Podcasts about prisluhnite

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!Foto (RTV SLO): Pravice manjšine so več kot vidna dvojezičnost

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

V dneh okrog praznika Vse svetih, ko več razmišljamo o naši minljivosti, smrti in povezanosti med nami, je bila naša gostja v Svetovalnici predstojnica Inštituta za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvonka Zupanič Slavec. Spregovorili smo o pomenu odnosov v zadnjem obdobju življenja, o človekovi vrednosti, o tem, česa si ljudje v času umiranja želijo, pa tudi o zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Je slednji povezan tudi z evgeniko, ki je ljudi delila na tiste, katerih življenje je več vredno, in na tiste, katerih življenje ne šteje veliko? Prisluhnite zanimivemu pogovoru na prazničen dan.

V dneh okrog praznika Vse svetih, ko več razmišljamo o naši minljivosti, smrti in povezanosti med nami, je bila naša gostja v Svetovalnici predstojnica Inštituta za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvonka Zupanič Slavec. Spregovorili smo o pomenu odnosov v zadnjem obdobju življenja, o človekovi vrednosti, o tem, česa si ljudje v času umiranja želijo, pa tudi o zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Je slednji povezan tudi z evgeniko, ki je ljudi delila na tiste, katerih življenje je več vredno, in na tiste, katerih življenje ne šteje veliko? Prisluhnite zanimivemu pogovoru na prazničen dan.

Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?

Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? PrisluhniteFoto (Vida Toš) - projekt Ko zorijo jabolka - povezovanje otrok in vzgojiteljic ter krepitev slovenskega jezika

V Murski Soboti smo obiskali evangeličansko duhovnico Judit Andrejek, ki deluje tudi v Evangeličanski cerkveni občini Lendava. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko verniki v hitrem tempu sodobnega življenja ohranjajo prostor za duhovnost in molitev.

V Svetovalnici se bomo naslonili na nedavni god sv. Frančiška Asiškega, zavetnika živali, ki nas uči spoštljivega odnosa do stvarstva nasploh. V studio smo povabili veterinarko Veroniko Pretnar z Veterine Vrhnika, govorili pa bomo o zdravstvenih težavah pri psih. Prisluhnite in vprašajte, začnemo ob osmih.

V Svetovalnici se bomo naslonili na nedavni god sv. Frančiška Asiškega, zavetnika živali, ki nas uči spoštljivega odnosa do stvarstva nasploh. V studio smo povabili veterinarko Veroniko Pretnar z Veterine Vrhnika, govorili pa bomo o zdravstvenih težavah pri psih. Prisluhnite in vprašajte, začnemo ob osmih.

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Joško Tischler je med koroškimi Slovenci dobro znan. Gre za enega pomembnih rojakov, ki so postavljali temelje za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. O njegovem življenju in delu je bilo napisanih nekaj zbornikov, dr. Andrej Rahten pa je avtor prve biografije o tem pomembnem politiku in šolniku, očetu Slovenske gimnazije v Celovcu. Zaslužen je za uvedbo obveznega dvojezičnega šolstva, ki je, čeprav je bila po desetih letih ukinjena, postavila temelje Slovenski gimnaziji. Kaj pa bi Joško Tischler dejal danes na vse to, kar se dogaja? Prisluhnite pogovoru z dr. Andrejem Rahtnom! Foto (Mateja Železnikar): predstavitev knjige v atriju ZRC SAZU 30.9.2025

Prvo ⁠kolo Lige OTP banka je za nami, zato sva se Gašper in Bwaž zavihtela za mikrofone in pokomentirala, kaj se je dogajalo na parketu dvoran v slovenski prvi ligi.Prisluhnite povzetku 1. kola in napovedi 2. kola našega državnega prvenstva v novi epizodi Podcasta Blokada!

Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!Foto (OKS- ZŠZ): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu 

Zadnje obdobje življenja je pogosto najbolj dragocen čas, ko se uredijo marsikateri odnosi. Je pa tudi čas, ko bolnik potrebuje veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Zato je še kako pomembno, da znajo sodelovati službe, posamezniki, civilnodružbene organizacije in svojci, ko poskušajo odgovoriti na človekove zdravstvene, duhovne, duševne in socialne potrebe. Kje to sodelovanje že poteka in kje so težave, smo se pogovarjali na okrogli mizi v okviru posveta, ki ga je pripravila Slovenska Karitas. Prisluhnite v oddaji Pogovor o!

Zadnje obdobje življenja je pogosto najbolj dragocen čas, ko se uredijo marsikateri odnosi. Je pa tudi čas, ko bolnik potrebuje veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Zato je še kako pomembno, da znajo sodelovati službe, posamezniki, civilnodružbene organizacije in svojci, ko poskušajo odgovoriti na človekove zdravstvene, duhovne, duševne in socialne potrebe. Kje to sodelovanje že poteka in kje so težave, smo se pogovarjali na okrogli mizi v okviru posveta, ki ga je pripravila Slovenska Karitas. Prisluhnite v oddaji Pogovor o!

Univerze za tretje življenjsko obdobje vpisujejo v svoje programe v študijskem letu 2025/26 do konca septembra. Izobraževanje, tuji jeziki, literarno ustvarjanje, druženje, rekreacija in drugi krožki pomagajo, da upokojenci ohranjajo miselno kondicijo in spomin, pomenijo pa tudi priložnost za ohranjanje družabnih stikov in za medgeneracijsko povezovanje. Prisluhnite, kateri programi so na voljo, kje, kako potekajo in kako poteka vpis, kolikšen je strošek.

Prisluhnite ekskluzivnemu pogovoro s portugalsko nevrokirurginjo in nevroznanstvenico, prof. dr. Claudio Faria. V njeni raziskovalni skupini v Lizboni trenutno preučujejo možnost zgodnjega odkrivanja metastaskih sprememb v možganih. Kako združuje klinično in raziskovalno prakso? Kako gleda na dolgoživost in kako skrbi za svoje možgane? Vse to v pogovoru z Mojco Delač v sveži epizodi! 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Slovenci v sosednjih državah s svojimi organizacijami skrbijo za razvoj narodne skupnosti in to na različnih področjih; od kulture in kmetijstva do gospodarstva in športa. Ena od možnosti za okrepitev stikov s pristojnimi ministrstvi v Sloveniji so zamejske koordinacije. Že leta 2012 je bila ustanovljena Zamejska kmetijska koordinacija, ki povezuje slovenske kmečke zveze iz sosednjih držav z ministrstvom za kmetijstvo. Konec leta 2022 je bila ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, lani pa še ZAŠKO – Zamejska športna koordinacija, obe pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Junija letos pa je bila v Novi Gorici slovesno ustanovljena še Zamejska kulturna koordinacija, ki povezuje kulturne zveze in društva iz vseh štirih sosednjih držav. Po prvi seji so bili vtisi predstavnikov iz sosednjih držav previdno optimistični. Zakaj? Kaj bo naredilo pristojno ministrstvo, da ne bo ostalo zgolj pri besedah in bo koordinacija tudi dejansko zaživela? Prisluhnite!

Kulturno društvo Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Zemlja bo odkrila svojo kri in ne bo več zakrivala svojih pobitih. Gre za likovna dela, ki so nastala ob odkritjih množičnih morišč v Hudi jami in Macesnovi gorici. Odprtje bo v četrtek, 4. septembra, ob 18.00, v Galeriji Gunclje. Prisluhnite pogovoru z avtorjem!

Kulturno društvo Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Zemlja bo odkrila svojo kri in ne bo več zakrivala svojih pobitih. Gre za likovna dela, ki so nastala ob odkritjih množičnih morišč v Hudi jami in Macesnovi gorici. Odprtje bo v četrtek, 4. septembra, ob 18.00, v Galeriji Gunclje. Prisluhnite pogovoru z avtorjem!

Ste se kdaj vprašali, kako v puščavah, kjer ni deževalo že leta, preživijo pajki, hrošči in gekoni? V tokratni Xkurziji se z raziskovalkama Nacionalnega inštituta za biologijo Anamarijo Žagar in Evo Turk podajamo v enega od najbolj suhih predelov na svetu, puščavo Namib. Prisluhnite njuni pripovedi o lovljenju majhnih puščavskih kuščaric in pajkih, ki prebivajo v peščenih rovih, izvedeli pa boste tudi, zakaj je megla v puščavi ključen vir življenja in kako ekstremne razmere vplivajo na telesne prilagoditve živali.Avtor fotografije: Matjaž Kuntner

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

V galeriji dvorca Strmol v Rogatcu je ogled slikarska razstava Prepletanja slikarke in pedagoginje Erne Ferjanič. To je predstavitev njenih del, ki so nastala v zadnjih dveh letih in jih avtorica daje na ogled ob svojem okroglem življenjskem jubileju. Prisluhnite klepetu z avtorico.

V galeriji dvorca Strmol v Rogatcu je ogled slikarska razstava Prepletanja slikarke in pedagoginje Erne Ferjanič. To je predstavitev njenih del, ki so nastala v zadnjih dveh letih in jih avtorica daje na ogled ob svojem okroglem življenjskem jubileju. Prisluhnite klepetu z avtorico.

Dr. Žiga Turk je spregovoril o poletju, ki ni prav nič mirno, za kar skrbi vlada, pa tudi o drugi obletnici katastrofalnih poplav in o pripravah na nov referendum. Pogledali smo tudi na razvoj dogodkov po svetu, ki države spodbuja k povečanju vlaganj v obrambo. Prisluhnite in sodelujte ob 17h.

Dr. Žiga Turk je spregovoril o poletju, ki ni prav nič mirno, za kar skrbi vlada, pa tudi o drugi obletnici katastrofalnih poplav in o pripravah na nov referendum. Pogledali smo tudi na razvoj dogodkov po svetu, ki države spodbuja k povečanju vlaganj v obrambo. Prisluhnite in sodelujte ob 17h.

Gre za čezmeren poseg policije in nespoštljivo ravnanje na kraju, ki koroškim Slovencem predstavlja simbol upora proti nacizmu in hkrati kraj spomina na 11 ljudi, ki so jih vojaki SS-a ubili tik pred koncem druge svetovne vojne, opozarjajo organizacije koroških Slovencev, ki so se ostro odzvale na včerajšnje ravnanje avstrijske policije in njene specialne enote na mladinskem protifašističnem taboru pri muzeju Peršman. Zahtevajo, da se raziščejo vse okoliščine te policijske racije. Pojasnila glede ravnanja avstrijske policije pričakuje tudi Slovenija. Kaj se je dogajalo na Peršmanovi domačiji? Kako se počutijo udeleženci tabora in kakšne bi lahko bile politične posledice te, po mnenju odvetnika Rudija Vouka, ilegalne policijske racije? Prisluhnite!Foto (Damijan Smrečnik/Novice.at): Policija je pregledala tudi notranjost Peršmanove domačije

Koroška slovenska rock zasedba Bališ je sredi junija v K in K centru v Šentjanžu v Rožu pripravila veliki koncert ob svoji 25 letnici in nas skupaj z Noreia String Quartetom, Tončem Feinigom in Helmutom Biblom popeljala skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od bluesa do rock'n rolla v obirskem narečju. V sklepnem delu praznovanja se v pesmih Živ' tvoj dan in Jutr bo moj pridruži še projektni mladinski pevski zbor. Kako zvenijo uspešnice zasedbe Bališ obogatene s spremljevalnimi glasovi Lare Rutar, Timne Katz in Lare Wulz ter zvesto publiko? Prisluhnite jim v drugem delu koncerta!Foto (Novice.at): vodja skupine Marko Bališ v akciji

Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca. Pred letom dni so začeli tudi s pripravami na praznovanje jubileja, kar se je obrestovalo. Na koncertu pred K in K centrom v Šentjanžu v Rožu so se skupini Bališ pridružili gosti; Noreia Strig Quartet, pianist Tonč Feinig, kitarista Helmut Bibl in projektni mladinski pevski zbor. Skupaj so nas popeljali skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od priredb znanih blues in rock skladb v obirskem narečju do uspešnic U nebese in Fajn se mej, s katerimi so navdušili občinstvo, ki zna njihove pesmi na pamet. Prisluhnite prvemu delu koncerta!

Doberdobska rock skupina Blek Panters je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici aprila letos praznovala 30. rojstni dan. Serijo koncertov so naslovili po najnovejši pesmi ŠA ŠA ŠA in jo posvetili šakalom. Ti so se tako pridružili sipi, netopirju, kravi in krompirju, likom, ki jih opevajo v domačem narečju. Na odru v Gorici so skupaj desetčlansko zasedbo nastopili tudi glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Tu je drugi del jubilejnega koncerta skupine Blek Panters. Prisluhnite!

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.

Doberdobska rock skupina Blek Panters je aprila letos praznovala 30. rojstni dan s tremi razprodanimi koncerti. V Kulturnem domu v Gorici so se jim na odru pridružili glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Skupina, ki poje v domačem narečju, je znana tudi po živalih in rastlinah, ki jih opevajo v svojih pesmih; od sipe, netopirja, krompirja do krave in najnovejših šakalov. Slednjim so posvetili serijo jubilejnih koncertov ob 30 letnici. Tu je prvi del koncerta skupine Blek Panters, poimenovan ŠA ŠA ŠA. Prisluhnite!

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena? Spoznamo mlade rojake z avstrijske Koroške, s Tržaškega in iz Porabja, nagrajence Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela. Ustavimo se v državnem zboru, kjer je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje in je s svojim razmišljanjem o negovanju slovenske identitete navdušil še en up porabskih Slovencev Mate Labritz. Goran Gorše, ki je pred 15 let ustanovil danes zelo uspešno in uveljavljeno tolkalno zasedbo Sudar Percussion, pa pripoveduje o praznovanju jubileja, povezovanju in tudi političnem delovanju Slovencev na Hrvaškem. Prisluhnite!   Foto (Rok Rakun): Na osrednji prireditvi Dobrodošli doma nastopil tudi Tonč Feinig kvartet

V Svetovalnici bomo gostili Romano Marolt, profesorico na Srednji frizerski šoli v Ljubljani. Kako negovati lase v poletnem času, jih je dobro sprati po kopanju v morju ali bazenu, kaj narediti, da bodo hitreje in lepše rastli? Kako negovati zelo suh las in na kaj paziti, ko se barvamo sami? Prisluhnite ob osmih.

V Svetovalnici bomo gostili Romano Marolt, profesorico na Srednji frizerski šoli v Ljubljani. Kako negovati lase v poletnem času, jih je dobro sprati po kopanju v morju ali bazenu, kaj narediti, da bodo hitreje in lepše rastli? Kako negovati zelo suh las in na kaj paziti, ko se barvamo sami? Prisluhnite ob osmih.

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Veliki koncert, na katerega so se pripravljali leti dni, je navdušil občinstvo. Gostimo doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, ki ugotavlja, da je za raziskovanje manjšine pomembno delo na terenu. Sara Koleš Ribeiro pa predstavi čezmejni projekt Regio taste, namenjen ohranitvi kulinarične dediščine obmejnega območja in povezovanju prekmurskih in porabskih osnovnih šol. Prisluhnite!   Foto (Mateja Železnikar): Praznovanje skupine Bališ 

Vsi smo kdaj pa kdaj turisti. In vsem se kdaj pa kdaj zgodi nesreča ali zbolimo med dopustom ter potrebujemo zdravniško pomoč. Prisluhnite kam se obrniti in kdo bo za to plačal. Ponujamo pa vam tudi informacije kam lahko po zdravniško pomoč napotite tuje turiste, če bi potrebovali pomoč med dopustovanje v Sloveniji.

Več obrobja v središče in več središča v obrobje. To si je za eno od nalog ob prevzemu vodenja Društva slovenskih pisateljev zadal Marij Čuk. Društvo mora vnovič postati družbena in "politična sila", hkrati pa dom in zatočišče vseh ustvarjalcev, je prepričan tržaški literat. Kako je zadovoljen z doseženim v pol leta, koliko obrobja je pripeljal v središče in kako je s slovensko literarno ustvarjalnostjo na drugi strani državne meje? O vsem tem pa tudi o kritični samozavesti rojakov, pogumu, ki ga včasih malo zmanjka, in priložnostih, ki jih ponuja evropska prestolnica kulture, Marij Čuk pripoveduje v Intervjuju. Prisluhnite mu!

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 80-letnici povojnega begunstva v Slovenski filharmoniji pripravilo slovesno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti. V dvorani so zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Prisluhnite recitacijam, celotno akademijo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu, umetniškemu delu pa prisluhnite tu in tu.

Tommy Budin in Denis Daneu sta akademsko izobražena glasbenika s Tržaškega, ki že pet let igrata v Ansamblu Saše Avsenika. Ko sta opravila avdicijo in bila sprejeta v ansambel, so se jima uresničile sanje, pravita, saj sta z narodozabavno glasbo povezana od najzgodneših let. In kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino? Prisluhnite!Kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino?    

V tokratni epizodi Kulturosfere se potopimo v živahno razpravo z dogodka WellBIEN 2025, programske enote Mednarodnega bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025 v organizaciji Zavoda Carnica. V razpravi odpiramo prostor premisleku o presečiščih umetnosti, zdravja in skupnosti. Osredotočamo se na tekstilne prakse kot orodje za promocijo zdravja, kulturno predpisovanje ter na izzive in potenciale, ki jih prinaša sodelovanje med umetniki, terapevti in zdravstvenimi delavci.Osrednja gostja epizode je Pamela Whitaker (Irska), predavateljica likovne psihoterapije na Univerzi v Ulstru, ki raziskuje tekstil kot prostor refleksije, skupnostne solidarnosti in skrbi za duševno zdravje. Njeno delo naslavlja preplet umetniške prakse, socialne angažiranosti in ustvarjalnega zdravja v kontekstih travme, neenakosti in družbenega okrevanja.Ob njej se v pogovoru predstavijo še članici tekstilnih skupnosti Aleksandra Šuler in Jasmina Ferček ter vodja strokovne pisarne Asociacije in predstavnica konzorcija Kultura za duševno zdravje Polona Torkar, ki raziskujejo, kako lahko lokalne ustvarjalne pobude postanejo pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti življenja.Skupaj razmišljamo:- Kako tekstilna praksa lahko deluje kot terapevtsko in emancipatorno orodje?- Kje so stičišča in razlike med socialno angažirano umetnostjo, umetnostno terapijo in praksami ustvarjalnega zdravja?- In kako lahko izkušnje iz tujine osmislimo v našem kulturnem in zdravstvenem prostoru?Prisluhnite pogovoru, ki tke nove niti med umetnostjo in zdravstvenim varstvom.

V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?V Slovenski gimnaziji v Celovcu se pridružimo praznovanju 50 letnice pouka v lastnih prostorih, pouka, ki je zelo pomemben za koroške Slovence. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je v Zagrebu dobila nove prostore. Kaj pomenijo ti prostori za delovanje Zveze in kaj za razvoj same narodne skupnosti? V Monoštru pa preverjamo, kakšna prihodnost se obeta slovenskim medijem na Madžarskem. Prisluhnite!   Foto (Matej Maček): Vizionar za celostno obdelavo vsebine - Ana Grilc: Mrličožerec/Der Leichenfresser - Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, Celovec   

V oddajo Obrazi sosednje ulice smo povabili Urško Breznik, direktorico Pekarne magdalenske mreže v Mariboru. Po zaslugi njene ekipe prihajajo v Maribor razprave o pomembnih temah, naj bo to uničevanje nekega naroda ali trpljenje rejnih živali. Prisluhnite pogovoru s profesorico umetnostne zgodovine in sinologinjo, ki si je v otroštvu želela postati fizičarka.

Ali je 70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe še mogoče pričakovati dejansko uresničitev pravic, zapisanih v njenem 7. členu? Če do tega ne bo prišlo kmalu, uresničitev ne bo več potrebna, opozarja naš sogovornik, znani koroški slovenski odvetnik Rudi Vouk. V Pliberku prisluhnemo koncertu Za mir bom govoril. Kot opozarjajo organizatorji SPD Edinost, si je namreč treba vseskozi prizadevati za mir. O čezmejnem gospodarskem sodelovanju in izzivih na tem področju pa tudi italijanski birokraciji pripoveduje Borut Sardoč iz Slovenskega  deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. V Porabju pa se pridružimo ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ki se je z delegacijo mudil na dvodnevnem obisku. Kaj vse je videl in zakaj so takšni obiski pomembni za Slovence onstran meje? Prisluhnite!   Foto (USZS): slovenska delegacija na obisku v Porabju

Ko so v šestdesetih letih v Ljubljani zgradili široko, vabljivo kolesarsko stezo na začetku Celovške ceste, so se načrtovalci menda zgledovali po nordijskih državah. Vzor sta bila Danska in København. Tam živita Pernille Bussone in Ole Kassow. V organizaciji Kolesarjenje brez starosti skrbita, da starejši ljudje niso prikrajšani za užitke, ki jih nudi mobilnost na kolesu. Evropa osebno bo kolesarski izlet s triciklom. Zaprite oči in se spomnite na svoje prvo kolo. Kakšne barve je?Preberite tudi Kolesarji so kot škorci, avtomobili kot gosiPrisluhnite tudi Mikael Colville-Andersen: Vse ulice bi morale biti kot Værnedamsvej v Københavnu