Podcasts about umrl

Svet se je poslovil od papeža Frančiška, na njegovo zadnjo pot ga je pospremilo več kot 250 tisoč ljudi.Kardinal Giovanni Battista Re /džovani batista ré/ pri homiliji: Zdaj mi prosimo tebe, da moliš za nas!Pokojni sveti oče je pokopan v rimski baziliki svete Marije Velike, verniki bodo grob 266. rimskega škofa lahko obiskali že jutri.Ob robu pogreba papeža Frančiška tudi dvostranska srečanja, med drugim predsednikov ZDA in Ukrajine.Izredni volilni kongres SLS prinesel preobrat, nova strankina predsednica postala Tina Bregànt.Umrl misijonar Danilo Lisjak, nazadnje je deloval v Ugandi.Vreme: Popoldne bo dež oslabel in ponehal, jutri se bo postopno jasnilo.

Potem ko je še na včerajšnjo velikinočno nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu blagoslovil Mesto in svet, je papež Frančišek na velikonočni ponedeljek zjutraj, kot so sporočili iz Vatikana, ob 7.35 umrl v Domu svete Marte, kjer je prebival. Vzrok smrti je bila možganska kap, ki je povzročila komo in in nepovratno odpoved srca in ožilja, so sporočili iz Vatikana. Jorge Mario Bergoglio je bil star 88 let, v zadnjih tednih pa je po vrnitvi iz bolnišnice, kjer je preživel več kot mesec dni, okreval po hudi pljučnici.

V starosti 88 let se je zjutraj poslovil papež Frančišek. Umrl je dan po tem, ko se je na velikonočno nedeljo pojavil na Trgu svetega Petra in pozdravil več deset tisoč zbranih vernikov. Kot so sporočili iz Vatikana, bo pogreb papeža v devetih dneh, konklave za izvolitev njegovega naslednika pa v enem mesecu. Iz sveta se vrstijo številni izrazi sožalja in pokloni preminulemu papežu. - Slovenski škofje izpostavili papeževo nesebično služenje, predsednica republike njegov glas za mir in pravičnost - Svetovni voditelji poudarili papeževa prizadevanja za ranljive in dialog - V Ukrajini po izteku prekinitve ognja številni ruski napadi. Trump upa na dogovor v tednu dni

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Ajda Sokler in Aleksander Golja. To ni strokovna recenzija knjige Tomaža Šalamuna Visoka gora, bele luči. Zagotovo jo bodo po dolgem in počez, ne glede na skromno, skoraj neugledno drobno in s sponkama vezano izdajo podrobno raziskali dolgoletni poznavalci njegove poezije. In mnogi v prihodnosti. Pa vendar se ta drobna knjižica, ki je izšla na deseto obletnico pesnikove smrti, tudi mene močno dotika na več nivojih. »Struktura je roža, duša je signal. / Duša zaboli in je signal, signal.« V tej luči je naslov zbirke štiriinštiridesetih pesmi – ki je prvi verz pesmi Duša – nezmotljivo izbran. Šalamunova poezija je bila vse od začetka zaznamovana s svežino in igrivostjo, živostjo abstraktnih podob, stalnih nasprotij in preigravanj različnih scenarijev, predvsem pa z osebno ikonografijo. To posebej velja za njegov pesniški prvenec, v katerem je razkril sebe, svojo družino, koprsko lokalno sceno in svoje vsakdanje dogodivščine. Vsemu temu je bil globoko v sebi zvest do konca tudi v zbirki Visoka gora, bele luči: »Ker sem lep, in sinji / in sončen in velik …« in »O, ragazzo, tvoje morske peške so trudne. / Poslušaj dež, že dolgo ga nisi poslušal.« Znamenita pesniška zbirka Poker, ki jo je Tomaž Šalamun leta 1966 izdal v samozaložbi, je pomembna zaradi odmika od do tedaj tradicionalnih predstavitev pesmi, neobičajna zgradba knjige se kaže na ravni ustvarjenih pesmi samih ter na njihovi motivni in tematski izpeljavi. Bila je presenečenje za tedanjo kulturno oziroma literarno sredino, pa tudi za nas, gimnazijce. Takoj po izidu Pokra smo pri urah filozofije (to je bila profesorjeva pogumna odločitev glede na politične razmere tistega časa) brali pesmi iz te zbirke, kar nas je nekatere povsem zaznamovalo. Šele dosti kasneje jo je dr. Janko Kos uvrstil med pesniške zbirke, ki so prispevale k radikalizaciji slovenske modernistične poezije. Kmalu, še med študijem na Filozofski fakulteti, sva z Marušo Krese prebirali njej posvečeno zbirko Romanje za Maruško (1971), kjer Šalamun v pesmi Are angels green? sprašuje: »kdo te je naredil dan? od kod prihajajo mravlje? / zakaj se drži skupaj nit? / zakaj pada svetloba na nož? / neumna zrelost, drgneš mi ovratnik.« Že takrat, na pragu odraslosti, so njegovi verzi dišali po nesmrtnosti. Tomaž Šalamun je kot modernistični pesnik močno zaznamoval slovensko poezijo, tega se je zavedal s popolno predanostjo, zato nikoli ni pristajal na kompromise. Niti ko je šlo za verze v slikanicah, ki jih je obravnaval enakovredno kot svojo drugo poezijo: ni jih prirejal letom otrok ali najstnikov, ki naj bi jim bila ilustrirana knjiga namenjena. V slikanici za otroke Narobe svet je tudi svet (2010) živobarvne kolažne ilustracije Ane Šalamun, pesnikove hčere, osvetljujejo verze: »A je bilo tako že od začetka sveta? Ne vemo. / Kdo pa ve? Vprašaj učiteljico. Ti samo vprašaj.« Kot je pri ustvarjanju poezije padal v stalna nasprotja in preigravanja različnih scenarijev, si je tudi pri pisanju za druge vrste bralcev jemal različne objekte in jih postavljal v različne položaje, pri čemer njihovih mladih umov nikakor ni podcenjeval. Ne dolgo pred njegovo smrtjo je leta 2014 izšla še slikanica Modro ne bo in je bila še isto leto novembra na slovenskem knjižnem sejmu nagrajena. Slikar Arjan Pregl je narisal risbe in jih razvrstil v mavrične podobe. Potem je pesnik Tomaž Šalamun zapolnil belino listov z besedami, ki so v barvnem spektru zaplesale med prav tako ludistično zasnovanimi liki, spremno besedo ob neobičajni stvaritvi obeh avtorjev pa je napisal in naslikal Miklavž Komelj. Zadnje verze predsmrtnega boja je zapustil hčeri Ani, ki jih je tudi ilustrirala v svoji kolažni maniri. Pesniška zbirka Posmrtni boj (2018) ne odstopa od njegovega siceršnjega načina pisanja, ludizem, paradoksalnost in nizanje nadrealističnih predstav ostajajo zvesta stalnica v pesnikovem neobremenjenem soočenju z lastno eksistenco tudi v poslednjem dialogu s smrtjo. Po Šalamunovi smrti je izšlo pet povsem različnih knjig z njegovo poezijo. Pesniško zbirko Ta, ki dviga tačko, spi (2015) je Šalamun že ob koncu leta 2012, torej tri leta pred posthumnim izidom, za izdajo ponudil Literarno-umetniškemum društvu Literatura. Zbirka pesmi je razdeljena na štiri razdelke in posvečena Karlu Hmeljaku, pesniškemu somišljeniku. Zadnja, ki jo je pred smrtjo sam napisal in uredil, je zbirka Orgije (2015), v kateri je ostal zvest svojemu pesniškemu glasu, ki je tokrat fragmentarno povzdigoval moško telo. Predvsem pa so pretresljivi začetni verzi, skozi katere se razliva ta orfejevsko zgoščena pesnitev: »Umrli so obrazci. Umrl je dvižni / most. Umrla je senca. Roke so // umrle. Včasih posije sonce na hrbet / čez prt. Premikamo srebrne // šalice. Umrlo je zlato morje. Umrle / so rastline. …« V zbirki In povsod je bil sneg / And all around there was snow (2021) so objavljene pesmi, ki jih je Šalamun napisal v zadnjem letu življenja in jih je imel za zaključene. Naslovno stran in ilustracije je znova ustvarila hči Ana, ki je svojo kolažno podobo prispevala tudi za opremo zbirke Visoka gora, bele luči. Šalamunova povezanost s slikarstvom ni naključna, saj je v polje poezije vstopil prav prek moderne likovne umetnosti. Po izobrazbi je bil umetnostni zgodovinar. Med študijem je sodeloval s skupino OHO, v kateri je deloval tudi njegov brat, slikar Andraž Šalamun. In poročen je bil s slikarko Metko Krašovec, ki ji je posvetil sublimno postmodernistično Balado za Metko Krašovec (1981), ona pa posthumno njemu zbirko Šepetanja (2017), v kateri je z izborom njegovih pesmi in s svojimi risbami ustvarila enovit spomenik njunim skupnim šestintridesetim letom. Zadnja zbirka kratkih pesmi Visoka gora, bele luči je v celoti nastala v enem tednu septembra 2014, tri mesece pred pesnikovo smrtjo. Verze, v katerih sta v ozadju nenavadnih miselnih povezav, ki ne odstopajo od raziskujočega, igrivega in provokativnega načina Šalamunovega prepoznavnega sloga v zadnjem obdobju, navzoča ljubezen in slovo, je narekoval ženi Metki. Zbirka se konča z verzoma zadnje Tomaževe pesmi Zeitgeist: … »Vsi bomo umrli in smo jokali. / Tako smo se tolažili.« Bil je velik do zadnjega diha.

V 95. letu je umrl dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman. S svojim delom je dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov. Za svoje delo je prejel več nagrad in odlikovanj: Župančičevo nagrado (1993), častni znak svobode RS (2001), red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011) in nazadnje leta 2022 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Programska platforma Dramina zvočna knjižnica je od danes obogatena z novim zvočnim posnetkom, ki vsebinsko zajema poezijo med obema svetovnima vojnama: od Alojza Gradnika do Antona Podbevška in Srečka Kosovela.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je nekoliko znižal jesensko napoved za gospodarsko rast, inflacija bo po novih napovedih nekoliko višja. Ob nestabilnostih na mednarodnih trgih je veliko negotovosti tudi zaradi ameriških groženj s 25-odstotnimi carinami. Druge teme: - Dodatnih 90 milijonov evrov za širitev zdravstvenih programov. - Svet zavoda Zpiza za vodenje vnovič izbral Marijana Papeža, mandat mora potrditi še vlada. - Umrl je dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman.

Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA.Merše: predlog nepremičninskega davka dokazuje, da vlada nima stika z realnostjo.Umrl je duhovnik, zborovodja in Prešernov nagradjenec Mirko Cuderman.Vreme: Jutri bo precej oblačno, v severni Sloveniji bodo plohe, v višjih legah tudi snežne.

Umrl je svetovno znani koreograf, plesalec, pedagog, režiser in dramaturg Milko Šparemblek. Star je bil 96 let. Opus Prešernovega nagrajenca obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav. Časnik Večer je objavil razpis za književno nagrado večernica, s katero vsako leto nagradijo najboljše otroško ali mladinsko literarno delo minulega leta. Razpis je odprt do 21. marca.

Cerkev frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici je po zaključku obnovitvenih del v prezbiteriju ponovno zasijala. Več o tem je povedal predstojnik frančiškanskega samostana na Kostanjevici Niko Žvokelj. V ponedeljek zjutraj je umrl pevec, zborovodja, skladatelj in glasbeni producent Tomaž Tozon.

Martin Pollack: "Danes moramo povedati vse zgodbe, ne da bi nepojmljive zločine, ki se jih kot potomci sramujemo, poskusili kakorkoli omiliti." Umrl je Martin Pollack, avstrijski novinar, pisatelj in prevajalec, ki je bil po svojih prednikih po očetovi strani povezan tudi s Slovenijo. Rodil se je malo pred koncem druge svetovne vojne v Bad Hallu v Gornji Avstriji. Študiral je slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Do leta 1998 je bil dopisnik in urednik revije Spiegel, nato pa se je povsem posvetil pisanju. V slovenščino imamo prevedene njegove knjige Smrt v bunkerju, v kateri pripoveduje zgodbo svojega očeta, gestapovca in esesovca, odgovornega za množične poboje in likvidacije na Slovaškem in v Galiciji, zbirko reportažnih esejev Kontaminirane pokrajine, leta 2020 pa je v prevodu Jerneje Jezernik izšla knjiga Ženska brez groba; poročilo o moji teti. V njej je opisal življenjsko zgodbo svoje pratete Pauline Bast - Drolc, s Slovencem poročene Nemke, ki so jo partizani po vojni odpeljali v taborišče, kjer je umrla; pokopana je neznano kje. Pisatelj o Pauline, ki ni bila nacistka, ni izvedel veliko, je pa do potankosti dokumentiral zgodbo njenih sorodnikov, prepričanih nacionalsocialistov. Po kruti ironiji usode je žrtev povojne oblasti postala prav 70-letna Pauline; drugi sorodniki so s svojimi prepričanji mirno živeli naprej. Pisatelj Martin Pollack je bil nesporna moralna avtoriteta; za svoje delo o travmatičnih poglavjih med- in povojne zgodovine je bil večkrat nagrajen, tudi z avstrijsko državno nagrado za kulturno publicistiko. Ob izidu slovenskega prevoda se je z Martinom Pollackom novembra 2020 pogovarjala Staša Grahek.

V velenjskem rudniku se po sinočnjem vdoru glinene gmote, ki je bil usoden za rudarja, nadaljuje iskanje še dveh pogrešanih. Proizvodnjo so ustavili, je povedal direktor Premogovnika Marko Mavec, ter ob tem zavrnil navedbe o neustrezni varnosti. Premier Robert Golob je napovedal državno pomoč družinam ponesrečenih. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor o interpelaciji ministra Poklukarja: Ni še znano, ali ga bodo podprli poslanci SD in Levice. - Mesec: Invalidsko podjetje CSS je treba ohraniti ali prezaposliti delavce, sicer likvidacije ne bo - Evropo v novem Trumpovem mandatu skrbi njegov odnos do evro-atlantskih povezav

Sinoči je v stoprvem letu umrl 39-ti ameriški predsednik Jimmy Carter. Združenim državam je predsedoval od leta 1977 do 1981, ko so svet pestile gospodarske in diplomatske krize. Za človekoljubno delo po odhodu iz Bele hiše je leta 2002 dobil Nobelovo nagrado za mir. Drugi poudarki oddaje: - Bolnišnice v Gazi vse pogosteje na seznamu tarč izraelskih napadov. - Slovenija precej povečuje obrambne izdatke. - Vse stopničke zmagovalnega odra prve tekme novoletne skakalne turneje zasedli Avstrijci, danes začenjajo turnejo skakalke.

Po smrti nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja se vrstijo izrazi sožalja, hkrati pa tudi ocene njegove kompleksne zapuščine. Kot je dejal Carterjev biograf Jonathan Alter, je treba razlikovati med njegovo politično in humanitarno zapuščino. V Združenih državah je Carter politično propadel, po drugi strani pa ima vidne zunanjepolitične dosežke, na primer mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. Kot dodaja Alter, si je Carter močno prizadeval za trajni mir, kar mu razumljivo ni vedno uspelo. Druge teme: - Letošnja inflacija je 1,9-odstotna. - Civilna iniciativa Snežnik s podpisi proti postavitvi vetrnic v občini Ilirska Bistrica. - Skupno več kot 17 let zapora za starše otroka, ki je na beograjski šoli v strelskem napadu ubil 9 ljudi.

Po Vatikanu tudi Cerkev v Sloveniji vstopila v sveto leto.Papež Frančišek v poslanici za svetovni dan miru poziva h kulturnim in strukturnim spremembam družbe.Inflacija na letni ravni ta mesec 1,9-odstotna, opolnoči podražitev pogonskih goriv.Umrl nekdanji ameriški predsednik Carter, številni se ga spominjajo kot glasnika miru in človekoljubnosti.Milanović in Primorac v drugi krog hrvaških predsedniških volitev.Civilna iniciativa Snežnik ministrstvu za naravne vire in prostor predala tisoč podpisov proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici.V Gazi se poleg vojne soočajo s hudim mrazom.V jedrski elektrarni v Krškem v študijo morebitnega podaljšanja obratovanja do 80 let.ŠPORT: Začetek novoletne skakalne turneje v znamenju Avstrijcev. Zmagal Kraft, Lanišek 15.Vreme: Jutri se bo ob morju lahko pojavila nizka oblačnost, drugod bo še precej jasno.

20. decembra se je v Mariboru rodil Fran Žižek, slovenski dramaturg, režiser, gledališki, radijski in televizijski ustvarjalec ter prevajalec. Umrl je leta 2008 v Medvodah. Vsestranski gledališki ustvarjalec, legenda slovenskega gledališča, je leta 1983 prišel tudi v studio tedanjega Radia Ljubljana in pripovedoval o svojem življenju in delu. Za svoje ustvarjanje je dobil največje nagrade in priznanja: dvakrat Prešernovo nagrado, več Borštnikovih priznanj in kar dve državni odlikovanji: red dela s srebrnim vencem in red dela z zlatim vencem. Ko danes poslušamo Frana Žižka, dobimo vpogled ne le v čase slovenskega gledališča, temveč tudi v začetke slovenske televizije in dela na radiu. Dragoceno pričevanje.

Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Mlada Gautami je imela zelo ljubečega sina in bila sta zelo srečna, vendar je sin nenadoma umrl, ko je dopolnil osem let. S tem se Gautami ni mogla sprijazniti, zato je tekala od vrat do vrat in ljudem tarnala: »To ne more biti res! Prosim, storite nekaj!« Vsak jo je poslal k nekomu drugemu po pomoč, dokler ji ni nekdo rekel: »Obišči Budo. Dosegel je visoko spoznanje in je zelo moder. Mogoče ti lahko on pomaga.« Nemudoma se je odpravila k Budi in ga rotila: »Ali mi lahko, prosim, pomagaš? Sin mi je umrl, vendar to ni prav. Prosim, nekako ga obudi od mrtvih. Oživi ga!« Buda ji je odvrnil: »Prav, vendar moraš najprej nekaj storiti.« Gautami je takoj privolila, zato je Buda nadaljeval z navodili: »Prinesi mi prgišče sezamovih semen.« Gautami je že hotela oddrveti, da bi izpolnila nalogo, ko jo je Buda ustavil in ji rekel: »Ne, ne, pod enim pogojem: prinesi mi prgišče sezamovih semen od družine, kjer ni še nihče umrl. Potem bom obudil tvojega sina.« Gautami je takoj stekla do prve družine na poti in jo prosila za nekaj sezamovih semen. Že so hoteli oditi po semena, ko jih je vprašala: »Še prej mi povejte, ali je kdo v vaši družini umrl.« »Da,« so ji odgovorili. »Umrl je naš oče in tudi naše matere ni več.« Enako je vprašala tudi druge družine in dobivala je podobne odgovore: »Moj dedek je umrl.« »Mojega brata ni več med živimi.« »Otrok mi je umrl.« Tako je potovala od vrat do vrat čez vse mesto in ni našla niti ene družine, kjer ni še nihče umrl. Potem je doumela, da je smrt neizogibna in da vsi umrejo ter da ni pravila, ki bi narekovalo, da najprej umrejo stari ljudje in šele nato mladi. Umirajo stari in mladi, pa tudi ljudje srednjih let in tudi otroci. »To ni nekaj, kar se dogaja le meni,« je spoznala. »Zgodi se vsem. To je dejstvo življenja.« Ko je to spoznala, je prenehala iskati in se odpravila pokopat svojega sina, potem pa se je vrnila k Budi. Buda jo je vprašal: »Kje so sezamova semena?« »Nimam sezamovih semen. Kremirala sem svojega otroka. Zdaj sem tu, da bi ti sledila in se učila dharme.« Postala je Budova učenka ter prakticirala njegove nauke in mislim, da je bila prva ženska, ki je dosegla stopnjo arhata in tako postala prva razsvetljena ženska tistega časa. * * * * Pomembno se je zavedati, da se boleče in travmatične izkušnje dogajajo številnim ljudem, vsem tako ali drugače. Bolj ko razumemo, da to doživlja veliko ljudi – da ni nekaj nenavadnega in da je na tem svetu to skoraj normalno –, bolj nam to lahko pomaga sprejeti svoje lastne težke izkušnje. Lahko razmišljamo takole: »Trpljenja je veliko. To seveda ni dobro, vendar se dogaja. Veliko ljudi doživlja podobno trpljenje. Kar se mi dogaja, se dogaja tudi drugim, zato ni to nič nenavadnega.« Tako lahko nekoliko globlje sprejmemo trpljenje. Prav tako postanemo sočutnejši. Čutimo, da nismo edini, ki trpimo, zato nismo več vklenjeni v svoje lastno trpljenje. Trpljenje je povsod. To v nas vzbudi občutek sočutja in odpre naše srce tudi za druge ljudi. To je izhodišče sočutja do drugih.

Slabe razmere v evropski avtomobilski industriji vse bolj vplivajo tudi na druge sektorje. Slovenska industrija jekla je zaposlenim tako začela vročati odločbe za čakanje na delo in skrajšan delovni čas. Druge teme: - Izrael tudi uradno prekinil sodelovanje z UNRWA-jem; prebivalci Gaze na robu lakote - V Španiji zaradi obilnih padavin po Valenciji zdaj težave v Barceloni; za Katalonijo velja najvišja stopnja opozorila na nevarnost - Umrl je legendarni producent Quincy Jones; med njegovimi dosežki tudi produkcija legendarnega albuma Thriller Michaela Jacksona

Koledar papeževih dogodkov v novembru in začetku decembra.Umrl je Gustavo Gutiérrez, oče teologije osvoboditve.Prvo srečanje Biblične šole Evangelii gaudium.

Umrl je dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. "Zaradi naštetih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatili slovensko kulturno krajino ter okrepili ugled slovenske države v mednarodnem prostoru" je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kot baletni solist je odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega Festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal je tudi medicino in delal kot zdravnik. V njegovem opusu je več kot 40 knjig in okoli 600 strokovnih člankov. O svojem življenju in ljubezni do baletne in glasbene umetnosti je pred letošnjim kulturnim praznikom pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

V 87. letu starosti je v nedeljo umrl fotograf Tihomir Pinter. Pred dvema letoma je bil gost na našem Radiu in v oddaji o kulturi ste slišali nekaj odlomkov o njegovem delu.

V Polhovem Gradcu je bil včeraj pogreb duhovnika msgr. Janeza Riharja, ki je leta 1990 oživil Rafaelovo družbo, katoliško središče Slovencev po svetu ter bil nato sedemnajst let njen ravnatelj. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je podčrtal pokojnikov izostren občutek za slovenske izseljence po svetu in skrb za izseljence ga je pripeljala tudi na Brezje. Msgr. Riharju se je pri pogrebni sveti maši poklonil tudi dolgoletni voditelj Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi Janez Pucelj. Več o pokojnem msgr. Riharju boste slišali tudi v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.

Umrl je Ismail Kadare, albanski pisatelj in pesnik, ki je v svojem delu pogosto obravnaval zgodovino in kulturo svoje države, s svojim pisanjem pa se je približal bralcem po vsem svetu. V slovenščino imamo prevedene tri njegove romane – General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj. Kadare, rojen leta 1936, je študiral v Tirani, pozneje je šel študirat v Moskvo – na Inštitut Maksima Gorkega. Ko se je leta 1960 vrnil v Albanijo, je postal novinar pod diktatorskim režimom Enverja Hodže. Leta 1990 je pobegnil na zahod. Leta 2010 je Ismail Kadare prišel v Slovenijo; tu je sodeloval na mednarodnem srečanju pisateljev Pen. Takrat se je s pisateljem na ljubljanskem gradu pogovarjal dr. Edvard Kovač. Odlomke iz njunega pogovora je prevedel Matej Juh. Brala sta Ana Bohte in Matjaž Romih. Foto: EPA

Franc Schreiner, spodnještajerski duhovnik in narodni buditelj, je izjemen pa hkrati, paradoksno, tudi tipičen predstavnik podeželskih kaplanov in župnikov, ki so si okoli leta 1900 na vso moč prizadevali v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmetaFranc Schreiner se je rodil leta 1872 v Lokavcih na Murskem polju. Za mašnika je bil posvečen leta 1896, glavnino svojega pastirskega dela pa je opravil v Dobrni (kjer je kot kaplan služboval med letoma 1900 in 1907), Žalcu (tamkajšnji kaplan je bil v obdobju 1907–1917) in, nazadnje, v fari Šentilj pri Velenju (dotično župnijo je vodil od leta 1917 do upokojitve leta 1938). Umrl je med drugo svetovno vojno, leta 1943. Zdi se, da je bilo vse njegovo dolgoletno pastirsko delovanje podloženo z eno samo mislijo: da se duhovnik, ki mu je resnično mar za vernike, nikakor ne sme skrivati za oltarjem, temveč mora stopiti med ljudi in si pošteno zavihati rokave, da bi jim pomagal – ne le v duhovno-verskem, ampak tudi ekonomsko-socialnem in kulturno-prosvetnem smislu. Zato je tako v Dobrni kakor v Žalcu in Šentilju energično ustanavljal hranilnice in zadruge, ljubiteljske pevske zbore in gledališke skupine, bralne krožke, gasilska društva. Da bi zagnal vso to civilno-družbeno infrastrukturo se ni pomišljal seči v lasten žep, za nameček pa je kmete seznanjal še z novimi poljedelskimi tehnikami in jih učil, kako navsezadnje ravnati s pridelkom kot tržnim blagom. Seveda pa Schreiner ni bil mož brez napak; v svojem gorečem in neutrudnem zavzemanju za slovenski narod kot katoliški narod – zdi se, da nacionalne ideje in evangeljskega sporočila sploh ni znal misliti neodvisno ene od drugega – je znal biti nepremišljen, navijaški, grob in konflikten. Njegove tarče pa niso bili le tisti, ki so še v Avstro-Ogrski simpatizirali z nemško nacionalno idejo; prav zagrizeno se je znal spraviti tudi nad sonarodnjake liberalnih nazorov. Franc Schreiner, skratka, ni bil svetnik. Bil pa je eden tistih mož, ki so si ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja z zavzetostjo, ki je danes tako rekoč nihče več ne premore, prizadevali in navsezadnje tudi uspeli v materialnem in kulturnem smislu dvigniti slovenskega kmeta iz revščine in zaostalosti. Na ta način so poskrbeli, da smo Slovenci kot narod stali in obstali tudi v moderni dobi, o čemer smo podrobneje govorili v predhodni oddaji. Njegov portret nam je za tokratne Sledi časa pomagal izrisati antropolog, dolgoletni predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Božidar Jezernik.   foto: župnik Franc Schreiner s šentiljskimi šolarji ob zaključku šolskega leta, sredi 30. let 20. stoletja

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 134Danes z nami Komotar Minuta. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 INTRO00:01:17 CIRILOV TEDEN00:02:33 CIRILOVI ZAČETKI00:06:31 SLUŽBA NA REVIJI00:10:00 RIMANIČ NE ŠTEKA AVTOV00:14:46 SEM 19 IN RAD BI HITER AVTO00:19:22 AVTI IN BEJBE00:21:16 KATERI AVTO BI SI KUPIL00:26:51 KAJ TI DOGAJA V OVINKU?00:29:13 NAJBOLJ ZANESLJIVI AVTI00:30:15 EKSTREMNE SITUACIJE IN IZKUŠNJE00:31:38 CIRIL SE JE LJUBCKAL V AVTU00:34:21 NAJBOLJŠI PRVI AVTO00:36:08 NISEM GLUP IMAM PA GLUPE MOMENTE00:38:25 KAKO JE BITI REVIEWER AVTOV00:41:54 NAJBOLJŠI / NAJSLABŠI AVTO00:43:19 ELEKTRIČNI AVTI?00:49:19 MOTORJI?00:50:57 ZAČETKI PODCASTA00:59:46 NAJLJUBŠI GOSTI?01:02:18 KAKO ŽIVETI S PODCASTOM01:07:19 REŠEVANJE PROBLEMOV01:11:00 ALI VERJAMEŠ V HOROSKOP?01:13:00 ALI POSLUŠAŠ PODCASTE?01:15:21 CIRILOVA VPRAŠANJA01:18:16 VPRAŠANJA POSLUŠALCEV01:23:26 OUTROPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 134Danes z nami Komotar Minuta. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 INTRO00:01:17 CIRILOV TEDEN00:02:33 CIRILOVI ZAČETKI00:06:31 SLUŽBA NA REVIJI00:10:00 RIMANIČ NE ŠTEKA AVTOV00:14:46 SEM 19 IN RAD BI HITER AVTO00:19:22 AVTI IN BEJBE00:21:16 KATERI AVTO BI SI KUPIL00:26:51 KAJ TI DOGAJA V OVINKU?00:29:13 NAJBOLJ ZANESLJIVI AVTI00:30:15 EKSTREMNE SITUACIJE IN IZKUŠNJE00:31:38 CIRIL SE JE LJUBCKAL V AVTU00:34:21 NAJBOLJŠI PRVI AVTO00:36:08 NISEM GLUP IMAM PA GLUPE MOMENTE00:38:25 KAKO JE BITI REVIEWER AVTOV00:41:54 NAJBOLJŠI / NAJSLABŠI AVTO00:43:19 ELEKTRIČNI AVTI?00:49:19 MOTORJI?00:50:57 ZAČETKI PODCASTA00:59:46 NAJLJUBŠI GOSTI?01:02:18 KAKO ŽIVETI S PODCASTOM01:07:19 REŠEVANJE PROBLEMOV01:11:00 ALI VERJAMEŠ V HOROSKOP?01:13:00 ALI POSLUŠAŠ PODCASTE?01:15:21 CIRILOVA VPRAŠANJA01:18:16 VPRAŠANJA POSLUŠALCEV01:23:26 OUTROPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Letos mineva 100 let od rojstva slikarja in grafika Jožeta Ciuhe. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, diplomiral je leta 1950. Na univerzi v Rangunu je med letoma 1959 in 1961 študiral budistično kulturo in filozofijo. Jože Ciuha je napisal tudi več literarnih del, čeprav je bil predvsem plodovit in razmišljujoč – ter tudi oblikovan likovni umetnik. Umrl je leta 2015. Leta 1981 je za naš radio pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.

Matjaža sem slišal v podkastu Odnosi so zakon govoriti o njegovem odnosu z bogom. Pa o tem, kako je poskusil vse vzhodnjaške prakse, preden je, kot pravi sam, postal Jezusov učenec. Izjemno pronicljiv sogovornik, ki ruši vse stereotipe o tem, kaj pomeni slediti nečemu višjemu. Ne pripada nobeni instituciji in ima samo enega šefa. Matjaž je model! Uživajte. Jaz sem zelo.

Iz Trsta so sporočili, da je v 85. letu starosti umrl zgodovinar, šolnik in borec za pravice Slovencev v Italiji Samo Pahor. Na poseben način si je prizadeval za uporabo slovenskega jezika v javnosti in v odnosu do italijanskih oblasti. Rodil se je slovenskim staršem leta 1939 v Trbovljah, kamor se je leta 1929 zaradi pritiskov fašizma in preganjanja izselil njegov oče, ki je bil na Tržaškem družbeno zelo aktiven učitelj. Zavedna družina se je v Trst vrnila po vojni, leta 1945. Samo Pahor je tam obiskoval slovenske šole. Od leta 1973 do upokojitve je bil profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek, kjer je prav tako opravljal naloge ravnatelja. Poučeval je tudi v Gorici. V letih 1992 in 1993 je bil predstavnik stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Decembra lani je prejel medaljo za zasluge Republike Slovenije.

Ještě zhruba před sto lety by povídání o umrlčích prknech bylo vzhledem ke končící zimě a příchodu jara velice aktuální. V dnešní době jde už jen o zajímavé prvky v krajině. Těmito prvky jsou takzvaná umrlčí prkna, která se dodnes, i když poskrovnu, nacházejí na Šumavě. Na tři z nich můžete narazit v Železné Rudě nedaleko Špičáku u kapličky sv. Antonína a sv. Barbory.

Ještě zhruba před sto lety by povídání o umrlčích prknech bylo vzhledem ke končící zimě a příchodu jara velice aktuální. V dnešní době jde už jen o zajímavé prvky v krajině. Těmito prvky jsou takzvaná umrlčí prkna, která se dodnes, i když poskrovnu, nacházejí na Šumavě. Na tři z nich můžete narazit v Železné Rudě nedaleko Špičáku u kapličky sv. Antonína a sv. Barbory.

Ještě zhruba před sto lety by povídání o umrlčích prknech bylo vzhledem ke končící zimě a příchodu jara velice aktuální. V dnešní době jde už jen o zajímavé prvky v krajině. Těmito prvky jsou takzvaná umrlčí prkna, která se dodnes, i když poskrovnu, nacházejí na Šumavě. Na tři z nich můžete narazit v Železné Rudě nedaleko Špičáku u kapličky sv. Antonína a sv. Barbory.

Ještě zhruba před sto lety by povídání o umrlčích prknech bylo vzhledem ke končící zimě a příchodu jara velice aktuální. V dnešní době jde už jen o zajímavé prvky v krajině. Těmito prvky jsou takzvaná umrlčí prkna, která se dodnes, i když poskrovnu, nacházejí na Šumavě. Na tři z nich můžete narazit v Železné Rudě nedaleko Špičáku u kapličky sv. Antonína a sv. Barbory.

Ještě zhruba před sto lety by povídání o umrlčích prknech bylo vzhledem ke končící zimě a příchodu jara velice aktuální. V dnešní době jde už jen o zajímavé prvky v krajině. Těmito prvky jsou takzvaná umrlčí prkna, která se dodnes, i když poskrovnu, nacházejí na Šumavě. Na tři z nich můžete narazit v Železné Rudě nedaleko Špičáku u kapličky sv. Antonína a sv. Barbory.

Celje bo med 3. in 6. aprilom gostilo 35. Mladinski pevski festival - Dramaturginja Marinka Poštrak prejme nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo - Umrl je slovenski violinist in violinski pedagog Igor Ozim.

Ještě zhruba před sto lety by povídání o umrlčích prknech bylo vzhledem ke končící zimě a příchodu jara velice aktuální. V dnešní době jde už jen o zajímavé prvky v krajině. Těmito prvky jsou takzvaná umrlčí prkna, která se dodnes, i když poskrovnu, nacházejí na Šumavě. Na tři z nich můžete narazit v Železné Rudě nedaleko Špičáku u kapličky sv. Antonína a sv. Barbory.

Ještě zhruba před sto lety by povídání o umrlčích prknech bylo vzhledem ke končící zimě a příchodu jara velice aktuální. V dnešní době jde už jen o zajímavé prvky v krajině. Těmito prvky jsou takzvaná umrlčí prkna, která se dodnes, i když poskrovnu, nacházejí na Šumavě. Na tři z nich můžete narazit v Železné Rudě nedaleko Špičáku u kapličky sv. Antonína a sv. Barbory.Všechny díly podcastu Výlety můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.

Italijanski otok Lampedusa, ki se sooča z največ prihodi migrantov doslej, je danes obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zavzela se je za enoten evropski odziv in predstavila akcijski načrt v desetih točkah za reševanje migracijskega pritiska. Kot je dejala, ima Unija kot del mednarodne skupnosti obveznost, ki jo je vedno izpolnjevala. Po njenih besedah se bo Evropa sama odločila, kdo bo prišel v njeno skupnost in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci in trgovci z ljudmi. Druge teme: - Nemčija še brez odločitve glede dobave raket dolgega dosega Ukrajini. - Svetovni dan varnosti pacientov opozarja na dejavno vlogo bolnikov v sistemu. - Umrl je prvi predsednik slovenskega državnega sveta Ivan Kristan.

Umrl je Sašo Hribar. Za vedno je umolknil glas, ki je prek radijskih valov in televizijskih ekranov navduševal z imitacijo glasov drugih in s svojim izjemnim talentom, humorjem ter pronicljivostjo nastavljal ogledalo politiki in družbi. Drugi poudarki oddaje: - Močan potres v Maroku zahteval najmanj 296 življenj. - V središču vrha G20 posledice vojne v Ukrajini in podnebnih sprememb. - Naše košarkarje na svetovnem prvenstvu danes čaka še tekma za 7-mo mesto proti Italiji; v finalu jutri v boj Nemčija in Srbija.

Odmeva novica, da naj bi vodja ruske najemniške vosjke Wagner Jevgenij Prigožin umrl v sinočnjem strmoglavljenju letala pri Moskvi. Njegovi privrženci trdijo, da je bilo letalo sestreljeno, in s prstom kažejo na ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katerim je Prigožin prišel navzkriž po spodletelem oboroženem uporu konec junija. Drugi poudarki oddaje: - Vlada bo potrdila interventni zakon za pomoč prebivalcem in podjetjem po ujmah. - Japonska ob nasprotovanju sosednjih držav začela izpuščati v morje vodo iz nuklearke Fukušima - Tina Šutej ponovila lanski uspeh, na atletskem svetovnem prvenstvu četrta v skoku s palico

Iz Svetega Lovrenca v občini Prebold poročajo, da je zgodaj popoldne v razgretem avtomobilu umrl otrok. Po zdaj znanih podatkih je nekaj pred 13-o uro otrok iz še neznanega razloga ostal zaprt v vozilu na soncu. Otroka je opazil mimoidoči ter mu nudil prvo pomoč, odzvali so se tudi lokalni gasilci, prav tako so aktivirali vojaški helikopter iz Maribora, a je otrok umrl na kraju dogodka. Na policijski upravi Celje še zbirajo informacije o dogodku. Preostale teme oddaje: - Vsako minuto mora dom prisilno zapustiti 20 ljudi - Kijev in druga ukrajinska mesta znova tarče obsežnih napadov - Zelene in trajnostne rešitve največji potencial naše države - Janković in šest soobtožencev oproščenih v zadevi parkirišča Stožice

Ustavno sodišče vnovič razpravlja o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Ali bodo ustavni sodniki danes sprejeli kakšno odločitev, ni mogoče napovedati. O razmerah na RTV v državnem zboru je v okviru poslanskih vprašanj govoril tudi premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Dan slovenske diplomacije v znamenju kandidature države za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov - Bencin se bo opolnoči znova pocenil, dizelsko gorivo in kurilno olje pa se bosta podražila - Umrl je pesnik, dramatik in prevajalec Veno Taufer

V tem delu izveš štiri stvari, za ceno ene! Izveš kako biblijsko kakati, zakaj je umrl bruce lee, kateri sadež so najemali in pa katero mesto je “One mile city”! Srečno poslušanje! … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Izrednih razmer v zdravstvu ni, ustvarjajo jih interesne skupine. S temi besedami se je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan odzval na kaotične prizore z urgenc. Napovedal je sistemski nadzor ljubljanske in mariborske urgence in reformo urgentnih centrov. Druge teme: - V 83. letu starosti umrl legendarni brazilski nogometaš Pele, trikratni svetovni prvak in pionir vzpona nogometa kot najbolj priljubljenega športa na svetu - Prebivalce Kijeva prebudile sirene za opozarjanje na nevarnost raketnih napadov, Slovenija v Ukrajino pošilja tri reševalna vozila - Odnosi med Kitajsko in Tajvanom vse bolj napete; Tajpej v nakup najnaprednejšega ameriškega orožja, oborožuje se Japonska, pomoč pripravljena poslati Avstralija

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem. Povezava do videoposnetka

V Moskvi je sinoči v 92 letu starosti po hudi in dolgotrajni bolezni umrl zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, ki je krmilo sovjetske partije prevzel leta 1985. Gorbačov, tudi Nobelov nagrajenec za mir, je odigral ključno vlogo v prizadevanjih za končanje hladne vojne. Drugi poudarki oddaje: - Pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi energetske draginje bo danes potrjeval državni zbor. - Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta je dobila Kristina Kočan. - Prepričljiva zmaga slovenskih odbojkarjev nad nemškimi za uvrstitev v osmino finala svetovnega prvenstva.

Državni zbor je sinoči potrdil novo vlado s 53-imi glasovi, sledila je primopredaja poslov med Janezom Janšo in Robertom Golobom. Zdaj že nekdanji premier je nasledniku zaželel, da bi obdržal tempo, kot ga je imela odhajajoča vlada. Da nova zaradi razmer doma in v tujini tudi ne bo imela lahkega dela, pa je med drugim dejal Golob. Vlada je na prvi seji napovedala revizijo kadrovanj v minulih dveh letih in pol ter opravila več zamenjav. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Evropska komisija ocenila, da Hrvaška izpolnjuje merila za prevzem evra, ter potrdila poljski načrt za okrevanje in odpornost. Praznovanje 70-letnice vladanja britanske kraljice Elizabete Druge se začenja z veliko vojaško parado v Londonu. Umrl je častni škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša; v Trstu so se poslovili od pisatelja Borisa Pahorja.