POPULARITY
Categories
Vsi smo kdaj pa kdaj turisti. In vsem se kdaj pa kdaj zgodi nesreča ali zbolimo med dopustom ter potrebujemo zdravniško pomoč. Prisluhnite kam se obrniti in kdo bo za to plačal. Ponujamo pa vam tudi informacije kam lahko po zdravniško pomoč napotite tuje turiste, če bi potrebovali pomoč med dopustovanje v Sloveniji.
Več obrobja v središče in več središča v obrobje. To si je za eno od nalog ob prevzemu vodenja Društva slovenskih pisateljev zadal Marij Čuk. Društvo mora vnovič postati družbena in "politična sila", hkrati pa dom in zatočišče vseh ustvarjalcev, je prepričan tržaški literat. Kako je zadovoljen z doseženim v pol leta, koliko obrobja je pripeljal v središče in kako je s slovensko literarno ustvarjalnostjo na drugi strani državne meje? O vsem tem pa tudi o kritični samozavesti rojakov, pogumu, ki ga včasih malo zmanjka, in priložnostih, ki jih ponuja evropska prestolnica kulture, Marij Čuk pripoveduje v Intervjuju. Prisluhnite mu!
Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 80-letnici povojnega begunstva v Slovenski filharmoniji pripravilo slovesno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti. V dvorani so zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Prisluhnite recitacijam, celotno akademijo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu, umetniškemu delu pa prisluhnite tu in tu.
Tommy Budin in Denis Daneu sta akademsko izobražena glasbenika s Tržaškega, ki že pet let igrata v Ansamblu Saše Avsenika. Ko sta opravila avdicijo in bila sprejeta v ansambel, so se jima uresničile sanje, pravita, saj sta z narodozabavno glasbo povezana od najzgodneših let. In kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino? Prisluhnite!Kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino?
V tokratni epizodi Kulturosfere se potopimo v živahno razpravo z dogodka WellBIEN 2025, programske enote Mednarodnega bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025 v organizaciji Zavoda Carnica. V razpravi odpiramo prostor premisleku o presečiščih umetnosti, zdravja in skupnosti. Osredotočamo se na tekstilne prakse kot orodje za promocijo zdravja, kulturno predpisovanje ter na izzive in potenciale, ki jih prinaša sodelovanje med umetniki, terapevti in zdravstvenimi delavci.Osrednja gostja epizode je Pamela Whitaker (Irska), predavateljica likovne psihoterapije na Univerzi v Ulstru, ki raziskuje tekstil kot prostor refleksije, skupnostne solidarnosti in skrbi za duševno zdravje. Njeno delo naslavlja preplet umetniške prakse, socialne angažiranosti in ustvarjalnega zdravja v kontekstih travme, neenakosti in družbenega okrevanja.Ob njej se v pogovoru predstavijo še članici tekstilnih skupnosti Aleksandra Šuler in Jasmina Ferček ter vodja strokovne pisarne Asociacije in predstavnica konzorcija Kultura za duševno zdravje Polona Torkar, ki raziskujejo, kako lahko lokalne ustvarjalne pobude postanejo pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti življenja.Skupaj razmišljamo:- Kako tekstilna praksa lahko deluje kot terapevtsko in emancipatorno orodje?- Kje so stičišča in razlike med socialno angažirano umetnostjo, umetnostno terapijo in praksami ustvarjalnega zdravja?- In kako lahko izkušnje iz tujine osmislimo v našem kulturnem in zdravstvenem prostoru?Prisluhnite pogovoru, ki tke nove niti med umetnostjo in zdravstvenim varstvom.
V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?V Slovenski gimnaziji v Celovcu se pridružimo praznovanju 50 letnice pouka v lastnih prostorih, pouka, ki je zelo pomemben za koroške Slovence. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je v Zagrebu dobila nove prostore. Kaj pomenijo ti prostori za delovanje Zveze in kaj za razvoj same narodne skupnosti? V Monoštru pa preverjamo, kakšna prihodnost se obeta slovenskim medijem na Madžarskem. Prisluhnite! Foto (Matej Maček): Vizionar za celostno obdelavo vsebine - Ana Grilc: Mrličožerec/Der Leichenfresser - Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, Celovec
V oddajo Obrazi sosednje ulice smo povabili Urško Breznik, direktorico Pekarne magdalenske mreže v Mariboru. Po zaslugi njene ekipe prihajajo v Maribor razprave o pomembnih temah, naj bo to uničevanje nekega naroda ali trpljenje rejnih živali. Prisluhnite pogovoru s profesorico umetnostne zgodovine in sinologinjo, ki si je v otroštvu želela postati fizičarka.
Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk. V Pliberku prisluhnemo koncertu Za mir bom govoril. Kot opozarjajo organizatorji SPD Edinost, si je namreč treba vseskozi prizadevati za mir. O čezmejnem gospodarskem sodelovanju in izzivih na tem področju pa tudi italijanski birokraciji pripoveduje Borut Sardoč iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. V Porabju pa se pridružimo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ki se je z delegacijo mudil na dvodnevnem obisku. Kaj vse je videl in zakaj so takšni obiski pomembni za Slovence onstran meje? Prisluhnite! Foto (USZS): slovenska delegacija na obisku v Porabju
Tudi vas, kot junake naših šmarnic, zanima, zakaj je ravno nedelja Gospodov dan? Le zakaj ni četrtek, dan, na katerega je Jezus povabil na zadnjo večerjo in postavil sv. evharistijo? Prisluhnite in izvedeli boste.
Ko so v šestdesetih letih v Ljubljani zgradili široko, vabljivo kolesarsko stezo na začetku Celovške ceste, so se načrtovalci menda zgledovali po nordijskih državah. Vzor sta bila Danska in København. Tam živita Pernille Bussone in Ole Kassow. V organizaciji Kolesarjenje brez starosti skrbita, da starejši ljudje niso prikrajšani za užitke, ki jih nudi mobilnost na kolesu. Evropa osebno bo kolesarski izlet s triciklom. Zaprite oči in se spomnite na svoje prvo kolo. Kakšne barve je?Preberite tudi Kolesarji so kot škorci, avtomobili kot gosiPrisluhnite tudi Mikael Colville-Andersen: Vse ulice bi morale biti kot Værnedamsvej v Københavnu
Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!Foto (Novice.at): zduženi zbor Koroška poje 2025
Profesorica slovenščine Judita Babnik na Dunaju že 8 let poučuje slovenski jezik, tako v okviru dopolnilnega pouka kot pouka materinščine oziroma prvega jezika, ki poteka v okviru avstrijskega izobraževalnega sistema. Zanimanje je precejšnje, skupine pa so zelo homogene, kar predstavlja dodatne izzive, pojasnjuje. Izziv pa je tudi, kako dobiti ustrezne prostore. In kako živijo Slovenci na Dunaju? Prisluhnite!
Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. Gostja: asist. dr. Nada Petelin, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Prisluhnite še: Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok? So rastline za kaj koristne ali so samo za okras? Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici? Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu.
"Prometna nesreča ne izbira. Pride nenadno, udari silovito in v nas zareže z neskončno bolečino. Za seboj pušča tragične in nepopravljive posledice. V trenutku izgubimo vsi", piše na spletni strani zavoda Varna pot, ki s svojimi programi pomaga žrtvam prometnih nesreč in njihovim bližnjim ter pripravlja preventivno-izobraževalne dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle. Prometna nesreča ni nesreča je ena njihovih najnovejših pobud, s katero želijo spremeniti terminologijo in okrepiti zavest, kako nevarna je vožnja z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola ali drog. Pri teh povzročiteljih prometnih nesreč ne moremo govoriti o nesreči in jih tako izenačiti z žrtvami nesreč, pravi Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. Kaj predlagajo? Prisluhnite.
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Tokrat avtor osvetljuje delovanje ključnih političnih akterjev v Sloveniji. Razpravljamo o njihovih motivih, izzivih in vplivu na družbo, pri čemer ne skopari z analizo in kritičnim razmislekom. Prisluhnite, kako Aljuš Pertinač razkriva ozadja in razpravlja o tem, kaj to pomeni za prihodnost naše države.
V prvem delu podkasta o slovenski hiši smo z gostoma Nejcem Prahom in Milošem Koscem skušali prepoznati tipično sodobno slovensko hišo in jo s tem ločiti od njenih predhodnic. Groba opredelitev in umestitev v družbeni, časovni in prostorski kontekst predstavljata izhodišče za drugi del, v katerem se gosta Mitja Zorc in Uroš Mikanovič najprej opredelita do delovnih hipotez iz prvega dela in nadaljujeta z razbiranjem elementov, ki jo sestavljajo. Kateri elementi torej gradijo sodobno slovensko hišo? Kako se razlikujejo od elementov, ki so slovensko hišo gradili v preteklih desetletjih, stoletjih? Zakaj so takšni, kako so nastali? Jih lahko razvrstimo po pomenu ali prostorski vlogi? - Če poskusimo s povzetkom: graditelj sodobne slovenske hiše razmišlja na relaciji uporabnik-investitor, ki poskuša odpraviti napake samograditeljev od 60-ih do 80-ih. Veliko pomena daje udobju, izkoristku prostora in učinkovitosti vgrajenih elementov. Tipičen tloris in prerez sodobne slovenske hiše sta vse bolj vnaprej določena, v uveljavljenem razporedu bivalnih prostorov v pritličju in spalnih v nadstropju ali mansardi pilita še zadnje nepreizkušene izboljšave. Vhodni del parcele se oddalji od klasične reprezentance stanovalcev hiše na javni prostor ulice in postaja predvsem pragmatičen razpored servisnih prostorov, ki uporabnika kar najhitreje in udobno pospremijo od prihoda z avtom do kavča. Hiše se ukvarjajo predvsem s problemom udobnega in efektivnega bivanja do robov parcele in manj z vzajemnim oblikovanjem skupnega prostora med njimi. Pritličje z dnevno-bivalnimi prostori se spusti na nivo terena in omogoča neoviran prehod na vedno zeleno, včasih kar umetno, trato, ki jo v vogalu prekinja manjši zelenjavni vrt. Za razliko od transformatorjev, ki so v oblikovanju in zasnovi iskali samograditeljev jaz in izraz, sodobna hiša išče še stoto rešitev iste, vnaprej podane prostorske formule v izvedenkah minimalizma za popularni okus. Manj je torej več, oblika pa sledi funkciji. Ne zveni najbolj obetavno, a tako gosti prvega kot drugega dela podkasta nad sodobno slovensko hiše (še) ne obupajo. Priložnost pa, paradoksalno, vidijo predvsem v praznem prostoru okoli nje - v vrtu, ki se mu s spustom na nivo terena in velikimi okenskimi odprtinami približajo dnevno-bivalni prostori v pritličju. Pričakovati je, da bo lastništvo in bivanje v hiši z vrtom še nekaj časa popularni ideal domovanja na Slovenskem. O tem, kako drugače bomo iste hiše uporabljali v prihodnosti, če bomo raj za štirimi vrtnimi ograjami še naprej uživali vsak posebej, kdaj se bo množica hiš od svojih posamičnih problemov obrnila k problemom grajenja naselja, pa morda čez nekaj let. Prisluhnite podkastu Odprto!
Luisa Battistig je beneška Slovenka, ki je, kot pravi, vedno pisala. Že ko je bila v šoli in internatu, je pisala dnevnik, toda v italijanščini, saj slovensko ni znala. Ko se je z možem vrnila v svoje domače kraje pod vrh Matajurja oziroma Velike babe, pa je v sebi začutila nujo, da svoje občutke in razmišljanja zapiše v svojem domačem jeziku in jih ohrani za prihodnje rodove. Leta 2004 je izdala 'Skrivnost dvieh bregi', 2007 pa 'Ta par počivale'. Pred šestimi leti je uredila knjigo 'Življenje na planinah pod Matajurom', s katerim je tesno povezana vse življenje. S proze je prešla na poezijo in pred kratkim objavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom 'Ti si', v kateri so zbrane pesmi treh desetletij. Od kod nuja po pisanju in kje najde inspiracijo, o peterici pesniških prijateljic iz Benečije in Krivapetah Luisa Battistig pripoveduje novinarki Radia Trst A Luciji Tavčar. Prisluhnite jima! Luisa Battistig je letos med prejemniki priznanj NAŠA SLOVENIJA, saj je zaslužna za to, da je v vasi Mašere tudi Muzej vrha Matajurja, ki ga lahko obiščete. Foto: Lucija Tavčar
Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.
Prisluhnite radijski zgodbi o srečanju, ki jo prinašamo iz Prekmurja. Vsako leto januarja poteka Teden molitve za edinost kristjanov, ki poglablja razmislek o veri in pomenu enotnosti. Kmalu potem se je v eni izmed večjih pomurskih občin, v kateri ekumenizem živijo na dnevni ravni, začelo že tradicionalno ekumensko srečanje. Vabljeni k poslušanju pogovornih utrinkov iz Spominskega doma Števana Küzmiča v Puconcih.
»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!Foto: Šentjakob v Rožu - koncert ŽPZ Rož - Obrazi ljubezni
Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.
Se Avstriji pet mesecev po volitvah vendarle obeta nova vlada, v kateri se bo ljudski in socialdemokratski stranki pridružil Neos? Kaj bi to lahko pomenilo za koroške Slovence? Odgovore iščemo s poslanko Zelenih v državnem zboru Olgo Voglauer. Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, kjer so morali zaradi pomanjkanja denarja in kadrovske podhranjenosti skrajšati delovni čas. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je z doseženim v svojem zadnjem – tretjem – mandatu zadovoljna. Med drugim so spodbudili gospodarski razvoj, pomemben za ohranitev same narodne skupnosti. Ustavimo se tudi pri Slovencih v Italiji, ki skrbno negujejo pustno tradicijo. Priprave na Kraški pust, eno največjih prireditev v Furlaniji – Julijski krajini, so se začele že pred meseci in so v sklepni fazi. Kaj jim pomeni pust in kaj vse pripravljajo? Prisluhnite!Foto (odbor KP Henrik Šturman) - 55. Kraški pust 2024
V dunajski galeriji Spodnji Belvedere je na ogled razstava Svet v barvah: Slovensko slikarstvo 1848-1918. Razstava, ki jo je galerija Belvedere pripravila skupaj z Narodno galerijo Slovenije, združuje 132 del slovenskih in avstrijskih umetnikov. Prisluhnite pogovoru z direktorico Narodne galerije Barbaro Jaki.
V sklepnem delu druženja s Slovenci v Gorici se vračamo v tamkajšnji Trgovski dom in se poklonimo Simonu Gregorčiču. Njegov doprsni kip stoji v bližnjem mestnem parku Ljudskem vrtu in zre v okna knjižnice Damirja Feigla v pritličju doma. Mojo srčno kri škropite je bil naslov literarno glasbenega večera iz cikla Ars teatralis, ki ga je 3. program našega Radia pripravil skupaj s Stalnim slovenskih gledališčem Trst in Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica aprila leta 2022 in tako povezal slovenski gledališki ustanovi z obeh strani meje. Skozi življenje in poezijo Simona Gregorčiča nas bodo v nadaljevanju vodili Jure Kopušar in Blaž Valič iz SNG Nova Gorica, Nikla Petruška Panizon iz SSG Trst ter Eva Longyka Marušič. Z glasbo jih spremlja harmonikar Aleksander Ipavec Ipo. Prisluhnite! Foto (ARS): Grafična podoba literarno glasbenega večera - Vesna Vidmar
V Avstriji se nadaljujejo pogajanja svobodnjaške in ljudske stranke o sestavi vlade. Kaj bi takšna vlada pomenila za položaj avtohtonih narodih skupnosti? Bi se lahko razmere poslabšale? O tem se pogovarjamo z ddr. Marianom Wakounigom, ki je lani prevzel vodenje Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju. Gostimo vsestransko dejavnega Borisa Pangerca iz Doline pri Trstu. Literat, upokojeni profesor, nekdanji župan, dolgoletni pevec in oljkar je pod naslovom Vmesni čas izdal zbirko kratkih zgodb, v katerih uporablja tudi narečne besede. Narečje je temelj za učenje jezika, je prepričan in ponosen na mlade v Dolini pri Trstu, ki ga negujejo. Vsestransko dejavna je tudi porabska Slovenka Ilona Bartakovič, dobitnica najvišjega madžarskega priznanja za izjemne dosežke na narodnostnem področju. Prejela ga je za dolgoletno delo pri ohranjanju slovenske kulture in jezika na Madžarskem. Upokojena vzgojiteljica še vedno skrbi za malčke v vrtcu, ukvarja se z manjšinsko politiko in poje. V Slovenskem domu Bazovica na Reki pa si ogledamo komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali, s katero je navdušila domača gledališka skupina. Zakaj? Prisluhnite!Foto (zajem zaslona): Slovenski dom Bazovica s kratkim filmom vabi na ogled predstave
Podnebne spremembe v zadnjih letih vse bolj ogrožajo naš način življenja, hkrati pa so postale grožnja tudi našemu premoženju. Ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, toča, močni vetrovi in poplave, so vse pogostejši in intenzivnejši. Podatki kažejo, da bo podobnih dogodkov v prihodnosti še več, saj se temperature dvigajo, vremenski sistemi pa postajajo vse bolj nestanovitni in nepredvidljivi. V tokratnem podkastu smo se pogovarjali o tveganjih izgube vrednosti naših stavb in domov zaradi izpostavljenosti vremenskim in drugim tveganjem. Raziskali smo, kako se zavarovalnice soočajo s podnebnimi izzivi in kako lahko lastniki nepremičnin sami zmanjšajo tveganja. V oddaji smo gostili Uroša Metličarja, direktorja premoženjskih škod iz Zavarovalnice Triglav. Prisluhnite podkastu Odprto!
Andrej Šporn je Kranjskogorčan, ki je z drugim mestom na legendarnem smuku v Kitzbühlu leta 2010 osvojil srca ljubiteljev smučarske formule ena. A njegova pot ni le zgodba o zmagah in padcih na smučarskih progah, je tudi zgodba o neizmernem pogumu, vztrajnosti, iskrenosti in premagovanju ovir – tako v športu kot v zasebnem življenju. V oddaji Intervju bo govoril o začetkih svoje smučarske kariere, ko je kot slalomski up presedlal na hitri disciplini, napetih odnosih z nekaterimi trenerji, hudih poškodbah, zaradi katerih je moral večkrat premikati meje svojih fizičnih zmogljivosti, svoji ljubezni do lesa, ter o tem, kako se je po slovesu od belih strmin povsem posvetil očetovstvu in družini. Andrej Šporn je vedno sledil svoji poti, njegova trma pa postala ključ do uspeha. Pogosto je bil kritičen do vrhunskega športa, v katerem so, kot pravi, pomembni le še sponzorji in gledanost televizijskih prenosov, ne pa varnost smučark in smučarjev. Prisluhnite nam v sredo ob 10.10 in izvedeli boste, kaj Andreja Šporna še vedno žene naprej – tudi po koncu športne kariere, ki se je s strgano križno vezjo na njegovi najljubši smukaški progi končala leta 2017.
Prisluhnite čudovitemu razmisleku, ki nas popelje skozi čarobno popotovanje introspekcije ob prehodu leta. Govori o pomenu notranje inventure, iskanju ravnovesja med obveznostmi in trenutki miru, ter o drobnih iskricah, ki lahko zanetijo našo navdihnjenost za bolj polno življenje. Njene misli nas spomnijo na lepoto vsakdanjosti in pomen pristnosti, topline ter spoštovanja – do sebe in drugih. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko tudi vi ustvarite prazničnost v vsakem dnevu.
Slovensko planinsko društvo Trst je 120. obletnico ustanovitve praznovalo tudi s projektom od Trsta do Triglava s kolesom in na smučeh. O zgodovini in današnjem delovanju društva pripoveduje dolgoletna predsednica Marinka Pertot. O 120 kilometrov dolgem potovanju od Narodnega doma v Trstu do Triglava pa Veronika Skerlovaj in Jernej Bufon, dva od deseterice članov društva, ki jim je uspel ta podvig. Na veliko podvigov je lahko ponosen tudi Roman Verdel, vsestranski glasbenik in glasbeni pedagog, zborovodja in skladatelj, prvi ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške in profesor slovenščine. Čemu vse se bo predsednik Slovenskega prosvetnega društva Borovlje posvetil po upokojitvi? Prisluhnite! Foto(Nebojša Tejić/STA): Podelitev reda za zasluge predsednici Slovenskega planinskega društva Trst Marinki Pertot
Al Vrezec je eden najbolj priznanih slovenskih biologov, ki se je posvetil raziskovanju različnih organizmov in ekosistemov.Ena od srčik njegovih raziskav pa je kozača, vrsta sove, ki je za mnoge prava uganka. Kozače so namreč posebne po svoji velikosti in življenjskih navadah, s katerimi so se prilagodile specifičnim pogojem. Le redko jo je moč videti in slišati …Al je skozi dolgoletno opazovanje ugotovil, da je preučevanje kozače zato lahko prava znanstvena pustolovščina.“Kozača je ena redkih vrst ptičev, ki je sposobna odgnati celo medveda. A preden napade, zato, da bi ubranila mladiče, opozori. Pokaže se v vsej svoji veličini. Ropota s kljunom, kar je svarilni klic. Če te vse to ne odvrne, potem napade – in takrat si pečen,” v podkastu razlaga Al Vrezec.Zato raziskovalci, tudi Al uporabljajo s peno obdano čelado. “To pa predvsem zato, ker vemo, da je tak napad – tudi če zadene v trdo čelado – lahko usoden celo za samico. Sova namreč prileti z izjemno močjo, kot da bi vam nekdo zalučal košarkarsko žogo naravnost v glavo,” še ponazori Al Vrezec.Sicer pa Alova strast do narave ni omejena le na njeno neposredno raziskovanje. Al je tudi izjemen glasbenik in baritonist, ki nastopa v okviru projekta OperArija, kjer skupaj z ženo snujeta predstave in koncerte, velikokrat povezane prav s ptičjo tematiko.Kako zelo je Al delaven in predan svojemu delu, je v podkastu pojasnila biologinja in njegova žena Petra Vrh Vrezec. Bilo je obdobje, ko je prebrala vse njegove strokovne in poljudne članke ter knjige; potem so se družinske obveznosti sicer okrepile, a njegovemu delu sledi, saj imata podobne interese. izmenjujeta si mnenja, pospremi ga tudi na kongres v tujino.Za Ala pravi, da je "mogoče včasih kar malo deloholik". A je tudi zelo povezovalen, še posebej z mladimi, ki mu radi sledijo. Tako je zdaj v center za obročkanje ptičev pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije privabil veliko mladih in nadobudnih, ki so odprti za nove ideje, spremljajo dogajanje v tujini, prinašajo nova znanja in skupaj ustvarjajo ogromne premike.Prisluhnite podkastu z Alom Vrezcem. V njem boste dodobra spoznali kozače, se spustili v Alov vsakdan, ugotavljali, zakaj biodiverziteta ni pomembna le za živali, ampak vse nas. Preverili smo še, ali res drži, da sove naznanjajo smrt in uresničujejo zle slutnje, no, ker smo hitro ugotovili, da ne drži, nam je Al pojasnil, kako je takšna predstava nastala in zakaj se je sploh zasidrala in ostajala z nami dolga stoletja.
Forum za dialog, v katerem sodelujejo predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti, je pripravil vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali dvojezični pouk na avstrijskem Koroškem. Za kakšne ukrepe gre in ali obstajajo realne možnosti, da dejansko zaživijo v praksi, pojasnjuje Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev. Pridružimo se praznovanju 100. obletnice ustanovitve Tržaškega pomorskega kluba Sirena, enega najstarejših slovenskih športnih društev v Italiji. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolič Vupora je zadovoljna, saj je Zveza dobila nove prostore v Zagrebu. Izzivov pa jim tudi v prihodnjem letu ne bo manjkalo. »Težko je bilo, a smo zdržali«, je naslov najnovejše knjige, 27. po vrsti, ki je izšla v knjižni zbirki Med Rabo in Muro in so jo v knjižnem daru dobili porabski rojaki. Avtorica Jelka Pšajd, etnologinja iz Pomurskega muzeja, je v njej zbrala življenjske zgodbe različnih ljudi, tudi iz Porabja, kamor se bo, kot pravi, vedno vračala. Zakaj? Prisluhnite! Foto (USZS): Slovensko multimedialno okno - muzej SMO - uspešno deluje že 10 let
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je danes za novega generalnega direktorja imenovala 49-letnega mag. Roberta Ljoljo. Mandat bo nastopil, ko bo dobil še soglasje državnega zbora marca prihodnje leto, ko se izteče mandat dosedanji direktorici, Tatjani Mlakar. Ljoljo je v predstavitvenem nastopu izpostavil prednostne naloge in vizijo razvoja zavoda, zavrnil pa je tudi očitke na račun, da prihaja iz farmacevtske firme in tako omogoča vpliv na rast cen. Dejal je, farmacevtske družbe zdaj ne odpirajo šampanjca pač pa da imajo v grlu cmok. Po imenovanju je bil na voljo novinarjem.Prisluhnite, kaj je povedal glede košarice pravic, cen zdravil ter nujnih sprememb in možnih izboljšav.
Pred zimskim Sončevim obratom smo se spet obrnili v središče našega osončja. Zaslužni profesor fizike dr. Mitja Rosina je opazoval že številne popolne Sončeve mrke po vsem svetu. Kot teoretičnega fizika pa ga zanima še mnogo drugega - obiskal je tudi detektor gravitacijskih valov LIGO v Lousiani in raketno izstrelišče v Cape Canaveralu. Prisluhnite pogovoru z zanimivim gostom!
Zaupanje javnosti v RTV Slovenija se je povečalo, ugotavlja nova raziskava Ogledalo Slovenije. Kako uspešno je naša hiša v tem letu opravljala naloge javne službe, smo v Radijski tribuni vprašali varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev in spletnih uporabnikov RTV Slovenija Marico Uršič Zupan. Prisluhnite, kakšni odzivi so prevladovali, kaj je najbolj vznemirjalo in kaj naši uporabniki najpogosteje pohvalijo.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Blokadovke in Blokadovci, tokrat smo se zbrali štirje in poskrbeli, da cosa nostra ni samo naša, ampak je tudi vaša.Prisluhnite Žigu, Koudyju, Tilcu in Bwažu, ki so danes za spremembo dobre volje, saj je Cedevita Olimpija v nizu treh zaporednih zmag.Tokrat so na sporedu komentarji tekme s Hamburgom, Borcem, prihodom Stipanovića, povratku Mitrovića & Lemarja… pa še kaj bi se našlo - predvsem pohvale.Vabljeni k poslušanju.
Prosekar, avtohtono belo peneče se vino s tržaškega Krasa, je prešlo pod konzorcij Prosecco Doc. Kaj to pomeni za slovenske vinarje na Tržaškem, pojasnjuje predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. V Porabju, v Andovcih, se pridružimo slovesnemu odprtju Apartmajev Triglav, za katere je denar dala madžarska vlada v okviru razvojnega programa slovenskega Porabja. Da bo treba zavihati rokave, se dobro zaveda mlada rojakinja iz Varaždina Lucija Vupora, predsednica novoustanovljenega gospodarskega združenja RAST. Marjan Sturm, nekdanji predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od treh krovnih političnih organizacij koroških Slovencev, pa poudarja, da je za dialog je potreben pogum in tudi sprememba lastnih stališč. Revizijo svojega dela kot manjšinski funkcionar je naredil v knjigi Identiteta brez sovražnika. Kako pa koroški Heimatdienst danes gleda na koroške Slovence? Prisluhnite! Foto(Silva Eöry): Mali Triglav in v ozadju novi apartmaji Triglav
Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot. Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!
Ko je Sigmund Freud spoznal, da lahko simptome čustvene stiske včasih lajša preprosto s tem, da se s svojimi pacienti pogovarja na poseben način, je bil hkrati zbegan in navdušen. Leta medicinskega usposabljanja so ga namreč pripravila na to, da je na ljudi gledal le kot na biološko in kemično bitje. Sklepal je, da simptomi težav, kot so tesnoba, depresija ali fobija, kažejo na fiziološko motnjo, ki se jo da zdraviti edino z zdravili. Če bi Freud bral svetopisemsko knjigo pregovorov, bi morda ob ugotovitvi, da lahko imajo besede tako močan vpliv, bil manj presenečen. Prisluhnite, kako Sveto pismo opisuje moč besed: “Smrt in življenje sta v oblasti jezika” (Prg 18,21). Čeprav je jezik majhen del našega telesa, ima izjemen vpliv. Besede, ki jih izgovarjamo z njim, imajo resnično moč, čeprav se tega ne zavedamo ali pa smo do tega velikokrat preprosto ravnodušni. Nekatere naše besede so plitke in plehke puhlice, čeprav morda zvenijo zelo vljudno. Fraze, kot sta “Lepo te je videti!” ali “Kako si? Že celo večnost se nisva srečala!”, so velikokrat le elegantna krinka za sporočilo: “Ohrani distanco; sem le vljuden!” Spet druge besede imajo moč raniti in zaznamovati za vse življenje. Neprimerna šala, kritiziranje ali posmeh lahko osramotijo, povzročijo zagrenjenost in prinesejo dolgotrajno čustveno bolečino. Dobra novica pa je, da so tudi besede, ki lahko blažijo bolečino in spodbujajo. V Pregovorih beremo: “Skrb v srcu tare človeka, dobra beseda pa ga razveseljuje” (Prg 12,25) in “Prijazne besede so satovje medu: sladke za dušo in zdrave za telo.” (Prg 16,24) Srčni spodbujevalnik je majhna naprava, vstavljena v prsni koš, ki uravnava nereden srčni utrip. Ob pomoči električnega impulza proži srčni utrip, da se srce krči z normalno frekvenco, ter se tako uporablja za zdravljenje motenj srčnega ritma. Motnja srčnega ritma ali aritmija, ki je najpogosteje zdravljena z vstavitvijo srčnega spodbujevalnika, je bradikardija oziroma prepočasen ritem srca. Takrat srce ne more zagotoviti zadostnega pretoka krvi po telesu, to pa človek občuti kot utrujenost, težko dihanje, vrtoglavico ter občasne izgube zavesti. Zelo hude motnje srčnega ritma lahko v izjemnih primerih ogrožajo tudi življenje, zato ta mala naprava lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Kaj ko bi se odločili, da bomo danes uporabili več besed, ki bodo delovale kot srčni spodbujevalnik? Uporabimo besede, ki bodo ljudi okrog nas, katerih ritem življenja je postal prepočasen, so se utrudili ali pa jim je zmanjkalo sape in moči, da bi nadaljevali, spodbudile in opogumile, da kljub oviram in izčrpanosti vztrajajo in gredo naprej. Upoštevajmo nasvet apostola Pavla iz pisma Efežanom: “Ne govorite kaj slabega o drugih. Če kaj rečete, naj bo v korist tistemu, s katerim se pogovarjate.” (EF 4,29 ŽNZ)
Tokrat bomo govorili o osnovnem gradniku našega prostora – govorili bomo o tipični slovenski hiši. Verjetno ni nezaslišano, če trdimo, da slovenska hiša, kot jo poznamo iz literature preteklega stoletja, ne predstavlja več povprečne slovenske hiše. Alpske, panonske, kraške in druge tipične hiše razumemo bolj kot primere iz zgodovine oziroma kot primere stavbne dediščine posameznih pokrajin, katerih opisne lastnosti ne izčrpajo več povprečne hiše, ki danes ustvarja značaj našega grajenega okolja. Kakšna pa je potem sodobna slovenska hiša? Kako jo prepoznamo, kaj jo definira, katere so njene značilnosti? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali s tokratnima gostoma – Nejcem Prahom in Milošem Koscem. Prisluhnite podkastu Odprto!
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji? Ustavimo se v Bregani, kjer na tamkajšnji osnovni šoli slovenščino poučuje Lidija Vučajnk Škrobot. In to ne le učenke in učence, temveč tudi odrasle, saj je zanimanje res veliko. Zanimiva pa je tudi pot, po kateri je prišla do poučevanja. Zasluge za to ima profesorica dr. Tatjana Vučajnk, namestnica vodje Inštituta za slavistiko na celovški Univerzi. Inštitut, ki bo prihodnje leto praznoval 50 letnico, je pomemben tudi za koroške Slovence. O slovenskem jeziku, družini in kmetijstvu pripoveduje vodja Kmečke izobraževalne skupnosti Marinka Mader Tschertou. V začetku leta je pod okriljem koroške kmetijske zbornice prevzela svetovalno službo v slovenskem jeziku. Ena naših sogovornic pa je tudi doktorska študentka na ljubljanski Filozofski fakulteti Simona Kuntarič Zupanc. Raziskava na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo jo je pripeljala na Goričko in v Porabje. Zakaj? Prisluhnite! Foto: Bilateralni pogovori zunanjih ministrov Tanje Fajon in Antonia Tajanija
Pred nami je sveto leto 2025. Slovenska škofovska konferenca je kot delegatko za našo krajevno Cerkev imenovala s. Boženo Kutnar. Povabili smo jo v naš studio, da bi nam pojasnila, zakaj je papež za temo tokrat izbral Romarji upanja. Povedala nam je tudi, kdaj se bo sveto leto začelo v Vatikanu in kdaj v Sloveniji ter kako lahko zraven sodelujete. Napovedali pa smo tudi izredno sveto leto 2033. Zakaj ravno takrat? Prisluhnite posnetku oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!
V tokratnem podkastu smo pod drobnogled vzeli Katalog tipskih rešitev stanovanjskih stavb, ki je bil rezultat natečaja za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za tipologije nadomestitvenih stanovanjskih stavb za sanacijo poplav iz leta 2023. Natečaj je letos spomladi razpisalo Ministrstvo za solidarno prihodnost skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor. Naloga, ki so jo zastavili arhitektom, je bila precej ambiciozna. Predstavljene rešitve so zasnovane kot prilagodljive in finančno dostopne, z univerzalnimi modularnimi sistemi, ki omogočajo prilagoditev regionalnim posebnostim. Katalog vključuje projekte enodružinskih in dvodružinskih hiš, ki so zasnovane z mislijo na različne vrste terenov – od ravnega do srednje nagnjenega in celo strmega – in so prilagojene za montažno ali klasično gradnjo z uporabo domačih gradbenih tehnologij. O tem, kako je potekala izvedba natečaja in kako so se arhitekti lotili tega zahtevnega izziva, kakšne rešitve so razvili, in kako bo katalog tipskih rešitev vplival na prihodnost stanovanjske gradnje v Sloveniji, smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki. V prvem delu pogovora smo v oddaji podkasta Odprto gostili Gašperja Skalarja, arhitekta, predstavnika investitorja in člana ocenjevalne komisije natečaja, ki trenutno opravlja funkcijo sekretarja v kabinetu ministra Maljevca. Na pogovor smo povabili tudi Marka in Roka Primažiča iz Studia Razvoj, predstavnika mlajše generacije arhitektov, ki sta za svoje predloge prejela nagrado za prostostoječo stavbo in nagrado za stavbo v strnjeni gradnji. Pridružite se nam pri raziskovanju, kako bodo te nove, standardizirane stanovanjske rešitve pomagale ustvariti bolj odporne in prilagodljive stavbe ter poskrbele za bolj trajnostno bivanje v prihodnje. Prisluhnite podkastu Odprto!
V tokratnem podkastu smo pod drobnogled vzeli Katalog tipskih rešitev stanovanjskih stavb, ki je bil rezultat natečaja za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za tipologije nadomestitvenih stanovanjskih stavb za sanacijo poplav iz leta 2023. Natečaj je letos spomladi razpisalo Ministrstvo za solidarno prihodnost skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor. Naloga, ki so jo zastavili arhitektom, je bila precej ambiciozna. Predstavljene rešitve so zasnovane kot prilagodljive in finančno dostopne, z univerzalnimi modularnimi sistemi, ki omogočajo prilagoditev regionalnim posebnostim. Katalog vključuje projekte enodružinskih in dvodružinskih hiš, ki so zasnovane z mislijo na različne vrste terenov, od ravnega do srednje nagnjenega in celo strmega, in so prilagojene za montažno ali klasično gradnjo z uporabo domačih gradbenih tehnologij. O tem, kako so se arhitekti lotili tega zahtevnega izziva, kakšne rešitve so razvili, in kako bo katalog tipskih rešitev vplival na prihodnost stanovanjske gradnje v Sloveniji, smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki. V drugem delu pogovora smo v oddaji podkasta Odprto gostili Aljošo Deklevo in Dareta Vasiljevića, vodilna arhitekta iz birojev, ki so na natečaju prejeli nagrade za predlagane rešitve. Pridružite se nam pri raziskovanju, kako bodo te nove, standardizirane stanovanjske rešitve pomagale ustvariti bolj odporne in prilagodljive stavbe ter poskrbele za bolj trajnostno bivanje v prihodnje. Prisluhnite podkastu Odprto!
Ob ljubljanski operi se je vse od konca 19. stoletja, ko so to imenitno stavbo dogradili, bohotila rdečelistna bukev. Zrasla je v veliko in lepo drevo. Ko je dopolnila približno 115 let, pa so jo posekali, saj je bila napoti pri obnovi opernega poslopja. Da bi priljubljeno drevo na nek način ohranili pri življenju, je Arboretum Volčji Potok v sodelovanju s SNG Opera in Balet Ljubljana cepil njene cepiče. Vzgojili so več kot sto mladih dreves, ki po slovenskih vrtovih in parkih ohranjajo njen spomin. Kakšna je zgodba drevesa, ki ga več ni?Sogovorniki: Maja Simoneti, krajinska arhitekta; Matjaž Mastnak, dendrolog iz Arboretuma Volčji Potok; Marijanka Sešek, ki je več kot 40 let dela v operni maski. Zapiski: Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj; Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka; Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva; Drevo ima zgodbo, 4. del: Tisa v Stranah. Prvoosebno zgodbo rdečelistne operne bukve bere Ajda Sokler. Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.
Ustavimo se v Stranah, zelo stari in najvišje ležeči vasi na pobočju Nanosa v postojnski kotlini. Na tem prostoru raste najdebelejša in po ljudskem izročilu najstarejša slovenska tisa. Tukaj je izhodišče planinske poti na Nanos, zato se na klopci v tisini senci skoraj vedno kdo zadržuje. Čeprav je tisa precej redek drevesni primerek, sta pri cerkvi svetega Križa, kamor se odpravimo mi, kar dve. Starejša in mogočnejša, ki jo podrobneje predstavimo, raste nad izvirom. Naši predniki so zato rekli, da je tukaj sveti kraj, tisa pa je bila pri njih večkrat označena za predmet čaščenja. Čemu vse je bila priča, koga je spoznala in morda odgnala?Sogovornika: mag. Špela Koblar Habič, načrtovalka na Zavodu za gozdove Slovenije; Jože Posega, najstarejši vaščan v Stranah, ki živi v tisini neposredni bližini. Zapiski: Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj; Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka; Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva. Prvoosebno zgodbo tise v Stranah bere Ajda Sokler. Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.
Predstavljamo simbolno verjetno najbolj mogočen drevesni primerek, ki ima v življenju Slovencev prav poseben pomen. V številnih umetniških delih, literarnih in verskih besedilih je murva v središču prostora in zaznamuje mesto posebnega dogodka. Na naših tleh ima murva družinsko simboliko, saj so ponekod na Primorskem ob poroki ali rojstvu otroka ob hišo zasadili ravno murvino sadiko. Po stari tradiciji murve še danes zelo cenijo, natančno obrezujejo v nenavadne oblike in negujejo. Pod murvo so se spletale družinske zgodbe, ljubezni, kupčije, babje čenče in otroške norčije. V Evropo so jo prinesli med drugo križarsko vojno v 12. stoletju preko Sicilije z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk. Potujemo v Kobdilj na Krasu. Tam že 600 let raste Fabianijeva murva, najstarejše in najdebelejše sadno drevo pri nas.Sogovornici: Blanka Malgaj, solastnica posestva Fabiani; dr. Rebeka Lucijana Berčič, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo. Zapiski: Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj; Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka. Prvoosebno zgodbo Fabianijeve murve bere Ajda Sokler. Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.
V vasi Močilno visoko v posavskih hribih raste orjak. Gašperjev kostanj šteje že čez 400 let in roke si mora podati deset otrok, da ga lahko objamejo. Je najdebelejše drevo v Sloveniji, ki je bilo v vsem tem času nema priča odseljevanj, grozovitih golosekov in vojnih viher. Pod njegovo mogočno krošnjo se, odkar pomni, zbirajo vaščani, po njem pleza razposajena mladež, vsako leto pa navrže za več kot 200 kilogramov plodov. Kako mu je mineval čas, kaj vse je videlo, kdo je hodil tam mimo?Sogovornika: Mateja Kišek Vovk, doktorica dendrologije; Jože Prah, Zavod za gozdove. Za strokovno pomoč se zahvaljujemo prof. Robertu Brusu z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Prvoosebno zgodbo Gašperjevega kostanja bere Igor Velše. Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.