Podcasts about Tudi

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Jure Franko. Pesnik in pisatelj Samo Kreutz je avtor dvanajstih knjig v slovenskem jeziku in šestih v angleščini. V kratkoprozni zbirki Lomljene poti ponuja v branje osem zgodb, v katerih vsakič znova vznika sodobni “zlomljeni” človek, ki razgalja potrošniško družbo 21. stoletja, iz katere na vsak način želi pobegniti. Bodisi prekine z dobro plačano službo in družino bodisi postane pozoren na razpoke v neoliberalni ideologiji, ki zazevajo ob ravnanju z brezdomci, vaškimi posebneži, neindoktriniranimi protestniki in nič hudega slutečimi živalmi … Stil pisanja variira med realističnim, nadrealističnim, znanstveno-fantastičnim in poetičnim in na trenutke se zazdi, da se znajdemo v možganih protagonista, o katerem ugotavljamo ali je umetniški genij, psihotik ali le izjemno senzibilno bitje, ki se v polni meri zaveda vpliva nezavednega na manifestacijo stvarnosti. Čeprav nas naslovnica s fotografijo dveh dečkov in razrite zemlje v ozadju navdaja z mislijo, da gre za realistično zasnovan potopis, nas že prvi zgodbi Dom, ki se zgodi in Prvič s prababico k maši “prizemljita” s svojim poetično-filozofskim slogom in polemiziranjem na temo begunstva in krščanskih stereotipov. V zgodbi Indigo in jaz, ki v podpoglavjih razpne ves barvni spekter refleksij pisarniške delavke, ki se poleg pritiska nadrejenih in sodelavcev morebiti sooča tudi s svojo avtističnostjo, ugotavljamo preplet subjektivnih misli in objektivne realnosti. Protagonist zgodbe Ugrez v obdobju korone ugotavlja, da vsi ljudje niso ujeti v ideološki diskurz o “reševanju drugega”, čeprav v procesu razsvetljevanja izgubi soprogo in sina in tudi delovno mesto. Zdi se, da ga preplavi notranji mir prav ob ugotovitvi, da se tam zunaj nahajajo ljudje, podobni njemu, z zasejanim dvomom o celem naboru rekvizitov in strategij, vpeljanih skupaj z novodobnim medicinskim imperativom: “In začutil je olajšanje. Vseobsegajoče. Morda zato, ker je bil končno zunaj, izven dosega te družbe, in je popoldanski piš vstal, da bi prevetril prostor pred njim. Mogoče. Ali pa morebiti zaradi tega, ker jih je videl. Ljudi. Ogromno njih, kako so hodili sem in tja. Počasi, sproščeno. Predvsem pa … brez mask. Zdaj si je lahko spet domišljal, niso še vsi – prodani.” Čeprav se zgodba zasuka v smer maščevanja bogatemu in nadutemu šefu, pisatelj ne pozabi omeniti taborov, ki so se oblikovali v času epidemije covida, in medsebojnega obtoževanja naših in vaših, cepilcev in “antivakserjev”. Zgodba je zanimiva tudi zato, ker ponuja pogled v delovanje možganov in ustvarjanje prepričanja na podlagi retoričnih fraz in vizualizacij, ki lahko pripeljejo do dramatičnih razsežnosti. Primer magičnega realizma, ki ga povzroča lucidna samohipnoza, je zgodba, Simon med stvarmi. Brezdomec Simon, ki je s svojo prisotnostjo tako rekoč sestavni del velikega trgovskega centra, namreč izgine, njegovo dušo pa zajamejo izpovedi goloba, otroka iz soseske, ženske in varnostnika in s svojimi pričevanji odkrivajo koščke mozaika njegovega življenja in izginotja. V nekem trenutku se pojavi Simonovo vsevidno oko in se zlije s poletom ptice, ki zakriči: “Izginotje je zlitje s tem, kar ljudje spregledajo.” In v nadaljevanju: “Kot bi zamaknjenost v trenutku popustila, so se mimoidoči začeli prisiljeno nasmihati drug drugemu. Niso več vedeli, zakaj so se zbrali tukaj. Ali pa so potihoma govorili o nekom, ki asfalt spreminja v vodo.” Čudeži, ki se dogajajo protagonistom zgodb so možni zaradi prekrivanja različnih dimenzij subjektivne realnosti v skupinsko hipnozo, pisatelj pa z njihovimi citati tke simbolne vezi, s katerimi vnaša v fizikalni svet magijo kot čarovnik, ki se zaveda vpliva besed na konkretna dejanja. Tudi zadnje tri zgodbe so polne ekspresionističnih refleksij in simbolike, povezane z zvokom, glasbo, barvami in doživljanjem vojne oz. miru, ki ga protagonist zgodbe Beethoven ni odgovoril tako vztrajno išče. V dnevnik si zapiše: “Mir ni odsotnost sovražnika. Mir je takrat, ko lahko sovražniku rečeš – ti si del moje simfonije.” Zgodbi Kleejeva zanka in Tri spirale modrine sta poklon dvema imenitnima slikarjema, Paulu Kleeju in Van Goghu, ki sta se navduševala nad metafiziko svetlobe, barv in glasbe. Pisatelj odslikava zgodbi, kot bi nanašal barve na platno, in se pri tem poigrava z ekspresionizmom in nadrealizmom. Čeprav v opisih lahko začutimo tudi pisateljevo bit, kako vibrira z bitjo umrlih umetnikov, pod njo zaslutimo (z)lomljenost sodobnega človeka, ki išče prizemljitev za svoja hrepenenja in besede, s katerimi bi lahko opisal svojo razcepljenost v poblaznelem svetu nadrealnih pričakovanj, klasifikacij in semantičnih paberkovanj, ki se dostikrat vrtijo v začaranem krogu. Kratkoprozna zbirka Sama Kreutza Lomljene poti, ki v uvodu nosi domiselno posvetilo “tistim, ki nosijo namesto zemljevidov – brazgotine”, je namenjena posamezniku, ki se zaveda svojih ran in brazgotin, ki jih prekrije čas, je počastitev skozi uprizoritev njegovih notranjih bitk, ki jih zrcali sodobna družba. Avtorja moramo pohvaliti za inovativen stil, ki se na določenih mestih pojavi kot nadrealističen kolaž različnih žanrov, in za strukturo zbirke, zastavljene kot luciden hologram, ki ga lahko hkrati beremo na več diskurzivnih ravneh.

Poletje z visokimi temperaturami brez dežja je pustilo polja požgana, pridelek pa osiromašen. Tudi današnji dež ne bo izboljšal razmer, saj je škoda storjena. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj si je danes ogledal razmere v okolici Kranja in obljubil pomoč. Potrošnike je pozval h kupovanju slovenskih pridelkov. Drugi poudarki: - Javna agencija Spirit: spodbude za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij bodo morda izplačane še letos. - Ameriški poskus oživitve izvajanja načrta za mir v Gazi ni uspešen. Izrael vztraja, da ne bo umaknil vojske iz enklave. - V Ormožu začenjajo graditi Skupnostni center za ljudi z demenco.

Začenja se 32. Sarajevski mednarodni filmski festival, na katerem se bo v tekmo za nagrade - srca Sarajeva - podalo 51 filmov, med njimi tudi več slovenskih. Festival bo odprla Očetnjava Pawla Pawlikowskega, častno srce Sarajeva pa bo prejelo več filmskih zvezdnikov, med njimi ameriški igralec Woody Harrelson, iranski režiser Asgar Farhadi in angleška igralka Emily Watson. V Ljubljani pa v ponedeljek odpirajo dvanajsto izvedbo Festivala kratkega filma FeKK. Med 17. in 22. avgustom bo na različnih prizoriščih po mestu na ogled več kot 150 kratkih filmov iz 45 držav. Letošnja tema, Nauki teme, je izposojena pri Wernerju Herzogu, ki se mu festival poklanja z obsežno retrospektivo, v fokusu pa je tudi špansko-francoska režiserka Gala Hernández López, dobitnica nagrade César.

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja je bil naš gost cistercijan in nekdanji stiški opat pater Janez Novak. Med vrhove in spomine več desetletij trajajočega obdobja nas je popeljal, ko je v naše in tuje gore vodil skupine mladih in ministrantov. To so bili časi, ko so na Triglavskem ledeniku še prirejali slalome in se pripravljali na vzpon na Mont Blanc. Tudi o iskanju tišine, pristnih odnosih, vztrajnosti in Mariji je tekla beseda.

Dalmacija je v primežu ognjenih zubljev. Najhuje je v Omišu, v katerem je ogenj zahteval smrtno žrtev, osem ljudi pa se v bolnišnici bojuje za življenje. Na območju je znova zagorelo, gasilci, ki posredujejo na več krajih, pa se bojijo predvsem nepredvidljivega vetra. Hrvaški notranji minister Davor Božinović je ob obisku Omiša poudaril, da živimo v zahtevnih časih in dodal, da vlada ni še nikoli namenila toliko sredstev gasilcem in civilni zaščiti. V oddaji tudi: - Slovenija ob 5-odstotni rasti gospodarstva v drugem četrtletju najviše izmed držav z evrom - Obratovanje Jedrske elektrarne Krško naj bi se zaradi ugodnejših razmer še nocoj dvignilo na 90 odstotkov - Učitelji na celovški Slovenski gimnaziji opozarjajo na težave ob dolgotrajnem iskanju vodstva

Ljubljanski ribiči jim pomagajo z ozelenitvijo bregov Ljubljanice. Drugi poudarki: - V Novi Gorici precej hrupa ob delih, a to je nujno zlo ob temeljiti protipoplavni sanaciji. Dela naj bi končali aprila prihodnje leto. - Znameniti Magazin v središču Idrije bo dobil dvigalo. - V občini Križevci so obudili nekdaj zelo priljubljeno etnološko in zabavno prireditev Kmečki bal.

Italija izmed vseh članic Evropske unije najbolje ve, kako je z občasnimi valovi beguncev, pa vendar je prav premierka Meloni najostreje zažugala Španiji ob nedavnem navalu na Ceuto v severni Afriki, tudi z izključitvijo iz schengenskega sistema. V Vatikanu pa imajo še vedno težave z domnevnim spolnim predatorjem patrom Rupnikom. Tudi papež Leon XIV. se bo med obiskom Francije ukvarjal s fizičnim prekrivanjem njegovih mozaikov, ob tem pa se namerava srečati še z žrtvami pedofilskih duhovnikov.

Konec julija je več deset tisoč ljudi iz Maroka na različne načine vstopilo v Ceuto, špansko eksklavo, območje pod njihovim nadzorom na afriški strani gibraltarske ožine. Prizori, ki so obkrožili svet, so bili pretresljivi. Čez nekaj dni je šel novinar Boštjan Videmšek tja, preveriti razmere, se pogovarjati z ljudmi. Z lokalnimi prebivalci. Ter tistimi mladimi begunci, ki so tam še ostali. Povedali so mu, da so bili prepričani, da jih v Ceuti, čakajo blaginja, službe, stanovanja. V vse to so jih prepričale zmanipulirane vsebine na družbenih omrežjih. Tudi zato Boštjan Videmšek družbenim omrežjem, še posebej njihovim lastnikom, za ta dogodek pripisuje veliko odgovornost. Poleg Ceute je obiskal tudi sosednje mesto v Maroku, kjer se je pogovarjal s starši tudi pogrešanih otrok.

Roman se začne kot kriminalka, nato pa se razpre – trupel sicer ni, so pa zapuščen avto, kup moških in ženskih oblačil in prestrašen pes. In pogrešana glavna lika: neuresničen slikar in pesnik ter njegova muza, samozavestna lastnica manjšega lokala.

Kmetje, ki so zaradi izredno hude suše marsikje ob velik del pridelka, nadaljujejo pozive državi za čim hitrejšo pomoč. Kmetijsko gozdarska zbornica še letos pričakuje ukrepe po vzoru tistih izpred štirih let ob začetku vojne v Ukrajini. Poleg izpada pridelka kmetom grozijo tudi visoke cene krme. V oddaji tudi: - Japonska zaradi Putinovega obiska Kurilov predala protestno noto. - Kopanje pri izolskem Svetilniku ni več odsvetovano. - Kristjan Čeh nocoj v obrambo naslova evropskega prvaka v metu diska.

Neuspehi so sestavni del naših življenj, in čeprav smo o njih vajeni razmišljati negativno, so pravzaprav lahko darovi in izhodišča za naš nadaljnji osebni ali poklicni razvoj. Tako razmišlja umetnik Luka Uršič, ki se v Mednarodnem grafičnem centru v Ljubljani predstavlja z razstavo Dar neuspeha. V drugem delu oddaje pa odpotujemo še na avstrijsko Koroško v Muzej Liaunig v občini Suha ter podrobneje predstavimo njegovo delovanje in sedanjo razstavo Pojem - Noben pojem.

Ime tedna sta postala Tina Vrdjuka Kekec in Matjaž Kekec, akrobata, žonglerja in organizatorja Evropske žonglerske konvencije, ki sta skupaj z ekipo po 21 letih na Ptuj znova pripeljala največji žonglerski festival na svetu. Na dogodku, ki vsako leto poteka v drugem evropskem mestu, se je zbralo več kot 3000 žonglerjev, akrobatov in drugih cirkuških ustvarjalcev iz več kot 50 držav. Festival temelji na prostovoljstvu in načelu »od žonglerja za žonglerja«, njegov cilj ni le druženje in izmenjava znanja, temveč tudi povezovanje z lokalnim okoljem.Kandidata sta bila tudi: Lucija Gartner, geografinja in etnologinja, ki je redno službo zamenjala za delo kmetice, poleti pa tudi za delo pastirice in majerice na Planini v Lazu. Njena družina že več kot dvajset let skrbi za visokogorsko pašo krav molznic in življenje na planini, kjer mleko tudi predelujejo ter izdelujejo sir in skuto. Lucija je dejavna v Združenju kmečkih sirarjev, poleti pa na planini povezuje tudi otroke in najstnike, ki tam preživljajo delovne počitnice, pomagajo pri vsakodnevnih opravilih in se učijo sodelovanja v skupnosti. Robert Titan Felix, direktor Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota, ki je v treh desetletjih postal eno osrednjih stičišč mladinske kulture v Pomurju. Mladim ponuja prostor za druženje, izražanje in uresničevanje idej ter že vrsto let povezuje različne generacije ustvarjalcev in obiskovalcev. Tudi letos je klub pripravil prireditev Igrivi park – brezplačne delavnice in dejavnosti za otroke brez uporabe sodobne tehnologije, ki je postala ena prepoznavnejših poletnih dejavnosti za otroke v mestu. 

Piše Tonja Jelen, bere Lidija Hartman. Zbirka štirinajstih znanstvenih prispevkov Alenke Koron Stičišča predstavlja daljše časovno raziskovanje slovenskega leposlovja. Razprave so že bile objavljene v monografijah in revijah, kot so Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost in češka Slavica litteraria. Raziskovalka, literarna komparativistka in publicistka se v njih posveča slovenskemu leposlovju dvajsetega in enaindvajsetega stoletja. Pozorna je na tuje vplive, realne okoliščine nastajanja in ustvarjanja del, pri čemer uporablja različne literarnoteoretske metode. Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem je avtorica pozorna na prvo svetovno vojno in na različne vidike, ki so vplivali na pisanje. Začenja z vojno prozo v današnjem splošnem literarnem spominu nekoliko spregledanih Milana Puglja in Juša Kozaka. Oba sta pisala z vidika, kako uničujoča je vojna za kogarkoli. Poudarek je na nesmiselnosti vojne, s citiranimi odlomki omenjenih avtorjev je prikazana vsa anomalija in pogubnost vojne, v opombah pa avtorica opozori tudi na tuje avtorje, ki so vojno zagovarjali. V drugem delu Stičišč se Alenka Koron posveča Borisu Pahorju, letu 1968 in Rudiju Šeligu, pri čemer je pozorna na okoliščine nastajanja del in literarnega dogajanja. V članku Življenjepisi Borisa Pahorja razgrinja tudi zasebne, senčne plati njegovega življenja, prispevek Nekropola Borisa Pahorja in svetovna literatura pa konča z mislijo, da njegova kanonizacija v svetovno literaturo še ni končana. Pozornost na tudi na Slovenskem prelomno leto 1968 je osredotočena na raziskovanje proze in dramatike. Avtorica se poglablja v dramska in prozna dela Primoža Kozaka, Dušana Jovanovića, Marka Švabića, Mateta Dolenca in Dimitrija Rupla in Milana Dekleve. Še posebej bi izpostavila primerjave francoske književnosti z literarnim dogajanjem na Slovenskem v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja v prispevku Dolgo leto `68 v slovenskem pripovedništvu in dramatiki. Gre za obdobje, ki je z literarnoznanstvenega področja premalo raziskano, na kar opozarja tudi avtorica razprav. Zadnji članek v tem sklopu pa kritično predstavlja pripovedni opus Rudija Šeliga. Zadnji, tretji del razprav se ukvarja z različnimi temami v prozi. Sodobni teoretski pristopi so zanimivi in s široko perspektivo kažejo na možnosti raziskovanja znotraj literature. Alenka Koron analizira pripovedni prostor Idine kocke Suzane Tratnik, pri čemer bi opozorila na spacialnost v tekstu. Raziskovalka upošteva sodobne teoretske načine in jih pronicljivo sklada z analiziranjem omenjene kratke zgodbe. V nadaljevanju se posveča večjezičnosti in večkulturnosti Josipa Ostija in Gorana Vojnovića, pri čemer je pozorna na zgodovinske okoliščine. V članku o alpinistični pripovedni literaturi se osredotoča na Igorja Škamperleta, Dušana Jelinčiča in Bogdana Biščaka, pri tem pa je pozorna tudi na terminologijo. Zadnja razprava obravnava zvoke in glasbo v izbranih besedilih Ivana Cankarja, Milana Puglja, Cirila Kosmača in Rudija Šeliga. Pri tem poskuša dokazati, da je glasba v vseh »besedilih modernizirala oziroma specifično sooblikovala njihov pripovedni diskurz«. Tudi tukaj avtorica uporablja sodobne raziskovalne pristope. Stičišča Alenke Koron so dragocen nabor znanstvenih besedil, saj predstavljajo pomembne teme in avtorje in avtorico ter osvetljujejo do zdaj premalo raziskana področja literarne zgodovine.

Piše Vid Bešter, bere Jure Franko. Borut Kraševec nam že na prvih straneh svojega drugega romana Dan spomina daje vedeti, da meri visoko. Vse bo stalo, kot je treba, napove, ko pred nami metodično in kot po pravilu razlaga elemente romana … Prav vse, kar položi pred nas, podaja kakšno informacijo ali pa draži s še neznanim razpletom. Nič ni odveč ‒ in vse je polno sladkih bralskih obetov! Še največja draž za bralca pa je morda prav vprašanje, ali bo roman v svoji ambiciji uspel? Ali bo čehovovska pištola ustrelila? Dan spomina se dogaja v poznih tridesetih letih 20. stoletja. Prvi del v podeželski graščini, ki je že videla boljše čase, drugi pa v Ljubljani. Osrednji lik je Dušan ‒ bivši primorski zdravnik, ki je pred fašizmom zbežal v Jugoslavijo. Službo dramaturga in prevajalca mu je preskrbel tast, stanovanje na Rimski ulici tašča, preglavice pa mu povzroča žena Lili, ki ni le bolj literarno nadarjena od njega, ampak je tudi alkoholičarka. Prav to je povod, da se Dušan na začetku romana odpravi v odročno graščino Lilijine sestrične Eme, kjer se pred posledicami svoje finančne nesposobnosti skriva njegov tast Tine. Zasnova je torej zavestno klasična: liki se ‒ tako ali drugače ‒ zberejo v od sveta malce oddaljenem salonu, kjer bodo njihovih odnosi dani na preizkušnjo in ogled. Ali pa bo morda kdo umorjen? Poleg Dušana in njegovega tasta so med obiskovalci in gosti graščine še en primorski begunec, komunist in tihotapec Dino, kapitalist Kraljič, ki snubi gospodarico, ter njena sestra, propadla pianistka Karmina, ki se je vrnila z Dunaja. Kmalu se jim pridružita še Lili in njena mama Vida, premožna in ugledna ljubljanska gospodarstvenica. Vsak ima seveda kakšno umazano skrivnost ali kak nečasten up, ki ga skriva pred drugimi, pred sabo in pred nami. Pripovedovalec je tretjeoseben, a ne povsem odkrit. Malo zato, ker vedno privzema perspektivo kakega lika, predvsem pa, ker rad kaj zamolči. Sprva si bralec marsikaj obeta: toliko namigov in skrivnosti je vsepovsod! Seksualnost na primer ni prav nič prikrita, pogosto je nazorno opisana ‒ a aferici, ki si jo privoščita od žene odtujeni Dušan in od nacističnega moža ločena Karmina, nismo neposredno priče. Tudi druge bolj ali manj hvalevredne strasti, misli in dejanja so včasih odkrito priznana, drugič pa nanje le namigujejo besede ali okoliščine. Kraševcu je očitno všeč, če nas za trenutek zmede s spremembo pripovedne ravni, perspektive ali časovnim preskokom. Besede, misli in podobe s konca enega poglavja pogosto odzvanjajo v začetku naslednjega, nakar se izkaže, da se pripoved pravzaprav nadaljuje nekje drugje. Podobno se znotraj poglavij stapljajo in rimajo sanje z budnostjo in spomini s sedanjostjo likov. Morda bi se komu lahko zazdelo, da pisatelj ni vešč svoje obrti, a je očitno, da bralce namerno mede ‒ saj je sicer zelo pozoren, da nam nudi oporo in nas vztrajno opozarja na čas in kraj dogajanja, na relevantne podatke iz biografije likov ter odnose med njimi. Tudi to bi utegnil kdo kritizirati, češ da pisatelj bralca preveč previdno vodi za roko. Sam bi mu raje poočital, da se morda vseeno malo preveč postavlja z obvladovanjem pripovedniških trikov. Že kar nekoliko objesten je, ko nam vedno znova prikazuje, da zlahka in z eleganco upošteva in krši vsa pravila klasične romaneskne pripovedi. Seveda ima roman Dan spomina temu primerno visokoleteče vsebinske ambicije. Številne omembe in namigi na klasično književnost ‒ še posebej izstopata Balzac in Čehov ‒ je treba morda razumeti kot naznanitev merila, s katerim naj bralci roman ocenjujemo. Tematsko je roman precej širok. Varanja in skrite strasti se dogajajo na apokaliptični kulisi španske državljanske vojne, fašizma in anšlusa. Osrednja tema pa je Dušanovo izogibanje vedno bolj vsiljivemu svetu ‒ njegovo umikanje v zasebnost in vztrajanje, da hoče biti umetnik. Odlašanja in izmikanja je v romanu zelo veliko. Ves čas čakamo, da se bodo karte premešale … pa se kar nekako ne. Vsaj ne zares. Samo skoraj. Kolikor bližje smo koncu, očitneje je, da bo ta skoraj tudi ostal tematsko središče romana. Kraševec svojim likom ni posebno naklonjen. Vsi po vrsti so neprijetni, v kakšnem trenutku celo odurni ljudje. Še najhuje je z Lili in Dušanom. Lili je na začetku romana alkoholičarka, v drugi polovici pa telesno poškodovana in duševno strta. Kadar je opisana, prevladuje nelagodna, odbijajoča fizičnost. Predstavljena je skoraj kot stereotip ženske: samo telo in afekt. Dušan ni na drugi strani nič boljši ‒ njega sta sama duševnost in intelekt. Ta preizrazita duševnost si zamišlja na primer Lilijin umor in se izprijeno veseli njene nesreče in pohabljenosti, ker mu je končno omogočila pisati. V romanu je ustvarjalnost mogoča samo za ceno izrabe in morda celo zlorabe človekovega trpljenja in nesreče ‒ še najbolj lastnega. Ne le za Dušana, to verjamejo tudi drugi liki. Lilijin veliki talent je na primer plačan s ceno otroških in mladostnih bolj ali in manj prostovoljnih srečevanj s spolnostjo. Taka teorija ustvarjalnosti zveni nekoliko zastarelo, zastavlja pa tudi vprašanje, ali vanjo verjamejo le liki ali jo predpostavlja tudi roman. Podobno se moramo vprašati tudi glede Dušanove apolitičnosti ‒ njegovega skrivanja pred svetom in zavračanja pozivov k dejanju. Roman se konča na točki, ki daje slutiti, da to izogibanje ne bo moglo trajati večno. Čas se izteka ‒ vojna je navsezadnje vse bliže. Toda kakšno stališče ima Dan spomina do Dušanove neodločnosti in grozeče odločitve? Na zadnji strani se zdi, da se je roman končal prehitro ‒ še preden bi se usode dovršile, napetosti razrešile, odločitve sprejele. K občutku nezaključenosti doda še to, da se uvodno poglavje ‒ ki je pravzaprav bolj nekakšna magično-realistična črtica ‒ ne stakne z ničemer konkretnim v romanu. Tako na koncu deluje kot še ena nerazrešena skrivnost, o pomenu katere lahko z več ali manj užitka le ugibamo. Avtor bi se utegnil zagovarjati, da je roman takšen, ker je takšno pač življenje, ki mu je želel ostati zvest. Da je bila tudi pištola, ko je nazadnje ustrelila, nabita s slepimi naboji, v rokah pa jo je imela skoraj slepa Lili, ki ni mogla niti dobro nameriti … Strel, ki smo ga nestrpno čakali in pred njim trepetali, je bil strel v prazno. Takšna pa so pravzaprav tudi prizadevanja in življenja likov in se bodo tako tudi še in še nadaljevala … Vendar pa po drugi strani roman Dan spomina ves čas vztraja, da življenje, dejavnost in politika nimajo enakih pravil kot umetnost, kot literatura. Pisatelj ima torej nekoliko bolj omejene izbire in možnosti kot življenje. Ni pomembno samo, ali pištola ustreli ali ne ustreli ‒ pomembno je tudi, da zadene.

Iran je sporočil, da dogovor o novem plovnem režimu skozi Hormuško ožino, ki ga sklepa z Omanom, še ne bo zadostoval za odprtje ožine. Tudi časovnica sklenitve dogovora ostaja neznana.

Ozračje je pregreto. Tudi figurativno. In pregreto ozračje bo pustilo za sabo suše in poplave. Tudi figurativno.

Vrhunsko delo, ikona poparta in slika, ki je definirala neko obdobje in Los Angelesu dala vizualno identitet. Tudi tako opisujejo delo A Bigger Splash – Večji pljusk poleti preminulega umetnika Davida Hockneyja. Na njej sončni mir kalifornijskega bazena pred zasebno vilo pretrga le zamrznjeni pljusk vode; skakalca ni videti, njegova odsotnost pa prizoru doda napetost in skrivnostnost. Hockneyjev pljusk v bleščeči svetlobi in transparentnosti skriva nekaj hladnega in skrivnostnega, zaradi česar je ta preprosta podoba užitka kompleksna in dvoumna. K motivu bazena se je sicer umetnik sicer vračal vrsto let, v številnih različicah, tehnikah in medijih in prav njegovim bazenom posvečamo tokratno oddajo. Osvetlili jih bodo doktorica Petja Grafenauer, predstavnica katedre za teorijo na ALUO, docent na Fakulteti za arhitekturo doktor Miloš Kosec, doktor Marko Jenko, umetniški direktor Muzeja Lah, vizualna umetnica Tanja Lažetič, akademski slikar in redni profesor na ALUO Zmago Lenardič ter akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe.

Ob slovesu dr. Jožeta Ramovša, ki je bil dolgoletni zunanji sodelavec Radia Ognjišče, smo petkovo jutro posvetili spominu nanj. Dva dneva po zemeljskem slovesu od njega na ljubljanskih Žalah smo si s poslušalci podelili dragocene spomine iz srečevanj z njim. Tudi o njegovem delu ter življenjskih smernicah, s katerimi je spodbujal k dialogu in sožitju v našem narodu ter med ljudmi širše. V studiu je bil z nami tudi mag. Martin Lisec.

Država je še vedno v primežu vročinskega vala , ki svoje posledice kaže tako na ekološkem in zdravstvenem kot na gospodarskem področju. Zaradi vse hujših vremenskih ekstremov je slišati tudi pozive k celostnim rešitvam. V oddaji tudi o tem: - Vročina in suša vplivata tudi na pretoke rek in posledično na zmogljivosti hidroelektrarn in krške nuklearke. - Policija po petkovi prometni nesreči še ni opravila razgovora s predsednico republike Pirc Musar - V Berlin incident z dronom s strelivom v Leipzigu označujejo kot hibridni napad

Po podatkih Agencije za okolje je danes še zadnji dan rekordno dolgega vročinskega vala. Krajšo ohladitev si lahko obetamo jutri, ko bo od severovzhoda pritekal nekoliko hladnejši zrak. Tako bo v notranjosti Slovenije jutri in v soboto vročina prehodno nekoliko popustila, na Primorskem bodo vztrajale visoke temperature. Od nedelje se bodo dvigovale tudi drugod. Stroka napoveduje, da bodo sušne razmere po državi vztrajale še vsaj deset dni. Drugi poudarki oddaje: - Naraščajoči proizvodni stroški zaradi vremena in vojn bi lahko povzročili novo zvišanje cen hrane. - Zelenski svari, da bo Rusija pred zimo še povečala proizvodnjo in uporabo balističnih raket. - Uefa ostaja zavezana bojkotu tekmovanj pod pokroviteljstvom Fife.

Huda vročina in pomanjkanje padavin sta že povzročila hudo sušo zgornjega sloja tal, vse bolj pa ogrožata tudi podtalnico. Ker se večje padavine še ne kažejo, je smiselno varčevanje s pitno vodo, v delih države so njeno uporabo za nenujne namene že omejili. Do preklica je tako med drugim prepovedano zalivanje vrtov, pranje vozil in polnjenje bazenov. V oddaji tudi o tem: - Odločba Ustavnega sodišča ne glede na izid referenduma o interventnem zakonu odpira številna pravna vprašanja. - Bo Bruselj Sloveniji dovolil dodatno nižanje trošarin na energente? Odgovor predvidoma znan čez 3 mesece. - Gianni Infantino z zamislijo o delni privatizaciji svetovnega prvenstva izgublja podporo članic svetovne nogometne organizacije.

Drugi poudarki: - Na območju občin Ajdovščina in Vipava načrtujejo postavitev namakalnega sistema. Trije lastniki zemljišč še niso podpisali služnostnih pogodb. - Na Kočevskem med turisti daleč največ tujcev. Privlačijo jih ribolov, vodni športi, neokrnjena narava in medvedi. - V Murski Soboti se je začel avgustovski del Igrivega parka, ki za najmlajše brezplačno poteka v senci mogočnih dreves Trubarjevega drevoreda

Celjski nogometaši so včeraj dobili mogoče nasprotnike v zadnjem krogu za uvrstitev v skupinski del nogometne lige. Danes pa jih v 3. krogu čaka uvodna tekma z armenskim Araratom. Slovenska košarka se lahko pohvali z zlatima medaljama v mlajših konkurencah. Tudi igralci do 18 let so postali evropski prvaki.

Piše Jože Štucin, bereta Lidija Hartman in Jure Franko. Pesniška zbirka Heronova spirala (mimohod panjskih končnic) Janeza Ramoveša, pesnika iz Suše pod Blegošem, je po osnovni zgradbi sonetni venec, akrostiha sicer ni, ima pa še druge vsebinske dodatke, ki pesnitev širijo v večji in kompleksnejši izdelek. Avtor spremne besede Zdravko Duša jo opisuje kot nekakšen hibrid, pesniško zbirko, ki ima nastavke odrske uprizoritve. Razširjena z orkestrsko in zborovsko glasbo bi se lahko približala celo znamenitemu škofjeloškemu pasijonu. Tudi vsebinsko je namreč blizu žalostnemu križevemu potu glavnega junaka, v resnici antijunaka, voznika klavniškega tovornjaka, ki vse življenje vozi krave v smrt. Vzporednica z brodnikom, ki prevaža duše umrlih čez Aheiron, je več kot očitna, tu voznik kamiona prevaža žive duše v smrt in ga to tudi očitno bremeni in muči. V šestem sonetu namreč resignirano spoznava: "Ževav ja ma, vsak človk pa duše nima, / tu sm spoznov, še marskej sm doživu, / včas v klavnc z voda pudn sm pomivu, / če lohk, marskej be zbrisu von s spomina." Šofer je Heron. Če povežemo z antiko, je matematik Heron iz Aleksandrije čisto nasprotje zgodbi, a zveni podobno kot Haron, brodar v Hadu. V strašljivo pripoved Heron vnaša red, zakonitost in natančnost. Je torej dosleden, skorajda znanstveno neoporečen izvajalec prevozništva živine v klavnico, spirala, ki je omenjena v naslovu, pa vedno znova vrača zgodbo nazaj, v junakovo mladost na podeželju, v naročje Harona, ki bo prej ko slej prevzel pobudo. Spirala pač teče v obe smeri, naprej in nazaj, je simbolen lik minevanja in večnega vračanja. Kot je vidno že v citirani kitici, je Ramoveš tudi to delo napisal v svojem narečju, seveda ne po navodilih dialektologije, temveč kot literarizirano narečje, ki besedilo polaga v usta navadnemu govorcu iz njegovega okolja, kjer prevladuje škofjeloško-cerkljansko narečje. Izredno zanimiv pristop pesnik goji že od samega začetka ustvarjanja. Lahko rečemo, da je svojo "vaško-kmečko" poetiko izpilil do popolnosti, hkrati pa moramo dodati, da ji je s tem nataknil nekaj hermetičnih uzd, ki bodo bralce iz drugih okolij prisilile k poglobljenemu in bolj analitičnemu branju. Sicer ne toliko zaradi narečja, konec koncev se koreni besed lahko hitro stikajo v vseh slovenskih govorih, težje bo poezija dostopna zaradi mnogoplastne simbolike, s katero Ramoveš iz lokalnega, vsakdanjega in domačijskega gradi eksistencialne vsebine. Metaforika je na videz preprosta, ljudska, v jedru pa nabita s plastmi globokih duhovnih izkušenj in spoznanj. Ta dvojnost podajanja skorajda filozofskih vsebin na način ljudskega govora je specifika Ramoveševe poezije. Res, da ni izumitelj tega sloga, je pa gotovo eden najbolj prepričljivih sodobnih ustvarjalcev, ki na plemenit način dvigujejo narečno govorico v visoko pesem. Ko se Heron, zbran in natančen prevoznik, ki nikoli ne zataji in vedno stoodstotno izpolni delovne naloge, začne spraševati o svoji mučni vlogi, je iskren in čustveno odkrit. V trinajstem sonetu se ozre vase, svojo nesrečno vlogo pa vidi bliže peklu kot nebesom: "Krave sa liipe, sm pomislu tist brt, / h zeml nem vliče bolječe vratove, / ene dogreja, že čakajo nove, / jest zmatran brodar sm, pred poku zaprt." Če še enkrat izpostavimo, ima Heronova spirala štirinajst sonetov, katerih uvodni verzi tvorijo magistrale na začetku. Povejmo še, da vsak verz spremlja motiv panjske končnice kot simbolna veriga ljudske umetnosti, dodanih pa je še devet songov za zbor in solista. Takoj je jasno, da to ni zgolj sonetna pesnitev, pač pa skorajda dramsko delo. Vsak sonet uvede literarizirana vsebina panjske končnice, ki oriše okolje, razkrije prizor in je nekakšna didaskalija, uvodni interpretativni ključ za sonet, ki sledi. Za vzorec naj bo zapis pred dvanajstim sonetom, ki namiguje na ljubezenski trenutek: "STAREC: pelje cizo. Težko jo vleče, kleca, vleče po kolenih. / Z nasprotne strani STARKA nese velik koš. / Srečata se, obstaneta. / Nadaljujeta vsak v svojo smer." Kmečka idila se v Ramoveševi poeziji kaže kot vigilija, kot čuječnost in tiho pričakovanje življenjskega cikla ljubezni, prebodeno s trpljenjem dela in vsakdanjega boja za preživetje. Za trenutek se pretvori v ljubezniv postanek, že skoraj ljubezenski stik, a to je tudi vse. Za romantiko seveda ni časa niti ni želje po čustveno-čutnih finesah, da bi se postanek razvezal v kaj več; ne, vsa ljubezen je zgolj hip in bližina na poti. Mogoče je to pesnikov spomin iz mladosti, ko je bilo na vasi še marsikdaj res tako, je pa, metaforično, prestavljeno tudi v njegov čas, v čas brodarske službe, ki tudi ne pozna oddiha in maziljenja čustev, službe, ki je trda, neizprosna in eliptična, tudi epileptična s svojimi travmatskimi uvidi in spoznanji. V sklopu prej omenjene "didaskalije" je pesem za zbor in orkester naslovljena Šmarn. Ker govori o nekakšnem spomladanskem romanju v gore, mogoče h kakšni Marijini kapelici, je ta ljudski glas prepoln spravljivosti in sožitja. Spet v zelo enigmatični sliki, ki lahko ta praznik povezuje tudi z odhodom v nebesa, v smrt: "Ke se cvitje odpjera – grema v gora. / Ke slike zbledeja – grema v gora. / Ke se zvečeri – grema v gora. Tam sa sledovi od tistih koraku. / Tam stojeja vetrovi, ke si zmjeri jih čaku. / Na drevjesu je tarča spraskana v lubje. / Odzgori varhovi okul se varteja. Ke j konc veselice – grema v gora. / Ke imama šulne spucane – grema v gora. / Ke dan se nardi – grema v gora. / Objeti čez rame – grema v gora." V knjigi je tudi dodatek. Skladatelj Gregor Pompe je uglasbil peti sonet in tu je objavljena celotna partitura. Po njegovih besedah skuša uglasbitev to dvojnost vzvišene mestne in preproste ljudske pesniške govorice "posneti z uporabo dveh godalnih triev, v enem od njiju je violončelo zamenjan s kontrabasom, da bi se približal bolj godbeniški in s tem "dialektalni" zasedbi. Temu ustrezno je razporejen tudi material, saj godbeniški trio ves čas leze proti valčku in polki, značilnima slovenskima glasbenima "dialektoma", regularni trio pa ostaja zavezan sodobnemu, abstraktnemu, realnemu ..." Dodajmo. Vsekakor zanimiva kombinacija in nadvse posrečen pristop, da imamo v knjigi tudi glasbeni vzorec, a žal je ostal le pri partituri. Bralec bi ga zagotovo želel tudi slišati na priloženi zgoščenki.

Vročina ne popusti niti ponoči, minulo so temperature marsikje vztrajale nad 25 stopinj Celzija, 30-ico so ob 6-ih zjutraj izmerili v Podnanosu.

Agencija za okolje je včeraj sredi novega vročinskega vala izmerila julijske temperaturne rekorde na kar 28 merilnih postajah po državi. Najbolj vroče je bilo v Dolenjah pri Ajdovščini, in sicer 40 stopinj, to je le osem desetink manj od slovenskega rekorda. Vroče ostaja tudi na cestah, ki jih danes polnijo kolone pločevine. Tudi zaradi začetka počitnic v več nemških deželah je promet zgoščen predvsem iz smeri Avstrije proti Hrvaški. Drugi poudarki: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar laže poškodovana v včerajšnji prometni nesreči v predoru Kastelec. - Iz španske eksklave Ceuta se je v Maroko vrnila večina od 60.000 migrantov. - Odbojkarji po porazu proti Poljski v ligi narodov četrtič v boj za bronasto odličje.

Z vstopom v avgust se nadaljujejo visoke temperature. Tudi danes so se bližale temperaturnim rekordom, najvišjo - 39,2 °C - so izmerili v Biljah. Ob že tako prometno obremenjenih koncih tedna vroči dnevi povečujejo tveganje za prometne nesreče.

Tretji vročinski val v letošnjem letu je tu. Temperature so visoke. Nekateri si dopust organizirajo tako, da primanjkljaj rekreacije nadoknadijo med dopustom. Ampak, če je zunaj 35 stopinj ali več, to verjetno ni najbolj pametno in zdravo, če tečemo ali kolesarimo sredi dneva. Sogovornica je dr. Petra Zupet, dr. med. in profesorica športne vzgoje, z Inštituta za medicino in šport v Ljubljani.

Inventura je naslov zgodbe, ki bo prejela nagrado lastovka, znane pa so tudi preostale tri zgodbe, ki so se na 35. natečaju za najboljšo kratko zgodbo uvrstile v ožji izbor. Danes se v Ljubljani pričenja 12. Reciklart – mednarodni umetniški festival recikliranja in DIY oziroma »naredi si sam« kulture. Tudi smetarji pišejo lepe pesmi je naslov leposlovnega prvenca Matjaža Virjenta. Danes bo v Galeriji raum AU v Slovenj Gradcu odprtje razstave Vztrajni ostanki Evrope. Prav tako v Slovenj Gradcu bo jutri deveti festival mednarodnega animiranega filma Zebra. Vabljeni k poslušanju!

Državo je zajel tretji vročinski val letos. Temperature se bodo danes in v prihodnjih dneh ob pretežno jasnem vremenu čez dan gibale okrog 35, ponekod bodo dosegle skoraj 40 stopinj. Hkrati z vročino državo pesti suša, ki poleg velike požarne ogroženosti prinaša še druge otipljive posledice. Druge teme: - Slovenske hidroelektrarne proizvajajo bistveno manj elektrike kot v preteklih letih. - Po krajšem zatišju na Bližnjem vzhodu ponoči napad savdskih in ameriških sil na Irak - Na tnalu vladnih rezov v kulturi tudi Zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti

Obsežni požari v Franciji so povzročili izredne razmere, zaradi katerih je predsednik Emmanuel Macron sklical krizno zasedanje vlade. Pogorelo je 116 tisoč hektarjev, domove je zapustilo več kot 325 tisoč ljudi, večinoma iz departmaja Gironde, kjer so se sicer razmere nekoliko stabilizirale. Z ognjenimi zublji se še naprej bojujejo tudi v Španiji. Požar pri Madridu še ni pod nadzorom, vendar naj bi se nekateri že danes vrnili na svoje domove. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski v London in Washinton po nadaljnjo podporo in vojaško opremo - Po zamrznitvi prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve jutri pocenitev naftnih derivatov - Tadej Pogačar z novo zmago na Touru in svojo človeškostjo vpisan med največje v zgodovini

Piše Tonja Jelen, bere Ana Bohte. Roman urednika in pisatelja Orlanda Uršiča Preden grem naprej odstira lokalno in nacionalno zgodovino, opisuje povojni čas posameznika in njegove družine, ki so ji odvzeli dostojanstvo in tudi življenja. Literarizirana resnična zgodba pokaže, da ima vsaka stvar več plati, Tudi v četrtem romanu se Orlando Uršič osredotoča na posameznika in njegovo pezo, povezano z osebno preteklostjo. Tako kot v prejšnjem romanu Krušni oče, v katerem se je ukvarjal z življenjem Josipa Hutterja in z njim povezanim bogatim gospodarskim vzponom Maribora, tudi v romanu Preden grem naprej razčlenjuje usodo realnega posameznika. Skorajda enak je tudi zgodovinski čas, prav tako se ukvarja z vprašanji o dobrem in zlu, odločitvah in družinskih tragikah po drugi svetovni vojni. Pomembno je razčlenjevanje vprašanja, kaj vse prinese konec vojna. Pravega konca in sprave ni, ostaja priokus, da sovraštvo in notranji boji ostanejo za zmeraj, najsi gre za posameznika ali kolektiv. Romaneskna zgodba je postavljena v mesto B., kot ga imenuje pisatelj, vendar se kmalu izkaže, da gre za Slovensko Bistrico in njeno okolico. Uršič natančno in hkrati boleče podaja podobo štajerskih krajev, ki skrivajo veliko tragiko nehumanih odločitev. Kaj vse pomeni Črno jezero, kaj vse so storili Pohorskemu bataljonu, kaj vse se je dogajalo ob talilnici bakra … se vrtinči v pripovedovalčevem miselnem toku. Sporočilnost romana je jasna: vse to je bilo nedopustno. Protagonist Alois Attems, v romanu tudi Louis, sin grofa Ferdinanda in grofice Vande Attems, se leta 1945 vrne v rojstno mesto in se sooči s posledicami mobilizacije v nemško vojsko. Znana družina Attems v povojnem času ni več živela v gradu. Louis se počasi vrača v spomine na lepo otroštvo, družina mu je pomenila varnost. Vse se spremeni z vojno in nato z denacionalizacijo. Alois težko spremlja, ko z Attemsovega gradu odnašajo osebne družinske predmete. Analitično premišljuje o drugi svetovni vojni in prisilni mobilizaciji. Tovrstnih polemik in obsodb je še danes veliko, roman pa pojasnjuje, zakaj je družina Attems v drugi vojni ravnala tako, kot je. V nemško vojsko so bili vpoklicani vsi moški v družini, tudi mladoletni. Družina, razen Louisa, pristane v taborišču, preživita samo dva otroka. Vsaka vojna prinaša brutalna dejanja. V romanu Preden grem naprej se osebna in družinska zgodba prepletata s kolektivnim spominom na številne vojne in povojne žrtve. Eden izmed protagonistovih najhujših spominov je ubijanje ljudi, čeprav so, kot je rekel, ubijali samo uniforme, in ne posameznikov. Vpoklican je bil kot petnajstletnik, iz nemške vojske je prebegnil v ameriško vojsko, nato se je bojeval kot jugoslovanski partizan. Njegov individualni odnos do vojne je jasen, odklonilen. Prva Uršičeva romana sta analizirala travmatično otroštvo, v najnovejšem pa se Alois v najtežjih trenutkih spominja pristnega in prvinskega stika z materjo. Psihološko niansiranje je dobro premišljeno in tudi karakterizacija ostalih literarnih likov je pretanjeno izrisana. Likinje, kot so mati, Katica, Jeanette in gospa K., so kot njegove vodnice, spodbujajo ga ali pa ga rešujejo pred smrtjo. Prihod v mesto B. je namreč bolj ali manj pomenil past, zanko, iz katere pa se je Attemsov zadnji sin vendarle rešil. Čeprav je rešitev enega življenja povezana s smrtjo drugega. Roman Preden grem naprej je mogoče brati z vidika zgodovine, psihologije in sociologije. Orlando Uršič opominja na preteklost, ki je mnogim zamolčana in prikrita tudi na krajevni ravni, hkrati pa razbije slovensko simboliko vlaka, ki ne daje več upanja.

O polnosti prostega časa sta govorila zakonca Ruparčič. Tudi o tem, da si moramo vzeti čas za počitek, to je namreč naložba za novo šolsko leto, tako za otroke kot starše.

Veliko starejših se kar malo boji računalnika, ampak na Facebooku se pa radi družijo. Tam se zbira staro in mlado. Veliko je tudi vdovcev. Bog ve, če njihove žene vedo, da so že umrle. Tudi babica rada pobrska po Facebooku in pove dedku: Poglej, snaha je objavila, da bo čez konec tedna počivala, ker bo vnuke peljala k babici in dedku. Hitro objavi, da imaš gripo. To nedeljo zvečer ne boste potrebovali Facebooka niti računalnika, dovolj bo radio. Od desetih do polnoči bi vas za družbo rada Mojca Blažej Cirej

Ples se umešča na presečišče narave in kulture, telesa in družbe, ter sodi med najbolj razširjene in hkrati kompleksne človeške fenomene. Kljub temu pogosto ostaja prezrt, čeprav odpira prostor za razmislek o pomembnih družbenih vprašanjih. Z različnimi kulturami potuje skozi celotno zgodovino človeštva – upodobljen je tudi v prizorih jamske umetnosti – kot način ustvarjanja, izražanja in povezovanja. Čeprav o plesu obstaja veliko znanja, predstava o njem kot univerzalnem človeškem jeziku ni povsem ustrezna. Vedno znova ga namreč oblikujejo konkretni kulturni konteksti. Nezmožnost razumevanja teh posebnosti je skozi zgodovino utrjevala predstave o tako imenovanem »primitivnem«, »enostavnem«, »divjem« ali »nestrukturiranem« plesu. Takšne oznake so dolgo hranile evrocentrične in rasistične poglede ter idejo linearnega kulturnega razvoja. Stereotipi in predsodki še danes pogosto reducirajo svet nezahodnih ljudstev na nekaj prvinskega in neorganiziranega, čeprav so njihovi plesni sistemi izjemno kompleksni, strukturirani in družbeno pomembni.Antropološki uvidi in primeri iz različnih okolij – od Azandov do avstralskih staroselcev Tivijev – pokažejo, da ples marsikje ni ločena kategorija, kot jo razume zahodna misel. Prepleta se z glasbo, igro, ritualom, komunikacijo in vsakdanjim življenjem. Telo pri tem ni nevtralen nosilec gibanja, temveč kulturno oblikovan medij. Tudi gibanje, hoja in telesne tehnike niso zgolj naravne in individualne danosti, temveč naučeni vzorci, globoko vpeti v družbene norme in vrednote, kot so pokazali misleci Marcel Mauss, Margaret Mead in Gregory Bateson.Ples deluje tudi kot močno družbeno vezivo. Sinhronizirano gibanje ustvarja občutke skupnosti, pripadnosti in varnosti, prisotno pa je tako v umetnosti kot v športu, vojski in religiji. V njem se prepletajo kolektivni in individualni izrazi, vprašanja avtorstva in ustvarjalnosti. Ples tako presega okvir umetniške prakse, saj ima možnost spregovoriti o temeljnih načinih človeškega bivanja, mišljenja in oblikovanja odnosov.V oddaji Kulturni fokus bo v ospredju Zala Pezdir – plesalka, učiteljica, glasbenica, koreografinja ter etnologinja in antropologinja, ki deluje na Švedskem. Nedavno je pri Založbi Aristej izšlo njeno avtorsko delo z naslovom Plesni pojmovnik za mlade. fotografija: detajl z naslovnice, avtor Izar Lunaček

Tudi pravljica je lahko užaljena. Pripoveduje: Violeta Tomič. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Slovenijo je včeraj popoldan zajela hladna fronta, ki so jo spremljali siloviti sunki vetra, močni nalivi in tudi toča. Zaradi vetroloma in poplav meteorne vode so morali v nekaterih koncih države posredovati gasilci. Kljub ohladitvi in obilnejšim padavinam je za južno polovico države še vedno razglašeno oranžno opozorilo zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. V oddaji tudi: - Madžarski predsednik Tamas Sulyok odobril svojo odstavitev s položaja. - Kubo prizadel že tretji popoln izpad električnega omrežja v manj kot desetih dneh. - Drevi finale svetovnega prvenstva v nogometu med Argentino in Španijo.

Izvedeli bomo, zakaj policisti vsak dan nosijo pištole in zakaj peki tudi v največji poletni vročini sleherni dan zakurijo krušno peč. Pa tudi to, kako državotvorni so slovenski politiki, ko si polena mečejo pod noge ne samo doma, ampak tudi pred tujci. Kako bomo morda namesto druge Švice kmalu postali vsaj polovična Švica?

Čeprav Ljubljančani niso dosegli kvoruma za zavrnitev parkirnega odloka na referendumu, njegovi pobudniki v civilni iniciativi za Ljubljano pozdravljajo angažma občanov. Predstavnik iniciative Klemen Fajs je izraženo voljo glasujočih označil za opozorilo Zoranu Jankoviću pred jesenskimi lokalnimi volitvami in napovedal iskanje ljudskega soglasja o drugih kočljivih projektih dolgoletnega župana, kot so kanal C0, parkirna hiša pod tržnico in sežigalnica. Drugi poudarki oddaje: - V Parizu srečanje voditeljev podpornic Ukrajine, tudi s slovensko udeležbo. - Iran znova odgovoril na ameriške napade, tokrat na tnalu še Jordanija. - Jannik Sinner po maratonskem dvoboju drugič zapored osvojil teniški turnir v Wimbledonu.

Policija je danes predstavila podrobnosti prave filmske akcije, in sicer aktivnosti pri preiskovanju kaznivih dejanj ter iskanju oborožene in nevarne osebe na širšem območju Uršnih sel. Aktivnosti so potekale v minulih dveh dneh. V oddaji tudi o tem: - Iran v odgovor na nov val ameriških napadov zaprl Hormuško ožino - Slovenija potrebuje novo razvojno strategijo z jasnimi prioritetami, pozivajo v gospodarstvu; med možnostmi tudi usmeritev v logistično središče - V več evropskih državah vztrajajo gozdni požari; zjutraj zagorelo tudi na območju Bohinja

Tudi v drugi epizodi poletne Frekvence X se spomnimo nekaj oddaj, ki smo jih pripravili med letom. S strokovnjaki smo ugotavljali, kako je naša črevesna mikrobiota povezana z našimi možgani in kakšen vpliv ima na naše zdravje, govorili smo o zahtevnih kriterijih objavljanja znanstvenih člankov v cenjenih revijah, če ne prihajaš iz kakšnega večjega raziskovalnega inštituta in ugotavljali, da moramo za zdravo, vitalno in samozadostno starost poskrbeti že v mladosti. Govorili smo o dolgoživosti.

Armenska kinematografija ima bogato in burno zgodovino. Nastajala je v senci sovjetske cenzure, v obdobju represije in pregona nekaterih njenih najpomembnejših ustvarjalcev, po razpadu Sovjetske zveze pa se je znašla brez ustrezne infrastrukture in financiranja. Pa vendar imajo Armenci danes izjemno filmsko dediščino, le da zunaj njihove države ostaja skoraj neznana. Ponovnega odkrivanja se je osebno lotila armenska režiserka Tamara Stepanyan, ki živi in ustvarja v Franciji. Njen dokumentarni film Moji armenski duhovi, letos prikazan na Berlinalu, je nastal po smrti njenega očeta Vigena Stepanyana leta 2021; bil je eden najopaznejših armenskih gledaliških in filmskih ustvarjalcev svoje generacije. Tamara Stepanyan svoj film, ki so ga v začetku junija prikazali na festivalu Kino otok v Izoli, razume kot nadaljevanje pretrganega pogovora z očetom. Pregledala je več kot dvesto armenskih filmov iz sovjetskega obdobja, preučila arhivsko gradivo in cenzorske dosjeje ter tako znova osvetlila svet, ki ga mlajše generacije slabo poznajo, starejše pa pogosto potiskajo v pozabo. Tina Poglajen se je z njo pogovarjala o žalovanju in spominu, o protislovjih sovjetske kinematografije, položaju ustvarjalk v pretežno moški filmski dediščini ter o tem, zakaj je včasih prav pogled od zunaj pogoj za resnično razumevanje lastne zgodovine. Bere Ana Bohte, ton in montaža Janez Ahlin.

Srečna je lahko država, ki se toliko ukvarja s svojimi proslavami … Domoljubje namreč ni le mahanje z zastavicami, prepevanje besede Slovenija, je tudi kritičnost in zmožnost dialoga. Je spoštovanje institucij in skupnih pravil igre. Spodobnost in vljudnost. Dialog pa je več kot le pogovor, ne gre le za to, kdo bo zmagal ali kdo bo imel močnejše očitke. Pomemben del dialoga je poslušanje in iskanje tistega, kar je res. Resnice. Ta tudi v postresničnem svetu ni le beseda, v katero lahko poljubno vstaviš piko. V oddaji so uporabljeni posnetki iz informativnih oddaj RTV Slovenija pa tudi:  Poročilo neodvisne komisije Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja  Intervju Donalda Trumpa za portal Axios   Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc na Fb ob ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve  Studio ob 17ih Kje je Slovenija po 35 letih in kakšna prihodnost nas čaka? Oddajo je pripravila Nataša Mulec.  Vroči mikrofon Za produktivnost rabiš zdrave ljudi, ki ga je ob festivalu delavskega filma Kamerat pripravil Gorazd Rečnik.  Pa še knjižna priporočila:  esej Prafašizem Umberta Eca Jason Stanley: Kako deluje fašizem (Politika nas in njih)  vsa dela Slavenke Drakulič. Tudi Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali.  

Nacionalni preiskovalni urad ima od danes novega prvega človeka. Darko Muženič, ki je NPU vodil od julija 2022, je namreč na svojo željo odšel na policijsko akademijo v Tacnu, njegovo mesto pa je kot vršilec dolžnosti zasedel Borut Franc. Muženič je sicer aprila 2024 dobil nov petletni mandat, zdaj pa v Tacen z NPU-ja odhaja že drugič, obakrat v mandatu Janševe vlade. Drugi poudarki: - Obrtno-podjetniško zbornico bo še naprej vodil Blaž Cvar. - Britanski premier Keir Starmer po poraznem rezultatu laburistov na lokalnih in regionalnih volitvah odstopa s položaja predsednika vlade in vodje laburistične stranke. - Tudi jutri sončno in vroče, popoldne s krajevnimi nevihtami.

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

Poletne solate, ki se lepo podajo k sezonskim jedem, ali solate, ki so glavni obrok. Spoznajte nekaj različic paradižnikove solate in skrivnost odlične krompirjeve solate. Kako zeleno klasiko povežemo s sadjem? Kako pripravimo grško in solato caprese? Hvaležna sestavina poletnih solat so redkvice in mehki siri. Kako v solate vključujemo različne kaše? Tudi solatne polivke so več kot osnovna kombinacija olja in kisa. Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

»To ne bo samo največji nogometni dogodek, ampak najpomembnejši dogodek v človeški zgodovini, najbolj navdihujoč dogodek, ki ga bo človeštvo kadar koli videlo.« S temi besedami je predsednik mednarodne nogometne zveze Gianni Infantino lani decembra opisal mundial, ki se začenja v glavnem mestu Mehike, gostile pa ga bodo predvsem Združene države in tudi Kanada. O nogometu se je v povezavi s tem dogodkom pisalo manj, kot bi si želeli. To bo prvi mundial, na katerem bosta igrali reprezentanci, ki sta med seboj v vojni – ameriška in iranska –, na srečo ne v isti skupini, prvi z najdražjimi vstopnicami v zgodovini velikih tekmovanj in enako neprijetno enkraten, tudi kar zadeva ogljični odtis ob premikih reprezentanc, že v skupinskem delu. To bo tudi prvenstvo z rekordnim številom udeleženk – 48, to pa je pri ljubiteljih nogometa prav tako izzvalo kritike. O vsem tem v Vročem mikrofonu na Valu 202 tudi z Majo Hrvatin in Luko Petričem, ki sta na prizoriščih prvenstva.

Pravljica o tem, kako oholost nikoli ni prava pot in kako je prijaznost vedno pravi ključ. Tudi, ko velikan ukrade letne čase … Pripoveduje: Matija Rozman. Avtorica besedila: Irena Androjna. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser oddaje in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Retrouvez Rothen s'enflamme de 18h à 20h sur RMC.

Tudi delati nič je umetnost. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.