Podcasts about njegov

Tektit je eden najbolj skrivnostnih kamnov na Zemlji — kamen, ki v sebi združuje energijo neba in zemlje, ognja in svetlobe, uničenja in ponovnega rojstva. Njegov izvor sega daleč v kozmično preteklost: nastal je ob udaru velikega asteroida v Zemljo, ko se je del materije talil, preoblikoval in izstrelil v ozračje. Tam se je ohladil v obliki naravnega stekla, ki ga danes poznamo kot tektit.Redki so primeri popolnoma okroglih ali oglatih oblik — večina tektitov je nepopolnih, a prav v teh organskih linijah se skriva njihova moč. Tektit ni “popoln kamen”, ampak priča o preobrazbi pod najvišjim pritiskom, in ravno zato nosi energijo transformacije, čiščenja in duhovnega preporoda. Podarimo vam ga ob nakupu nad 85 evrov, vse do 15.11.2025.Dodatno pa smo za 50 % znižali ceno knjigo Darilo teme. Zapomnite si - vsaka stvar, ki jo imamo za slabo, nosi v sebi darilo.

Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in tu se seznam njegovih dejavnosti še ne konča. Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik Prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa Priznanja Državnega sveta in Samčeve nagrade Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo zdaj prepušča drugim – mlajšim rodovom. In kakšni so zdaj njegovi načrti?

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani se je v četrtek, 9. oktobra, začela še nova sezona abonmaja FKK – Filharmonični klasični koncerti Slovenske filharmonije. Pred Orkester Slovenske filharmonije je kot gostujoča dirigentka vnovič stopila Francozinja Lucie Leguay, ki je orkester sicer vodila že na uvodnem koncertu letošnjega abonmaja SOS (1. 10.). Kot solist se je v Beethovnovem 2. klavirskem koncertu predstavil njen rojak Alexandre Tharaud, spored pa sta dopolnili še uvertura k operi Neobljudeni otok Josepha Haydna in »simfonija simfonij«, kot je bil tudi naslovljen koncert – Beethovnova 5. simfonija. Orkester Slovenske filharmonije je v novo abonmajsko sezono FKK krenil z izrazito klasičnim programom dveh dunajskih klasikov, pri čemer bi v klasicizem zazrt solistični koncert zaradi njegove narave bržkone lahko pripisali tudi Mozartu. Uvertura k operi Neobljudeni otok Josepha Haydna je uvodoma izzvenela v znamenju priostrenih kontrastov med vihraniškimi viški in bolj uglajenimi, galantnimi deli, obsežnejši del sporeda pa je pripadel Beethovnu. Še pred odmorom je v 2. klavirskem koncertu, nastalem v skladateljevem zgodnjem ustvarjalnem obdobju, kot solist nastopil francoski pianist Alexandre Tharaud. Njegov pristop k Beethovnu je bil nadvse občuten; za nekaj čarobnih trenutkov je s plastično igro in številnimi zadržki poskrbel predvsem v spevnem Adagiu in igrivem Rondoju, po drugi strani pa bi bil v prvem stavku lahko artikulacijsko odločnejši. Se je pa Tharaud organsko zlil z orkestrom in dirigentko Lucy Leguay, ki je skrbela za zgledno komunikacijo med solistom in orkestrom. Pianistova izbira intimnega dodatka – pretanjeno podane Bachove Siciliane – tako ni presenetila. Orkester je bil v Beethovnovi 5. simfoniji zvokovno urejen, pri čemer so za pridih avtentičnega zvena z začetka 19. stoletja poskrbela trobila brez ventilov. Če je bil pulz v dramatičnem, z »motivom usode« zaznamovanem prvem stavku mestoma malce majav, ga je Leguay v nadaljevanju konsolidirala, v osrednjih dveh stavkih ob izdatni pomoči solistov poskrbela za celo paleto izraznih odtenkov, v zmagoslavnem sklepu, kjer svetloba C-dura »premaga« temo c-mola, pa morda kar malce preveč navdušeno pohitrila.

Kako jedno ime, i posle osam dugih vekova, i dalje izaziva nemir? Njegov život počinje kao legenda o Temudžinu, dečaku poniklom u mongolskim stepama, prepuštenom gladi i izdajama, bez ikakve garancije da će doživeti sledeću zimu, a završava se kao istinita priča o zastrašujućem i surovom vladaru koji je ujedinio plemena, oborio carstva i stvorio najveću svetsku imperiju u istoriji koja se prostirala od Pacifika do granica Evrope. Džingis-kan je danas tema razgovora istoričara i kumova, Nikole Đukića i Nikole Šipke, u kome nas uvode u svet Mongola - u stepe gde je preživljavanje bilo pitanje veštine, ali i u svet discipline, vojničke inovacije i političke genijalnosti.

Nekega mrzlega večera sta Luka in Maja spet razvila zemljevid in sedla k toplemu kaminu. "Danes rabiva zgodbo, ki greje," je rekel Luka. Njegov prst je drsel po Karavankah. "Na! Drvodelov vrh! To zveni kot kraj, kjer znajo poskrbeti za ogenj in toploto." Vir:  Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Google Earth

15. septembra je grafik in slikar Karel Zelenko dopolnil sto let. Rodil se je v Celju. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je končal še specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Zelenko sodi med najuglednejše predstavnike ljubljanske grafične šole. Njegov likovni jezik se je zelo zgodaj izoblikoval in ostal ves čas nespremenjen. Izvor navdiha za izrazito figuralen motivni svet je realno življenje in izkustvo. Čeprav se je preizkušal v različnih medijih, ostajajo najbolj izrazite njegove črno bele jedkanice, v katerih govori samo črta. Vabimo vas, da ob stoti obletnici rojstva Karla Zelenka poslušate pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2002 posnela Vida Curk.

Specializirano državno tožilstvo je včeraj vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu zaradi domnevnega nedopustnega vmešavanja v delo policije, kar premierju očita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Gre za novo poglavje zgodbe, ki traja že skoraj tri leta. Tatjana Bobnar je tožilstvo in komisijo za preprečevanje korupcije o domnevnih pritiskih obvestila, ko je bila še ministrica, policija je premierja kazensko ovadila pred nekaj manj kot letom; dva postopka proti njemu vodi tudi KPK, in to zaradi domnevnega vmešavanja v delo policije in afere Karigador. V oddaji tudi o tem: - Vladimir Putin: Nato je v vojni z Rusijo, Moskva pa namesto napadov na Evropo išče vrnitev k diplomaciji. - Izraelsko ravnanje proti človekoljubni flotilji pred Gazo sprožilo množične proteste po vsem svetu. V Italiji splošna stavka. - Celjski nogometaši konferenčno ligo začeli z zmago proti atenskemu AEK

Stranka Gibanje Svoboda je na današnjem volilnem kongresu, prvem doslej, za nov štiriletni mandat na čelu stranke potrdila premierja Roberta Goloba. Ta je bil edini kandidat, vendar očitno uživa zaupanje stranke, ki jo bo popeljal tudi na parlamentarne volitve. Golobu je glas podelilo 326 delegatov, pet jih je bilo proti. Ostali poudarki oddaje: - Združeni narodi: svet se ne bi smel pustiti ustrahovati Izraelu. - Rusija nad Ukrajino ponoči izstrelila skoraj 600 brezpilotnikov. - V samostanu Stična na Dolenjskem se danes druži več tisoč mladih.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.Mnogovrstni umetnik, ki se poigrava z oblikami, formami, beži pred njimi – in govori o vlaku, za katerega si želi, da bi odpeljal s tega razčlovečenega sveta, ki mu vladajo Kralji Ubuji in se sprašuje, zakaj ljudje še vedno upoštevamo nepravične zakone vladajočih, brezčutnih, groteksnih figur, ki jih sam ne more več šteti za človeška bitja, vendar se jim zna upirati, z umetnostjo, ironijo, s humorjem ... Eden izmed najizvirnejših glasov lutkovne in animirane umetnosti – Matija Solce, ki je med drugim tudi doktoriral na Praški gledališki akademiji DAMU, se ne izpostavlja le kot umetnik na odrih, trgih in ulicah širom sveta, ali kot učitelj, akademski profesor, ampak hoče v prve vrste tudi takrat, ko gre za pravičnost in človečnost nasploh, ko gre za obstoj Gaze ... Pravi, da je zlomljen zaradi dogajanja na tem pogorišču, pokopališču človešnosti, zaradi ljudi, otrok in umetnikov, ki so že odšli, odhajajo zdaj, ko stradajo in umirajo ... Zavzema se za umetnost z odgovornostjo do sveta, za kreacijo, ki vpliva na družbo v globalnem smislu in spodkopava politiko kapitalizma ... Vseeno, čeprav številne nagrade in brezštevilna priznanja zanj niso merilo za umetniško vrednost, umetnika in njegove stvaritve, nazadnje je na letošnjem, 13. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, prejel glavno nagrado za predstavo Harms je kriv! Predstava je premiero doživela prav v dneh začetka ene najhujših, izraelskih agresij na Gazo, ki še traja in traja ... Fotografija: Lutkovno gledališče Maribor  

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCast Bio je kralj koji je želeo Evropu, a ostao upamćen po nemirima na Balkanu. Milan Obrenović je prva krunisana glava moderne Srbije, čovek u kojem su se sudarali ambicija i slabost, šarm i nesigurnost, evropski sjaj i balkanska drama. Njegova vladavina nije bila linearna priča o usponu i padu - bila je niz lomova, kontradikcija i odluka koje su Srbiju približavale Zapadu, ali je istovremeno gurale u nestabilnost. Njegov put od maloletnog kneza do prvog kralja obnovljene Srbije obeležili su i diplomatski uspesi i politički lomovi, ali i duboko lične drame. Iza glamura dvora i evropskog šarma krio se čovek rastrzan između ličnih strasti, zavisnosti od velikih sila i nemilosrdne balkanske stvarnosti. Istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača, u najdužoj epizodi do sada, otvaraju pitanja koja prate Milana do danas: kako je izgledao njegov politički savez sa Austrougarskom, koliko je Srbija platila cenu rata sa Bugarskom, šta se zaista događalo iza zatvorenih vrata braka sa kraljicom Natalijom i zbog čega je abdikacija izgledala kao beg od sopstvenog života?

Poleg štajerskega in koroškega slovarja zanimivih izrazov je na trg pred kratim prišel tudi dolenjski. Njegov avtor sicer ni avtohtoni Dolenjec, je pa Boštjan Narat v letih življenja z domačini govorico ponotranjil in jo vzel za svojo.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Izpostavljamo odprtje Festivala Maribor, ki letos poteka pod geslom Zdaj ali nikoli. Njegov umetniški vodja, klarinetist Mate Bekavac, je program usmeril v raziskovanje časa, na sporedu pa bo štirinajst koncertov. V Medani se začenja petnajsti festival sodobne glasbe – Brda Contemporary Music Festival. Programsko ga snuje tolkalec in mojster improvizirane in sodobne jazzovske glasbe, Zlatko Kaučič. Literarni kritik, dramaturg in politik Aleksander Zorn je izdal novo delo. V svoji »intelektualni avtobiografiji« z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo se sprehodi skozi vse glavne postojanke svojega življenja.

Na anatolski planoti v osrednji Turčiji so arheologi odkrili nov jezik, imenovan kalašemščina. Njegov zapis so odkrili pred dvema letoma na glineni tablici na območju arheološkega najdišča Hatuše, prestolnice nekdanjega hetitskega imperija. Gost oddaje je dr. Luka Repanšek, predavatelj na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam je pojasnil to odkritje (Na fotografiji: Hatuša, vir: turško Ministrstvo za kulturo in turizem / Umut Özdemir).

V Dolinškovem kozolcu na Šmarčni po njegovi prenovi od leta 2014 obiskovalcem ponujajo na ogled etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja. Ciril Dolinšek z družino že več kot petnajst let skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in kmečkih običajev in njegovo dolgoletno delovanje je prepoznalo gibanje Kultura–Natura Slovenija, ki mu je podelilo mednarodno priznanje Naša Slovenija 2025. Njegov kozolec z bogato zbirko okoli 750 predmetov iz obdobja med 1800 in 1960, kot sam pravi iz obdobja pred množično plastiko, si je ogledala in spoznavala naša dopisnica Suzana Vahtarić. Na fotografiji Dolinškov kozolec, avtor: Jože Hvala

Umjetnik koji u svom stvaralačkom radu sublimira trajne, univerzalne, ljudske i estetske vrijednosti. On je Samir Sinanović, iz Sanskog Mosta, u Bosni i Hercegovini. Njegov medij i vrhunski izražaj je umjetnička fotografija, a povod našem razgovoru je njegova četvrta, netom objavljena knjiga umjetničke fotografije "Homo faber", priređena pod uredničkim vođstvom velikog umjetnika, akademika i profesora Mehmeda Akšamije.

Švicarsko-francoski vsestranski umetnik Charles-Édouard Jeanneret (1887–1965) je od leta 1920 znan pod psevdonimom Le Corbusier. Rodil se je v francoskem delu Švice, a je leta 1930 z naturalizacijo pridobil francosko državljanstvo. Njegova ustvarjalna pot je trajala pet desetletij in je obsegala različna umetniška področja, kot so slikarstvo, kiparstvo, urbanizem, dizajn, Le Corbusier je bil tudi odličen risar in pisec, predvsem pa je bil arhitekt, saj je prav v arhitekturi pustil močan, prepoznaven in neizbrisljiv pečat – danes namreč velja za enega od začetnikov moderne arhitekture, njegovi projekti pa so bili realizirani v Evropi, na Japonskem, v Indiji ter v Severni in Južni Ameriki. Če želimo razumeti Le Corbusierjeve projekte, moramo poznati njegova radikalna in strogo strukturirana stališča. Pri tem pa je bistveno, da on ni želel zgolj graditi hiš ali mest – želel je preoblikovati način življenja ljudi. Le Corbusier je namreč dojemal sodobni svet kot kaotičen in neučinkovit, in je verjel, da lahko arhitektura ponovno vzpostavi socialno harmonijo. Ob 60. obletnici njegove smrti pretresamo njegovo delo – kaj je zanj značilno, kaj vse zaobsega in ali je prestalo test časa. Gosta sta arhitekta prof. dr. Aleš Vodopivec in izr. prof. Aljoša Dekleva. Foto: Wikipedija

Podržite nas na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastMustafa Golubić je jedno od onih imena koja i danas izazivaju više pitanja nego odgovora. Rođen krajem XIX veka, 24. januara 1891. u Stocu, Hercegovina, odrastao u vremenu ratova, prevrata i velikih ideoloških borbi, Golubić je prošao put od bosanskog revolucionara i učesnika Mladobosanskog pokreta, preko borca u Balkanskim i Prvom svetskom ratu, do navodnog agenta Kominterne sa mrežom kontakata širom Evrope, Azije i Latinske Amerike. Njegov lik obavijen je misterijom i legendama: priče govore da je poznavao Lenjina i Staljina, da ga se kralj Aleksandar plašio, da je učestvovao u organizovanju vojnog puča 27. marta, da je imao desetine ili stotine lažnih identiteta i da je bio ključna figura sovjetske obaveštajne mreže na Balkanu. Ali, koliko od svega toga zaista stoji? Da li je Mustafa Golubić bio vrhunski špijun, ili je deo njegove biografije pažljivo građen u posleratnoj mitologiji i propagandi? Koje su činjenice potvrđene dokumentima, a koje su samo prenaduvane priče koje su se decenijama prepričavale? U ovoj epizodi podkasta, istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača pažljivo razmatraju svaki deo njegove biografije - od detinjstva i mladosti, preko uloge u ključnim istorijskim događajima XX veka, do tragičnog kraja u okupiranom Beogradu 1941. godine. Kroz razgovor otkrivamo kako se stvaraju istorijski mitovi, zašto Golubić i dalje izaziva fascinaciju, i koliko je teško odvojiti istinu od obmane kada su u pitanju ljudi iz senke.

Ali je predsednik vlade Robert Golob politično pritiskal na policijo, kot trdita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi policist Boštjan Lindav? To preverja komisija za preprečevanje korupcije. V osnutku ugotovitev, ki ga je KPK Golobu poslala pred mesecem dni, naj bi bila ugotovitev, da se je to zgodilo. Njegov zagovornik Stojan Zdolšek pa vztraja, da kršitve integritete ni bilo, in pričakuje, da bo komisija postopek ustavila. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi za konec vojne v Ukrajini ponudila zamenjavo ozemelj. Kijev svari pred popuščanjem Moskvi. - Združeni narodi obsojajo poboje novinarjev Al Džaire v Gazi. Izrael trdi, da so bili povezani s Hamasom. - Novi trener nogometašev Olimpije je Nizozemec Erwin van de Looi

Ivo Sanader, nekadašnji premijer i predsjednik HDZ-a, izašao je na uvjetnu slobodu. Njegov odvjetnik kaže da se neće baviti politikom. Sve je spremno za središnju svečanost u Kninu: Hrvatska slavi 30. obljetnicu Oluje, akcije u kojoj je oslobodila petinu teritorija. Civilne organizacije podsjećaju na žrtve Oluje, upozoravaju: Stradavali su uglavnom Srbi.

"Ima ljudi čiji su životi osobito pogodni da se iskažu kroz cvjetiće. Prepuni su jednostavnih zgoda s dubokim porukama. I samo jedna zgoda, jedan cvjetić, nerijetko uspijeva snažno, gotovo u punini, izreći njihovu osobnost, njihov život, njihov odnos prema Bogu i ljudima." Stjepan Lice

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.

Janez Rutar, mizar in glasbenik iz vasi Vrbovo v občini Ilirska Bistrica, je eden od dveh letošnjih nagrajencev šole za podjetnike, ki so jo med februarjem in junijem izvedli v postojnskem podjetniškem inkubatorju Perspektiva. Njegov izdelek, bobnarske palice, izdelane iz slovenskega lesa, je bil izbran za najperspektivnejšo podjetniško idejo. Ključna inovacija, ki jo je pri tem razvil, pa je premaz, ki bobnarjem zagotavlja dober oprijem. "Konkurenca je velika, vsekakor so tu tudi svetovne firme. Sem pa naredil dober oprijem palic. In prvi odziv slovenskih bobnarjev je pozitiven", pravi Rutar, ki ga glasba spremlja že štiri desetletja. Ob glasbenem ustvarjanju pa je rasla tudi družinska delavnica, v kateri nastajajo igrače in učni pripomočki iz lesa.

Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.

"Vojne je konec in jaz moram oditi. Moje slike bi morale biti razstavljene v muzejih po vsem svetu." To naj bi bile zadnje besede Egona Schieleja in so tudi eden od napisov z razstave Čas pretresov – zadnja leta Egona Schieleja: 1914–1918, ki sta jo v Leopoldovem Muzeju na Dunaju sokurirali Kerstin Jesse in Jane Kallir in na kateri je predstavljenih 130 njegovih del. Kot pove naslov, se razstava osredotoča na njegovo pozno obdobje ustvarjanja, ki je turbulentno, a hkrati umetniško zelo zanimivo, saj ta avstrijski ekspresionistični slikar takrat ustvarja kot realist in sanjač. Ali kot med drugim v pogovoru pove Kerstin Jesse, so takrat tudi njegove upodobitve figur bolj voluminozne, bolj plastične. Barvna obdelava, na primer na koži ali oblačilih, se prav tako nagiba k bolj realističnemu prikazu. Več o razstavi in Schilejevemu poznem ustvarjanju pa v pogovoru z omenjeno kuratorko. Foto: Detajl s slike z naslovom Mati z dvema otrokoma II (1915), ki je v lasti Leopoldovega muzeja, avtor fotografije Gregor Podlogar

Ja sam Aleksandra Vančevska, geštalt terapeutski savetnik i UKCP terapeut pod supervizijom. Cilj mi je da kreiramo prostor gde se uspeh sastaje sa spokojem. Želim da podržim one koji u životu dosta postižu da nauče kako da stave negu sebe, autentičnost i ispunjenje na prvo mesto, a da pritom ostanu uspešni u onome što rade.

Mate Antološ je sin hrvatskih imigranata, koji su 1962. doselili u Australiju. Rođen je 1971. u Melbourneu. Antološ pisanjem pokušava prebroditi gubitak svojih roditelja, koji su preminuli prije nekoliko godina. Njegov drugi roman The Fall se nadovezuje na prvi The Uneasy Silence, u kojemu opisuje društveno ekonomske romjene koje je tijekom vremena uočio na poluotoku Mornington, istočno od Melbournea. Njegov drugi roman, The Fall će biti predstavljen u Morningtonu, 15.lipnja ove godine.

Pridruži se Human LAB zajednici – 7 dana BESPLATNO

Milivoje Bata Bozovic je trenutno kosarkas Borca Zemun i novi je gost Jao Mile podcast-a a kroz karijeru igrao za Lavove 063, OKK Beograd, Hemofarm, Buducnost, Vojvodinu, Kakanj, Slobodu iz Tuzle, Zenicu...Njegov kosarkaski put bio je prekidan dva puta usled kidanja ligamenata kolena. 00:00:00 Uvod gost 00:02:30 Sezona u Zemunu00:05:55 Sezona u Zemunu00:16:50 EL, Zvezda, Partizan I F400:22:30 KLS00:24:25 Odrastanje, mastanja i uzori00:32:17 Prelazak u seniore00:39:40 MEGA00:45:15 Hemofarm i povreda00:59:00 Italija i Napulj01:09:30 Povratak posle povrede01:21:08 Bosanska turneja01:29:30 Najtezi protivnik01:34:23 Najveci talenat01:40:30 Planovi za posle kosarke i sta ti je kosarka dobela u zivotu01:45:10 Savet za mlade01:46:50 Petkorka saigracaThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic

Zoran Mušič - slikar, ki je v tišini kraške krajine iskal večnost, v grozi Dachaua pa človečnost. Rojen v Bukovici, ustvarjal v Benetkah in Parizu, danes pa se njegova dela - v času Evropske prestolnice kulture - vračajo domov. Na Dobrovem, v Štanjelu in v Gorici so postavljene razstave, ki ne govorijo le o umetniku, ampak o 20. stoletju samem.V njegov atelje je smela vstopiti le redkokatera oseba - ena izmed njih je bila Nelida Nemec. Z njo se bomo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjali o Mušiču, kakršnega je sama doživela: o umetniku, ki je risal smrt, da bi ohranil dostojanstvo življenja. O tem, kako je nastajala razstava, o odzivih javnosti in o vrednosti Mušičeve zapuščine za Primorsko in Evropo. Z Nelido Nemec se je pogovarjala Nataša Uršič.

Za Primoža Rogliča se je letošnji Giro končal na začetku zadnjega tedna, ko je še četrtič padel. Njegov odstop in dirko komentira direktor Dirke po Sloveniji Bogdan FInk.

Ljudje smo nagnjeni k temu, da hitro sodimo druge: po videzu, vedenju, hoji, obleki, govorjenju, delu … In kolikokrat se zelo motimo! Zunanji blišč ali eno samo dejanje, pa naj bo dobro ali slabo, namreč še ne pokažeta vse resnice o človeški osebi, ki je skrita globoko v njeni notranjosti. V Lukovem evangeliju nam Kristus to situacijo predstavi s priliko, v kateri sem jaz, ki sodim drugega, predstavljen z brunom v očesu, z veliko oviro torej. Moje oko ni čisto, ni svobodno, brez prave luči je, zato drugega napačno sodim. Kristus nas zato povabi, naj se zazremo v modrost narave: »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu« (Lk 6, 43-44). Že v Prvi Mojzesovi knjigi, v pripovedi o stvarjenju, spoznamo dve pomenljivi drevesi: drevo življenja in drevo spoznanja, katerega sad prinaša smrt. To sta pravzaprav dve temeljni izbiri, ki ju ima človek: ali sprejme odnos z Bogom, ga upošteva in ljubi in je tako deležen njegovega življenja, ki je pravzaprav edino življenje, ki ne mine. Ali pa v ta odnos ne vstopi, marveč se zadovolji s spoznanjem, postavi temelj svojega življenja na človeški razum in logiko. Zato tudi med sadovi Duha zaman iščemo posameznikove sposobnosti in uspehe, ampak so ti vezani na odnose, na občestvo z Bogom in z drugimi ljudmi. Apostol Pavel jih v pismu Galačanom našteva: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. To niso muhe enodnevnice, ampak življenjske drže, ki zorijo počasi in se kot sad zdravega drevesa najresničneje razodenejo predvsem takrat, ko se na obzorju življenja pojavijo preizkušnje. Taki sadovi razodevajo, da je v človeku navzoče Božje življenje, da so korenine njegovega srca v Bogu in ne v močeh in stvareh tega sveta. Torej ne gre samo za človekovo dobro voljo, ampak za njegovo sodelovanje z Bogom, ki more v njem zasaditi in obroditi dobre sadove. Takim ljudem pravi sv. Avguštin: Ljubi in delaj, kar hočeš! Če je tvoja resnica ljubezen, namreč ne moreš delati slabega. Najdragocenejše drevo, ki rojeva sad življenja, pa je križ. Njegov sad je Kristus, zreli sad Božje in človeške ljubezni, do konca darovan za odrešenje človeka. V njem je izvir vsakršne duhovne rodovitnosti. V cerkvi sv. Klemena v Rimu je v apsidi Cerkev predstavljena kot bujna trta, ki poganja iz križa, vsak poganjek pa prinaša svoj sad, ki zori v kristjanih. Trajni sadovi torej izvirajo iz sodelovanja med Bogom in človekom. Ni dovolj, da se človek trudi biti dober, biti mora naseljen s tisto Dobroto, ki dobro ne le želi, ampak ga more tudi uresničiti, kot pravi veliki ruski filozof in teolog Vladimir Solovjov.

V Carigradu naj bi se danes začeli mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino, prvo neposredno mirovno srečanje delegacij obeh držav po treh letih. Obe delegaciji sta v Turčiji, a se pogovori še niso začeli. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je najprej v Ankari sešel s turškim kolegom Redžepom Tajipom Erdoganom, Vladimir Putin pa je v Carigrad poslal uradnike na nižjih položajih, povečini svetovalce in namestnike ministrov. V oddaji tudi: - Generalni sekretar Nata Rutte je na srečanju zunanjih ministrov zaveznic v Antalji pozdravil napoved Slovenije o zvišanju obrambnih izdatkov na 2 odstotka BDP še letos - K prvemu padcu slovenske gospodarske rasti po več kot štirih letih sta najbolj prispevala zmanjšanje naložb in menjava s tujino - Rešitve za težave turških delavcev, ki so obtičali v Orehku, iščejo predstavniki več pristojnih služb

Otrokom se zdi grozno in neverjetno, da je Juda Iškarijot izdal Jezusa. Njegov učenec je bil, poslušal ga je in hodil za njim, potem pa … Nemogoče! Marija pa jih vpraša: “Mislite, da ga vi ne bi mogli izdati?” Začelo se je izpraševanje vesti.

Piše Bojan Sedmak, bere Igro Velše. Teodor Lorenčič je pisec z neobičajno bio- in bibliografijo. Na pragu svojega osmega desetletja iz življenjskih rokavov vleče močne karte za igro, ki jo vztrajno preizkuša po svojih pravilih. Ta zastavlja iz vitalizma v javnih in zasebnih prizadevanjih za svojevrsten individualizem, zaradi katerega nemalokrat prihaja v konflikte z različnimi družbenimi omejitvami. Bodisi kot univerzitetni tajnik, županski kandidat, domiselni vstajnik, strankarski posrednik, diplomiran filozof, obrtnik stolar, kolumnist, karateist … Še največ svobode je imel in ima kot pesnik, a tudi ob vstopanju v poetsko areno pred več kot pol stoletja je bil sankcioniran kot sporen za takratne družbene zapovedi, čeprav so se o njegovem prvencu O stenah in vijolicah (1975) pohvalno izražali člani znamenite mariborske peterice z Dragom Jančarjem na čelu. Šele izdaja vseh njegovih petih pesniških zbirk s skupnim naslovom O ljubezni (2017) v redakciji Boruta Gombača je celostno povzela vrednosti Lorenčičeve poetike. Njegov prozni prvenec, doživeto napisan družinski roman Anonimni (2017) je naletel na polemične odzive zaradi dodanega pamfleta o dogajanju na mariborski univerzi, v katero je bil vpleten kot njen uradnik. Po pregretih medijskih in pravnih kolobocijah ter posledični razrešitvi z delovnega mesta se je preselil v Beograd, kjer se je odločil, da bo pisal v srbskem jeziku in se kot tak razglasil za poslednjega jugoslovanskega pesnika. Najprej je izdal odmevno monografijo Laibach (2022) s svojimi fotografijami in refleksijami kronista na prvi evropski turneji znamenite skupine. Sledile so zbirke novih pesmi, napisane v srbščini ter izdane v knjigi U tišinama ljubavi (2023). V srbskem jeziku je začel pisati in izdajati tudi serijo kriminalk in se že v prvem tovrstnem romanu (2025) preizkusil s prevračanjem zakonitosti žanra, med katerimi je krivec, ki ni razkrinkan v racionalnem koncu, bolj izjema kot pravilo. Roman Margo – prvotno napisan v srbščini in kmalu preveden v angleščino in nato v avtorjevi redakciji tudi v slovenščino – je samosvoj slavospev erotiki in ljubezni. Čeprav je prvoosebni pripovedovalec uvodoma povit v filtre zapiskov, ki jih je fiktivno prejel od nekega priletnega, seksualno aktivnega gospoda, in četudi se ženska v besedilu imenuje včasih Hana, včasih Pupa, včasih Margo, je iz posvetila razvidno, da je protagonistka zdajšnja pisateljeva žena Maraja. V tem smislu tudi Margo potrjuje misel Henryja Millerja in podobnih pisateljev, da so vsi romani v nekem smislu avtobiografije. Silovita erotična in ljubezenska zveza ter poročna zaveza glavnega lika z mnogo mlajšo junakinjo romana je namreč avtorjevo življenjsko dejstvo. Morda je redkost takšnega odnosa odvrnila nekaj založb od objave in najbrž je urednike zbegalo omenjanje Nabokova, ki je v svoji znani klasiki postavil za žrtev pedofilovih obsesij trinajstletnico – povsem brez potrebe, kajti moški lik v romanu Margo, približno okoli svojega sedemdesetega, ima samo dvainštirideset let mlajšo izbranko. Moški v čaščenju izvoljene ženske po navadi skoraj klišejsko govori bolj o sebi kot o osebi svojih projekcij, a tej pasti idealizacije se Teodor Lorenčič spretno izmika. Strani polni s stvarnim, energetsko nabitim posvečanjem partnerki v polnokrvni duhovni in telesni predaji, predstavljeni brez moralističnih in jezikovnih zadržkov. Seveda o dlaki na jeziku obstajajo tudi bolj vulgarne opazke, a opisovanje spolnosti v romanu Margo jim ne podleže; stil ostaja na ravni silovitosti, ki si daje duška z neženirano strastjo, porojeno iz prvobitnih človeških gonov. Od bralcev je odvisno, koliko so dojemljivi za tovrstne elemente dogajanja; po navadi se površni radi zapičijo v kakšen detajl, čeprav je za pravi estetski učinek pomemben celovit kontekst; tako kot je na primer tudi v filmu Zadnji tango v Parizu nasploh dobro vedeti nekaj o maslu, ki ga ima ljubezenski par na glavi, ne zgolj kje drugje. Dogajanje v romanu Margo je seveda drugače posebno kot v Bertoluccijevi uspešnici, zgodba je bolj enostavna v dobrem pomenu besede. Preprosto sporoča, da je starostna razlika med ljubimcema večji problem za kulturo okolja, nikakor pa ne za njuno zadovoljstvo. Romaneskni par na netivo in gorivo vzajemnega oplajanja nanaša mehanizme, s katerimi se običajno kljubuje običajnosti; ona z mladostno energijo, ki se pogumno levi iz vsiljivih predsodkov, on z ostrim umom za razreze splošne hipokrizije. Pripovedovalec si ob tem vzame prostor in čas tudi za prodorne analize prejšnjih, minulih razmerij z ženskami in ženami; od gimnazijske izgube nedolžnosti s starejšo tovarniško delavko prek viharne avanture v pariškem slogu do neusmiljenih psihoanaliz svojih poročenih in ločenih žena. Ti zgoščeni povzetki odnosov dokazujejo veščino pisca za portretiranje žensk različnih starosti, zaznamovanih predvsem z lastnimi seksualnimi in čustvenimi fantazmami. Pisec spremne besede psihiater Miran Pustoslemšek je iz romana izpostavil t. i. Elektrin kompleks, Jungov pendant Freudovemu Ojdipovemu. Oba sta si za analizo družinske patologije pomagala z grško mitologijo; Elektra naj bi bila pretirano navezana na očeta in zato noro zavzeta za skrajno odstranitev lastne matere. Tozadevno Lorenčičev roman vsebuje ne nepomemben paradoks: v grškem mitu sta bolj kot Elektrina ljubezen do umorjenega očeta Agamemnona izpostavljena njena zavist do materinega, torej Klitajmnestrinega uživanja z ljubimcem Egistom ter posledična maščevalnost, ki jo z bratom Orestom uresničita z dvojnim pobojem. V romanu Margo pa prav mladenkina mama tako rekoč edina razume in podpira hčerino odločitev za zvezo z moškim, ki bi ji bil lahko ded, ter ji z njim privošči srečo. V izrazito patriarhalnem okolju to deluje bodrilno in osvobodilno in v tej domeni Hanino-Pupino sorodstvo doživi zaslužen pretres, ko zaljubljena protagonista na neki drugi, kulturno sprejemljivejši poroki škandalozno razglasita nedavno svojo. Poleg osrednje tematike, učinkovito podajane v jedrnatih dialogih, besedilo vsebuje kratke odstavke o dogodkih in idejah iz obče kulture, kakor jih vrednoti izobražen in toleranten ateist. Bralstvo se med izkušenim epikurejstvom lahko mimogrede poduči o zgodovinskih zdrahah Obrenovićev in Karadjordjevićev ali Descartesovih stikih z Elizabeto Češko, o socioloških zablodah permisivne vzgoje ali o sodobnih krajah otrok. Prikazi Hanine-Pupine družine in pripovedovalčevih beograjskih prijateljev, s katerimi se druži ob sotočju Donave in Save, kljub popitemu in pokajenemu delujejo precizno kritično in sveže nabrito. In množica vzporednih motivov ter priložnostnih asociacij je kozmopolitsko pestra – Hana-Pupa na primer modro upošteva babičin tipično srbski nasvet: »… če želiš obdržati moškega, potem se mu ne vtikaj v krčmo in njegovo gostilniško družbo.« Za narodnostni kontrast avtor bolj frivolnim Francozom – še posebej svoji tamkajšnji kratkotrajni snobovski ljubici, imenovani Hudičevka – nameni duhovitost Charlesa de Gaulla o tem, kako težko je vladati naciji, ki prideluje osemsto vrst sirov. »Resnici na ljubo, niso problem samo siri, gre za mentaliteto naroda, ki zgodovinsko gledano ljubi revolucije in giljotino.« Tako imenovano slovensko zavednost Teodorja Lorenčiča pa je mogoče dojeti iz njegovega Beogradskega manifesta, prologa v srbski pesniški opus U tišinama ljubavi, kjer je zapisal (v prevodu): »Marca 2018 sem prenehal pisati pesmi in romane v maternem jeziku. Stihov in besed ne slišim več v slovenščini, ki je izredno bogat in lep jezik in ga nikoli ne bom nehal ljubiti.« Nabokova lolita je prešla v obči pojem kot kokakola; Lorenčičeva Margo najbrž ne bo. Bo pa in je že opazno zaznamovala aktualno romanopisje z neko le na videz bizarno, v bistvu pa zelo stvarno formulo ljubezenske sreče. Ta je načeloma kratka kot življenje, ki teče, a – hvala dobrim realističnim piscem – kdaj pa kdaj kaj dolgotrajnega in lepega reče.

Tudi drugi dim črn, popoldne še dve glasovanji.Slovenski škofje so se v ljubljanski stolnici zbrali pri maši zadušnici za papeža Frančiška. Nuncij Speich: Papež je želel priti v Slovenijo. Njegov obisk je bil, žal, onemogočen.Nekdanji ustavni sodnik Zobec: Pozivanje k bojkotu referenduma je zloraba oblasti in protiustavno.Slovenija bo že letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP. Do leta 2030 pa naj bi glede na napoved vlade izdatke v ta namen povečala na 3 odstotke.80 let po koncu druge svetovne vojne, po svetu še vedno več deset oboroženih konfliktov.Zgodovinar Podbersič: Konec II. svetovne vojne olajšanje, a po njej na slovenskih tleh ubitih še vsaj stotisoč ljudi.Pirc Musarjeva bo z zlatim redom za zasluge odlikovala NOB. Dr. Jože Dežman in Nova Slovenska zaveza: Gre za nedopustno potezo predsednice države in za posmeh mučenim in pobitim.Vreme: Krajevne padavine bodo popoldne počasi slabele in ponehale. Jutri bo pretežno oblačnoOb obletnici konca druge svetovne vojne pozivi k zakonski obsodbi zločinov revolucije.Nemčija ob pomislekih sosednjih držav okrepila nadzor na mejah.Indija in Pakistan z novimi napadi na vojaško infrastrukturo.Šport: Ob Interju v finalu nogometne lige prvakov še PSG.

Ako redovito slušate pomalo too much, onda vam je sigurno poznato ime Etienne – često ga Eva i ja spominjemo, a sada je konačno sjeo sa mnom za mikrofon!U ovoj epizodi pomalo podcasta razgovaram s Etienneom o tome što se zapravo događa iza vrata psihoterapije. Njegov elokventan i iskren stil donosi novo svjetlo na teme koje ljudi često krivo interpretiraju ili gledaju kroz pojednostavljene slike. Spojili smo iskustvo, iskrenost i humor – i jedva čekamo da čujete ovaj razgovor!O čemu smo razgovarali:Tko je Etienne?Kako je Etienne započeo svoju psihoterapijsku edukacijuŠto Etienne primjećuje u svojoj praksi — s kakvim očekivanjima dolaze klijenti, a što je realnost?Integracija ima svoj tempo Autentičnost — je li ona uvijek dobra?Tekst koji spominjem u našem intervjuu:https://themuza.hr/biti-svoj-a-u-bilo-kojem-vremenskom-razdoblju-je-najveca-odlika-hrabrosti/Zaprati Etiennea:www.instagram.com/etienne.faust Načini na koji možeš podržati moj rad i zahvaliti se:♡ zaprati me na Instagramu (@mariewasler) i pretplati se na pomalo podcast♡ podijeli sliku sebe dok slušaš ovu epizodu ili screenshot podcasta na Instagram Storyju i označi mene i Etienna (@mariewasler @etienne.faust)♡ podijeli ovu epizodu sa svojim bližnjima, prijateljima i poznanicima za koje misliš da bi im se mogla svidjeti♡ ocijeni pomalo podcast i ostavi recenziju na Apple podcasts i Spotifyju kako bi postao vidljiviji što većem broju ljudi

Anton Codelli, vizionarski slovenski plemič in izumitelj, je bil pionir na področju avtomobilizma, radijskih komunikacij in televizijske tehnologije. Njegovo najpomembnejše delo je bilo vodenje izgradnje revolucionarne radijske postaje Kamina v nemški koloniji Togo, ki je omogočala komunikacijo med Afriko in Evropo. Njegov življenjski opus zajema tudi razvoj prvih radijskih postaj v Ljubljani, pionirsko delo na področju mehanske televizije ter pomemben prispevek k zgodnji filmski produkciji v Afriki.

Emir Gačanović boravi sa svojom porodicom u Australiji, tačnije u Sydneyu, od 1984. godine. Izbijanjem Bosanskog rata 1992. gospodin Gačanović je sa svojim saradnicima uspostavio prvi Australijsko-bosanski informativni centar podržan grantom vlade za info-socijalnu podršku bosanskoj zajednici u Australiji, inicirao je priznanje bosanskog jezika u Australiji kroz državnu agenciju NAATI, čime će Australija postati prva zemlja u svijetu koja je priznala bosanski jezik, a što je bila osnova za dobijanje ne samo prevodilačkih službi, pokretanje rada Bosanskih škola, nego i radio- programa na SBS-u, te osnovao novine Magazin Bosna, koje su se dugi niz godina distribuirale širom Australije. Također je uređivao i vodio radio-programe na bosanskom jeziku na lokalnim stanicama u NJW. Njegov najveći saradnik svih ovih godina je supruga Fehima Gačanović.

Pred Božičem obišče osamljenega starca vrtni palček. Spoprijateljita se. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Vera Ferra Mikura. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Potem ko so sirski uporniki včeraj zasedli prestolnico Damask in strmoglavili predsednika Bašarja al Asada, bo danes na zahtevo Rusije o razmerah v državi razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Asad se je z družino po poročanju ruskih medijev zatekel v Moskvo, kjer so mu potrdili azil. Njegov poraz pozdravljajo zahodne države, ki pa se hkrati bojijo morebitnega kaosa v Siriji. Druge teme: - Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump bo premislil o izstopu iz Nata, če članice zavezništva ne bodo plačevale dovolj. - Predsednica Nataša Pirc Musar bo danes razkrila, kako bo nadaljevala izbiranje kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Žan Kranjec na veleslalomu v Beaver Creeku s tretjim mestom do 15-ih stopničk v karieri.

Perica Rai je filmski režiser in scenarist, avtor videospotov in reklam, po izobrazbi pa kriminalist. Njegov celovečerni prvenec Pa tako lep dan je bil, ki vsebuje različne žanre, je nastal mimo vseh razpisov. V Sloveniji, pravi režiser, težko prejmeš sredstva za žanrsko produkcijo.

Rashid Masharawi je uveljavljeni palestinski filmski ustvarjalec, ki živi med Francijo in Zahodnim bregom. Njegov zadnji projekt From Ground Zero (Iz ničelne točke) je omnibus 22 kratkih filmov, ki so jih v zadnjem letu ustvarili filmski ustvarjalci v oblegani Gazi.

Gost letošnjega festivala Vilenica je bil italijanski pisatelj, novinar in potopisec Paolo Rumiz. Slovenci ga že dolgo dobro poznamo, saj je Matej Venier že leta 2016 prevedel njegov roman Kot konji, ki spijo stoje, leta 2021 pa pripoved v verzih Kutina iz Carigrada. Sicer je avtor številnih knjig, posebno pozornost je zbudila knjiga Canto per Europa - Spev za Evropo izpred treh let. Prevajalec Matej Venier je Paola Rumiza povabil v studio Radia Slovenija in se za oddajo Razgledi in razmisleki s pisateljem dotaknil številnih tem, ki so v središču njegovega pisanja. Bere Renato Horvat.

Primož Roglič je še četrtič osvojil Dirko po Španiji, s čimer je izenačil rekord Roberta Herasa. Njegov prvi osvojeni grand tour v moštvu Red Bulla je komentiral direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki meni, da se Zasavec še vedno lahko bori za zmago na Dirki po Franciji.

Peđa Todić je profesor engleskog jezika sa više od 20 godina iskustva u radu sa decom i odraslima. Njegov kurs za engleski se nalazi na Masterbox platformi, a uz kod "kosogor" dobijate bolju ponudu! _______________________________________________________________________________________________

Ojoj! Pujsek se je prehladil … Pripoveduje: Primož Bezjak. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Aleksandar Samardžija Splića je gost Vladimira Stankovića u 148. epizodi podcasta Biznis Priče. Naš novi gost je još kao student pravio stotine hiljada maraka, i to prodavajući cveće na Kalinić pijaci.

Jovo Bakić novi izazivač Radar Foruma Naredne četiri epizode Radar Foruma u ulozi “izazivača” biće Jovo Bakić, profesor sociologije na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Beogradu. Njegov prvi gost je Dragomir Anđelković, politički analitičar, sa kojim će ukrstiti stavove o aktuelnim društveno-političkim pitanjima. Jovo Bakić, poznat po hrabrim i neretko nekonvencionalnim stavovima i analitičkoj oštrini, postaviće intrigantna pitanja i izneti sopstvene hipoteze, dok će Dragoljub Anđelković, sa bogatim iskustvom u političkoj analizi, dati odgovore koji će pružiti nove perspektive.