Podcasts about Otroci

Otroci, glavni junaki letošnjih šmarnic, tokrat razmišljajo o Jezusu, ki je pastir. Ovce ga poslušajo, ker vedo, da jih ima rad in zaupajo Vanj, ki jim bo pokazal pot do dobre paše. Jezus je torej pastir, pa mi, smo res njegove ovce?

Jezusove besede, da brez Njeega ne moremo ničesar storiti, niso poniževanje, ampak tolažba. Zato: naredimo, kar moremo, rezultat pa vedno prepustimo Bogu.

Otroci komaj čakajo, da po šmarnicah srečajo Marijo. Tokrat jih bo zanimalo, kako je njen Sin pomnožil kruh in ribi. Je šlo za neke vrste čarovnijo?

Sindrom praznega gnezda opisuje psihološko stanje staršev po odhodu otrok od doma. Gre za pomemben mejnik v življenju družine, ob katerem pa nekateri starši lahko občutijo povečan stres, depresijo, tesnobo. Da boste lažje sprejeli to spremembo kot naraven del življenja, smo v torkov svetovalni servis povabili Melito Kuhar, socialno pedagoginjo in socialno delavko ter svetovalko za partnerske odnose in vzgojo otrok Melito Kuhar iz svetovalnice.si. Pokličite ali nam pišite.

Po trditvah različnih skupin in organizacij je bilo v 60., 70. in 80. letih v nekdanji Jugoslaviji prodanih več kot 20.000 novorojenčkov; več primerov je tudi v Sloveniji. Več je tudi zgodb mater, ki jim je bilo sporočeno, da so njihovi otroci umrli takoj po rojstvu ali nekaj dni pozneje, niso pa jih smele niti videti niti pokopati. Sume dodatno vzbuja tudi neujemanje dokumentacije porodnišnic in Statističnega urada. V Društvu izgubljeni otroci je trenutno povezanih 125 mater. Pogovarjamo se z dvema, ki že več let iščeta resnico o svojih otrocih.

Otroški parlament je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki ga zveza izvaja že od leta 1990. V njem sodeluje skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa je del otroškega parlamenta približno 3000 otrok. Otroški parlament deluje skozi vse leto, veliki zaključek pa predstavlja zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta. V ponedeljek so se v Državnem zboru zbrali otroci in razpravljali o šolskem sistemu in izzivih, ki so jim priča vsak dan. Kaj si mislijo o šolskem sistemu, se jim zdi, da jih odločevalci slišijo, in kako gledajo na vse več primerov medvrstniškega nasilja?

Otroci so radovedni in radi bi videli in vedeli in poskusili vse, kar se okrog njih dogaja. Tudi ko se mamici mudi pripraviti kosilo, pa bi sinko rad kuhal tudi on. In velikokrat se mamice otresejo in otroka pošljejo stran. To pa se ni obneslo mamici iz te slovenske pravljice. Kar je rekla kot šalo, je postalo huda resničnost. Pravljica nič ne pove o tem, kako se je potem počutila ta mamica. Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy

Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.

Gledališka in filmska igralka Barbara Cerar, prvakinja SNG Drama, se je kot pisateljica uveljavila že z dvema romanoma: s prvencem Pretežno jasno, njen drugi roman Prod pa je pred kratkim izšel pri založbi Miš. Barbara Cerar nas trenutno navdušuje v predstavah: Otroci sonca Maksima Gorkega, Te igre bo konec, Matjaža Zupančiča in kot Gospa Peachum, v Brechtovi uprizoritvi ' Opera za tri groše', ki jo je na oder ljubljanske Opere postavila režiserka Mateja Koležnik. Od leta 2022 je docentka za dramsko igro na AGRFT.

Besedne zveze »mir v Ukrajini« v minulih letih verjetno nismo tolikokrat izgovorili kot v zadnjih tednih, ko se je razreševanja večletnega spora in ruske agresije v sosednji državi lotil ameriški predsednik Donald Trump. Po pogovorih z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom in z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pa je očitno, da več govora ne pomeni tudi več miru. Vsaj za zdaj ne. V tokratnih Labirintih sveta se lotimo še prekinitve ognja, ki to ni, v Gazi ter grozljive tragedije v nočnem klubu v Severni Makedoniji.

Otroci so v sodobnih družinah središče sveta, verjetno bolj kot kadarkoli prej; tudi sodobne družbe so veliko preložile na ramena družin ...Če so oboji, otroci in starši, zbegani, potem bo vse rešila brezpogojna ljubezen - predvsem starševska - , je slišati ponavljajočo se mantro, potem ko starševska predanost in bolj ali manj dosledna vzgoja, tudi požrtvovalnost, obnemorejo ... Prav roman z naslovom Kako ljubiti hčerko razkriva pasti za starše, ki preveč ljubijo, za mamo, ki se povsem zlije s svojo občudovano hčerko. Odnos se vse bolj trga, vse do takrat, ko mlada, komaj odrasla hči, zapusti gnezdo in izgine. Zakaj? Knjigo je napisala izraelska pisateljica Hila Blum, iz nemščine pa jo je prevedla Kristina Jurkovič.

6. marca obeležujemo Evropski dan logopedije, ki letos nosi naslov Obogatimo okolje, obogatimo komunikacijo. V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov, otrok s težavami z govorom pa je vse več. S profesorico defektologije, surdopedagoginjo in logopedinjo Moniko Rataj smo govorili še o tem, da tudi odrasli lahko potrebujejo pomoč logopeda.

V terminih radijskih iger za otroke se v februarskih nedeljskih jutrih s Ciklom poosebljenih radijskih iger za otroke družimo s prav posebnimi junaki, takšnimi, s prevzetimi človeškimi lastnostmi. Otroci predmete in pojave namreč v svojih igrah in dojemanjih pogosto poosebijo, nekateri pa še daleč v odraslo dobo ohranjajo poseben, torej poosebljen odnos do stvarnega sveta. Morda so ključne zato tudi pravljice, ki v svoja pripovedna jedra postavijo oživljene stvari, da bi jih čustveno in razumsko lahko lažje razumeli. Iz bogate zakladnice tovrstnega žanra slušnih iger arhiv Radia Slovenija - pod tem kvalifikatorjem ponudi več kot 80 zadetkov - je režiser Klemen Markovčič v tokratni slušni krog vključil štiri igre. Cikel končata Zakaj in Vprašáj po zgodbi Daneta Zajca iz leta 1991. Težko vprašanje, zakaj in vprašáj. … No, v igri nastopata prijatelja Zakaj in Vprašáj. In ves čas se nekaj sprašujeta in se kotalita iz enega duhovitega vprašanja v drugega. Se pa zdi, da se v stvarnem svetu odraslih zares preredko vprašamo, zakaj, in vse skupaj prehitro sprejmo. Nekoč, kot otroci, pa si sveta brez zakajev in vprašajev sploh nismo znali predstavljati. Morda je zato skrajni čas, da se večkrat in pogosteje vprašamo zakaj, in tudi zahtevamo odgovore. Režiser: Mile Korun Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Zakaj – Urška Hlebec Vprašáj – Božo Vovk Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1991.

Kako različni smo si ljudje. Tudi ko gre za temeljna življenjska vprašanja. Večkrat bi bilo verjetno bolje, če bi se tega bolj zavedali in tudi sami storili kaj za to, da bi bili bolj zadovoljni. Zadovoljstvo ne prihaja kar tako samo od sebe, od zunaj, brez našega prizadevanja. Tako pa največkrat vidimo samo druge, za katere se nam zdi, da so na boljšem, sami pa se izgubljamo v tožbah, kako ubogi smo. Prav to mi je prihajalo na misel, ko sem poslušala pripoved znanke o dveh starejši gospeh. Obe sta stari čez osemdeset let. Ena je še kar zdrava in živi v hiši skupaj s sinom in njegovo družino. Druga ima veliko zdravstvenih težav in živi sama, otroci z družinami so v drugih krajih. Obe nekje na deželi. Na silvestrovo zvečer je obe poklicala. Prva je začela tožiti, kako sama je, kako težko ji je, kako ni ničesar v njenem življenju, kar bi jo razveseljevalo. Druga, ki živi sama v hišici, pa je zvenela prav zadovoljno. Res da marsičesa ne zmore, pa ji sem in tja pridejo pomagat. Kot prvo ji je rekla: »Tako lepo mi je.« Na ta praznični večer bom malo poslušala radio, pa kaj prebrala. Pripravila si je kar nekaj knjig, ki bi bile primerne za ta večer. No, vsega ne bo mogla prebrati, nekaj pa le. Tudi televizije ne mara preveč, radio ji je ljubši. Dve stari gospe in dva različna odziva na življenje. Verjetno je za prvo zdaj v tej pozni starosti že prepozno, da bi se učila drugače odzivati se na življenje. No, čisto nemogoče pa tudi to ni. Druga stara gospa je lahko samo hvaležna, da je takšna, kot je. Ne poznam je in ne vem, koliko je tudi sama prispevala k temu, da je takšna. Predstavljam pa si, da ima tudi sama zasluge pri tem. Potem pa sem poslušala še zgodbo, kako je znanka z družino obiskala to drugo staro gospo. Otroci so bili navdušeni nad njo. Obe njihovi babici sta že umrli, tako da zdaj nimajo nobene več. Sin, pubertetnik, pa je razmišljal takole: »Takšno babico bi želel imeti!« Ali bi mogla stara gospa dobiti še kakšno večje priznanje kot to, da ji pubertetnik reče, da bi želel imeti takšno babico?

V terminih radijskih iger za otroke se v februarskih nedeljskih jutrih s Ciklom poosebljenih radijskih iger za otroke družimo s prav posebnimi junaki, takimi s človeškimi lastnostmi. Otroci namreč predmete in pojave v svojih igrah in dojemanjih pogosto poosebijo, nekateri pa še daleč v odraslo dobo ohranjajo poseben, torej poosebljen odnos do stvarnega sveta. Morda so ključne za to tudi pravljice, ki postavljajo v svoja pripovedna središča oživljene stvari, da bi jih razvijajoči se možgani in čustva laže razumeli. Iz bogate zakladnice tovrstnega žanra slušnih iger arhiv Radia Slovenija s tem kvalifikatorjem ponudi več kot 80 zadetkov; režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni krog sklenil štiri igre. Slušni krog nadaljujeta Zvezda in srce po zgodbi Milana Jesiha iz leta 1996. Kamniti amorček, mali poganski bog ljubezni, navihani krilati fantek z lokom in ljubezenskimi puščicami, se nekega dne igra in začne streljati z lokom, ne da bi meril. Puščice ljubezni letijo križem kražem v vse smeri, to pa povzroči ljubezensko zmešnjavo. Vsi se namreč zaljubijo v padlo zvezdo z neba, ki bi rada spet nazaj na nebo in ji ni mar za smešne zaljubljence. Poslušajmo, ali se ji jim bo naposled uspelo izviti in odleteti nazaj v nebo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Pripovedovalec – Jernej Kuntner Amor – Saša Mihelčič Slavec – Zlatko Šugman Žaba – Marijana Brecelj Hrček – Jožef Ropoša Polž – Jurij Souček Zvezda – Maja Končar Kresnica – Vesna Pernarčič Kralj – Bogomir Veras Kraljica – Marjana Klanjšek Jaklič Kamen – Lotos Šparovec Vran – Dare Valič Kaktus – Gregor Čušin Krompirji – Gregor Bakovič, Lotos Šparovec, Gregor Čušin Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1996.

Gruzie. Země, kde se potkává západní městský životní styl s tradičními způsoby života v horách. Právě do hor se vypravili kamarádi a studenti religionistiky Matyáš Lednický, Martin Lednický a Kryštof Kerndl, aby tam zachytili lidové náboženské praktiky místních komunit.

V terminih radijskih iger za otroke se v februarskih nedeljskih jutrih s Ciklom poosebljenih radijskih iger za otroke družimo s prav posebnimi junaki, takimi s prevzetimi človeškimi lastnostmi. Otroci predmete in pojave namreč v svojih igrah in dojemanjih pogosto poosebijo, nekateri pa še daleč v odraslo dobo ohranjajo poseben, torej poosebljen odnos do stvarnega sveta. Morda so ključne zato tudi pravljice, ki v svoja pripovedna osišča postavljajo oživljene stvari, da bi jih razvijajoči se možgani in čustva lahko lažje razumeli. Iz bogate zakladnice tovrstnega žanra slušnih iger, arhiv Radia Slovenija pod tem kvalifikatorjem ponudi več kot 80 zadetkov, je režiser Klemen Markovčič v tokratni slušni krog sklenil štiri igre. Slušni krog nadaljuje Mala huda urica po zgodbi Toma Kočarja iz leta 1999. Budilka se napoti iskat primernejšega lastnika. Sedanji namreč z njo prav grdo ravna, mala urica pa je zato na moč huda in ga zapusti. Pojdimo torej z urico skupaj na pot; morda pa le najde nekoga, kot si ga želi. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Budilka – Polona Juh Lastnik – Zvone Hribar Potepuh – Zlatko Šugman Gostilničar – Dare Valič Stenska ura – Stanislava Bonisegna Miška – Saša Mihelčič Moški – Slavko Cerjak Maša – Anja Dominko. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999

Gruzie. Země, kde se potkává západní městský životní styl s tradičními způsoby života v horách. Právě do hor se vypravili kamarádi a studenti religionistiky Matyáš Lednický, Martin Lednický a Kryštof Kerndl, aby tam zachytili lidové náboženské praktiky místních komunit.Všechny díly podcastu Hergot! můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Otroci spat, muce pa pravljico poslušat! Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Samuil Jakovljevič Maršak. Prevedel: Tone Pavček. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

V enem od svetovalnih centrov so obravnavali dve 13-letnici, odvisnici od heroina, ki sta begali, se prostituirali, bili tudi posiljeni in za kateri se je svetovalna delavka vsakič, ko sta deklici imeli dogovorjen termin za terapijo, bala, da bo namesto deklic dočakala le še informacijo, da sta mrtvi. V drugem primeru je bila petnajstletnica, ki je bila priča umoru matere s strani očeta, nameščena v eno od institucij, od koder pa je začela begati, pobegnila je v tujino, kjer so jo k sreči našli in jo vrnili domov, a je bila že noseča in na heroinu.To sta le dve zgodbi iz najnovejše raziskave o (ne)dostopnosti pomoči za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ali težavami, ki so jo opravili na Inštitutu za socialno varnost. Med drugim opozarja ne le na silovit porast nasilja do drugih in tudi do sebe, pač pa tudi na velike težave z dostopnostjo do pomoči na vseh ravneh sistema. Ker je stiska z namestitvami v strokovnih centrih trenutno tako velika, otroci niso nameščeni tja, kjer bi jim lahko najbolje pomagali, pač pa tja, kjer je pač prosta postelja. To pa lahko pomeni, da otroci, ki doma ne morejo več živeti, tudi v instituciji ne dobijo optimalne pomoči. Kako torej skrbimo za tiste otroke in mladostnike, ki se na stiske odzivajo z nasiljem ali samopoškodovanjem, kakšno pomoč sistem nudi mladim brezdomnim, uživalcem drog, kako tistim, ki poskušajo končati svoje življenje? Sogovornica: dr. Tamara Narat, soavtorica raziskave z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo

V terminih radijskih iger za otroke se v februarskih nedeljskih jutrih s Ciklom poosebljenih radijskih iger za otroke družimo s prav posebnimi junaki, takšnimi, s prevzetimi človeškimi lastnostmi. Otroci predmete in pojave namreč v svojih igrah in dojemanjih pogosto poosebijo, nekateri pa še daleč v odraslo dobo ohranjajo poseben, torej poosebljen odnos do stvarnega sveta. Morda so ključne zato tudi pravljice, ki v svoja pripovedna osišča postavljajo oživljene stvari, da bi jih razvijajoči možgani in čustva lahko lažje razumeli. Iz bogate zakladnice tovrstnega žanra slušnih iger, arhiv Radia Slovenija pod tem kvalifikatorjem ponudi več kot 80 zadetkov, je režiser Klemen Markovčič v tokratni slušni krog sklenil štiri igre – Mala huda urica, Zvezda in srce, Zakaj in Vprašaj – začenja pa ga Vzorček po zgodbi Franeta Puntarja iz leta 1974. Pozimi vsem grozijo prehladi in radi se zavijamo v šale. Kaj pa, če se prehladi Glas? Tudi Glas bi se rad zavil v šal, toda kakšen? Ker Glas samo slišimo, mora biti torej tudi šal tak, da se ga sliši. Režiserka: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturginja: Djurdja Flere Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Glas – Janez Hočevar Zelena – Majda Potokar Modra – Judita Hahn Rumena – Duša Počkaj Bela – Jana Osojnik Rdeča – Branko Starič Črna – Iva Zupančič Vijolična – Slavka Glavin Siva – Alja Tkačev Zdravnik – Marko Simčič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1974.

Škrat pomaga premraženim pticam. Pripoveduje: Maja Šugman. Napisala: Enid Blyton. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Ali kako je sirota Rozinca postala gospa kraljica Rozinamunda. Pripoveduje: Manca Ogorevc. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Piše Marija Švajncer, bereta Sanja Rejc in Renato Horvat. Joseph Heath je, kot je navedeno na zadnji platnici, kanadski filozof in predavatelj na Univerzi v Torontu. V času študija sta bila njegova mentorja znana filozofa Charles Taylor in Jürgen Habermas. Raziskovalno se ukvarja s politično in moralno filozofijo, kritično družbeno teorijo in ekonomskimi vedami. Objavil je vrsto odmevnih knjig, za delo Razsvetljenstvo 2.0 je leta 2014 prejel kanadsko nagrado za politično pisanje Shaughnessy Cohen. Elizabeth Shaughnessy Cohen, po kateri se nagrada imenuje, je bila kanadska liberalna političarka. Joseph Heath je knjigo posvetil filozofu Andrewu Potterju. Pisanja sta se namreč lotila skupaj, kaj kmalu pa je sodelavec dobil drugo nalogo in postal odgovorni urednik časnika Ottawa Citizen. Heathu torej ni preostalo nič drugega, kot da je načrt uresničil sam. V knjigi predstavlja program za drugo razsvetljenstvo ali razsvetljenstvo 2.0. Oznaka 2.0 se nanaša na splet. Uvedli so jo leta 2003, opisuje pa številne pomembne spremembe v razvoju medmrežja. Heath jo v naslovu navaja zato, ker pomeni premik, ki bi ga rad priporočil pri razmišljanju o racionalnosti. Pri tem pojasnjuje, zakaj je razum nepogrešljiv, kako se je izoblikovalo okolje iracionalizma in kaj bi bilo treba še storiti. Vse skupaj se začne s kritiko ameriške politike, sčasoma pa pisec namenja čedalje več pozornosti delovanju, učinku in zmožnostim tako razuma kot tudi intuicije, se pravi racionalnim in iracionalnim postopkom. Že res, da je razsvetljenstvo zanj prizadevanje, ki pomeni velik izziv, toda dvomi tako o razumu kot tudi o intuitivnih in čustvenih vidikih. Naslanja se na spoznanja psihologije in v nasprotju s kakim Kantom enači izraza razum in um. Pojem razuma se, kot pravi, tradicionalno nanaša na posebno duševno sposobnost, ki je povezana s prepoznavnim načinom razmišljanja. Posebna lastnost razumskega mišljenja je, da ga je mogoče skoraj v celoti izraziti ter navajati argumentacijo in utemeljevanje. Intuitivne presoje pa povedo tisto, kar bi bilo mogoče imeti za rezultate kognitivnih procesov. Intuicija je koristna pri razmišljanju o resničnem svetu in odzivanju nanj, medtem ko razmišljanje o možnem svetu in tudi negaciji resničnega sveta zahteva uporabo racionalnega dela možganov. Razum sklepa tudi hipotetično. Morda bi si celo zastavili vprašanje, ali je Razsvetljenstvo 2.0 sploh knjiga s filozofsko vsebino. Pisec namenja veliko besed človekovemu ravnanju, njegovim zmotam, sprenevedanju in odzivanju na delovanje v skupini. Heath je sicer velik poznavalec filozofije, omenja kar nekaj filozofov, med njimi Aristotela, Nietzscheja, Heideggerja in Marxa ter tudi utemeljitelja psihoanalize Freuda, toda svoja poglavitna spoznanja podkrepi s številnimi slikovitimi primeri iz javnega življenja, politike, medijev in gospodarstva. Naslanja se na sodobno psihologijo in navaja njeno novejšo terminologijo, saj je prav psihologija pokazala, da je nekatere probleme mogoče rešiti samo z razumom. Čeprav razum ni popoln, nam ne preostane drugega, kot da delamo s tem, kar imamo. Od njega je odvisna civilizacija. Najbolj očitne slabosti razuma naj bi bile v tem, da je počasen in zato zahteva veliko napora, trpi pa tudi zaradi omejene pozornosti, ozkega delovnega spomina in nezanesljivega dolgoročnega spomina. Vse skupaj dobi tudi politične razsežnosti. Težava ni v tem, da je levica zamudila svojo priložnost in bila neartikulirana ali da so bili njeni voditelji strahopetni, temveč je razlog pravzaprav temeljna asimetrija med desnico in levico, torej nesomernost, ki se v takšnih časih izrazi. Heath poudarja, da je prav to osrednja trditev njegove knjige. Progresivne družbene spremembe so že po naravi zapletene, težko dosegljive in zahtevajo kompromis, zaupanje in kolektivno delovanje. Zato jih ni mogoče doseči samo s »srcem« – zanje potrebujemo tudi veliko »glave«. Avtor je ironičen in tudi duhovit. Priznava, da je racionalno razmišljanje težavno in se mu ljudje radi izognejo. Razum ni naraven, temveč je, prav nasprotno, globoko nenaraven. Hkrati je edina stvar, ki nam omogoča, da se izvijemo iz prisilnega jopiča animalističnih umov. Joseph Heath je kdaj pa kdaj tudi oseben. Predstavi se kot univerzitetni profesor na oddelku za filozofijo, pred tem je študiral in poučeval logiko, analizo argumentacije in teorijo verjetnosti. Po značaju je nekoliko racionalističen. Otroci so ga v tretjem razredu začeli klicati »gospod Spock«. Benjamin Spock je bil pediater, ki je spodbujal bolj strpno vzgojo otrok. Knjiga Razsvetljenstvo 2.0 je zakladnica idej in kopičenje domiselno izbranih primerov. Avtor sega na različna področja in je izvedenec v kognitivni znanosti. S številnimi opombami, v katerih navaja različne vire, od knjižnih do spletnih, širi vednost o predmetu svoje knjige. Pomembno je zavedanje, predlaga, da racionalnost ni niz pravil, ki bi bila vsiljena od zgoraj, temveč je temelj človekove svobode in avtonomije. Prav dobro ve, kako je »iracionalna desnica« doživela velik volilni uspeh, toda prijatelji in zavezniki razsvetljenstva, med katere se uvršča tudi sam, morajo spremeniti svojo taktiko in poskusiti znova. Racionalno politiko bo omogočilo kolektivno delovanje. Ideal je svet, v katerem si skupaj prizadevamo ustvariti okolja, ki nas delajo pametnejše, namesto okolij, ki nas delajo neumnejše, ne le s predmeti, ki jih upravljamo, temveč tudi z institucijami, s katerimi sodelujemo. Heath verjame, da se je k zdravemu svetu mogoče pomikati z majhnimi koraki, zato na koncu ponudi tako imenovani manifest počasne politike. Avtorica poglobljene spremne besede slovenska sociologinja Ksenija Vidmar Horvat Josepha Heatha uvršča na seznam avtorjev, ki obujajo idejo razsvetljenstva in pozivajo k razumu. Pogosto so na nasprotnih bregovih, za razum in proti njemu, Heath pa je tisti, je prepričana, ki o razsvetljenstvu nima vselej najboljšega mnenja in razsvetljenstvu očita predvsem njegovo individualističnost in ošaben odnos do tradicije. Ksenija Vidmar Horvat meni, da Heathovo delo kljub temu prinaša pomembno razsvetljenje glede razsvetljenstva samega. Poudarja, da je treba v načrt obnove razuma vključiti tudi politiko čustev, in med drugim zapiše: »Vsesplošna krepitev kulture zasmehovanja na eni strani in vzpon brezsramne politične kulture na drugi strani sta resno opozorilo o omejitvah, ki jih ima na razum oprt razsvetljenski projekt v našem stoletju.«

Otroci in dedek Mraz obdarujejo malega pometača. Pripoveduje: Jože Zupan. Napisala: Eva Marder. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Naše pobožne prababice so rade poudarjale, da imajo na današnje dan god prav vsi otroci. Brez kakega znanja pedagogike so vedele, da se otrok še ne zaveda …

V tokrat precej drugače obarvanem Glasbenem utripu ne bomo poročali o glasbenih dogodkih, se spotikali ob instrumentalne lapsuse ali ploskali priznanim virtuozom in orkestrom. Tokrat smo se posvetili prazničnemu decembru. A vanj nismo pogledali skozi odrasle kritiške oči, včasih preveč obremenjene in izumetničene. Dovolili smo si brezmejno iskrenost. Za spremembo smo letos pokukali v brezbrižni otroški svet in izvedeli, kako tale praznični čas doživljajo oni. Uredniki uredništva za resno glasbo smo se namreč odločili, da bomo o doživljanju meseca lučk, glasbe, prireditev, obdarovanja, dobrih mož in iskrenih želja povprašali kar naše najmlajše. V Glasbenem utripu pa seveda ne sme manjkati glasba. Otroci so skladbe izbirali sami, nekateri so jih tudi sami zaigrali ali zapeli.

Hrvaško pretresa napad z nožem na eni od osnovnih šol v Zagrebu. Ubita je bila 7-letnica. Ranjeni so še trije učenci in dva odrasla, učiteljica in napadalec, vsi so v stabilnem stanju. Kot je sporočil hrvaški notranji minister Davor Božinović, je storilec 19-letni nekdanji učenec šole, ki živi v bližini in naj bi imel psihične težave. Ostali poudarki oddaje: - Minister Poklukar zanika očitke tožilke o neukrepanju glede Centra za varovanje in zaščito. - Razprava slovenskih diplomatov tudi v znamenju menjave oblasti v Združenih državah Amerike. - NPU zdravnika sumi zlorabe položaja s preprodajo zdravil.

Kdor si prebere utemeljitev odločbe ustavnega sodišča, da je sedanja ureditev, po kateri samske ženske in tiste v lezbičnih zvezah niso upravičene do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna, je lahko zgrožen. A koalicijski poslanci državnega zbora bodo to zatrjevano neustavnost z veseljem v imenu »napredka« v letu dni odpravili.

»Otroci so me naučili, da si lahko vsakokrat znova presenečen, ko jih preučuješ,« pravi razvojna psihologinja prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, ki je za svoje delo letos prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. V središču njenega raziskovalnega delovanja je vprašanje, kako otroci pravzaprav mislijo in kako to potem ubesedijo. Prepričana je, da so najboljša popotnica, ki jo lahko damo otroku, prosta igra, skupna pozornost in umeščenost v varno skupnost. Obenem pa opozarja, da današnji otroci na izzive prihodnosti niso pripravljeni.

Kakšne so lastnosti dobrih, kakovostnih igrač in kako jih prepoznamo glede na ciljno starostno skupino? Pri izbiri igrač je ključno, da znotraj otrokovih želja prepoznamo boljše in slabše možnosti za njegov razvoj. Obenem velja, da sta tako premalo zahtevna kot tudi prezahtevna igrača navadno slabši izbiri. Sogovornica: izr. prof. dr. Urška Fekonja z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Te dni nas je ob inflaciji usodnih dogodkov ter tedenskih napovedi globalne kataklizme skoraj neopazno dosegla vest, ki bi lahko korenito spremenila civilizacijo. Ali pa jo vsaj vrnila v normalnejše tire. Avstralija je sprejela rigorozno zakonodajo, ki bo mlajšim od šestnajst let prepovedovala uporabo družbenih omrežij, tehnološkim velikanom pa nalaga obsežne finančne sankcije, če uporabe teh platform za to starostno skupino ne bodo omejile. Na začetku se potopimo v teorijo in prakso družbenih omrežij, akoravno kot abstinenti od te pogruntavščine dejstev iz prve roke ne moremo posredovati. Pa vendar. S prvimi družbenimi platformami, ki so osvojile civilizacijo kot stepska plemena, je prišla napoved, da gre za na novo odkrit papir, pisavo in tisk, vse v eni potezi. Kako bodo omrežja povezala, izobrazila in razsvetlila ljudi. In prvi dnevi so morebiti resnično bili takšni, saj so se informacije širile z nikoli videno naglico in kdo ve, koliko kužkov in muc je ponovno našlo dom in koliko globokih misli indijskih puščavnikov se je ugnezdilo v dnevno rutino pisarniških delavcev. Potem pa je kmalu prišla streznitev. Svet ni postal bolj povezan, ali bolje informiran, ali bolje izobražen. Snovalci teh tehnologij se najbrž niso zavedali, da so odprli Pandorino skrinjico v pravem pomenu besede. Napuh in hudobija, dva vladarja temačnih kotičkov človeške duše, sta našla tisočletja pričakovano zatočišče in požgala vse pred in za seboj. Svet je postal bolj razdvojen, neumnejši, manj empatičen in ljudje, povezani kot še nikoli, neskončno in patetično osamljeni. A to je veljalo za pionirje družbenih omrežij. Nove generacije so prišle pred zaslone kot nepopisan list in posledično ob izpostavljanju prejele polno mero … Zastonjski dopamin je zasužnjil cele generacije. Najprej so se butali v drogove obcestne razsvetljave, potem so postali odvisniki. Ampak vse to so v glavnem znana dejstva, ki so nas pripeljala do parafraze Prešernovega soneta … Laž se vije Po avtocestah bleščečega se spleta neresnica, trikrat peta Kvari podobo človeške harmonije Na Facebook samovšečnost zlije Ambiciozni pisec bornega soneta Vsaka slaba stvar je tam začeta Komu danes mar še poezije … Kar se moramo vprašati, je, čemu ni nihče ukrepal prej in čemu so prvi ukrepali Avstralci? Odgovor na prvo vprašanje je preprost. Starši imamo radi, če nas otroci pustijo pri miru. Včasih nam je bilo všeč, če so tekali po travnikih in se igrali na dvoriščih, potem je bila faza televizijskih oddaj, nato računalniških igric, končno pa smo dočakali izjemno učinkovito odvisnost s telefonskim ekranom. Ob popolni neaktivnosti, skoraj katatoniji otrok, gre tudi za mobilno pogruntavščino in tudi če greste na samoten otok, je mir pred nadležnim pamžem zagotovljen. Pandemija družbenih omrežij med otroki priča o žalostnem dejstvu, da nam je kot staršem spodletelo na celi črti. Ne ljubi se nam ukvarjati z naraščajem, ker imamo na seznamu cel kup pomembnejših opravil, kot je recimo uživanje potrošništva in prakticiranje malomeščanstva. Zato se zdi prepoved za šestnajstletnike brez vsaj minimalnega opozorila ali obeta sankcije za njihove starše le pol koraka v pravo smer. Drugi izjemno pomemben zaključek, ki ga prinaša avstralska prepoved, pa je presedan, da resno in odgovorno telo, kot je vlada uspešne države, ugotovi, da gre pri družbenih omrežjih za nekaj slabega. O izvedbi prepovedi, tudi o uspešnosti vsega podjetja, bi lahko razpravljali in rezultati ne bodo ne takojšnji, ne spektakularni, a samo dejstvo, da so bliskajoči posnetki spoznani kot negativen vpliv na otroke in mladostnike, je gigantski pomik v pravo smer. Kajti ne le, da bodo Avstralci vsaj delno zaščitili svojo mladež, povzročili bodo tudi dvigovanje obrvi in čohanje po glavah v vseh ostalih državah in skupnostih po svetu, ki se za prepoved še niso odločile. Povedano drugače … Brezprizivno in iskreno lahko puhlico: "Otroci so naše največje bogastvo" trenutno na vsem svetu izrečejo samo v Avstraliji.

Kaj je to kriljenje z rokami in glasno dihanje? To je Gurij, ki se sprošča s čarobnimi zmajčki (zelo spominjajo na solato). Za zabavne položaje sproščanja navduši tudi sosedova otroka. Zabavne položaje redno vadite, lahko so tudi del večerne rutine. Otroci jih bodo ponotranjili in se bodo k njim zatekli tudi ob nemirnih trenutkih. Katero žival boste najprej izbrali? Kung ful položaje za sproščanje si oglejte v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si. Pisatelj: Tomo Kočar Ilustrator: Izar Lunaček Zvočni efekti in glasbena podlaga: Miha Šajina Produkcija: Matjaž Moraus Zdešar, oblikovalec zvoka Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam domačih avtorjev v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si.

Evropska podpora Kijevu ostaja neomajna. To je dokazal že prvi obisk predstavnikov novega sklica Evropske komisije v Kijevu, takoj za njimi je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obiskal nemški kancler Olaf Scholz. Nemčija bo Ukrajini samo ta mesec poslala za več kot pol milijarde evrov pomoči. V oddaji tudi: - V Gruziji se nadaljujejo protesti proti odmikanju od Evropske unije. - Ameriški predsednik Biden kljub drugačni obljubi pomilostil sina Hunterja. - Otroci na Celjskem bodo tudi letos dobili darila iz Božičkove tovarne.

Pozno dopoldne bodo dokumente za plačno reformo v javnem sektorju dodali predstavniki vlade in pristojnih sindikatov - a ne nujno vsi. Kaj bodo storili sindikati državne uprave? Druge teme: - Vlada podaljšala regulacijo cen elektrike za gospodinjstva, gospodarstvu naj bi pomagala z novim interventnim zakonom - Znanih je vse več obrazov nove vlade Donalda Trumpa. Njegovi kritiki opozarjajo, da gre za najbolj sporna imenovanja doslej. - Otroci začenjajo dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Ta bo zaokrožil slovenski teden hrane, ki poudarja samooskrbo.

Pogovarjamo se z Goranom Stolevskim, avstralskim režiserjem, rojenem v Makedoniji, ki je v svojem novem filmu Gospodinjstvo za začetnike z nežnostjo in humorjem povedal zgodbo o nenavadni družini, obenem pa je opozoril na vrsto problematik, specifičnih za Makedonijo. Poročamo tudi o grozljivki Ne govori zla, o otroškem filmu Otroci Divjega zahoda in o 15. Festivalu migrantskega filma.

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.Sogovornice: Mateja Kosec, dolgoletna romska pomočnica in trenutna pomočnica učiteljice v prvem razredu na Osnovni šoli Metlika; Zdenka Mahnič, ravnateljica Osnovne šole Grm v Novem mestu; Irena Adlešič, šolska psihologinja na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Bojana Hodorovac, romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Nika Blažič,romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Daniela Janušič, strokovna delavka na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in prof. dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja. 

Vyčistit zemi od odvěkých nepřátel a udělat z Československa zemi jen se slovanským obyvatelstvem! To žádaly téměř všechny parlamentní strany poválečné Československé republiky. Myslely tím nucené vysídlení německé a v případě Slovenska také maďarské menšiny a osídlení takto uvolněných oblastí Čechy a Slováky. A právě o osidlování českého pohraničí po odchodu Němců je třídílný seriál pořadu Téma Plus.

Tokrat se posvečamo francoski drami Otroci drugih Rebecce Zlatowski, v kateri blesti igralka Virginie Efira v vlogi ženske, ki se v poznih štiridesetih začne spraševati o materinstvu. V fokusu je tudi komedija Pelji me na luno s Scarlett Johansson in Channingom Tatumom v glavnih vlogah, ki se sprašuje o resničnosti domnevnega zgodovinskega pristanka Apolla 11 na Luni. Predstavljamo program letošnjega Filma pod zvezdami – Kinodvorovega letnega kina na Ljubljanskem gradu; poleg tega poročamo o 71. Puljskem filmskem festivalu.

Vsem skupaj lep praznik. Letos je, kot vemo, sluzast. Oba največja in najpomembnejša državna praznika sta v koledar izjemno strateško umeščena. Kar pomeni, da smo se Slovenci tudi ob najpomembnejših in najtežjih političnih in vojaških odločitvah v preteklosti že odločali strateško. Pomeni, da smo gledali tudi vnaprej. Dan samostojnosti in enotnosti je umeščen v božično-novoletni cikel prostih dni, Dan državnosti pa sovpada s koncem šolskega pouka, ko se tradicionalno na prvem morju otrokom pridružijo še starši. Otroci nato prav tako tradicionalno ostanejo v prikolicah in na vikendih z dedki in babicami, starše pa za teden ali dva še pokliče nazaj blagostanje slovenske socialne države.In vse to je letos uničeno. Nepovratno in sramotno. Morje je namreč prekrila sluz. V trenutku, ko to pišemo, se starka burja sicer trudi zadevo uničiti, a po napovedih bo sluz vztrajala. Da je zadeva še bolj nenavadna: slovensko morje je prekrila sluz, obale sosedje Istre pa bele pene. Hrvati dan državnosti namreč praznujejo le kakšen dan za nami in tudi njihov odhod na junijsko dopustovanje bo pokvarjen. Seveda ne bomo šli tako daleč, da bomo sluz, ki je nekaj najbolj nagravžnega, kar lahko pridela narava, v nekaterih primerih pa tudi človeško telo, povezovali s simboliko praznika. Akoravno bi morali, resnici na ljubo, nekatera državna praznovanja, v teh treh desetletjih opisati kot sluzava. Če menite, da pretiravamo, se samo spomnite križev in težav, ki smo jih imeli s praporščaki in globokimi dilemami, kateri prapori so na državni proslavi primerni in kateri ne, kateri umetniški presežki so plačani in koliko in kdo je bil glavni govorec ter kaj je sporočil občestvu. »Sluzavo do Savudrije!« Ampak ne; o sluzi v odnosu Slovencev do praznika, celo do lastne države, ter o sluzi v obnašanju in delovanju izvoljenih in nameščenih moža in žena, ki upravljajo to državo, naj sodijo drugi. Mi se bomo posvetili merljivim komponentam tega neobičajnega morskega pojava. Biologi so natančno razložili, od kod in kaj je sluz, povedali so vse o mikroorganizmih, o temperaturi morja in o tem, da bo sluzenja vedno več. Skrbniki in razlagalci našega okolja zadnja leta s stavkom: »Tega bo v prihodnosti vedno več,« redno končujejo svoje razlage. Tako da sluz kot kaže ni enkraten pojav, temveč se bomo z njo morali naučiti živeti. Podobno kot z ekstremnimi vremenskimi pojavi. Ampak kljub vsemu spoštovanju do ljudi, ki razumejo naravno željo mikroorganizmov po združevanju, potrebujemo za popolno razumevanje sluzi tudi nekaj družboslovja. Biologija nam razloži, čemu nastaja sluzenje morja, družboslovje pa, zakaj prihaja do sluzenja morja. Namreč nobena skrivnost ni, da si med plavanjem v slovenskem morju že kdaj prej naletel na naselja mikroorganizmov, na združene države enoceličarjev, na meduze, trave, alge in podobne organizme, ki jih turistične agencije ne lepijo na prve strani letakov. Na kar nisi naletel, pa so bile recimo ribe. Po našem skromnem in nedvomno napačnem mnenju se je treba ozreti na slovensko morje celostno. Poglejmo, kaj vse zahtevamo od teh nekaj deset kilometrov obale in nekaj deset kvadratnih kilometrov vodne površine. Morje je za Slovenijo izjemno pomemben gospodarski prostor. Z luko Koper seveda. Eno večjih pristanišč Evrope ne zavzema samo prostora in če vemo, da s svojim delovanjem neposredno učinkuje recimo na prebivalce Dolge vasi ali Jesenic, kako ne bi učinkovalo na obalo in morje tik ob luki. Drugi gospodarski element, ki smo ga obesili morju, je ribolov, tretji pa turizem. Se pravi, da na slovenskem morju slonijo trije pomembni, da ne zapišemo ključni stebri slovenskega gospodarstva. Za primerjavo si zamislite, da bi recimo na Pohorju zgradili ogromno mednarodno letališče, postavili petdeset hotelov in kolonijo apartmajev ter v gozdovih dovolili komercialni odstrel divjadi. Čeprav so biologi sposobni prešteti mikroorganizme in čeprav komunala in naravovarstvo skrbita za primerno varovanje morja in obalnega pasu, ima zdrava pamet svoje omejitve. Noro povečevanje prebivalstva, ki gre med turistično sezono v absurd, ravnovesje enostavno poruši. Milijon teles, ki najprej nenadzorovano konzumira in nato nenadzorovano izloča, bi onesnažilo kamnito puščavo, kaj šele morje. Potem pa je tu še mednarodni vidik. Sosedje na Hrvaškem imajo že tako dovolj težav s turizmom; zadnjič recimo se jim je sesul elektroenergetski sistem, ko so vsi turisti v istem trenutku prižgali nekaj milijonov klimatskih naprav. Tako se moramo ozreti na Piranski zaliv kot subjekt sporne meje med državama in kot objekt sporne arbitražne odločitve mednarodnega sodišča. Kot vemo, Schengenski režim trmoglavljenja z mejnim sporom tudi ribolovnih območij ni spremenil in državi še zmeraj živita v slabo prikritem sporu. Kaj pa za ta spor pomeni, ko Piranski zaliv prekriva debela plast sluzi? Poznavalci pravijo, da potrebujemo le še nekaj plasti sluzi in se bo morje spremenilo v kopno, kar prinaša povsem novo dinamiko mejnega spora. Obstaja pa tudi pozitiven vidik sluzi v morju.Biologi so že zdaj zagotovili, da sluz človeškemu zdravju, se pravi zdravju kopalcev, ni nevarna in po nekaterih pričevanjih lahko kopanje v sluzi, podobno kot namakanje v blatu, blagodejno vpliva na človeško telo. Tudi kot obloga za vedno občutljivo kožo obraza. Če se te navedbe izkažejo kot resnične, bo slovensko morje postalo ena najbolj zaželenih turističnih destinacij na svetu. In Hrvati nam s svojimi belimi penami ne bodo segli do kolen.

Odrasli nimajo časa za sprehod, zato gredo otroci sami ... Pripoveduje: Rudi Kosmač. Napisala: Jana Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Otroci so pogost sopotnik v avtomobilih, skrb za njihovo varnost pa je prepuščena voznikom. Ponudba otroških varnostnih sedežev je izjemno raznolika, proizvajalci na trg pošiljajo vedno nove in izboljšane izdelke, s čimer pa se kupci znajdejo pred dilemo, za kateri avtosedež naj se odločijo. Katere kategorije in standarde avtosedežev poznamo, na kaj je treba biti pozoren pred nakupom in nato pri uporabi, kaj so pokazali najnovejši testi otroških varnostnih sedežev, kaj o njihovi uporabi pravi zakon. Na vsa ta vprašanja v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjaBlaž Poženel, odgovorni urednik AMZS-jeve motorevije.

Vlada in Fides bosta popoldne znova za pogajalsko mizo. V ospredju bo možnost mediacije, da bi odpravili pat položaj merjenja mišic, ki najbolj škoduje pacientom. Pred pogajanji se bosta srečala predsednik Fidesa Damjan Polh in premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor bo opravil tretjo obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja. Ta mejne vrednosti emisij za sosežig odpadkov določa vsaj tako strogo, kot so te predvidene za sežig. - Otroci v Gazi umirajo zaradi lakote, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija. Izraelci so v napadih uničili bolnišnice, v enklavi primanjkuje pitne vode, hrane in zdravil. - Francija je kot prva država pravico do splava nedvoumno zapisala v ustavo kot zagotovljeno svoboščino. Na Eifflovem stolpu v središču Pariza je ob tem zažarel napis Moje telo, moja izbira.

Gostji oddaje sta Maja Weiss in Nataša Konc Lorenzutti, režiserka in soscenaristka dokumentarnega filma Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. Film pripoveduje presunljive zgodbe zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega eksperimenta. Dokumentarec o štirih zgodbah Slovencev in Slovenk, ki so jih nacisti leta 1942 na Štajerskem še kot dojenčke ukradli staršem, bo prihodnji teden odprl 26. Festival dokumentarnega filma v Ljubljani. Ton in montaža Vojko Kokot. Fotografija: Prizor iz celovečernega dokumentarca Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna. Foto: Bela film

V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica; • Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

Otroci so naredili snežno družino. Pripoveduje: Iva Krajnc. Napisala: Branka Jurca. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Otroci delajo sneženega moža, Katica pa zajčka. Pripoveduje: Alenka Svetel. Napisal: Vladimir Grigorʹevič Suteev. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

AIDEA knjiga je izšla... Hvala iz srca, če se odločiš za podporo temu projektu z nakupom knjige AIDEA! https://aidea-knjiga.com/ Prijava na snemanje podkasta Dialog:  https://aidea.si/live-dialog-prijava  ============================= Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 44: Janijeva izkušnja z Ubrom v Ameriki Zločin, prestajanje kazni in obup Zgodbe, ki se nas dotaknejo Napačna stran zgodovine Geopolitična trenja Poroka, družina in otroci Ljudi ne jemljem kot grožnjo Interesi in težave najstnikov Dovolimo si reči “NE” Odnos do žensk Nasveti, vzgoja in vrednote najstnikov Ali Andrej že ima Lamborginija? Želja po prepoznavnosti Moški in ženski stil oblačenja Slovenke na OnlyFans Zadnji jok Vandalizem in dekleta v študentskih letih Superavtomobili in ženske Nadutost in ponižnost pri mlademu človeku Ambicije najstnika o uspešni karieri Želja po družini in otrocih Naši primarni cilji Vrednote in reševanje težav v partnerstvu Mreženje AIDEA poslušalcev

Otroci, sneženi mož in čarovnica. Pripoveduje: Vika Gril. Napisal: Otfried Preusser. Prevedla: Alja Behrends. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.