Podcasts about umrl

Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Pesnik, pisatelj, esejist, mislec in aktivist Jure Detela je gotovo eden najbolj zanimivih, edinstvenih in enigmatičnih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Morda je njegova neobičajna, tudi tragična življenjska pot v splošni zavesti celo bolj znana kot njegovo delo, a eno z drugim je pravzaprav neločljivo. Prepričanja, ki jih je zagovarjal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se z današnjega vidika zdijo daljnosežna, mnogo pred svojim časom. Z dejanji, vsakodnevnimi odločitvami, si je prizadeval za nenasilje v najširšem pomenu besede. Objavil je pesniški zbirki Zemljevidi in Mah in srebro ter avtobiografski esej Pod strašnimi očmi pontonskih mostov. Umrl je mnogo prezgodaj leta 1992 in za seboj pustil tudi nedokončan roman in številne fragmente, zbrane v pričujoči knjigi, je bilo napisano veliko in marsikaj. Predvsem se lahko zgodi, da ko govorimo o osebnostih, kot je bil Detela, zapademo v psihologiziranje in to, da avtorja obravnavamo kot kurioziteto. Na tem mestu bi se temu skušali izogniti in se posvetili njegovemu literarnemu delu, v katerem se kažeta globina in domet njegove misli. Za razumevanje nedokončanega romana Plačilo za moje stoletje je ključno poznati nekaj dejstev iz avtorjevega življenja, ki predstavljajo tudi osrednje teme v romanu. Detela se je zavzemal za absolutno nenasilje, zanj pa to ni bilo zgolj neko abstraktno načelo, ampak je to tudi živel. Bil je vegetarijanec, kar zanj ni bila samo prehranska izbira, temveč tudi izraz etičnega odnosa do vseh bitij, in to je prenesel tudi v svojo poetiko, saj represije ni želel uporabljati niti v jeziku. Njegov odnos do narave presega zgolj ekološko zavest, ampak se je zavzemal za predrugačenje človekovega zavojevalskega odnosa do nje. Izjemno dejaven je bil kot aktivist in se zavzemal za odpravo smrtne kazni v Jugoslaviji ter nasprotoval mehanizmom policijskega in vojaškega nasilja. Roman Plačilo za moje stoletje je nastajal v prvi polovici osemdesetih let. Miklavž Komelj, tudi sam pesnik, ki ga poznamo tudi kot urednika zbranih del in del iz zapuščine Vojka Gorjana, Jaše Zlobca, Srečka Kosovela, Karla Destovnika Kajuha in Vena Pilona, je svoje tovrstno delo pravzaprav začel z Detelo – leta 2011 so izšli Orfični dokumenti: teksti in fragmenti iz zapuščine, nato leta 2018 Zbrane pesmi v kar dveh delih. Plačilo za moje stoletje je filozofski roman, ki vas bo, če poznate poezijo Jureta Detele, zelo presenetil. Napisan je dokumentaristično, čeprav opisuje stvari, ki se niso zgodile, dogodki pa so uporabljeni kot ozadje za argumentacijo. Sama realističnost romana, njegov neposredni in neokrašeni jezik, se ujemajo z Detelovo poetiko, s katero si je prizadeval, da bi besede osvobodil represivnih funkcij. To pomeni, da je vse, kar je zapisano, mišljeno dobesedno, brez kakršnihkoli metafor. Te so namreč substitut, ki reducira in odstrani stvar ali bitje, to, o čemer pravzaprav govorimo, in so kot take primer nasilja v jeziku. Glavni junak in pripovedovalec romana Plačilo za moje stoletje je Jure Detela sam, v njem pa se prikaže kot morilec. Vse se začne z bojem za to, da v Jugoslaviji ne bi podaljšali služenja vojaškega roka in da bi razmere v vojašnicah postale bolj humane. Jure Detela si je s peticijami res prizadeval za različne cilje, vendar ni imel nobenega stika s politiko in politiki, kot je prikazano v romanu. V njem prijatelj Peter Glogovec romanesknega Jureta prepriča, da se udeleži večerje s politično elito – izmišljenimi osebami, ki nimajo povezave z resničnimi političnimi akterji tistega časa. Ti politiki naj bi bili Juretu naklonjeni in bi jih lahko nagovoril, da delujejo v smeri njegovih ciljev, s tem pa bi veliko mladim vojakom prihranil marsikatero bolečino in trpljenje. Jure se vda in v imenu doseganja dobrega cilja popusti glede svojih strogih etičnih načel – na večerji jé gamsje možgane, da ne bi naredil slabega vtisa s svojim vegetarijanstvom, in to sproži učinek snežne kepe, saj se drobni kompromisi hitro sprevržejo v vse hujše in hujše. Nazadnje se s sprijeno politično elito zaplete v utilitaristično logiko sveta, ki temelji na umoru – nasilje vedno utemeljujejo z višjim ciljem. Njihovi argumenti Jureta prepričajo s tem, ko trdijo, da bo z ubojem ene živali ali človeka, pred trpljenjem rešil množice drugih bitij. Nasilje v imenu nenasilja torej oziroma v imenu doseganja višjega cilja, ki je nenasilna družba. Roman govori o nasilju, lahko slutimo, kaj se dogaja, čeprav nasilna dejanja niso nikoli opisana. V ospredju so argumenti za ta dejanja, prave filozofske razprave za in proti, ki predstavljajo glavnino besedila prvega dela romana. Ta doseže vrhunec, ko Jure sodeluje v skrivnostnem karmično očiščevalnem postopku, s katerim naj bi duše tistih, ki so predmet tega postopka, rešili pred neskončnim ciklom rojstev in smrti, ki prinaša trpljenje. Karmično očiščevalni postopek izvajajo na političnih disidentih, jih mučijo in nazadnje ubijejo. Vse v imenu višjega dobrega. Enega od disidentov živega zakopljejo in Jure pri tem sodeluje, nato pa ga pred nadaljnjimi zablodami reši prijatelj Simon, ki predstavlja ideal absolutnega nenasilja. Skupaj disidenta odkopljeta a prepozno. Jure se s Simonovo pomočjo zave, da ga je elita izkoristila za svoje nemoralne cilje, in se v drugem delu romana očiščuje svojih okrutnih dejanj. Prvemu in drugemu delu romana v knjigi sledi dodatek, v katerem je objavljena še druga verzija romana, skupaj z zapisi in fragmenti, ki so bili ohranjeni med rokopisom, a niso njegov del, se pa z njim vsebinsko povezujejo. V uvodu Miklavž Komelj pojasnjuje, kako se je lotil sestavljanja romana iz kaotičnosti rokopisa na premešanih listih in lističih, Detela je roman pisal po fragmentih, nekateri odlomki pa so ohranjeni v dveh verzijah. Delo, ki je brez dvoma zahtevalo veliko študija, potrpežljivosti in poznavanja pesnika ter njegovega kroga, je Miklavž Komelj dopolnil še z detajlno in obsežno spremno študijo, s katero je vzpostavil kontekst, ki je za bralke in bralce v tem primeru nujno potreben. Roman namreč nima velike literarne vrednosti in res ni primerljiv z Detelovo poezijo po slogovni dovršenosti. Njegova največja vrednost so filozofski pogovori, argumenti za nasilje in proti nasilju, v katerih se pokaže avtorjeva intelektualna širina. Romana, ki je obstajal zgolj v fragmentih, avtor seveda ni končal niti ni šel skozi uredniški proces. Tudi Komelj v besedilo ni posegal, objavljeno je takšno, kot je bilo, z vsemi napakami in lapsusi, na katere je kot urednik opozoril v opombah. V spremni študiji predstavlja ne le čas in prostor Detelovega ustvarjanja, temveč se temeljito opira na njegova druga dela, predvsem esejistična, korespondenco, pričevanja tistih, ki so ga poznali, in tako skuša rekonstruirati tudi tisto, kar je pisatelja gnalo pri ustvarjanju, zakaj je želel napisati roman, tako zelo drugačen od vsega, kar je napisal poprej, in tako zelo nasilen. Je sploh želel z njim kaj sporočiti ali ga je pisal zase, da bi si prek njega prišel do dna? Tega zagotovo ne bomo nikoli izvedeli in roman lahko beremo na več načinov, kar izpostavlja tudi Komelj. Po eni strani gre lahko za čisto transgresijo, ali pa za eksperiment, v katerem avtor preizkuša samega sebe in kaj bi se zgodilo z njim, če bi opustil svojo moralno integriteto. Lahko da gre za eno samo veliko halucinacijo, rezultat vseh strahov o tem, da bi povzročal trpljenje. Morda pa gre za grotesko in parodijo, saj je v romanu tudi veliko črnega humorja. Komelj zapiše: »Mučni občutek, ki ga lahko pusti tekst, je – ob tem, da se v njem sijajne pasaže izmenjujejo z osupljivimi bizarnostmi – prav v tem, da ni jasno, kdaj gre za fikcijo in kdaj za resničen dokument o notranjem stanju; in kar je najbolj osupljivo: videti je, da za Detelo med obojim pri pisanju tega teksta sploh ni razlike.« Vsaka izdaja, kot je ta, je v veliki meri tudi delo tistega, ki je naredil izbor, sestavil odlomke ter jih kontekstualiziral s spremnim besedilom. Miklavž Komelj je velik Detelov poznavalec, zato ne dvomimo o tem, da je svoje delo opravil strokovno in korektno. Bolj zanimivo je v tem primeru dejstvo, da je knjiga Plačilo za moje stoletje izšla pri manjši založbi in da se za izdajo še neobjavljenega dela pesnika, ki je pustil trajno sled v slovenskem kulturnem prostoru, ne samo kot pesnik temveč tudi kot prodoren mislec in aktivist, niso odločili pri kateri od večjih založb, ki redno izdajajo tudi dela slovenskih klasikov. Vsekakor je knjiga Plačilo za moje stoletje pomemben prispevek k domači literarni zgodovini in poznavanju opusa Jureta Detele. Njegova dela je danes vredno brati, saj spodbujajo vizijo drugačnega odnosa do sveta – nekaj, kar nujno potrebujemo.

V Galeriji Božena v Fotohiši Pelikan je na ogled fotografska razstava Izposojeni bogovi, kamniti Dunajčani mednarodno priznane fotografinje Christine de Grancy. Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana se je minuli konec tedna predstavil na uglednem Ravenna festivalu. Umrl je novinar in publicist Bogdan (Bogo) Sajovic, prejemnik častnega priznanja Boruta Meška, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

Evropskega poslanca Branka Grimsa bo, kot kaže, doletela izključitev iz politične skupine Evropske ljudske stranke.Pred referendumom o parkirnem odloku: Civilna iniciativa Ljubljana z rumenimi kartoni opozarja na napake pri vodenju glavnega mesta.Škofje Bratovščine Pija X. po posvečenju izobčeni iz Cerkve.V senci ruševin in žalovanja: Cerkev pomaga prizadetim v VenezueliZDA in Iran poročata o napredku v pogajanjih.Umrl je prvi minister za okolje in prostor v samostojni Sloveniji Miha Jazbinšek.Vreme: Danes in jutri bo povečini sončno z občasno zmerno oblačnostjo.Pred dnevi se je začela žetev pšenice, odkupne cene tudi letos pod stroški proizvodnje. Pravosodni minister Zupančič jutri na spoznavni sestanek na tožilstvo.Šport: Slovenske odbojkarice prek Slovaške do finala evropske lige s Švedsko.

Papež pri katehezi o potovanju v Španijo.Umrl italijanski kardinal Camillo Ruini.Papež: Želim si, da bi bili vsi prostori v Cerkvi resnično kraji za rodovitna srečanja z Jezusom Kristusom.V Hohenheimu v Nemčiji znanstveno teološki simpozij z naslovom Bog v današnjem svetu.

Papež sklenil obisk Angole in odpotoval v Ekvatorialno Gvinejo. Kako je srečanje z njim doživela s. Zvonka Mikec?Prva obletnica smrti papeža FrančiškaK čemu nas danes vabi Teden za duhovne poklice?Umrl duhovnik Stanislav Zidar.

Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju je na tekmovanju v Mariboru osvojil Zbor sv. Nikolaja iz Litije, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič. V 89. letu starosti je umrl skladatelj Pavel Mihelčič.

V register nesnovne kulturne dediščine so pred kratkim vpisali tudi telovske procesije, ki sodijo med najslovesnejše načine obeleževanja zapovedanega verskega praznika svetega rešnjega telesa in krvi ali telovega. Umrl je baritonist, profesor solopetja in zborovodja Marko Bajuk, ki je bil prvi predsednik Društva slovenskih pevskih pedagogov.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik sta sporočila, da je umrl dr. Janko Zerzer, dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze, profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru. Bil je ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado. Med pobudami dr. Janka Zerzerja je tudi iniciativa Slovenščina v družini, ki naj bi posebej opozarjala na važnost in lepoto narečja, ki ga moremo ohranjati samo v družinah. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.

V prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl voznik manjšega tovornega vozila, ki je ostal ujet v vozilu, poškodovana sta dva človeka. Po prvih informacijah se je cisterna z gorivom med vožnjo prevrnila in zdrsnila na drugo smerno vozišče. Zgoreli sta obe omenjeni vozili. V oddaji tudi o tem: - Vlada v okviru obiska obalno-kraške regije zagotovila zemljišče za postavitev dvigala na Markovec - Iran za zdaj izključuje usmrtitve protestnikov z obešanjem, ZDA še niso izključile vojaškega posredovanja - Nasi uspela prva medicinska evakuacija z Mednarodne vesoljske postaje

V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl urednik revije Ognjišče Silvester Čuk. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Spomin nanj smo obudili v tokratnih Kulturnih utrinkih.

Papež Leon zbral 170 kardinalov na izrednem zboru. Poudarek je na skupnem sodelovanju, misijonu in bratski edinosti. Umrl duhovnik Silvester Čuk, desna roka očeta Franceta Boleta in pomemben član uredništva Ognjišča.Državni proračun lani z občutno višjim primanjkljajem, ki ne izhaja iz izrednih razmer, ampak ekonomske politike, opozarja Fiskalni svet.Vlada obiskala Primorsko-notranjsko regijo, ki jo pesti slaba povezljivost in izzivi v gospodarstvu.Združene države Amerike se umikajo iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij.Na Ljubnem ob Savinji se jutri začne ženski skakalni praznik, konec tedna v pričakovanju izjemnega obiska.VREME: Danes še jasno in mrzlo, jutri se bo pooblačilo, pojavljale se bodo tudi padavine.Trump napovedal nazdor nad denarjem od venezuelske nafte, Bela hiša naj bi se pripravljala tudi na odkup Grenlandije.Za zdravljenje Tea v Združenih državah Amerike v teku akcija zbiranja sredstev.ŠPORT: Odbojakrji ACH-ja drevi v Tivoliju v Ligi prvakov proti Ziraatu iz Ankare.

MN Dance Company in zavod GO! 2025 sta v koprodukciji pripravila predstavo Poetično telo, plesno predstavo v okviru projekta Brezmejno telo, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture na Goriškem.V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor bo do konca januarja na ogled tradicionalna skupinska razstava članic in članov društva. Umrl je Aleš Erjavec, filozof, profesor ter avtor mnogih filozofskih del s področja estetike, avantgardne umetnosti ter politike. Umrl je madžarski filmski režiser Béla Tarr. Vabljeni k poslušanju!

V dopoldanski nesreči med raziskovalnim potopom treh jamarskih potapljačev v Škocjanskih jamah je umrl 49-letni slovenski državljan. Nesreča se je zgodila med potopom v enega od sifonov. Intervencija še vedno poteka.

Danes so na prvem programu Televizije Slovenije že predvajali prvi del slovenske mladinske nadaljevanke Smrdljivc. Nastala je po istoimenski knjižni predlogi avtorja Roka Bohinca, v oddaji pa se bomo pogovarjali s Filipom Jembrihom Jandrasom, režiserjem nadaljevanke. Ob koncu leta sta pri Cankarjevi založbi izšli dve knjigi slovenskih avtorjev in dve knjigi prevodne literature. Umrl je Vojko Gašperut, slikar, ki je ustvarjal z usti. Vabljeni k poslušanju!

25. oktobra 2025 je minilo sto let, odkar se je v Ljubljani rodil Janez Bitenc, slovenski skladatelj, pesnik, pisatelj, pedagog in publicist. Umrl je v osemdesetem letu starosti – tudi v Ljubljani. Bil je začetnik skladanja in pisanja besedil za otroke, ustvaril je kakih 500 pesmic in glasbenih pravljic. Ob tem je sistematično razvijal glasbeno vzgojo predšolskih otrok in metodiko glasbenega pouka. O svojem življenju in delu je leta 1984 pripovedoval v studiu Radia Ljubljana. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Novo mesto in z njim vsa jugovzhodna Slovenija sta še vedno zavita v žalost zaradi sobotnega napada na očeta dveh otrok pred klubom Lokalpatriot. 21-letnega osumljenca iz romske skupnosti iz Šentjerneja so popoldne privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. V jugovzhodni Sloveniji zdaj veliko pričakujejo od jutrišnjega obiska vlade, ki bo predstavila odločne in ostre ukrepe za reševanje romske problematike. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati ob bojkotu delodajalcev nadaljujejo pogajanja o uvedbi obvezne božičnice. - Prebivalci Gaze zaradi izraelskega omejevanja dostopa pomoči še vedno brez hrane, vode in varnih zatočišč. - Ameriški predsednik Trump azijsko turnejo začel na Japonskem.

Novo mesto je zavito v črnino, pretresenost vlada tudi drugod po državi. Moški, ki je bil prejšnjo noč napaden pred lokalom v središču dolenjske prestolnice, je sinoči v bolnišnici podlegel poškodbam. Vrstijo se izrazi sožalja, obsodbe napada in pozivi k ukrepanju. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik v Maleziji z brazilskim kolegom in v Južni Koreji s kitajskim - Vmesne volitve v Argentini kot referendum o predsedniku države - Svetovni pokal v alpskem smučanju začenjajo še veleslalomisti

V Dolini pri Trstu so se včeraj spomnili pomembnega rojaka Josipa Pangerca, ki je bil župan, deželnozborski poslanec in ugleden član slovenske skupnosti in je prispeval k razvoju občine in ohranjanju slovenske besede ter kulture v času zahtevnih zgodovinskih razmer. Umrl je pred 100 leti. Na spominski slovesnosti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k temu položil venec in zbrane nagovoril. Podpredsednik vlade se je sicer v Dolini pri Trstu srečal z županom Aleksandrom Corettijem in predstavniki slovenskih društev in tudi z župnikom in škofovim vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomažem Kunaverjem, si ogledal gradbišče nastajajočega muzeja v Pangerčevi rojstni hiši, torkljo in večnamenski prostor Majence. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da delovanje različnih društev na Tržaškem tvori zelo pomembno in dragoceno celoto. To, kar počnejo naša društva danes, je zagotovo dokaz, da je ta prostor v zamejstvu s svojo matično domovino enoten kulturni prostor.

V Dolini pri Trstu so se včeraj spomnili pomembnega rojaka Josipa Pangerca, ki je bil župan, deželnozborski poslanec in ugleden član slovenske skupnosti in je prispeval k razvoju občine in ohranjanju slovenske besede ter kulture v času zahtevnih zgodovinskih razmer. Umrl je pred 100 leti. Na spominski slovesnosti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k temu položil venec in zbrane nagovoril. Podpredsednik vlade se je sicer v Dolini pri Trstu srečal z županom Aleksandrom Corettijem in predstavniki slovenskih društev in tudi z župnikom in škofovim vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomažem Kunaverjem, si ogledal gradbišče nastajajočega muzeja v Pangerčevi rojstni hiši, torkljo in večnamenski prostor Majence. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da delovanje različnih društev na Tržaškem tvori zelo pomembno in dragoceno celoto. To, kar počnejo naša društva danes, je zagotovo dokaz, da je ta prostor v zamejstvu s svojo matično domovino enoten kulturni prostor.

Nahtigal se po protestu na Agri sprašuje o komunikacijskih veščinah ministrstva.Po nevzdržni zastojih na Fernetičih danes sestanek vseh deležnikov, rešitve bo treba iskati skupaj z Italijani.Vzgojno-izobraževalne ustanove po zagotovilih ministrov dobro varnostno pripravljene na novo šolsko leto.Šelih pisal predsednici države: Po pol leta brez vodstva Varuh človekovih pravic vse bolj ohromljen.V ruskem napadu na Kijev več kot deset mrtvih, Bruselj napoveduje ohranitev pritiska na Moskvo.V ospredju posveta slovenskih diplomatov pomen miru in varnosti v svetu multipolarnosti.V piransko cerkev sv. Frančiška se vrača dragocena slika Carpaccia Marije z detetom na prestolu in svetniki.Umrl je dr. Jožef Magdič – priznani slovenski nevropsihiater in dragocen sogovornik našega radia.Šport: Evropsko prvenstvo s tekmo proti Poljakom drevi začenjajo tudi slovenski košarkarji.Vreme: Jutri se bodo padavine z nevihtami od zahoda širile v notranjost Slovenije.

Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.

Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.

Palestinska zunanja ministrica na obisku v Sloveniji: Izrael in Hamas vojno v Gazi vodita z roko v roki.Ukrajina med diplomacijo, varnostnimi zagotovili in novo pomočjo v orožju.V Vietnamu zaradi tajfuna Kaiki preselili na varno skoraj pol milijona ljudi.Dokončanje del na drugem tiru Divača- Koper se zamika za pol leta.Letošnji julij najbolj obiskan doslej, Slovenija privlači predvsem Nemce.Čez teden dni znova šolarji na cestah: nacionalna preventivna akcija Agencije za varnost prometa in ostalih pristojnih služb.Cepljenje proti virusom HPV lahko v 90 odstotkih prepreči raka materničnega vratu.Vreme: Jutri bo precej jasno s temperaturami do 28. stopinj.Gibanje Pot včeraj praznovalo 60 let tednov duhovnosti v vasici Stržišče.Umrl ustanovni član zasedbe Štirje kovači Franc Šegovc.ŠPORT: Nogometaši Celja v šestem krogu slovenskega prvenstva do nove zmage s 5:0. Olimpija-Primorje 0:0.

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

Desetletni Jakob je imel zelo rad svojo šestletno sestro. Zelo se je ustrašil, ko je sestra padla s kolesa in si močno poškodoval žilo na ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kaj, kako? Krompir in naše življenje? Od kod pa zdaj krompir? V kakšno prispodobo bi ga lahko vpletla Marija? Krompir lahko pojemo in ga ne bo več. Lahko pa ga damo v zemljo. “Umrl” bo, a kljub temu rodil nove sadove, nove krompirje …

Kaj, kako? Krompir in naše življenje? Od kod pa zdaj krompir? V kakšno prispodobo bi ga lahko vpletla Marija? Krompir lahko pojemo in ga ne bo več. Lahko pa ga damo v zemljo. “Umrl” bo, a kljub temu rodil nove sadove, nove krompirje …

V bolnišnici v italijanskem Vidmu je včeraj umrl Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, zadnji beneškoslovenski duhovnik in čedermac. Decembra bi dopolnil 84 let, v duhovnika je bil posvečen pred 60-imi leti. Bil je izvedenec za imenoslovje in zgodovino Beneške Slovenije. Pred leti je za naš program povedal: Po drugi svetovni vojni so povezali komunizem s slovensko kulturo in jezikom. Pred leti je proti njemu potekal sodni proces zaradi knjige Mračna leta Benečije. Proces na sodišču se je vlekel kar nekaj let, a na koncu je bil oproščen. V zadnjih letih je zaslužen za oživitev prvih svetih obhajil v slovenskem jeziku. Kot je sporočil beneški petnajstdnevnik Dom, je Zuanella umrl zaradi neozdravljive bolezni in ga bodo pokopali v Matajurju. Več boste našli na naši spletni strani.

Svet se je poslovil od papeža Frančiška, na njegovo zadnjo pot ga je pospremilo več kot 250 tisoč ljudi.Kardinal Giovanni Battista Re /džovani batista ré/ pri homiliji: Zdaj mi prosimo tebe, da moliš za nas!Pokojni sveti oče je pokopan v rimski baziliki svete Marije Velike, verniki bodo grob 266. rimskega škofa lahko obiskali že jutri.Ob robu pogreba papeža Frančiška tudi dvostranska srečanja, med drugim predsednikov ZDA in Ukrajine.Izredni volilni kongres SLS prinesel preobrat, nova strankina predsednica postala Tina Bregànt.Umrl misijonar Danilo Lisjak, nazadnje je deloval v Ugandi.Vreme: Popoldne bo dež oslabel in ponehal, jutri se bo postopno jasnilo.

V starosti 88 let se je zjutraj poslovil papež Frančišek. Umrl je dan po tem, ko se je na velikonočno nedeljo pojavil na Trgu svetega Petra in pozdravil več deset tisoč zbranih vernikov. Kot so sporočili iz Vatikana, bo pogreb papeža v devetih dneh, konklave za izvolitev njegovega naslednika pa v enem mesecu. Iz sveta se vrstijo številni izrazi sožalja in pokloni preminulemu papežu. - Slovenski škofje izpostavili papeževo nesebično služenje, predsednica republike njegov glas za mir in pravičnost - Svetovni voditelji poudarili papeževa prizadevanja za ranljive in dialog - V Ukrajini po izteku prekinitve ognja številni ruski napadi. Trump upa na dogovor v tednu dni

Urad za makroekonomske analize in razvoj je nekoliko znižal jesensko napoved za gospodarsko rast, inflacija bo po novih napovedih nekoliko višja. Ob nestabilnostih na mednarodnih trgih je veliko negotovosti tudi zaradi ameriških groženj s 25-odstotnimi carinami. Druge teme: - Dodatnih 90 milijonov evrov za širitev zdravstvenih programov. - Svet zavoda Zpiza za vodenje vnovič izbral Marijana Papeža, mandat mora potrditi še vlada. - Umrl je dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman.

Martin Pollack: "Danes moramo povedati vse zgodbe, ne da bi nepojmljive zločine, ki se jih kot potomci sramujemo, poskusili kakorkoli omiliti." Umrl je Martin Pollack, avstrijski novinar, pisatelj in prevajalec, ki je bil po svojih prednikih po očetovi strani povezan tudi s Slovenijo. Rodil se je malo pred koncem druge svetovne vojne v Bad Hallu v Gornji Avstriji. Študiral je slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Do leta 1998 je bil dopisnik in urednik revije Spiegel, nato pa se je povsem posvetil pisanju. V slovenščino imamo prevedene njegove knjige Smrt v bunkerju, v kateri pripoveduje zgodbo svojega očeta, gestapovca in esesovca, odgovornega za množične poboje in likvidacije na Slovaškem in v Galiciji, zbirko reportažnih esejev Kontaminirane pokrajine, leta 2020 pa je v prevodu Jerneje Jezernik izšla knjiga Ženska brez groba; poročilo o moji teti. V njej je opisal življenjsko zgodbo svoje pratete Pauline Bast - Drolc, s Slovencem poročene Nemke, ki so jo partizani po vojni odpeljali v taborišče, kjer je umrla; pokopana je neznano kje. Pisatelj o Pauline, ki ni bila nacistka, ni izvedel veliko, je pa do potankosti dokumentiral zgodbo njenih sorodnikov, prepričanih nacionalsocialistov. Po kruti ironiji usode je žrtev povojne oblasti postala prav 70-letna Pauline; drugi sorodniki so s svojimi prepričanji mirno živeli naprej. Pisatelj Martin Pollack je bil nesporna moralna avtoriteta; za svoje delo o travmatičnih poglavjih med- in povojne zgodovine je bil večkrat nagrajen, tudi z avstrijsko državno nagrado za kulturno publicistiko. Ob izidu slovenskega prevoda se je z Martinom Pollackom novembra 2020 pogovarjala Staša Grahek.

Sinoči je v stoprvem letu umrl 39-ti ameriški predsednik Jimmy Carter. Združenim državam je predsedoval od leta 1977 do 1981, ko so svet pestile gospodarske in diplomatske krize. Za človekoljubno delo po odhodu iz Bele hiše je leta 2002 dobil Nobelovo nagrado za mir. Drugi poudarki oddaje: - Bolnišnice v Gazi vse pogosteje na seznamu tarč izraelskih napadov. - Slovenija precej povečuje obrambne izdatke. - Vse stopničke zmagovalnega odra prve tekme novoletne skakalne turneje zasedli Avstrijci, danes začenjajo turnejo skakalke.

Po smrti nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja se vrstijo izrazi sožalja, hkrati pa tudi ocene njegove kompleksne zapuščine. Kot je dejal Carterjev biograf Jonathan Alter, je treba razlikovati med njegovo politično in humanitarno zapuščino. V Združenih državah je Carter politično propadel, po drugi strani pa ima vidne zunanjepolitične dosežke, na primer mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. Kot dodaja Alter, si je Carter močno prizadeval za trajni mir, kar mu razumljivo ni vedno uspelo. Druge teme: - Letošnja inflacija je 1,9-odstotna. - Civilna iniciativa Snežnik s podpisi proti postavitvi vetrnic v občini Ilirska Bistrica. - Skupno več kot 17 let zapora za starše otroka, ki je na beograjski šoli v strelskem napadu ubil 9 ljudi.

Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Slabe razmere v evropski avtomobilski industriji vse bolj vplivajo tudi na druge sektorje. Slovenska industrija jekla je zaposlenim tako začela vročati odločbe za čakanje na delo in skrajšan delovni čas. Druge teme: - Izrael tudi uradno prekinil sodelovanje z UNRWA-jem; prebivalci Gaze na robu lakote - V Španiji zaradi obilnih padavin po Valenciji zdaj težave v Barceloni; za Katalonijo velja najvišja stopnja opozorila na nevarnost - Umrl je legendarni producent Quincy Jones; med njegovimi dosežki tudi produkcija legendarnega albuma Thriller Michaela Jacksona

Umrl je Ismail Kadare, albanski pisatelj in pesnik, ki je v svojem delu pogosto obravnaval zgodovino in kulturo svoje države, s svojim pisanjem pa se je približal bralcem po vsem svetu. V slovenščino imamo prevedene tri njegove romane – General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj. Kadare, rojen leta 1936, je študiral v Tirani, pozneje je šel študirat v Moskvo – na Inštitut Maksima Gorkega. Ko se je leta 1960 vrnil v Albanijo, je postal novinar pod diktatorskim režimom Enverja Hodže. Leta 1990 je pobegnil na zahod. Leta 2010 je Ismail Kadare prišel v Slovenijo; tu je sodeloval na mednarodnem srečanju pisateljev Pen. Takrat se je s pisateljem na ljubljanskem gradu pogovarjal dr. Edvard Kovač. Odlomke iz njunega pogovora je prevedel Matej Juh. Brala sta Ana Bohte in Matjaž Romih. Foto: EPA

Franc Schreiner, spodnještajerski duhovnik in narodni buditelj, je izjemen pa hkrati, paradoksno, tudi tipičen predstavnik podeželskih kaplanov in župnikov, ki so si okoli leta 1900 na vso moč prizadevali v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmetaFranc Schreiner se je rodil leta 1872 v Lokavcih na Murskem polju. Za mašnika je bil posvečen leta 1896, glavnino svojega pastirskega dela pa je opravil v Dobrni (kjer je kot kaplan služboval med letoma 1900 in 1907), Žalcu (tamkajšnji kaplan je bil v obdobju 1907–1917) in, nazadnje, v fari Šentilj pri Velenju (dotično župnijo je vodil od leta 1917 do upokojitve leta 1938). Umrl je med drugo svetovno vojno, leta 1943. Zdi se, da je bilo vse njegovo dolgoletno pastirsko delovanje podloženo z eno samo mislijo: da se duhovnik, ki mu je resnično mar za vernike, nikakor ne sme skrivati za oltarjem, temveč mora stopiti med ljudi in si pošteno zavihati rokave, da bi jim pomagal – ne le v duhovno-verskem, ampak tudi ekonomsko-socialnem in kulturno-prosvetnem smislu. Zato je tako v Dobrni kakor v Žalcu in Šentilju energično ustanavljal hranilnice in zadruge, ljubiteljske pevske zbore in gledališke skupine, bralne krožke, gasilska društva. Da bi zagnal vso to civilno-družbeno infrastrukturo se ni pomišljal seči v lasten žep, za nameček pa je kmete seznanjal še z novimi poljedelskimi tehnikami in jih učil, kako navsezadnje ravnati s pridelkom kot tržnim blagom. Seveda pa Schreiner ni bil mož brez napak; v svojem gorečem in neutrudnem zavzemanju za slovenski narod kot katoliški narod – zdi se, da nacionalne ideje in evangeljskega sporočila sploh ni znal misliti neodvisno ene od drugega – je znal biti nepremišljen, navijaški, grob in konflikten. Njegove tarče pa niso bili le tisti, ki so še v Avstro-Ogrski simpatizirali z nemško nacionalno idejo; prav zagrizeno se je znal spraviti tudi nad sonarodnjake liberalnih nazorov. Franc Schreiner, skratka, ni bil svetnik. Bil pa je eden tistih mož, ki so si ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja z zavzetostjo, ki je danes tako rekoč nihče več ne premore, prizadevali in navsezadnje tudi uspeli v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmeta iz revščine in zaostalosti. Na ta način so poskrbeli, da smo Slovenci kot narod stali in obstali tudi v moderni dobi, o čemer smo podrobneje govorili v predhodni oddaji. Njegov portret nam je za tokratne Sledi časa pomagal izrisati antropolog, dolgoletni predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Božidar Jezernik.   foto: župnik Franc Schreiner s šentiljskimi šolarji ob zaključku šolskega leta, sredi 30. let 20. stoletja

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 134Danes z nami Komotar Minuta. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 INTRO00:01:17 CIRILOV TEDEN00:02:33 CIRILOVI ZAČETKI00:06:31 SLUŽBA NA REVIJI00:10:00 RIMANIČ NE ŠTEKA AVTOV00:14:46 SEM 19 IN RAD BI HITER AVTO00:19:22 AVTI IN BEJBE00:21:16 KATERI AVTO BI SI KUPIL00:26:51 KAJ TI DOGAJA V OVINKU?00:29:13 NAJBOLJ ZANESLJIVI AVTI00:30:15 EKSTREMNE SITUACIJE IN IZKUŠNJE00:31:38 CIRIL SE JE LJUBCKAL V AVTU00:34:21 NAJBOLJŠI PRVI AVTO00:36:08 NISEM GLUP IMAM PA GLUPE MOMENTE00:38:25 KAKO JE BITI REVIEWER AVTOV00:41:54 NAJBOLJŠI / NAJSLABŠI AVTO00:43:19 ELEKTRIČNI AVTI?00:49:19 MOTORJI?00:50:57 ZAČETKI PODCASTA00:59:46 NAJLJUBŠI GOSTI?01:02:18 KAKO ŽIVETI S PODCASTOM01:07:19 REŠEVANJE PROBLEMOV01:11:00 ALI VERJAMEŠ V HOROSKOP?01:13:00 ALI POSLUŠAŠ PODCASTE?01:15:21 CIRILOVA VPRAŠANJA01:18:16 VPRAŠANJA POSLUŠALCEV01:23:26 OUTROPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 134Danes z nami Komotar Minuta. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 INTRO00:01:17 CIRILOV TEDEN00:02:33 CIRILOVI ZAČETKI00:06:31 SLUŽBA NA REVIJI00:10:00 RIMANIČ NE ŠTEKA AVTOV00:14:46 SEM 19 IN RAD BI HITER AVTO00:19:22 AVTI IN BEJBE00:21:16 KATERI AVTO BI SI KUPIL00:26:51 KAJ TI DOGAJA V OVINKU?00:29:13 NAJBOLJ ZANESLJIVI AVTI00:30:15 EKSTREMNE SITUACIJE IN IZKUŠNJE00:31:38 CIRIL SE JE LJUBCKAL V AVTU00:34:21 NAJBOLJŠI PRVI AVTO00:36:08 NISEM GLUP IMAM PA GLUPE MOMENTE00:38:25 KAKO JE BITI REVIEWER AVTOV00:41:54 NAJBOLJŠI / NAJSLABŠI AVTO00:43:19 ELEKTRIČNI AVTI?00:49:19 MOTORJI?00:50:57 ZAČETKI PODCASTA00:59:46 NAJLJUBŠI GOSTI?01:02:18 KAKO ŽIVETI S PODCASTOM01:07:19 REŠEVANJE PROBLEMOV01:11:00 ALI VERJAMEŠ V HOROSKOP?01:13:00 ALI POSLUŠAŠ PODCASTE?01:15:21 CIRILOVA VPRAŠANJA01:18:16 VPRAŠANJA POSLUŠALCEV01:23:26 OUTROPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Ještě zhruba před sto lety by povídání o umrlčích prknech bylo vzhledem ke končící zimě a příchodu jara velice aktuální. V dnešní době jde už jen o zajímavé prvky v krajině. Těmito prvky jsou takzvaná umrlčí prkna, která se dodnes, i když poskrovnu, nacházejí na Šumavě. Na tři z nich můžete narazit v Železné Rudě nedaleko Špičáku u kapličky sv. Antonína a sv. Barbory.

Ještě zhruba před sto lety by povídání o umrlčích prknech bylo vzhledem ke končící zimě a příchodu jara velice aktuální. V dnešní době jde už jen o zajímavé prvky v krajině. Těmito prvky jsou takzvaná umrlčí prkna, která se dodnes, i když poskrovnu, nacházejí na Šumavě. Na tři z nich můžete narazit v Železné Rudě nedaleko Špičáku u kapličky sv. Antonína a sv. Barbory.

Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.

Umrl je Sašo Hribar. Za vedno je umolknil glas, ki je prek radijskih valov in televizijskih ekranov navduševal z imitacijo glasov drugih in s svojim izjemnim talentom, humorjem ter pronicljivostjo nastavljal ogledalo politiki in družbi. Drugi poudarki oddaje: - Močan potres v Maroku zahteval najmanj 296 življenj. - V središču vrha G20 posledice vojne v Ukrajini in podnebnih sprememb. - Naše košarkarje na svetovnem prvenstvu danes čaka še tekma za 7-mo mesto proti Italiji; v finalu jutri v boj Nemčija in Srbija.

Odmeva novica, da naj bi vodja ruske najemniške vosjke Wagner Jevgenij Prigožin umrl v sinočnjem strmoglavljenju letala pri Moskvi. Njegovi privrženci trdijo, da je bilo letalo sestreljeno, in s prstom kažejo na ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katerim je Prigožin prišel navzkriž po spodletelem oboroženem uporu konec junija. Drugi poudarki oddaje: - Vlada bo potrdila interventni zakon za pomoč prebivalcem in podjetjem po ujmah. - Japonska ob nasprotovanju sosednjih držav začela izpuščati v morje vodo iz nuklearke Fukušima - Tina Šutej ponovila lanski uspeh, na atletskem svetovnem prvenstvu četrta v skoku s palico

V tem delu izveš štiri stvari, za ceno ene! Izveš kako biblijsko kakati, zakaj je umrl bruce lee, kateri sadež so najemali in pa katero mesto je “One mile city”! Srečno poslušanje! … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Izrednih razmer v zdravstvu ni, ustvarjajo jih interesne skupine. S temi besedami se je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan odzval na kaotične prizore z urgenc. Napovedal je sistemski nadzor ljubljanske in mariborske urgence in reformo urgentnih centrov. Druge teme: - V 83. letu starosti umrl legendarni brazilski nogometaš Pele, trikratni svetovni prvak in pionir vzpona nogometa kot najbolj priljubljenega športa na svetu - Prebivalce Kijeva prebudile sirene za opozarjanje na nevarnost raketnih napadov, Slovenija v Ukrajino pošilja tri reševalna vozila - Odnosi med Kitajsko in Tajvanom vse bolj napete; Tajpej v nakup najnaprednejšega ameriškega orožja, oborožuje se Japonska, pomoč pripravljena poslati Avstralija

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem. Povezava do videoposnetka