Podcasts about Tudi

Vietnamka Hanh Phung že pet let živi v Mariboru. Razlog, da se je preselila v Slovenijo, je njen mož Slovenec. Ker je pri nas pogrešala trgovine z azijskimi sestavinami, se je lani oktobra odločila, da sama odpre takšno trgovino. Tudi o tem bo spregovorila v nadaljevanju, ko med drugim pove, kje hitreje dobi vodovodarja – v Sloveniji ali v Vietnamu.

Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.Gostimo Nives Cossutta, tržaško rojakinjo, ki je prevzela vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ta krovna organizacija Slovencev v Italiji je pred pomembnimi izzivi in tega se zaveda tudi nova predsednica. Kako pa si predstavlja sodelovanje z drugo krovno organizacijo Svetom slovenskih organizacij? Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Pri njegovi pripravi je sodeloval tudi nekdanji senator Stojan Spetič, politik in novinar. Zanima nas, kako se danes spominja časov priprave zakona, zelo pomembnega za rojake v Furlaniji – Julijski krajini. Z urednico tržaške založbe Mladika Nadio Roncelli potegnemo črto pod več kot 20 let sodelovanja na slovenskem knjižnem sejmu in predstavimo nov projekt režiserja Mihe Dolinška X Smrklja. Namenjen je mladim koroškim Slovencem in krepitvi uporabe slovenskega jezika tudi na spletnih platformah. Zanimanje mladih za sodelovanje v njem pa je, kot lahko slišite, navdihujoče.  

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče.

Tudi prestolnica se danes odeva v praznično preobleko. Ob 17h bodo namreč po uvodnem kulturnem programu z nastopom otroške pevske skupine Waldorfske osnovne šole prižgali praznične luči. Velik del elementov okrasitve je zasnovan na novo, nekateri najbolj prepoznavni pa so restavrirani originali okrasitve Zmaga Modica »Vesoljna Ljubljana«. Nove skulpture so v veliki meri izdelane iz recikliranih elementov preteklih postavitev, delov odsluženih javnih svetilk in druge tehnike. Glavno sporočilo okrasitve je, da smo lahko v odličnih odnosih tudi, če smo različni, naslov letošnje praznične okrasitve pa - V odnosu z razmerjem. Z avtorjem postavitve Urbanom Modicem se je po Ljubljani sprehodil Peter Močnik. Foto: Žiga Živulovič jr. Bobo

Celovečerni prvenec Ester Ivakič, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, delno nadaljuje izrazito domišljijsko, igrivo in hkrati surovo estetiko, ki jo je režiserka začrtala v svojih kratkih, sicer veliko bolj eksperimentalnih filmih, s katerimi je pokazala, da jo že lahko uvrščamo med najbolj samosvoje in prepoznavne ustvarjalce pri nas. Priredba zbirke kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik, ki sta jo Ester Ivakič in scenaristka Nika Jurman za film nekoliko preoblikovali, ohranja geografski in delno časovni okvir prekmurskega podeželja konec 20. stoletja, vendar ga ne uporablja povsem kot realistično kuliso, temveč tudi kot polje za senzorično in asociativno pripoved. Ida odrašča v tesnem družinskem krogu: s staro mamo slabega zdravja, očetom, ki – kot je pregovorno značilno za slovensko podeželje – v nedogled gradi novo hišo, in mamo, katere preteklost je prežeta s temnejšimi toni. Ido – kot je morda pri otrocih njene starosti pogosto – nedoumljivost smrti hkrati privlači in plaši, vse močnejša je tudi slutnja, da bo prav stara mama prva, ki jo bo izgubila. Osrednji motiv izgube je prisoten na več ravneh, vendar film v tem smislu ne stremi k enotnemu emocionalnemu vrhuncu. Izguba se namesto tega pojavlja kot niz razpok v otroškem svetu domišljije in hkrati kot neizgovorjena konstanta sveta. Ta razpršenost postane logičen del poetike, ki raje vzpostavlja občutke kot dramske poudarke. Filmu se občasno pozna epizodičnost literarne predloge: posamezni motivi so izjemno močni, toda med njimi ni vedno popolne kohezije. Subtilni kvirovski podtoni iz kratkih zgodb o deklici, ki se začne zavedati svoje drugačnosti od okolja, v katerem odrašča, v filmu izginejo, to pa bi morda zlahka speljali na samocenzuro ali heteronormativizacijo pripovedi, vendar se zdi, da je odločitev delno tudi simptomatična za polje režiserkinega zanimanja: osredinjenje na fantastični, delno nadrealistični register ter zasledovanje čustvene in senzorične logike prizorov, ne pa psihološke ali identitetne strukture likov. Najizrazitejši intervencijski moment filma je v tem smislu uvedba magičnorealističnega motiva, utelešenega v žalobni, neopredeljivi navzočnosti sester Idine mame Ívane, ki delujeta kot odmev velike izgube. Ta ni izpeljan kot šok ali žanrski zasuk, temveč kot preprost, notranje konsistenten del sveta, v katerem smrt še nima trdnih kontur. Na tej točki film najjasneje razgrne svojo logiko: ne gre za vzpostavljanje dramatičnih poudarkov, temveč za ustvarjanje prostora, kjer se težko razumljive izkušnje preoblikujejo v magično-realistične elemente, ki skupaj z otroško predstavo o resničnosti določajo ton pripovedi. V tem kontekstu je pomembno sanjsko, megličasto vzdušje filma, ki ga Ester Ivakič gradi s kombinacijo zvoka, glasbe, fotografije in scenografije. Počasni delci svetlobe, ravnice in pokrajina, ki je hkrati odprta in utesnjujoča, ustvarjajo svet, ki ni povsem realističen niti povsem fantastičen, temveč liminalen prostor, kjer čarobno in vsakdanje sobivata brez potrebe po razmejitvi. Ta senzorična plast je eden najbolj izraznih in svojevrstnih elementov filma, ki z estetiko nepretencioznosti ključno soustvarja pomen. Podobno so igralske interpretacije minimalistične, zadržane in pogosto nedramatične. Lik stare mame je nekoliko prepoenostavljen na simbol starosti in minevanja, mladi igralki (Liza Muršič v vlogi Terezke in predvsem Lana Marić v vlogi naslovne Ide) pa ohranjata izrazito opazovalno držo, ki psihološko poglobitev nadomešča z občutkom otroške prisotnosti in zavedanja. Minimalizem čustveno izraznost zmanjša, vendar se to po drugi strani ujema z estetiko pripovedi, v kateri liki tu in tam niso toliko osebnosti kot bolj funkcije vzdušja. Motiv petja in religiozna motivika delujeta podobno. V naslovu film petje povzdigne v mitsko prvino, v pripovedi pa se pojavlja v nerafinirani, domačni, otroški obliki. Ida nima posluha; njeno petje nima zdravilne moči, kot si domišlja sprva, temveč je zaradi njega le tarča posmeha. Glasba in besedila, napisani za film, delujejo zavestno odmaknjeni od klasične glasbene produkcije. Gre za dosledno avtoričino strategijo, pri kateri film ne želi zveneti »filmsko«, temveč ohraniti vtis, da bi lahko te pesmi nastale v otroški sobi, med igro, brez ambicije po estetizaciji. Devica Marija ni prikazana toliko kot sakralna figura, ampak bolj kot objekt domišljije, nekakšen vsakdanji artefakt magičnega mišljenja dveh deklic. Kontrast med tem igrivim, neinstitucionalnim odnosom do religije in represivnimi pedagoškimi prijemi šole v času pozne Jugoslavije se ne razvije v kritiko sistema, temveč v še en primer preproste strategije Ester Ivakič, v kateri svet odraslih obstaja kot okvir, ne kot tema. Tem motivom se pridruži tudi nadrealistična prisotnost psičke, to je motiv, ki ga režiserka razvija že od kratkega filma Assunta naprej. Tudi tam ima žival – pes – simbolno in skoraj arhetipsko vlogo: kot prinašalec nečesa, kar presega razum odraslih in seže v otroško doživljanje sveta, kjer se naravno, čudežno in grozljivo ves čas prepletajo. Zdi se, da to, kar bi lahko poimenovali naivizem ali estetika nepretencioznosti, stopa v ospredje kot osrednji del avtorskega izraza Ester Ivakič; ker pa je igrani celovečerni film vendarle drugačna forma od poudarjeno avtorskih kratkih eksperimentalnih filmov, je bilo upravičeno pričakovati, da bo ta okvir vsaj delno avtorsko svobodo tudi omejil. Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo kot polnokrvni celovečerni prvenec ni film, pri katerem bi bila v ospredju izoblikovanost, temveč film z dušo, ki izraža in napoveduje eno najizrazitejših avtorskih prezenc pri nas. Recenzijo je napisala Tina Poglajen. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.

Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.

Vlada je danes med drugim potrdila predlog zakona o dodatnih nujnih ukrepih v zdravstveni dejavnosti. Kot je povedala pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel, zakon uvaja določene ukrepe za obvladovanja absentizma. Ta je po njenih besedah pri nas hud problem in zahteva visoka finančna sredstva. Druge teme: - Projektu kulturnega centra Rotovž v Mariboru 21 milijonov evrov evropskih sredstev. - Gospodarska zbornica vnovič pozvala k takojšnjemu začetku izvajanja skrajšanega delovnika. - Vzrok za požar v Hongkongu, v katerem je umrlo najmanj 55 ljudi, bi lahko bila malomarnost.

Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci. Gostje: – klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj, – glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, – mladinski podnebni delegat Jan Zupan.

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

Sogovornica, mama dveh otrok, mora po petih letih življenja v najemniškem stanovanju tega zapustiti, saj ga sicer zelo razumevajoči lastniki prodajajo. Kljub mesece dolgemu intenzivnemu iskanju najemniškega stanovanja v Ljubljani, rešitve še nimajo: nihče stanovanja noče oddati enostarševski družini z dvema najstnikoma in dvema majhnima kužkoma, sploh, ker poleg doma potrebujejo tudi prijavo naslova. Na to ne želi pristati večina lastnikov, še manj jih pristaja na subvencijo stanarine oz. želijo, da se v pogodbe vpišejo lažni, nižji zneski najemnin. Nato zahtevajo plačilo razlike v gotovini ali pa od najemnika izsilijo plačilo davka, ki ga sicer državi plačuje lastnik. Posebej enostarševske družine so na najemniškem trgu popolnoma stisnjene v kot, ob tem pa sogovornica opozarja, da pa bi bilo kar nekaj lastnikov pripravljenih stanovanje oddati, če bi ob najemnini lahko prejemali tudi spolne usluge.

Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče, saj je policija samo letos obravnavala več ko tisoč 100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Številne ženske, žrtve nasilja, pomoč poiščejo tudi v varnih hišah. V Varni hiši Gorenjske je pred tremi leti po štiriintridesetih letih psihičnega in finančnega nasilja našla varnost tudi Primorka, ki je v zakonu prenašala trpinčenje, zaničevanje, tudi nenehen možev nadzor. Tolažila se je, da bo bolje, potrpela je zaradi petih otrok. In pred tremi leti se je odločila, opogumila in iz stanovanja na Primorskem pobegnila z dvema hčerkama. Po namestitvi v varni hiši je ostala na Gorenjskem. Psihične posledice so ostale, ne le njej, tudi otrokom. A zdaj živi brez strahu in se veseli drobnih, vsakdanjih stvari, na katere prej ni smela pomisliti.

Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.Foto (Vida Toš) - Zbornik ob 35 letnici Zveze Slovencev na Madžarskem

Za nogometaši Maribora je drugi večni derbi v letošnji sezoni. V Ljudskem vrtu so v 16. krogu gostili Olimpijo, tekma se je končala z delitvijo točk. Vijoličasti tako ostajajo na drugem mestu lestvice, v tokratnem Tretjem polčasu pa poleg odzivov iz obeh taborov po derbiju slišimo tudi poglede nekdanjega selektorja in trenerja tako Maribora kot Olimpije Bojana Prašnikarja.

Gropada je ena najstarejših vasi na tržaškem krasu. Prvič je omenjena leta 1150, in sicer kot kraj, kjer je imela stara tržaška plemiška rodbina Bonomo vinograde. V Gropadi je bila nekoč večina prebivalcev Slovencev. Tudi danes slovenski jezik tam slišimo na vsakem koraku. V Gropadi je doma tudi Slovensko kulturno društva Skala. Že 140 let. Z nekaj prekinitvami. Častitljivo obletnico so v domači vasi nedavno proslavlili s štiridnevno prireditvijo.

Sklepna seja podnebne konference v Belemu v Braziliji je prinesla dogovor, v katerem pa ni načrta za fosilna goriva, ki ga je zahtevala skupina več kot 80-ih držav, tudi Slovenija. Predsedujoči konferenci Andre Correa Do Lago priznava, da ambicije nekaterih strani niso bile dosežene, zato obljublja objavo načrta za fosilna goriva in omejevanje krčenja gozdov. Tudi to je bila tema vrha, a prav tako ni prinesla soglasja. - Hamas naj bi streljal na izraelsko vojsko, ta v protinapadu ubila več kot 20 prebivalcev Gaze. - Predpisovanje antibiotikov pri nas med najnižjimi v Evropi. - Na uvodni tekmi sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih v deseterici trije Slovenci.

V brazilskem Belemu naj bi se danes končala podnebna konfereca, a bo glede na potek pogajanj v zadnjih dneh najverjetneje vstopila v podaljške. K temu je prispeval tudi včerajšnji požar, zaradi katerega so morali delegati začasno prekiniti pogajanja. Za najtrši oreh se znova izkazuje načrt za prehod od fosilnih goriv. Slovenija je vnovič podprla poziv za vključitev tega v sklepne dokumente. Med ostalimi glavnimi spornimi točkami ostajajo tudi podnebne finance. V oddaji tudi o tem: - Mineva 30 let od sklenitve Daytonskega sporazuma, ki je končal vojno v Bosni in Hercegovini, ni pa odpravil delitev med Srbi, Bošnjaki in Hrvati - Sveženj kmetijske zakonodaje, ki ga bodo danes obravnavali poslanci, med drugim prvič obravnava celoten prehranski sistem kot steber varnosti države - V središču tradicionalnega, 15-ega slovenskega zajtrka je pomen lokalno pridelane hrane

Tudi podnebne na sfiženem vrhu COP 30 v Braziliji. Tudi geostrateške, zadane v najnovejšem ameriškem predlogu mirovnega sporazuma za končanje vojne v Ukrajini. In če smo prejšnji teden z napovedanim koncem še zadnje slovenske ladje govorili o smrtno ranjeni Sloveniji kot pomorski državi, smo ta teden dočakali še pogreb Slovenije kot alpske, smučarske in nogometne države.

Gostja oddaje je lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Banjaluki Barbara Hanuš, ki predstavlja bogato dogajanje v okviru slovenskega lektorata, ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer so med drugim prav v tednu slovenske hrane pripravili tudi tradicionalni slovenski zajtrk, slovenski rojaki v Zürichu pa so pripravili tradicionalno prireditev slovenskega Planinskega društva Triglav, s katero simbolično zaključujejo društveno dejavnost za letos.

Po še enem od preobratov v mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa bodo objavili vse dosjeje o Jeffreyju Epsteinu. Ali bo javnost res dobila vpogled v obsežno dokumentacijo o nekdanjem vplivnem finančniku, ki je spolno zlorabljal mladoletnice, in njegovih prijateljih oziroma znancih na položajih moči, bo odvisno tudi od manevrov, ki so še preostali nezainteresiranim za razkritja. Z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem tudi o iskanju oziroma ustvarjanju teroristov v Venezueli. Uradno se Združene države Amerike borijo proti narkokartelom, a ljudje blizu Trumpa imajo za državo po padcu Nicolasa Madura že ideje, kakšna naj bi bila prihodnost. Odnosi s Savdsko Arabijo pa bi bili ta hip težko boljši. V Beli hiši so gostili prestolonaslednika Mohameda bin Salmana.

Letošnjo 36. izdajo Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe je po dolgem času odprl slovenski film, in sicer Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika. Posnet je po istoimenski knjižni uspešnici Bronje Žakelj, ki je z režiserjem sodelovala tudi pri pisanju scenarija. Gre za avtoričino osebno zgodbo, ta pa je prepredena z bolečo izgubo bližnjih zaradi bolezni in nesreče, pa s soočanjem s hudo boleznijo v mladosti. Z Markom Naberšnikom, podpisanim pod nekaj največjih slovenskih filmskih uspešnic (med njimi Petelinji zajtrk in Šanghaj), se o njegovem filmu pogovarja Tesa Drev Juh. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Prof. dr. Samo Kreft, mag. farmacije, doktor farmacevtskih znanosti, do nedavnega dolgoletni redni profesor za področje farmacevtske biologije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in odličen poznavalec rastlin. Je sourednik knjige “Sodobna fitoterapija” in spletne strani Lačna Bučka. V poljudnem pogovoru je osvetlil vidika mešane in izključno rastlinske hrane. Ne trdi, poudari, da bi morali ta trenutek vsi na rastlinsko hrano. Kajti uživanje hrane ni samo fiziološko, je tudi psihološko dejanje. Iz prehranske vrednosti in vpliva hrane na zdravje človeka, pa absolutno drži, da je polnovredna rastlinska hrana za zdravje dobra izbira.

Pulmologinja Irena Šarc: Bolezen človeka oropa življenjskega zadovoljstva. V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik

Tudi na Radiu Slovenija smo zaznamovali Dan osrednjih knjižnic — praznik prostorov, ki so veliko več kot police s knjigami. Knjižnice so danes ena zadnjih pravih javnih dnevnih sob: vstopiš brez pričakovanj, najdeš pa lahko pogovor, idejo, mir ali bralni navdih. So prostori, kjer se učenci prelevijo v raziskovalce, mimoidoči v bralce, bralci pa v skupnost. Z direktorico Knjižnice Litija Andreja Štuhec smo se pogovarjali o tem, zakaj so knjižnice danes morda še pomembnejše kot nekoč in kako ohranjajo bralno kulturo v času, ki pogosto hiti mimo besed.

Vsak otrok začne svojo pot z drugačnim nahrbtnikom. Nekateri s polnim, drugi s praznim.Revščina otroku ne vzame samo materialnih dobrin, ampak mu postopoma krči dostop do znanja, občutka varnosti in prepričanja, da je vzpon po družbeni lestvici sploh mogoč. Prof. dr. Vesna Leskošek brez olepševanja predstavi, kako šola, ki naj bi blažila neenakosti, pogosto dela prav nasprotno in nagrajuje že uspešne. V takih razmerah socialna mobilnost postane bolj ideal kot realna možnost. Posebej izstopajo izkušnje romskih otrok, ki poleg pomanjkanja nosijo še breme predsodkov, zaradi česar je njihova pot navzgor še bolj strma.   Foto: STA

Pred dvema letoma je Amna Naji v Gazi še študirala veterino. Redno je obiskovala predavanja, veliko telovadila, jahala, se družila s prijatelji. Imela je tudi občutek, da se življenje odvija v pravo smer. Potem je nastopil tisti 7. oktober. Amna Naji je imela življenje, ki ga opisuje kot skoraj popolnega. Študirala je veterino na univerzi Al-Azhar v Gazi, obdana je bila s prijatelji, družino, športom in občutkom, da je možno tako rekoč vse. A vse se je spremenilo 7. oktobra 2023. Gaza, regija, tudi ves svet, nenazadnje, so se prebudili v kaos raket, eksplozij in negotovosti. Družina se je čez čas umaknila na jug Gaze, kjer se je zdelo bolj varno. A občutek varnosti je bil varljiv. Tistega dne so se s starši pripravljali na novo selitev. Amna je na dvorišču je obešala perilo, ko je začutila nenavaden nemir. Štiri sekunde pozneje je bila žrtev napada, ki ji je spremenil življenje. »Odprla sem oči, a premakniti se nisem mogla … Pogledala sem svojo roko in videla, da sem ob prst. Pogledala sem nogo in zagledala kri, meso in kost. Ostala sem še brez noge. Pogledam drugo nogo in vidim, da tam manjka še en prst. V tistem trenutku sem se zasmejala: In tudi ob ta prst sem?« Oče jo je odnesel v improvizirano bolnišnico, ki je bila zgolj skupek velikih šotorov. Bila je pri zavesti, a se ni mogla premakniti niti, ko so zarezali v njeno nogo. A območje so neprestano preletavali droni, zato so ji lahko dali le injekcijo. Do naslednjega dne je niso mogli operirati. Tudi takrat je bila pri zavesti. In tudi takrat tega niso opazili. »S težavo sem jim naposled to nakazala z obrvmi. Ko so le opazili, da sem budna, so mi dali še eno injekcijo, da sem zaspala.«Na nadaljne zdravljenje jo je sestra, zdravnica, odpeljala v Egipt, kjer pa se je nato odprla možnost zdravljenja amputirane noge v Sloveniji. Zagrabila jo je, čeprav je morala na pot sama, daleč od vsega znanega.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

Tudi popoldanske športne minute namenjamo nogometu in kvalifikacijam za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v ZDA, Kanadi in Mehiki. Iz Evrope se je na prvenstvo neposredno uvrstilo dvanajst zmagovalk kvalifkacijskih skupin, drugouvrščene pa se bodo za štiri prosta mesta pomerile v dodatnih kvalifikacijah. Posvetimo se tudi ženski košarki in kvalifikacijam za evropsko prvenstvo leta 2027. Slovenke so prvi del kvalifikacij končale z gostovanjem na Nizozemskem.

Sinoči so v Galeriji Vžigalica otvorili retrospektivno razstavo Yoshia Nakajime z naslovom Umetnost je vedno naslednja možnost, ki bo na ogled do 18. januarja naslednje leto. Tudi danes smo se odpravili na Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, ki se je prevesil v drugo polovico. V naslednjih dveh dneh si lahko ogledate več zanimivih filmskih naslovov: opozarjamo na filme Kontinental´25, Nehvaležna bitja in Otoki. S Tonetom Partljičem pa smo se pogovarjali o novem romanu v dveh delih Voranc. Obsežno biografsko delo o življenju in delu Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca bo pisatelj predstavil nocoj v knjigarni Beletrina v Mariboru.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon, ki ga je v nekoliko popravljeni obliki od vladnega predloga nekaj po polnoči sprejel državni zbor, prinaša več pooblastil policiji, zaostruje kaznovalno politiko in posega v del socialnih pravic. Pričakovati je, da bo zakon pristal na ustavnem sodišču. Tudi danes se namreč vrstijo opozorila, da nesorazmerno posega v človekove pravice. Župani občin jugovzhodne Slovenije menijo, da gre za korak naprej in izboljšanje pravnega okvira za reševanje romskih vprašanj. Ostali poudarki oddaje: Večmilijonska škoda po neurju v Goriških brdih. Tik za mejo v več krajih blatno opustošenje po poplavah. Udeleženci podnebne konference v Belemu tudi o boju proti dezinformacijam in zelenemu zavajanju. Preiskava Mozaik: sedem Slovencev osumljenih spletne izmenjave gradiva o spolnih zlorabah otrok.

Državni zbor je popoldne nadaljeval obravnavo proračunov za prihodnji dve leti z razpravo o opozicijskih dopolnilih. Teh vlada in koalicija ne podpirata. Tudi ob tem sta bili strani na nasprotnih bregovih tako pri oceni gospodarskih razmer v Sloveniji kot glede zdravja javnih financ. Drugi poudarki oddaje: - Šutarjev zakon po prepričanju koalicije odgovarja tudi na pravne dileme, ki jih je med sprejemanjem zakona izpostavljala stroka. - Hamas zavrnil najnovejšo resolucijo Varnostnega sveta o Gazi, češ da uvaja mednarodni nadzor. - Po silovitem deževju v Goriških brdih: država bo pomagala, vendar je treba najprej oceniti škodo.

mag. Emilija Snoj, logoterapevtka in imago terapevtka.

V soboto, 22. novembra, bo v Sloveniji nastopil eden največjih sodobnih kitaristov, Al Di Meola.  Di Meola je svojo glasbeno kariero začel v kultni zasedbi Return to Forever s Chickom Coreo, Stanleyjem Clarkom in Lennyjem Whitom. Pridružil se ji je pri rosnih devetnajstih in z njo igral med letoma 1974 in 1976. Pozneje so sodelovali še v letih 1983 in 2008, vmes pa je pisal zgodovino še s slavnim akustičnim kitarskim triem skupaj z virtuozoma Johnom McLaughlinom in Pacom de Lucío ter triem Rite of Strings, v katerem sta igrala še basist Stanley Clark in violinist Jean-Luc Ponty. Bogata kariera mu je prinesla priznanja kritikov, štiri zlate in dva platinasta albuma ter več kot šest milijonov prodanih plošč, številne nominacije in nagrade grammy, med drugim pa tudi častni doktorat univerze Berklee in nagrado BBC za življenjsko delo. Revija Guitar Player Magazine ga je uvrstila v svojo prestižno Galerijo velikih. Al Di Meola v Cankarjevem domu nastopa s svojim akustičnim triem.

Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Žanrsko bi bilo mogoče novo Flisarjevo literarno delo označiti za družinski roman, hkrati pa je treba poudariti, da je vsebinsko in pomensko veliko več, po eni strani vznemirljiva humoristična stvaritev, po drugi pa pretresljivo slikanje usode, ki se poigrava z ljudmi. Zbogom sonce je romaneskno delo, ki se dogaja, kot da bi gledali film ali gledališko komedijo. Humor ne sme biti omejen z moraliziranjem in tako so tudi Flisarjevi protagonisti in protagonistke kar precej neposredni ter žaljivi, zajedljivi, pikri in nesramni. Družinski odnosi so močno načeti, v igri je tudi denar. Če pa gre za denar, si tisti, ki ga imajo, in oni, ki bi ga radi imeli, ne postavljajo mej in si marsikaj privoščijo. Prvoosebni pripovedovalec je fant zadnjega razreda tedanje osemletke, star približno petnajst let. Prijateljsko in glasbeno je povezan s sošolcem, zgodi pa se, da nehote postane udeleženec zapletov sošolčeve nenavadne družine. Burno dogajanje si zapisuje v dnevnik in sanjari, da bo v prihodnosti o vsem tem in še marsičem napisal roman. Ne izreka vrednostnih sodb, njegovi zapiski so dovolj zgovorna družinska predstava z vsem smešnim in tragičnim vred. S sošolcem se ukvarjata z glasbo in načrtujeta nastop na valeti. Fant igra kitaro, sošolcu pa stric, ki se po petnajstih letih vrne iz Amerike, prinese sintetizator. Iz popevk, ki jih izvajata, in prelomnih dogodkov, je mogoče razbrati dogajalni čas, to je približno pred koncem tisočletja v Prekmurju. Humor se vzpenja v višave, vse do absurda in nonsensa, je obešenjaški, črn in tudi grenak. Dedek in babica sta morda dementna, čisto mogoče pa je, da sta zaradi ravnanja sorodnikov in lastnih doživetij samo razočarana in hudobna. Dedek pokaže jezik in z naravnimi prebavnimi glasovi kar naravnost ponazori, kaj si misli. Babica si po potrebi ušesa maši s čepki, toda zdi se, da ves čas prav dobro sliši, kaj se dogaja okrog nje. Flisarjev slog je razkošen, barvit, poln miselnih obratov, paradoksov in presenečenj. Dialogi so sočni, razgibani in duhoviti, metafore barvite in estetsko prepričljive. Pisatelj zna v dogajanju ustvarjati napetost in pričakovanje. To, kar se v razpletu zgodi, je nekaj čisto drugega, kot bi bilo mogoče predvidevati. Moški ženske imenujejo z nazornimi in ne preveč spodobnimi izrazi, ženske jim ne prizanašajo in jim vračajo s podcenjevanjem in razvrednotenjem njihovega ega, pa tudi moškosti. Večina teh oseb kar rada pregloboko pogleda v kozarec. Obnašanje posameznikov in posameznic se pogosto sprevrže v grotesko, pa če se oglašajo in repenčijo oblastna amaterska slikarka, vinjena soseda ali jezljiva babica, zlasti pa dedek, ki je z literarnega vidika najbolj plastično in domiselno orisana oseba. Stari mož je zadel na loteriji in si lahko privošči celo nakup opuščenega dvorca. Svet, gledan skozi najstnikove oči, je po eni strani grd, popačen, skrivenčen in ogrožajoč, po drugi pa tako čudno naš. Koliko se imajo ti ljudje sploh radi? Nekoliko že, toda ne toliko, da bi popustili in skušali biti strpni drug do drugega. Ne pomislijo, da so pravzaprav sami tisti, ki si krojijo lastno usodo in ravnajo tako, da vzbujajo nasprotovanje in odpor. Tudi varanje ni nič posebnega, zmerjanje je nazorno in kleno, sprenevedanje pa prav tako. Še sami priznavajo, da so se znašli v družinski krizi in da je njihova družina kratko malo nora. Ne gre za norost, ki bi jo bilo ustrezno imenovati duševna motnja, temveč za človeško pritlehnost in podlost. V marsičem je nemoč tista, ki jih ovira, da bi se dvignili s tal: »Premajhni smo za tisto, o čemer sanjarimo.« Brez ljubezni seveda ne gre. Prvoosebni pripovedovalec globoko ljubi nekoliko starejše dekle, tako zelo, da ji napiše sonetni venec. Sčasoma ga zaskrbi, da bo ljubezen ogrozila njegovo napredovanje na literarnem področju, zato razmerje, ki se sploh še ni razcvetelo, kar tako prekine. Še dobro, da se je tako odločil, saj se na koncu razkrije presenetljiva in zavezujoča resnica. Seveda pa je dekletu treba napisati poslovilno pismo, v katerem naznani, da bo nekoč slaven in ga bo poznal ves svet. Pismo ne pride do naslovnice. Morda je v tem fantu, ki je v druženju s tujo družino prikazan brezbarvno, njegova notranjost pa je močno razburkana, drobec česa avtobiografskega. Evald Flisar je bil rojen v Gerlincih, odšel je v svet in postal svetovljan. Njegova dramska dela uprizarjajo na vseh koncih in krajih in je eden najbolj prevajanih slovenskih romanopiscev in dramatikov. V tujini je izšlo več kot sto sedemdeset prevodov njegovih del. Roman Čarovnikov vajenec je bil na Slovenskem velika uspešnica. Kar trinajst Flisarjevih romanov je bilo nominiranih za nagrado kresnik. Je prejemnik več Grumovih nagrad, nagrade Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade za življenjsko delo, pred nedavnim pa je prejel tudi nagrado prozart za razvoj literature na Balkanu, ki jo podeljujejo v okviru mednarodnega literarnega festivala PRO-ZA Balkan. Leta 2023 je bili izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Humorno obarvan je prvi del romana Zbogom sonce, v nadaljevanju pa se začne prvoosebni pripovedovalec odzivati na temačne skrivnosti iz prejšnjih časov in tako je sedanjost določena s preteklostjo. Spomin obremenjujejo različni dogodki, od delovanja v službi državne varnosti, ovajanja, izdaje in povzročitve požara iz malomarnosti vse do posilstva, laži in pokvarjenosti. Odrasli s svojimi sprevrženimi dejanji obremenijo mladega fanta ter povzročijo njegovo stisko in žalost. Prisilijo ga k odkrivanju grozljivih resnic in pojavnih oblik človeške zlobe. Ne da bi bil česar koli kriv, je iznenada po svoje vpleten. Evald Flisar zna presenečati z literarno vznemirljivo mešanico ter menjavanjem ljubezni in sovraštva. V mejnih položajih jočejo tudi moški. Avtor v roman vnaša veliko simbolike in prelomnih spoznanj. Sončni mrk, ki ga vsi nestrpno in z zanimanjem pričakujejo, prikliče premislek o tako imenovanih grehih, ki so jih storili, krivicah, krivdi in želji, da bi z dobrimi deli še kaj popravili. Ko se človek poslavlja od življenja, dahne: »Zbogom sonce.« Poraja se veliko prelomnic in preizkušenj, toda: »Ljudem moramo odpustiti krivice, ki so nam jih storili. Vendar ne samo njim. Odpustiti moramo tudi samim sebi. Samo tako bomo lahko živeli naprej svobodni. Drugače bomo ostali ujetniki.« V poglobljeni spremni besedi literarna kritičarka in prevajalka Alenka Urh pravi, da so na velikem odru literarne ustvarjalnosti Evalda Flisarja v središču pozornosti vselej medosebni odnosi. V romanu Zbogom sonce je razgrnjen niz raznovrstnih deviacij, idiosinkrazij in temačnih skrivnosti dveh družin. Alenka Urh se poglobi tudi v druga Flisarjeva literarna dela in poudari pomen njegovega vsestransko kakovostnega literarnega opusa. Svoj premislek sklene z ugotovitvijo, da je Zbogom sonce roman, ki nemara bolj radikalno kot vsi prejšnji prikazuje dramo človekovih odnosov na nesmiselnem odru naših življenj in ima zato v Flisarjevem opusu posebno mesto.

V ponedeljek 10. 11. se je v brazilskem mestu Belem začela 30. podnebna konferenca OZN. Svet še ni našel načina, kako učinkovito zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Tudi prehod na čistejša goriva in tehnologije poteka zelo počasi. Filipine je medtem prizadel še en zelo močan tajfun. Ko tega ne dela narava, si škodimo sami: v Sudanu je huda kriza beguncev, ki so pribežali z vojnih območij.

Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.

V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo predaleč. Tudi hrvaške zavrnitve kulturnih prireditev srbske manjšine v Vukovarju in Splitu jim gredo v nos.

Drugi poudarki: - Načrt za graditev neprofitnih najemnih stanovanj v Luciji odvisen od presoje ustavnega sodišča. - Zamuda pri obnovi Modre dvorane v Idriji, nov datum slovesnega odrtja 12. december. - Arboretum Volčji Potok zasijal v praznični podobi. Prej mrtva sezona pred koncem leta je po novem med bolj obiskanimi. - Na Cerkniškem jezeru je tudi v tem letnem času veliko ptic.

Tudi tokratna oddaja je preplet zgodb in prispevkov o dejavnosti in življenju naših rojakov na tujem. Postdoktorsko raziskovalko Veroniko Mraz iz Celja je želja po znanju in nadaljnem izobraževanju na področju imunologije kože pripeljala v dansko glavno mesto Kopenhagen, Štajerko Renato Medved pa je pot pred več kot tremi desetletji odpeljala na Kanarske otoke, kjer deluje na področju turizma. S predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom pa smo se pogovarjali o tem, kako živijo Slovenci v tem delu Skandinavije in kakšnim dejavnostim se posvečajo v jesensko zimskem času.

Tudi v letošnjem letu smo se v Evropi soočali z vročinskimi valovi, sušo, silovitimi neurji in poplavami. Rekordne temperature zraka, sušna obdobja, huda neurja in drugi ekstremni dogodki so v zadnjih letih vse pogostejši in tudi intenzivnejši. Podnebna kriza, ki zahteva prilagajanje, hitre odzive in dolgoročne celovite ukrepe, se zaostruje. Globalno segrevanje vpliva na kakovost življenja in zdravje ljudi, pri čemer je pojav ekstremne vročine za življenje v mestih še bolj pereče vprašanje kot na podeželju. Približno 75 odstotkov Evropejcev živi na urbanih območjih in v prihodnosti bo ta odstotek še višji. Analize švicarskega inštituta Crowther Lab napovedujejo Ljubljani do leta 2050 dvig temperature za kar 8 °C, kar je največ med vsemi mesti v svetovnem merilu. O odpornosti mest ob poglabljanju podnebne krize in tem, kako so na podnebne spremembe pripravljena slovenska mesta, smo se v tokratni epizodi podkasta Odprto pogovarjali s krajinsko arhitektko in docentko Darjo Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete. Z Nejcem Florjancem sta mentorja študentom, ki na mednarodnih natečajih dosegajo vrhunske rezultate tako v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. S študenti preizprašujeta razvoj mest in se ukvarjata s trajnostno mobilnostjo, družbeno segregacijo in prilagajanjem na podnebne spremembe. Leta 2022 je bila nominirana za najboljšo mentorico znotraj evropskih krajinskoarhitekturnih šol. Za umetniške dosežke je prejela več stanovskih nagrad in priznanj na državni in mednarodni ravni. Je prejemnica dveh Plečnikovih medalj, dveh zlatih svinčnikov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, priznanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, nagrade OHS ter številnih mednarodnih nagrad in nominacij. Darja Matjašec je družbeno angažirana strokovnjakinja, ki javno izraža kritični odnos do stanja prostora in sodeluje s civilnimi iniciativami ter jim pomaga artikulirati njihovo pravico do prostora. Prisluhnite podkastu Odprto!

Vlada je na današnjo sejo uvrstila tudi dopolnitve zakona o orožju, ki jih je v ponedeljek napovedal premier Robert Golob. Ta predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če to predajo do 31-ega januarja prihodnje leto. Izročeno orožje naj bi uničili, podarili muzeju ali uporabili za usposabljanje policistov. Drugi poudarki oddaje: - Kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Damjan Orož čez sito mandatno-volilne komisije. - Po 43-ih dneh konec najbolj dolgotrajne zaustavitve dela ameriške vlade. - Evropska unija bo pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti.

Esop deluje tako, da lastnik proda delež zadrugi zaposlenih, odplačevanje odkupa pa poteka iz razpoložljivega denarnega toka podjetja. Zaposleni tako postanejo delničarji podjetja, v katerem delajo, in so lahko udeleženi v dobičku prek izplačila dividend. Ne delajo več le za plačo, ampak tudi za dobiček, ki se pošteno deli mednje. Njihov finančni vložek je omejen na 300 evrov, njihova odgovornost pa veliko večja – gre za zavezo pripadnosti, učinkovitosti in soodločanja. Kaj ta model dejansko pomeni, kako se razlikuje od menedžerskih odkupov in zakaj so prvi kandidati zanj prav družinska podjetja z izzivi nasledstva? Kako je mogoče, da podjetje odkupi samo sebe prek denarnega toka? In zakaj je pri tem finančna pismenost zaposlenih ključna? V epizodi razčlenimo, kako deluje inkluzivni kapitalizem v praksi, kje se je model v tujini izkazal in kaj bi lahko pomenil za slovenski trg dela ter lastništva v naslednjem desetletju. Pred mikrofonom: Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo O tem smo podrobneje pisali v članku https://money-how.si/blog/poleg-place-v-prihodnje-se-dividende-iz-solastnistva/ V tokratni epizodi boste slišali*: 00:00 – Uvod: zakaj Esop ni samo­upravljanje, ampak inkluzivni kapitalizem 03:20 – Kako je nastal zakon in zakaj ime »lastniška zadruga delavcev« zavaja 06:00 – Kaj je Esop in kako deluje mehanizem odkupa prek denarnega toka 08:30 – Od kod ideja: Louis Kelso in ameriški koreni modela 10:00 – Zakaj lastniki razmišljajo o prenosu lastništva na zaposlene 15:40 – Kaj v praksi pomeni vključevanje zaposlenih v lastništvo 21:00 – Davčna logika: zakaj država model spodbuja 23:30 – Esop ni menedžerski odkup: ključne razlike 29:00 – Primeri iz prakse: kako to deluje v ZDA in v Evropi 33:00 – Slovenski primeri in potencialni kandidati (Akrapovič, Dewesoft, družinska podjetja) 36:30 – Kdo odloča: vloga zadrug in upravnih odborov 39:00 – Kako se določa vrednost deleža in kdaj pride do izplačil 42:00 – Finančna pismenost kot pogoj za uspeh 45:00 – Zakaj bi Esop lahko povečal produktivnost in zadržal kadre *ustvarjeno z umetno inteligenco ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Zic na torek. Na martinovo. Na naše novo leto. Ker je bila včeraj gužva. Ker praskava cajt in drobiž, da delava točno to. Kar imamo rdai. Oddaja, ki bi bila v ponedeljek zagotovo drugačna. Ampak je zato v torek toliko bolj, no, naša. Po naše. Maribor je iz Radomelj prinesel le točko. Tudi o tem, seveda. Ampak tudi o intenci, kot smo izvedeli. Zakaj Zic lahko nekaj naredi, kaj vse bi še lahko in kaj upava, da kdaj bo. Zaenkrat smo, kjer smo. In še vztrajamo. In upamo. Ker to smo. Fuzbal. Maribor.

Se jedrska grožnja zaostruje? Po nedavnih napovedih Združenih držav o oživitvi jedrskega preizkušanja je priprave na morebitno testiranje včeraj naznanila Rusija. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je sporočil, da je jedrsko odvračanje največje jamstvo za varnost članic zavezništva. Medtem je med poznavalci slišati opozorila, da je zaostrovanje jedrske retorike glede na trenutne varnostne razmere zelo nevarno. Druge teme: - V Združenih državah vse večje posledice prekinitve financiranja ameriške zvezne vlade - Zdravilo urbagen po petih letih raziskav dobilo dovoljenje za klinično študijo - V osrčju martinovanj po državi je mlado vino; kaj praznik pomeni za vinarje?

Razmere na jugovzhodu države bodo tudi prihodnji teden krojile politično dogajanje pri nas. Že jutri ter nato še v četrtek bodo namreč na to temo razpravljali poslanci državnega zbora, med drugim o akcijskem načrtu za izboljšanje razmer v določenih občinah, pa tudi o pripravi poročila o učinkih dela tožilstva, sodstva in policija v zadnjih 10-ih letih. V petek pa bi sledila še razprava o tako imenovanem Šutarjevem zakonu. Druge teme: - Je svet na pragu nove hladne vojne? - Na zasedenem Zahodnem bregu novi izraelski napadi na Palestince in njihovo premoženje - Požar v Radomljah povzročil obsežno gmotno škodo; vzrok še ni znan

Tik pred jutrišnjo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je vlada sprejela interventni zakon o avtomatski prevedbi stanovalcev domov za starejše v sistem dolgotrajne oskrbe. Tudi če soglasja za prevedbo niso podpisali. V oddaji tudi o tem: Avstrijsko poročilo ugotavlja, da je bila racija pri Peršmanu delno nezakonita in nesorazmerna; zunanja ministrica Fajon upa, da takšnih incidentov ne bo več Evropska unija poenotena glede novih sankcij proti Rusiji, zatika pa se glede izkoriščanja zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini Zaradi spletnih prevar pri nas letos za 28 milijonov evrov škode; ob prelitju prevar v resnični svet so posledice lahko tudi fizično brutalne

Le gène p53 est sans doute le plus étudié de tout le génome humain, et pour une raison majeure : il est surnommé le « gardien du génome », tant son rôle est crucial dans la prévention du cancer.Découvert dans les années 1970, p53 code une protéine du même nom qui agit comme un chef d'orchestre de la sécurité cellulaire. Chaque jour, notre ADN subit des milliers d'agressions — causées par les rayons UV, des substances chimiques, ou simplement des erreurs de copie lors de la division cellulaire. Le rôle du gène p53 est de détecter ces anomalies et de décider de la marche à suivre : soit il déclenche la réparation de l'ADN, soit il ordonne à la cellule de cesser de se diviser, soit, en dernier recours, il provoque son autodestruction (l'apoptose).En d'autres termes, p53 empêche les cellules endommagées de devenir cancéreuses. C'est un frein biologique fondamental. Mais lorsqu'il est muté — ce qui arrive dans environ 50 % de tous les cancers humains — ce garde du corps cellulaire cesse de fonctionner. La cellule devient alors libre de se multiplier sans contrôle, d'accumuler d'autres mutations, et de former une tumeur.Cette importance explique pourquoi p53 a fait l'objet de dizaines de milliers de publications scientifiques. Les chercheurs veulent comprendre son mécanisme exact, sa structure, et surtout comment le réactiver lorsqu'il est défaillant.Ce gène n'agit pas seul : il appartient à une famille de gènes apparentés (p63 et p73) qui participent aussi à la régulation de la croissance cellulaire et à la mort programmée. Ensemble, ils forment une véritable armée de surveillance anti-cancer.Au-delà de l'oncologie, p53 est aussi impliqué dans d'autres domaines : le vieillissement, par exemple. Son hyperactivité peut empêcher les cellules de se renouveler correctement, accélérant la sénescence des tissus. C'est donc un équilibre délicat : trop peu de p53, c'est le risque de cancer ; trop, c'est le vieillissement prématuré.Enfin, p53 est devenu une cible thérapeutique majeure. De nouvelles molécules cherchent à restaurer son activité dans les tumeurs où il est muté, ou à imiter ses effets. Certaines thérapies géniques expérimentales tentent même d'introduire une version saine du gène dans les cellules cancéreuses.Ainsi, p53 fascine les chercheurs car il résume à lui seul la complexité de la vie cellulaire : un simple gène capable de décider entre la survie et la mort d'une cellule, et donc, en partie, entre la santé et la maladie. Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.

Čez dobro leto, tretjo nedeljo v novembru 2026, bodo potekale lokalne volitve. Volilni upravičenci bodo znova volili župane, občinske svetnike in predstavnike v svetih krajevnih skupnosti. A tokrat bodo pravila igre nekoliko spremenjena. Novembra lani je državni zbor namreč potrdil spremembe Zakona o lokalnih volitvah. Ta med drugim zdaj celovito ureja volilni spor, na novo določa, kako se oblikuje občinski svet, kako naj se oblikujejo volilne komisije in odbori. V javnosti je morda najbolj odmevala sprememba glede volitev predstavnikov v svete krajevnih skupnosti. V javnosti pa odmeva razrešitev župana občine Gornji Petrovci, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Zapleta se tudi v Bovcu, kjer bi svetniki odpoklicali župana z referendumom. Tudi o tem v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Alenka Plahuta, vodja službe za občinski svet in krajevne skupnosti Mestne občine Koper; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka; Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo. Avtorica oddaje Barbara Kampos De Stefani.

Atmosferci o prestopu Jureta iz Motorevije k Atmosfercem, Martinu Česnju, ikoni slovenskega avtomobilskega novinarstva, ter o slovesu Saše Kapetanovića, pa tudi o tem, kje so bili, kaj so vozili in kaj še bodo. Tudi motoristične sezone še ni konec! Ajde gas, 103 je frišen iz pečice!.ZAPISKI:Koliko zares tehtajo naši avtomobili?: https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2016-01-01-koliko-v-resnici-tehtajo-nasi-avtomobili.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠

Premirje v Gazi je doslej zdržalo, v zraku je pričakovanje o izmenjavi talcev in zapornikov, pa tudi vprašanje, ali je možen tudi dolgotrajen mir. Sprte strani bodo v naslednjih dneh morale doreči nadaljnje korake, kako uveljaviti ameriški načrt za Gazo, ki za zdaj obstaja le v teoriji. V Egiptu bodo jutri na to temo zasedali voditelji več kot 20ih držav na čelu z vseprisotnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom Druge teme: - Kitajska vztraja, da ne namerava popustiti v trgovinskih bojih z ZDA - Lokalne volitve na Kosovu tokrat tudi s srbsko udeležbo - V Trstu vse nared za začetek 57-te Barcolane

Špela Rapoša ni bila sprejeta na želeni študij v Sloveniji, zato se je pri osemnajstih letih odločila, da gre delat na Škotsko. Tam je bil najprej zaposlena v hotelih in pubih, se zaljubila, doštudirala, zaposlila in ostala. Danes, 21 let pozneje, s svojim partnerjem in mački živi v mestu Kilsyth in je vodja projektov v agenciji Škotske vlade za krožno gospodarstvo in trajnost, Zero Waste Scotland. Tudi njej ni neznana ekološka tesnoba, a se ji zoperstavlja z jogo in ledeno terapijo.

Tudi skodelica je lahko sonce … Pripoveduje: Ivanka Mežan. Napisala: Ela Peroci. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.