Podcasts about prisluhnite

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in koroška Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942 

Med 26. februarjem in 11. aprilom bodo v Ljubljani potekali tradicionalni Koroški kulturni dnevi. V mesecu in pol se bo zvrstilo 12 različnih kulturnih dogodkov, prek katerih bomo lahko nekoliko bolje spoznali življenje in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. Gre za jagodni izbor zelo bogatega kulturnega dogajanja, pravi Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev, ki že vrsto let organizira dneve, skupaj s Krščansko kulturno in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk, ki skupaj z Lucijo Ostan Vejrup igra v predstavi Prihodi - odhodi, pa je vesela, da se bo v Ljubljani predstavil tudi Teater Rampa, profesionalno gledališče koroških Slovencev. Kdo vse se bo predstavil na tokratnih Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani? Prisluhnite!

Še enkrat se poklonimo tržaškemu rojaku Miroslavu Košuti, velikemu literatu, ki je pustil sledi ne le v zamejskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Ustavimo se v Porabju in preverimo, kako je bilo na tradicionalnem Borovem gostüvanju. Povabimo na ogled zanimive razstave Divja 70. leta, ki pripoveduje o boju koroških Slovencev za svoje pravice in solidarnosti. Čestitamo Slovenskemu prosvetnemu društvu Šentjanž, ki letos praznuje 120. obletnico ustanovitve. Skrb za slovenski jezik je ena od ključnih nalog društva, pravi predsednica Nadja Keuschnig. Doktorica Barbara Riman, vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, pa spregovori o slovenskih društvih na Hrvaškem v prejšnjem stoletju in ob tem ugotavlja, da so današnji izzivi zelo podobni tistim pred 100 leti. Kakšni so? Prisluhnite! foto (Vida Toš): Borovo gostüvanje že več kot 200 let pripravljajo v Porabju

Včasih se pravljice začnejo tam, kjer človek misli, da je vse že izgubljeno. Na robu vasi, se lahko zalesketa nekaj, kar ni namenjeno vsakomur. Fran Milčinski nas v tej pravljici popelje v svet, kjer sreča ni darilo, ampak preizkušnja, in kjer ima vsaka skrivnost svojo ceno. Prisluhnite zgodbi o bleščeči obljubi.Vir: Fran Milčinski: Pravljice, zbirka Desetnica, Založba Karantanija, Ljubljana, 1997, bere Nataša Holy

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!Foto (veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpesti Fb): Alojz Hanžek, dobitnik priznanja madžarske vlade, s predstavniki krovnih organizacij porabskih Slovencev in Republike Slovenije 

Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. Helmut Hartman je k sodelovanju na radiu povabil tudi Marjana Velika, takrat še dijaka Slovenske gimnazije v Celovcu. Potem, ko je bil glavni urednik slovenskega programa ORF zadnjih 24 let in 21 let odgovorni urednik televizijske oddaje Dober dan, Koroška je zdaj tik pred upokojitvijo. Kot več drugih dejavnih koroških Slovencev je multifunkcionar, zato mu dela ne bo zmanjkalo. Od leta 1992 je predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, kar pomeni, da je na čelu krovne organizacije dlje kot je bil Marjan Šturm, se pošali. Pri depolitizaciji športne organizacije mu je pomagal Bernard Sadovnik, takrat tajnik športne zveze, ki danes povezuje več kot 35 društev in klubov. Kako pa je Marijan Velik zadovoljen z odnosom pristojnih do slovenskega programa ORF in kakšno prihodnost mu napoveduje? Prisluhnite!   Foto: Reichman

Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!

Spoznali bomo zalo kuharico in užaljenega pastorja. Ko mogočni gospod dekletu odvzame prostost, se pastor odloči za prebrisano maščevanje s prižnice. Prisluhnite, kako močna je lahko beseda proti krivici, ki nam jo predstavlja latvijska pravljica.Vir: Zlata ptica, Srajca srečnega človeka, latvijske pripovedi, prevedel Cvetko Zagorski, Mladinska knjiga, 1975, bere Nataša Holy

Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!Foto (Novice.at): Kandidati za župana občine Pliberk - Daniel Wriessnig (ÖVP), Dominik Stuck (SPÖ) in Marko Trampusch (Enotna lista) 

Te dni mineva leto od slovesa Ottavia Brajka. Oddaja govori o 20-letnici delovanja KD Harmonikarskih orkester Izola, ki je lani svoje delo posvetilo življenje in delo velikemu primorskemu glasbeniku. Prisluhnite prispevku Smilje Baranja.

Bliža se pustna sobota, priprave na dobro delo, na pomoč otrokom v misijonih so v teku. Prisluhnite vabilu.

V korziški zgodbi o dobri služabnici Ange spoznamo dekle, ki s svojo neizmerno dobroto in vero kljubuje hudobnemu kralju. Ko se hrana v njenem predpasniku pred kraljevimi očmi čudežno spremeni v cvetje, postane jasno, da nad njenimi plemenitimi dejanji bdijo nevidne sile. Prisluhnite pravljici o tem, kako so skromnost, molitev in pomoč bližnjemu nagrajeni na najbolj nenavaden način. Vir: Zlata ptica, Mezinčica, korziške pravljice, Zapisal J.B.Ortoli, prevedla Maja Žaucer, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976, bere Nataša Holy

V svetu, kjer moč mladeniča ne določa le njegova lepota, temveč njegova dejanja, se odpravljamo na pot čez širne gozdove in obmorske vasi. Spoznajte fanta z velikim srcem, ki se mora soočiti z nemogočimi preizkusi, da bi osvojil roko bogate in preudarne mladenke. Prisluhnite zgodbi o pogumu, starševskih modrostih in usodi, ki se kali skozi težke preizkušnje.Vir: Kanadske pravljice, zbral Cyrus Mcmillan, prevod Jernej Grobovšek, Šmarješke toplice, Stella, 2019, bere Nataša Holy

Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!Foto (USZS): Dan emigranta in praznovanje 50 letnice Beneškega gledališča

Kolumbija bi lahko bila naslednja na seznamu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Bogoti so ta teden potekala zborovanja v podporo suverenosti države, ljudje pa so zaskrbljeni in negotovosti je vse več, poroča novinar in urednik Sloveniacasta, podkasta, ki rojake v Latinski Ameriki obvešča o dogajanju v Sloveniji, Luis Arce Plevnik. V Kolumbijo se je zateklo tudi 3 milijone Venezuelcev, ki dogajanje v svoji domovini spremljajo z mešanico previdnosti in upanja na morebitne spremembe. Kaj pa Kolumbijci? Prisluhnite!Foto Reuters: Protesti v Bogoti  

Prisluhnite prvim Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček v letu 2026.

Zaposlili smo časovni stroj in odpotovali v otroško dobo našega vesolja, ko je bilo to staro komaj 600 milijonov let. Gostja Zanimivosti nočnega neba je bila astrofizičarka Maruša Bradač, ki je s slovenskimi kolegi v mednarodni ekipi znanstvenikov odkrila Roj kresničk. Gre za izjemno oddaljeno galaksijo, v kateri so astronomi našli najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej. Prisluhnite zanimivemu pogovoru o odmevnosti odkritja, o tem, kaj je gravitacijsko lečenje in kam je usmerjano nadaljnje raziskovanje s teleskopom James Webb.

V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva!foto (Mateja železnikar) - Prvih 25 skupine Bališ

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia. Goriški plesalec Alex Devetak, ki je med drugim navdušil na odprtju evropske prestolnice kulture in koncertih skupine Blek Panters ter nastopil v njihovem videu ŠA ŠA ŠA, v Ljubljani študira oblikovanje tekstilij. Zakaj Slovenija, ko pa je Italija središče visoke mode? V Ljubljani je študiral tudi Dušan Mukič, novinar in literat, ki je s svojimi najnovejšimi soneti postavil spomenik porabskim slovenskim vasem in vnovič zmagal na natečaju Porabske litere. V Slovenskem domu Zagreb pa si ogledamo razstavo del, nastalih na kreativnih delavnicah. Od kod ideje? Prisluhnite! Foto (zajem zaslona): Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik

⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠V oddaji o kulturi smo povabili na slovesno umestitev vrnjene oltarne slike Vittoreja Carpaccia »Mati upanja« na izvorno mesto v Minoritsko cerkev sv. Frančiška Asiškega v Piranu. Dogodke, ki jih povezuje duhovno kulturni program, bodo pripravili prihodnji konec tedna, v soboto in nedeljo, 27. in 28. decembra. Prisluhnite pogovoru z gvardijanom p. Janezom Šamperlom.

Misijonar Janez Krmelj nam je zaupal zgodbo, ki ste jo sicer lahko že slišali v Adventnem koledarju, a o čudežu poslušati prav iz ust misijonarja, je res nekaj posebnega. Prisluhnite rubriki Pojdite in učite.

Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!Foto: Lucija Tavčar na terenu v Bardu

Spadate med ljubitelje mode? Potem verjetno veste, da imajo nekatere velike fast fashion znamke nove kolekcije skoraj vsak teden, včasih celo vsak dan. A več kot 60 odstotkov teh oblačil v enem letu pristane med odpadki, velik del pa sploh ni primeren za reciklažo. Kot protiutež temu hitremu tempu mode je Koper lani postal bogatejši za prostor z vintage, second-hand in predelanimi oblačili. Drugo Skico, kot se imenuje trgovinica, si je zamislila gostja tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje, mlada in zagnana oblikovalka Naja Stanić. Zakaj ji imena nekdanjih velikanov Mura, Rašica, Vezenine Bled in Labod poženejo kri po žilah, kdo najpogosteje posega po oblačilih iz Druge skice in kakšne načrte ima za naprej? Prisluhnite!

V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.

Zmajček je imel sedem glav. To je za zmaje čisto običajno, toda težave z njimi so se vendarle kazale dan na dan. Glave so bile namreč svojeglave, vsaka je vlekla na svojo stran in zmajček ni vedel, katero naj posluša. Zato je mama Zmajevka določila, naj bo vsaka glava glavna en dan v tednu. Ampak s tem še ni bilo konec vseh težav. Prisluhnite torej zgodbi o zmajčkovih dogodivščinah. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstra: Staš Janež, Damir Meglič Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Mati Zmajevka – Mila Kačič Zmajček – Tone Gogala Zmajčkov rep – Jurij Souček Glave: Ponedeljek – Boris Cavazza Torek – Danilo Benedičič Sreda – Marijana Brecelj Četrtek – Brane Ivanc Petek – Marko Okorn Sobota – Duša Počkaj Nedelja – Polona Vetrih Mamica – Milena Zupančič Katarina – Jakica Jesih Urban – Robert Garafol Biljeter v živalskem vrtu – Kristijan Muck Natakar – Tone Gogala Ravnatelj – Miha Baloh Zobozdravnik – Jože Mraz Traktorist – Božo Vovk Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija decembra 1980

V podkastu Odprto smo enodružinskim hišam posvetili že kar nekaj pogovorov. Tematika je zares obsežna in neizčrpna, predvsem ker zaradi novih projektov ponuja tudi vedno nove priložnosti za pogovor. O nagrajenem projektu enodružinske hiše smo se tokrat pogovarjali z Juretom Henigsmanom, Vidom de Glerio in Sašo Štuhec iz biroja STRIP LAB. Hiša nad mestom je namreč letos prejela nagrado Zlati svinčnik ZAPS za odlično realizacijo. Žirija je prepoznala, da arhitekturni koncept hiše »spretno izkorišča naravne značilnosti mikro-lokacije in »posojeno« krajino daljnosežnih razgledov čez Mursko polje. Hiša se tako zliva z okolico, kot da bi tja vedno pripadala,« zato ne preseneča, da je bil projekt nominiran tudi za nagrado Piranesi leta 2024. V biroju STRIP LAB, ki ga poimenujejo tudi Laboratorij za trajnostne strategije, sledijo viziji, da je napredek v razumevanju in delovanju v prostoru možen le skozi interdisciplinarni pristop. Zato pri svojem delu sodelujejo z vsemi deležniki, ki prostor razumejo kot vrednoto. S svojimi projekti in delom želijo prispevati k ustvarjanju trajnostnega in avtentičnega okolja, usmerjenega v prihodnost. Arhitekturo povezujejo z urbanizmom, krajinsko arhitekturo in oblikovanjem ter kreativnim pristopom na strateški ravni. Sodelujejo z javnimi naročniki, nevladnimi organizacijami, podjetji in posamezniki. Vse z namenom ustvarjanja trajnostnega in avtentičnega prostora, namenjenega sodobnemu bivanju in prihodnosti. Prisluhnite podkastu Odprto!

Tudi v letošnjem letu smo se v Evropi soočali z vročinskimi valovi, sušo, silovitimi neurji in poplavami. Rekordne temperature zraka, sušna obdobja, huda neurja in drugi ekstremni dogodki so v zadnjih letih vse pogostejši in tudi intenzivnejši. Podnebna kriza, ki zahteva prilagajanje, hitre odzive in dolgoročne celovite ukrepe, se zaostruje. Globalno segrevanje vpliva na kakovost življenja in zdravje ljudi, pri čemer je pojav ekstremne vročine za življenje v mestih še bolj pereče vprašanje kot na podeželju. Približno 75 odstotkov Evropejcev živi na urbanih območjih in v prihodnosti bo ta odstotek še višji. Analize švicarskega inštituta Crowther Lab napovedujejo Ljubljani do leta 2050 dvig temperature za kar 8 °C, kar je največ med vsemi mesti v svetovnem merilu. O odpornosti mest ob poglabljanju podnebne krize in tem, kako so na podnebne spremembe pripravljena slovenska mesta, smo se v tokratni epizodi podkasta Odprto pogovarjali s krajinsko arhitektko in docentko Darjo Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete. Z Nejcem Florjancem sta mentorja študentom, ki na mednarodnih natečajih dosegajo vrhunske rezultate tako v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. S študenti preizprašujeta razvoj mest in se ukvarjata s trajnostno mobilnostjo, družbeno segregacijo in prilagajanjem na podnebne spremembe. Leta 2022 je bila nominirana za najboljšo mentorico znotraj evropskih krajinskoarhitekturnih šol. Za umetniške dosežke je prejela več stanovskih nagrad in priznanj na državni in mednarodni ravni. Je prejemnica dveh Plečnikovih medalj, dveh zlatih svinčnikov Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, priznanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, nagrade OHS ter številnih mednarodnih nagrad in nominacij. Darja Matjašec je družbeno angažirana strokovnjakinja, ki javno izraža kritični odnos do stanja prostora in sodeluje s civilnimi iniciativami ter jim pomaga artikulirati njihovo pravico do prostora. Prisluhnite podkastu Odprto!

Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi. V Xpertizi pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru. Poglavja: 00:32:42 Xpertiza z Ajdo Godec

Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!Foto (USZS): praznovanje 35 letnice Zveze Slovencev na Madžarskem

V tokratnem podkastu Odprto gostimo arhitekturni biro Void arhitektura, letošnje dobitnike nagrade Zlati svinčnik za odlično realizacijo, ki jo je žirija Zbornice za arhitekturo in prostor podelila projektu Pokopališče Ankaran. Nagrada poudarja arhitekturo, ki presega zgolj funkcionalni okvir in prispeva k oblikovanju prostora, ki bogati skupnost. Pokopališče v Ankaranu izstopa prav po tem: s tišino, zadržanostjo in spoštovanjem do prostora ustvarja prostor, ki nagovarja spomin, skupnost in odnos do minljivosti. Z Mino Hiršman, Urošem Rustjo in Primožem Žitnikom smo se pogovarjali o nastanku biroja in o njihovem skupnem arhitekturnem jeziku, ki se opira na razumevanje konteksta, občutljivost do različnih uporabnikov in odgovornost do prostora. Dotaknili smo se njihovih natečajnih projektov, prenov kulturne dediščine ter načrtovanja javnih prostorov, ki temeljijo na spoštovanju krajine in družbenega okolja. Poseben del pogovora smo namenili projektom, ki posegajo v manj vidna, a družbeno izjemno pomembna področja – tako imenovano arhitekturo travme. Void arhitekti so sodelovali na natečajih za zapor na Igu in za novo sodno stavbo, kjer se arhitektura sooča z vprašanji pravičnosti, odgovornosti in družbenih posledic. Govorili smo o tem, kako lahko arhitektura oblikuje odnose moči, a jih hkrati tudi mehča ter kako lahko ustvarja pogoje za dostojanstvo, refleksijo in rehabilitacijo. Pogovor razkriva arhitekturo kot družbeno prakso, ki povezuje človeka, prostor in skupnost ter pokaže, kaj pomeni, ko nagrada potrdi, da je prav tišja, nevsiljiva arhitektura tista, ki pusti najgloblji vtis. Prisluhnite podkastu Odprto!

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!Foto (RTV SLO): Pravice manjšine so več kot vidna dvojezičnost

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

V dneh okrog praznika Vse svetih, ko več razmišljamo o naši minljivosti, smrti in povezanosti med nami, je bila naša gostja v Svetovalnici predstojnica Inštituta za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvonka Zupanič Slavec. Spregovorili smo o pomenu odnosov v zadnjem obdobju življenja, o človekovi vrednosti, o tem, česa si ljudje v času umiranja želijo, pa tudi o zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Je slednji povezan tudi z evgeniko, ki je ljudi delila na tiste, katerih življenje je več vredno, in na tiste, katerih življenje ne šteje veliko? Prisluhnite zanimivemu pogovoru na prazničen dan.

V dneh okrog praznika Vse svetih, ko več razmišljamo o naši minljivosti, smrti in povezanosti med nami, je bila naša gostja v Svetovalnici predstojnica Inštituta za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvonka Zupanič Slavec. Spregovorili smo o pomenu odnosov v zadnjem obdobju življenja, o človekovi vrednosti, o tem, česa si ljudje v času umiranja želijo, pa tudi o zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Je slednji povezan tudi z evgeniko, ki je ljudi delila na tiste, katerih življenje je več vredno, in na tiste, katerih življenje ne šteje veliko? Prisluhnite zanimivemu pogovoru na prazničen dan.

Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?

Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? PrisluhniteFoto (Vida Toš) - projekt Ko zorijo jabolka - povezovanje otrok in vzgojiteljic ter krepitev slovenskega jezika

V Murski Soboti smo obiskali evangeličansko duhovnico Judit Andrejek, ki deluje tudi v Evangeličanski cerkveni občini Lendava. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko verniki v hitrem tempu sodobnega življenja ohranjajo prostor za duhovnost in molitev.

V Svetovalnici se bomo naslonili na nedavni god sv. Frančiška Asiškega, zavetnika živali, ki nas uči spoštljivega odnosa do stvarstva nasploh. V studio smo povabili veterinarko Veroniko Pretnar z Veterine Vrhnika, govorili pa bomo o zdravstvenih težavah pri psih. Prisluhnite in vprašajte, začnemo ob osmih.

V Svetovalnici se bomo naslonili na nedavni god sv. Frančiška Asiškega, zavetnika živali, ki nas uči spoštljivega odnosa do stvarstva nasploh. V studio smo povabili veterinarko Veroniko Pretnar z Veterine Vrhnika, govorili pa bomo o zdravstvenih težavah pri psih. Prisluhnite in vprašajte, začnemo ob osmih.

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Joško Tischler je med koroškimi Slovenci dobro znan. Gre za enega pomembnih rojakov, ki so postavljali temelje za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. O njegovem življenju in delu je bilo napisanih nekaj zbornikov, dr. Andrej Rahten pa je avtor prve biografije o tem pomembnem politiku in šolniku, očetu Slovenske gimnazije v Celovcu. Zaslužen je za uvedbo obveznega dvojezičnega šolstva, ki je, čeprav je bila po desetih letih ukinjena, postavila temelje Slovenski gimnaziji. Kaj pa bi Joško Tischler dejal danes na vse to, kar se dogaja? Prisluhnite pogovoru z dr. Andrejem Rahtnom! Foto (Mateja Železnikar): predstavitev knjige v atriju ZRC SAZU 30.9.2025

Prvo ⁠kolo Lige OTP banka je za nami, zato sva se Gašper in Bwaž zavihtela za mikrofone in pokomentirala, kaj se je dogajalo na parketu dvoran v slovenski prvi ligi.Prisluhnite povzetku 1. kola in napovedi 2. kola našega državnega prvenstva v novi epizodi Podcasta Blokada!

Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!Foto (OKS- ZŠZ): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu 

Zadnje obdobje življenja je pogosto najbolj dragocen čas, ko se uredijo marsikateri odnosi. Je pa tudi čas, ko bolnik potrebuje veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Zato je še kako pomembno, da znajo sodelovati službe, posamezniki, civilnodružbene organizacije in svojci, ko poskušajo odgovoriti na človekove zdravstvene, duhovne, duševne in socialne potrebe. Kje to sodelovanje že poteka in kje so težave, smo se pogovarjali na okrogli mizi v okviru posveta, ki ga je pripravila Slovenska Karitas. Prisluhnite v oddaji Pogovor o!

Zadnje obdobje življenja je pogosto najbolj dragocen čas, ko se uredijo marsikateri odnosi. Je pa tudi čas, ko bolnik potrebuje veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Zato je še kako pomembno, da znajo sodelovati službe, posamezniki, civilnodružbene organizacije in svojci, ko poskušajo odgovoriti na človekove zdravstvene, duhovne, duševne in socialne potrebe. Kje to sodelovanje že poteka in kje so težave, smo se pogovarjali na okrogli mizi v okviru posveta, ki ga je pripravila Slovenska Karitas. Prisluhnite v oddaji Pogovor o!

Univerze za tretje življenjsko obdobje vpisujejo v svoje programe v študijskem letu 2025/26 do konca septembra. Izobraževanje, tuji jeziki, literarno ustvarjanje, druženje, rekreacija in drugi krožki pomagajo, da upokojenci ohranjajo miselno kondicijo in spomin, pomenijo pa tudi priložnost za ohranjanje družabnih stikov in za medgeneracijsko povezovanje. Prisluhnite, kateri programi so na voljo, kje, kako potekajo in kako poteka vpis, kolikšen je strošek.

Ste se kdaj vprašali, kako v puščavah, kjer ni deževalo že leta, preživijo pajki, hrošči in gekoni? V tokratni Xkurziji se z raziskovalkama Nacionalnega inštituta za biologijo Anamarijo Žagar in Evo Turk podajamo v enega od najbolj suhih predelov na svetu, puščavo Namib. Prisluhnite njuni pripovedi o lovljenju majhnih puščavskih kuščaric in pajkih, ki prebivajo v peščenih rovih, izvedeli pa boste tudi, zakaj je megla v puščavi ključen vir življenja in kako ekstremne razmere vplivajo na telesne prilagoditve živali.Avtor fotografije: Matjaž Kuntner

Ko so v šestdesetih letih v Ljubljani zgradili široko, vabljivo kolesarsko stezo na začetku Celovške ceste, so se načrtovalci menda zgledovali po nordijskih državah. Vzor sta bila Danska in København. Tam živita Pernille Bussone in Ole Kassow. V organizaciji Kolesarjenje brez starosti skrbita, da starejši ljudje niso prikrajšani za užitke, ki jih nudi mobilnost na kolesu. Evropa osebno bo kolesarski izlet s triciklom. Zaprite oči in se spomnite na svoje prvo kolo. Kakšne barve je?Preberite tudi Kolesarji so kot škorci, avtomobili kot gosiPrisluhnite tudi Mikael Colville-Andersen: Vse ulice bi morale biti kot Værnedamsvej v Københavnu