene omejitve, da bi “pravično razdelila trenutke” ljubezni, ki skozi implozijo združitve iz Nič ustvarja Vse. Pesmi in orgazmi imajo tako marsikaj skupnega z nastankom vesolja pa tudi z gonom smrti Pesnika, ki se vsak trenutek zaveda, da brez smrti ne bi bilo erosa.

Papež Leon XIV. včeraj daroval mašo na največjem rimskem pokopališču, danes pa v baziliki sv. Petra za pokojnega papeža Frančiška ter vse kardinale in škofe, umrlem v tem letu.Pirc Musar v državnem zboru o razmerah v jugovzhodni Sloveniji: »Ker smo skupaj zavozili, smo danes skupaj odgovorni, da poiščemo rešitve.«Janša za Planet TV še enkrat poudaril, da je zakonodaja za reševanje romske problematike prirpavljena.Državni zbor o podaljšanju veljavnosti vinjet, opozicija opozarja na deljenje predvolilnih bombončkov.Sobotnemu shodu v Novem Sadu včeraj sledil še shod pred srbskim parlamentom v Beogradu. Zaznamovali so ga incidenti z Vučićevimi pristaši.ŠPORT: Košarkarji Los Angeles Lakers na krilih Dončićevega dvojnega dvojčka do zmage nad Miamijem.Vreme: Danes in jutri večinoma sončno, z nekaj jutranje megle. Tudi hladneje bo.Številčna gospodarska delegacija pod vodstvom Marka Lotriča se mudi na Kitajskem in v Hong Kongu, kjer išče priložnosti za večji izvoz. Zaradi krepitve nasilja v Sudanu, je v zadnjih dneh domove zapustilo več deset tisoč ljudi.ŠPORT: S popoldansko tekmo med Muro in Domžalami se bo sklenil 14. krog državnega prvenstva.

Piše Tonja Jelen, bere Maja Moll. Roman Obraz Vesne Lemaić je zaveza tistemu, česar se je avtorica lotila že v prejšnjih romanesknih in kratkoproznih delih. Obravnavanje obrobij družbe se v tem delu pokaže tudi kot izrinjenost znotraj margine. Obraz se razkriva počasi. V romanu se obraz edine preživele v prometni nesreči razkriva skozi osebne, notranje stiske in pritiske drugih, za katere je mislila, da so njena skupnost. Tudi skvot ima svoja pravila in skorajda hierarhijo. Družbena lestvica je namreč pomembna povsod, kot pravi George Orwell v romanu Na robu in na dnu v Parizu in Londonu. Vesna Lemaić nas postavi v Ljubljano, kjer se je v zapuščeni tovarni treba znajti po svoje. Da bi zakrpali streho, si umislijo Titovo sobo, ki je vaba za turiste. Soba je bila že motiv Popularnih zgodb, a tokrat pomeni predvsem ujetost in strašljivost. Je ena izmed ključnih zank romana in prav zaradi nje romaneskna zgodba razkrije kompleksnost različnih oseb. Najbolj ranljiva je protagonistka Bruna, ki je zaradi smrti bližnjih polna notranje bolečine. Pisateljica je pri njej pozorna na stiske, o katerih intenzivno pripoveduje natakarici Nadi, ki na zadnji dan službe zaradi zaprtja lokala časti in prisluhne glavni junakinji, ki se bojuje s svojimi demoni. Bruno spodbuja in ji daje moč. Metaforičnost obraza je večplastna in opozarja na našo obsedenost z zunanjim videzom. Jezikovni in miselni presežki so najbolj opazni v primerih, ko se Bruna najbolj razkriva: »Njen obraz je bil pretrgan. Njen svet je bil prerezan,« piše. Poetični odstavki se prepletajo z Župančičevimi Mehurčki, usidranimi v Brunino podzavest. Ta skače na plan v različnih trenutkih, tudi najbolj groznih. Poudarjen in problematiziran je na primer nenehen boj za obstoj s spolnostjo. Prav vsak, vsaka si želi telesnosti in ljubezni, avtorica pa nas povabi k temeljnemu razmisleku, kako jo uresničiti. In tu je kljub srhu in bolečini spet eden izmed vrhuncev romana. Bolečina zaradi spolnosti je pri geju Janiju ali pri Bruni neznosna in v obeh primerih se prepričljivo stopnjuje proti razkroju osebnosti. Zanimive so tudi fantastične prvine romana, ki so seveda zgolj navidezne. Vesna Lemaić po tiho dodaja elemente čarovništva – likinje so v tem delu glasnice pravičnosti. Kaj še lahko naredi ženska, ki jo označijo za drugačno ali ki zboli? Boji in bolečina se vračajo na telesni in psihični ravni, za vse pa vedno obstajata racionalna in duhovna razlaga. Na koncu se vse skupaj prepričljivo sestavi v celotno zgodbo. Ta prikliče tudi resnične dogodke ob rušenju znane ljubljanske zapuščene tovarne, ki je že dolgo dajala zatočišče marsikomu. Pisateljica je pozorna na vse – na odvisnike, alternativne umetnike, umetnice, zapuščene. A tudi med njih se zarežejo nestrinjanje in zavrnitve. Na koncu zmagajo drugi. Roman Vesne Lemaić pripoveduje o pasteh, ki se skrivajo v človeku in družbi. To je obraz, ki kaže na vso človekovo rabeljstvo do samega sebe, na samouničevanje in uničevanje drugih. Rešiti se je mogoče le z močno voljo in paziti, da se ne ujameš že na verzih naključnih popevk z radia. Skratka, presunljivo in precizno.

Piše Iztok Ilich, bereta Igor Velše in Maja Moll. Črki K in A v naslovu druge knjige esejev jezikoslovca in literata Kozme Ahačiča sta, kar ni težko uganiti, začetnici njegovega imena in priimka. Vendar imata tudi druge pomene: dvignjeni roki pod črkama sta staroegipčanski hieroglif, ki med drugim predstavlja življenjsko silo, enega od delov duše; ki odločilno vpliva na srečo in nesrečo, bolezen in zdravje, moč in nemoč, torej na celotno človekovo usodo. Ahačič svojih razmišljanj ne niza linearno, postopoma, temveč tok misli pogosto pretrga z zasukom, s preusmeritvijo pozornosti na neko sorodno, bližnjo temo. V večini esejev se iz različnih izhodišč vrača k temam, ki ga vznemirjajo in mu izpolnjujejo življenje. To sta ob izletih v svet filma predvsem poslušanje in aktivno ukvarjanje z glasbo ter znanstveno razmišljanje o različnih vidikih jezika, zlasti slovenščine. Delo z jezikom, pravi, nikoli ni končano. In dodaja, da za raziskovanje ni dovolj vrhunsko znanje, temveč tudi nepopisljivo, življenje prežemajoče navdušenje. Esej Scvrti možgani in zaklepanje ušes, na primer, začne s komaj slišnim predvajanjem nekega glasbenega albuma, v čemer najde »nujen recept za novo digitalno okolico, ki jo moramo znati utišati do te mere, da ni neslišna, a je obenem dovolj nevsiljiva, da jo lahko zaslišimo drugače.« Tudi iz svojih izkušenj pozna posledice pretirane glasnosti trivialnih spletnih vsebin: ker smo izpostavljeni vse več informacijam, vedno manj razmišljamo. Za to stanje se mu zdijo slovenski »scvrti možgani« primernejša besedna zveza od angleške »gnitje možganov«. Ko drsamo po svojih pametnih napravah navzgor, ugotavlja, »se prebijamo do nižjih in nižjih plasti kratkih filmčkov, ki nas polnijo z novimi in novimi impulzi … Vse mora biti skrajšano, zgoščeno, udarno, preprosto …« Možgane moramo zato, če jih želimo ohraniti za bistvene stvari, znati od časa do časa zakleniti. Esej Koraki, samo koraki Ahačič začenja s prizorom iz Kurosawovega filma Sanje, zaokroži pa ga z razmišljanjem o različnih ravneh sodobne slovenščine – od idealnega knjižnega govorjenega jezika na radiu in televiziji do različic pogovornega jezika. Odsotnost razmišljanja o jeziku na večini komercialnih medijev, opozarja, bi postala velik problem, če ne bi imeli dobrega usmerjevalnega modela na RTV. Mnogi, ki kot krokarji prežijo na vsako jezikovno napako, pozabljajo, da govorjeni jezik oblikujejo dobri vzorci in pozitivni vzori. Kajti »slovenski jezik ni več mladenič, ki bi ga morali ves čas opozarjati in kritizirati, ampak odrasla oseba z lastno izoblikovano in kompleksno osebnostjo, na katero lahko vplivamo samo, če jo hkrati sprejemamo.« Prav mehčanje strogosti v presojanju, kaj je prav, sprejemljivo in kaj ne, značilno za večji del starejših jezikoslovcev, je pomembna vrlina pisanja in ravnanja Kozme Ahačiča. K bralcu se ne sklanja z dvignjenim prstom, ampak se z njim pomenkuje ob skodelici kave. Še posebej dragoceno pa je, da se zna ob razlaganju slovničnih in pravopisnih pravil približati tudi mladim in najmlajšim, ki jih »piflanje« pravil in izjem sicer rado odvrne od branja. Povabi jih v družino na vse strani odprtih jezikovnih priročnikov Fran, ki jih je ustvaril s širokim krogom sodelavk in sodelavcev. V eseju Slovenščina kot velik jezik se Ahačič po pogovoru z Grenlandcem Perom vpraša, zakaj mi, ki nas je štiridesetkrat več, obupujemo nad slabim stanjem svojega jezika, ki v resnici sploh ni slabo. Tudi zato ne, ker nam je s Franovo družino uspelo vzpostaviti enega boljših servisov v Evropi za uporabnike jezika. Sklene z ugotovitvijo, da je poudarjanje naše majhnosti zgolj beg pred odgovornostjo, ki se je sprevrglo v razvado. V več kolumnah se avtor kritično sooča s položajem slovenščine v izobraževanju. Zavrača poskuse zniževanja meril na maturi in uvajanje angleščine v visokem šolstvu kot rešilne bilke za internacionalizacijo znanosti, saj »bi na najvišji ravni vodila v povprečje, provincializem – in ne v odličnost«. Rešitve prav tako ne vidi v zapiranju v meje lastnega jezika – provincializaciji v nasprotnem smislu. »Treba se bo naučiti živeti v večjezičnem globalnem svetu,« je prepričan. V eseju Zmaga in dva poraza je Ahačič pohvali sprejetje Zakona o javni rabi slovenščine, a hkrati opozarja na počasnost globalnih ponudnikov pretočnih vsebin pri uvajanju vmesnikov v slovenskem jeziku na zaslone, v avtomobile, gospodinjske naprave in še kam. »Vsak od nas,« vztraja, »mora po svojih močeh dvigniti svoj glas: enkrat kot potrošnik, drugič kot civilna družba, tretjič kot strokovnjak.« V drugem delu knjige se zvrsti devet v tedniku Mladina objavljenih esejev, nastalih med virusno pandemijo. V Koncu avtor znova zavrne prepričanje mnogih, ki po osamosvojitvi niso ponotranjili prehoda v novo obdobje slovenščine in vztrajajo, da je »edina oblika izražanja pripadnosti jeziku zaskrbljenost zanj, iskanje nedoslednosti v rabi in zgražanje nad različnimi odkloni«. Nazadnje se v remiksu Popotovanje iz Litija do Čateža duhovito naveže na Levstikov spis, pri čemer, opozarja, so vsi dogodki in dialogi izmišljeni, saj je legendarno literarno in jezikoslovno pot premeril le virtualno, s pomočjo Googlove aplikacije.

Izraz "kjer je dim, je tudi ogenj" je slovenski pregovor, ki pomeni, da je smiselno poiskati, ugotoviti ali upoštevati vzrok za določeno dogajanje ali stanje, saj je jasno, da za nekaj obstaja tudi njegov vzrok. Pregovor izraža logično povezavo med dimom in ognjem, kjer je dim posledica ognja, zato, če opazimo dim, lahko sklepamo, da je tudi ogenj.Besedila zgodbic o slovenskih pregovorih mi je pomagal ustvariti UI Perplexity.  Pregovori so povzeti po spletnih virih: fran.si :»Matej Meterc: Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov«. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy.

Zaznamujemo dan spomina na mrtve, na katerega številni obiskujejo grobove bližnjih in nanje polagajo rože ter prižigajo sveče. Tudi ob letošnjem prazniku je slišati pobude za bolj trajnostne načine ohranjanja spomina na naše najbližje. Na letos odprtem pokopališču v Ankaranu, ki je prejelo tudi Plečnikovo nagrado, pa klasične sveče sploh niso dovoljene. V oddaji tudi: - Predstavniki Romov v Novem mestu predsednici republike obljubili ukrepanje za prekinitev nasilja - V Novem Sadu ob prvi obletnici tragedije na železniški postaji množičen shod, žrtvam nesreče so se poklonili tudi v Ljubljani - Izrael kljub premirju nadaljuje napade na Gazo, oktober tudi najbolj nasilen mesec na Zahodnem bregu

Na današnji praznik se z obiski in krašenjem grobov spominjamo pokojnih. Predstavniki državne in lokalne politike pa so se udeležili več žalnih slovesnosti, ki se prvega novembra odvijajo po državi in v zamejstvu. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Kongresnem trgu v Ljubljani položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam.

Od tragedije v Novem mestu za varnost poleg policistov skrbijo tudi posebne in specialne enote. Sekretariat sveta za nacionalno varnost je danes predlagal še vključitev vojske in vzpostavitev mešanih patrulj. Vojaki bi policistom pomagali pri širšem varovanju državne meje.

Drugi poudarki: - Ob pomoči finančnih subvencij občine Komen v petih letih odprli 51 novih delovnih mest - Povezovanje turizma v Pomurju; odslej enotna vstopnica za Expano in Vinarium - Reformatorji so velik pečat pustili tudi na Koroškem - V Pivki bodo pred dnevom spomina na mrtve obujali pogrebne običaje

Uvajanje dolgotrajne oskrbe v različne sisteme še zmeraj povzroča kup preglavic in skrbi. Trenutno aktualen prehod iz institucionalnega varstva v dolgotrajno oskrbo, kar naj bi bilo za stanovalce domov upokojencev v večini primerov ugodnejše, pa pod vprašaj postavlja sistem poteka te spremembe in bo predvsem zaradi spremembe zneskov financiranja vplivalo tudi na domove. Kako proces spremembe poteka, kakšni so izzivi in kaj ta nov sistem prinaša ali odnaša domovom upokojencev?

Včeraj napovedani ukrepi vlade, ki naj bi pristojnim omogočili zagotavljanje večje varnosti v jugovzhodni Sloveniji, bodo zdaj morali prestati tudi zakonodajno pot. Ukrepi bodo veljali za vse prebivalce države, številni pa bodo predstavljali izziv za pravne strokovnjake. Zagotoviti bodo namreč morali njihovo ustavnost, vlada pa si je medtem zadala cilj, da bo zakonodajo pripravila v manj kot dveh tednih. Drugi poudarki oddaje: Šolski minister Logaj z novomeškimi šolami o ukrepih za zagotavljanje varnosti učencev po počitnicah. Izrael v zračnih napadih na Gazo ubil več kot 100 ljudi, zdaj zagotavlja, da premirje znova velja. Orkan Melisa po opustošenju Jamajke zdaj nekoliko oslabljen dosegel Kubo

Sinoči je vlada v okviru reševanja romske tematike napovedala sveženj ukrepov s področja varnosti in sociale. Na področju varnosti so napovedana večja pooblastila za policijo, hitrejši in lažji zaseg premoženja neznanega izvora. Zaostrena bo kaznovalna politika, še zlasti za povratnike. Napovedano je bilo, da bodo ukrepi veljali za vso Slovenijo. Stroka, ki je zelo zadržana pri komentiranju, saj zakon še ni spisan, ob tem opozarja, da gre za hitre, morda nedomišljene rešitve in da samo z represijo težav ne bomo rešili. Potrebni bodo tudi mehki socialni ukrepi. Drugi poudarki: - Šolski minister Logaj: Šole na jugovzhodu države so pripravljene na zagotavljanje varnosti. - Za Palestince v Gazi najbolj smrtonosnih 24 ur od začetka premirja. - Družba Boscarol nakup Cimosovega kompleksa v Senožečah ocenjuje kot strateško naložbo.

Torkov kviz danes namenjamo vsem tistim, ki vas zanimata zvok in tehnika oz. mikrofon. Kdo je izumil mikrofon in kako deluje ta naprava, ki nihanje zraka pretvarja v električne impulze, ki nato potujejo do vaših domov, avtomobilov, pametnih telefonov? Sogovornik: Samo Beguš, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Tik pred jutrišnjo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je vlada sprejela interventni zakon o avtomatski prevedbi stanovalcev domov za starejše v sistem dolgotrajne oskrbe. Tudi če soglasja za prevedbo niso podpisali. V oddaji tudi o tem: Avstrijsko poročilo ugotavlja, da je bila racija pri Peršmanu delno nezakonita in nesorazmerna; zunanja ministrica Fajon upa, da takšnih incidentov ne bo več Evropska unija poenotena glede novih sankcij proti Rusiji, zatika pa se glede izkoriščanja zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini Zaradi spletnih prevar pri nas letos za 28 milijonov evrov škode; ob prelitju prevar v resnični svet so posledice lahko tudi fizično brutalne

Le gène p53 est sans doute le plus étudié de tout le génome humain, et pour une raison majeure : il est surnommé le « gardien du génome », tant son rôle est crucial dans la prévention du cancer.Découvert dans les années 1970, p53 code une protéine du même nom qui agit comme un chef d'orchestre de la sécurité cellulaire. Chaque jour, notre ADN subit des milliers d'agressions — causées par les rayons UV, des substances chimiques, ou simplement des erreurs de copie lors de la division cellulaire. Le rôle du gène p53 est de détecter ces anomalies et de décider de la marche à suivre : soit il déclenche la réparation de l'ADN, soit il ordonne à la cellule de cesser de se diviser, soit, en dernier recours, il provoque son autodestruction (l'apoptose).En d'autres termes, p53 empêche les cellules endommagées de devenir cancéreuses. C'est un frein biologique fondamental. Mais lorsqu'il est muté — ce qui arrive dans environ 50 % de tous les cancers humains — ce garde du corps cellulaire cesse de fonctionner. La cellule devient alors libre de se multiplier sans contrôle, d'accumuler d'autres mutations, et de former une tumeur.Cette importance explique pourquoi p53 a fait l'objet de dizaines de milliers de publications scientifiques. Les chercheurs veulent comprendre son mécanisme exact, sa structure, et surtout comment le réactiver lorsqu'il est défaillant.Ce gène n'agit pas seul : il appartient à une famille de gènes apparentés (p63 et p73) qui participent aussi à la régulation de la croissance cellulaire et à la mort programmée. Ensemble, ils forment une véritable armée de surveillance anti-cancer.Au-delà de l'oncologie, p53 est aussi impliqué dans d'autres domaines : le vieillissement, par exemple. Son hyperactivité peut empêcher les cellules de se renouveler correctement, accélérant la sénescence des tissus. C'est donc un équilibre délicat : trop peu de p53, c'est le risque de cancer ; trop, c'est le vieillissement prématuré.Enfin, p53 est devenu une cible thérapeutique majeure. De nouvelles molécules cherchent à restaurer son activité dans les tumeurs où il est muté, ou à imiter ses effets. Certaines thérapies géniques expérimentales tentent même d'introduire une version saine du gène dans les cellules cancéreuses.Ainsi, p53 fascine les chercheurs car il résume à lui seul la complexité de la vie cellulaire : un simple gène capable de décider entre la survie et la mort d'une cellule, et donc, en partie, entre la santé et la maladie. Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.

Čez dobro leto, tretjo nedeljo v novembru 2026, bodo potekale lokalne volitve. Volilni upravičenci bodo znova volili župane, občinske svetnike in predstavnike v svetih krajevnih skupnosti. A tokrat bodo pravila igre nekoliko spremenjena. Novembra lani je državni zbor namreč potrdil spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Ta med drugim zdaj celovito ureja volilni spor, na novo določa, kako se oblikuje občinski svet, kako naj se oblikujejo volilne komisije in odbori. V javnosti je morda najbolj odmevala sprememba glede volitev predstavnikov v svete krajevnih skupnosti. V javnosti pa odmeva razrešitev župana občine Gornji Petrovci, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Zapleta se tudi v Bovcu, kjer bi svetniki odpoklicali župana z referendumom. Tudi o tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Alenka Plahuta, vodja službe za občinski svet in krajevne skupnosti Mestne občine Koper; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka; Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo. Avtorica oddaje Barbara Kampos De Stefani.

Atmosferci o prestopu Jureta iz Motorevije k Atmosfercem, Martinu Česnju, ikoni slovenskega avtomobilskega novinarstva, ter o slovesu Saše Kapetanovića, pa tudi o tem, kje so bili, kaj so vozili in kaj še bodo. Tudi motoristične sezone še ni konec! Ajde gas, 103 je frišen iz pečice!.ZAPISKI:Koliko zares tehtajo naši avtomobili?: https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2016-01-01-koliko-v-resnici-tehtajo-nasi-avtomobili.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠

Premirje v Gazi je doslej zdržalo, v zraku je pričakovanje o izmenjavi talcev in zapornikov, pa tudi vprašanje, ali je možen tudi dolgotrajen mir. Sprte strani bodo v naslednjih dneh morale doreči nadaljnje korake, kako uveljaviti ameriški načrt za Gazo, ki za zdaj obstaja le v teoriji. V Egiptu bodo jutri na to temo zasedali voditelji več kot 20ih držav na čelu z vseprisotnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom Druge teme: - Kitajska vztraja, da ne namerava popustiti v trgovinskih bojih z ZDA - Lokalne volitve na Kosovu tokrat tudi s srbsko udeležbo - V Trstu vse nared za začetek 57-te Barcolane

Premirje med Izraelom in Hamasom drži. Palestinci se vračajo na opustošeni sever Gaze, kjer jih čaka uničenje. Medtem se zbirajo tovornjaki s humanitarno pomočjo, po najnovejših podatkih jih je na jug enklave do zdaj vstopilo približno 400, kolone pa še čakajo na mejnem prehodu Rafa na meji z Egiptom. Po podatkih Združenih narodov bi jih moralo za začetek reševanja humanitarne krize dnevno vstopiti najmanj 600. Druge teme: - Napetosti med Pakistanom in Afganistanom se znova stopnjujejo. - V 38-tih občinah na Kosovu volijo nove župane in predstavnike v občinskih skupščinah. - 1189 kolesarjev se je na dobrodelni dirki na Krvavec pomerilo s svetovnim prvakom Tadejem Pogačarjem.

Špela Rapoša ni bila sprejeta na želeni študij v Sloveniji, zato se je pri osemnajstih letih odločila, da gre delat na Škotsko. Tam je bil najprej zaposlena v hotelih in pubih, se zaljubila, doštudirala, zaposlila in ostala. Danes, 21 let pozneje, s svojim partnerjem in mački živi v mestu Kilsyth in je vodja projektov v agenciji Škotske vlade za krožno gospodarstvo in trajnost, Zero Waste Scotland. Tudi njej ni neznana ekološka tesnoba, a se ji zoperstavlja z jogo in ledeno terapijo.

Ukrajinska pisateljica in esejistka Tanja Maljarčuk se je rodila leta 1983 v mestu Ivano-Frankivsk, šolala se je v Ukrajini, od leta 2011 pa živi v avstrijski prestolnici. Pri Cankarjevi založbi je v zbirki Moderni klasiki letos izšel njen roman Biografija naključnega čudesa; prevedla sta ga Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej. S Tanjo Maljarčuk se je avgusta, ko je obiskala Ljubljano, pogovarjala Tesa Drev Juh. Bralka Mateja Perpar, ton in montaža Robert Markoč. Foto: BoBo / Žiga Živulović ml.

Tudi skodelica je lahko sonce … Pripoveduje: Ivanka Mežan. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Zdravo. Tokrat snemamo v “črni sobi”, brez glasbene podlage, v težkih pogojih, ki so podobni snemanju igralcev pred “green screenom” in tudi mi čutimo podobne vrste pritiske. Medtem ko se navajamo na nov studio, elegantno zdrsnemo v oglasni blok (prijazno vas povabimo na hvalazavseribe.si). Sledi poročilo iz Berlina: navijači na steroidih, medalja z leskom in taktični izračun, kako maraton preživiš z malo teka in veliko ponosa. Nato se čudimo letalski logiki iz Floresa, štejemo tovornjake in še vedno čakamo tisti famozni “šalter” za potnike, ki so zgrešili Avstralijo. Tudi o Zadnji priložnosti: Kiri, Moose (ne los!) in večno zamujajoči gospod Čondo, piščanci namesto koz ter soba, ki se izkaže za … hodnik. Komodo? Še ne še. Najprej spanje, naslednjič pa zmaji.

V obsežni in zahtevni iskalno-reševalni akciji so gorski reševalci pod Toscem dopoldne, kot rečeno, našli še oba pogrešana umrla hrvaška državljana, ki ju je včeraj odnesel snežni plaz. Enega planinca so mrtvega našli že včeraj. V zadnjih petnajstih letih so plazovi v naših gorah zahtevali petnajst življenj. Pod plazom pred štirimi leti so trije ljudje umrli pod Storžičem. Pristojni opozarjajo, da so razmere v visokogorju zahtevne in nevarne. Ostali poudarki oddaje: KPK naj bi odkrila nove napake v ravnanju premierja Roberta Goloba. Francoska politična kriza dosegla nov vrh po odstopu še enega premierja - ta za hiter padec vlade krivi trmo v koaliciji. Opozorila slovenskih zdravnikov: na specializacijo iz urgentne medicine prispela le ena prijava

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo. Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo. Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino. Sogovorniki: Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani Doc. dr. Andreja Živoder, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Mateja Pamič, Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava Marija Franko in Marija Janžovnik, Društvo upokojencev Mozirje Olga Šmid, Društvo upokojencev Borisa Kidriča Prof. dr. Žarko Lazarević, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem  

Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.

Tudi drevesa včasih zvečer v gozdu ne morejo zaspati. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Nada Križnar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Tudi letošnji mednarodni dan miru, ki ga zaznamujemo danes, poteka v senci nemirov in vojn, med drugim tudi v Gazi; tam je bilo v ofenzivi izraelske vojske na istoimensko mesto včeraj ubitih več 10 ljudi. Tarča so bili vnovič tudi šotori razseljenih Palestincev in zatočišča, urejena v prostorih nekdanjih šol. Drugi poudarki oddaje: - V ZDA bodo začele veljati visoke pristojbine ob izdaji vizumov za visoko kvalificirane tuje delavce. - Zaradi kibernetskega napada na nekaterih letališčih pričakujejo težave tudi danes. - Izboljšanja razmer na cestah ne bo brez dviga prometne kulture, opozarjajo pristojni.

Državni zbor bo na današnji izredni seji med drugim obravnaval pokojninsko reformo. Na odboru je dobila zeleno luč koalicije, opozicija pa ni glasovala proti, zato je pričakovati, da jo bodo poslanci podprli. Državni zbor bi jo predvidoma lahko sprejel na oktobrski seji, a v zraku je še vedno napoved referenduma. Ključni ukrepi novele bodo najbolj vplivali na tiste, ki se bodo upokojevali čez 10 let. Za tiste, ki se nameravajo upokojiti v prihodnjih mesecih, se upokojitveni pogoji ne spreminjajo. Najpomembnejši spremembi sta sicer povezani z usklajevanjem pokojnin ter izplačilom zimskega dodatka. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška centralna banka je prvič po devetih mesecih znižala obrestne mere, po mnenju Trumpa prepozno in premalo. - Rožančeva nagrada Urši Zabukovec za knjigo esejev o Dostojevskem. - Slovenski odbojkarji so se prebili v osmino finala svetovnega prvenstva, čakajo jih Američani.