Podcasts about Otroci

Trump v razpravi voditeljev na zasedanju Generalne skupščine kritičen do delovanja Organizacije Združenih narodov.Janša o božičnici: Čas je za klic k razumu in ne za deljenje predvolilnih bonbončkov.Svet Nove Slovenije zasedal na prvi seji po volilnem kongresu potrdil tudi podpredsednike.Združenje novinarjev in publicistov po ugotovitvi delovnega sodišča poziva k odstopom na TV Slovenija.Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem pozivajo k miru.Slovenija zaradi hudega izbruha na Hrvaškem krepi ukrepe proti afriški prašičji kugi.Cene elektrike naj bi v prihodnjih letih ostajale stabilne. Otroci s Petrička dobili spominsko obeležje, a izgubili simbol svojega trpljenja.Šport: Cedevita Olimpija nova-stara slovenska košarkarska superpokalna prvakinja.Vreme: Tudi prihodnji dnevi bodo oblačni s padavinami.

Čeprav je še vedno toplo septembrsko sonce že zamenjalo vroče julijske in avgustovske dni, so pravkar končane poletne počitnice še pogosto tema pogovorov predvsem naših najmlajših. »Kje si bila pa ti poleti?« »A veš, kako je bilo lepo, ko smo …« »Mi smo šli pa letos …« In tako dalje in tako dalje. Večina otrok dolgi poletni premor med poukom običajno izkorišča za druženje, počitek, zabavne dejavnosti, potovanja in raznorazne dejavnosti, a ne tako daleč stran – gora Solunska glava, kjer so bile osrednje snemalne lokacije filma Poletne počitnice, je oddaljena le slabih tisoč kilometrov. In tam živi deček Basri, ki poletne počitnice preživlja popolnoma drugače. Basri je namreč pastir. Skoraj tak, o kakršnih lahko beremo v starih slovenskih pripovedkah – na planini pase ovce, družbo pa mu poleg živali delajo le trije starejši bratje, od katerih željno črpa pastirsko znanje in trop zvestih psov. Dobra dva meseca Basri ne vidi ne staršev ne sošolcev, njegov vsakdan pa je sestavljen iz skrbi za kočo, v kateri bivajo, in opravkov, ki mu jih nalaga najstarejši brat. Ti so seveda tesno povezani s trenutnimi potrebami ovc in psov, poseben poudarek pa je tudi na vremenu, ki zna biti na 2500 m nadmorske višine precej samosvoje. Medtem ko najstarejša brata že poznata tudi temnejše plati takšnega pastirskega življenja, Basri na divji gori občuti predvsem neskončno svobodo in posebna odlika filma Poletne počitnice je, da jo je ustvarjalcem uspelo prenesti na filmsko platno. Režiserka in soscenaristka Petra Seliškar je na gori s fanti iz družine Zekirov preživela pet poletij in ustvarila izjemno topel dokumentarni film z edinstvenim vpogledom v starodavno pastirsko znanje, ki se za zdaj še prenaša iz roda v rod. Ne le naravnost osupljiva vizualna podoba – direktor fotografije je Brand Ferro –, mlade gledalce bo pritegnila tudi povezanost pastirjev z živalmi, za lažjo umestitev pa skrbi minimalna in dramaturško izvrstno dodelana prvoosebna pripoved. Poletne počitnice so izjemno zanimiv film, ki odpira vrata v svet, ki ga pri nas ni več moč doživeti, in nagovarja vse gledalce, starejše od 10 let. Otroci bodo dobili edinstven realističen vpogled v preživljanje poletja daleč stran od današnjih civilizacijskih norm, odrasli kopico opomnikov, kako blizu nas je lahko vse popolnoma drugače, oboji pa zvrhano mero prave gorske pastirske svobode. Recenzijo je pripravila Gaja Pöschl, bere Maja Moll.

Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.

Danski pisatelj Peter Høeg je zaslovel z romanom Gospodična Smilla in njen občutek za sneg. Roman je poslovenil Janko Moder, po njem so posneli tudi film, ki kljub solidni igralski zasedbi ni vzdržal koraka z literarno predlogo. Tudi z romanom s skrivnostnim naslovom Otroci skrbnikov slonov je Høeg dokazal, da zna ustvariti napeto, razgibano, že kar brbotajočo pripoved. Romaneskna zgodba se zaplete najverjetneje na izmišljenem danskem otoku, razpleta in razplete pa se v danski prestolnici, da bi se literarni vrvež umiril v domačem kraju in na pragu domače hiše. Likov v romanu je kopica, tako kot je v njem vrsta zapletov in zastranitev, toda v ospredju so trije mladi, brata in sestra, ki iščejo izginule starše. Roman pripoveduje najmlajši brat (do 128. strani ne izvemo, kako mu je ime), predvsem pa pripoveduje z izjemno kondicijo, z vrsto domislic, tudi pikrih. Ali je takšna pripoved verjetna, ostaja dilema, ni pa dvoma, da je berljiva. Roman je izšel pri založbi Sodobnost International, poslovenil ga je Darko Čuden. Več o romanu in nekaj malega o sebi pove prevajalec v pogovoru z Markom Goljo (v Izšlo je). Nikar ne zamudite.

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem. Izšla bo knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu Živ žav. Knjiga je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake, pri tem ohranja poslanstvo oddaje Lahko noč, otroci!: spodbujanje domišljije in ljubezni do maternega jezika. Danes vas vabimo k poslušanju pravljice Na valovih avtorice Sončke Vidmar, ki jo interpretira Ana Urbanc. Kot vsak dan ob 19.45 ali med podkasti!

Piše Silvija Žnidar, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Ko dobimo v roke knjigo z naslovom Država, bi morda najprej pomislili na Platonovo filozofsko delo, ki v dialoško-filozofski globini raziskuje možnosti idealne države. A takšen je tudi naslov najnovejše pesniške zbirke gledališčnika, pesnika in ustvarjalca Jana Krmelja, ki pa se v temelju ukvarja z negativnimi vidiki represivnih oblik oblasti, pri čemer dobijo pesniki oziroma ustvarjalci pozitivnejšo vlogo, sploh v potencialih upora proti otopelosti, nadvladi materialistične potrošnje in »iztrošnje«, v boju proti terorju nadzornega kapitalizma in poplavi informacij. Njegovo delo se morda neposredno ne nanaša zgolj na »organizirano politično skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast«, v našem konkretnem primeru na Slovenijo, zagotovo pa usmerja svoje puščice tudi v to specifično strukturo. Na splošno gledano so v zbirki Država vzete pod drobnogled in kritizirane vse konstrukcije tako ali drugače organiziranih rigidnih in zatiralskih formacij na globalni ali lokalni ravni, v mikro ali makro perspektivi. Formalno je zbirka členjena na pet delov s pomenljivimi naslovi, z uvodno pesmijo Duma 2022, ki je hkrati dialog s Šalamunom in tudi napoved osnovnih topik in motivov v celotnem delu. Hitro seveda ugotovimo, da deli tematsko niso strogo ločeni med sabo, poetične misli in refleksije se fluidno pretakajo skozi vse razdelke. V prvem, imenovanem Otroci kapitalizma, ki ga lahko beremo kot jedko-pikri preobrat imena glasbene skupine Otroci socializma, prevladuje razgaljanje fragmentov in podob iz otroštva, zaradi česar je to tudi pesnikova do sedaj najbolj intimna zbirka. Otroštvo se v Državi večkrat kaže dvoumno, bodisi kot nekakšna utopija nasproti formam strukturnih pritiskov in dušečim normam odraslosti bodisi kot prvi, ranljivi vir poznejših travm. Travme in bolečine izvirajo pogosto iz periferije, kjer je pesniški subjekt odraščal in se soočal z omejenostjo malih krajev, z vsakodnevnim nasiljem in brezperspektivnostjo, depresijo tamkajšnjih prebivalcev in delavcev. Upodobitve teh družbenih skupin in posameznikov so mestoma sicer rahlo distancirane, pristranske, skiciran je predvsem negativni, skorajda odvraten vidik teh ljudi: »ogabni, pijani moški / jočejo v polsvetlobi«. Te pesmi so najbolje uspele tam, kjer kažejo tudi razumevanje brezizhodne situacije. Teksti prvega dela so tudi najbolj narativno orientirani, verzi se razpirajo v širino, kar je očitna razlika od prejšnjih dveh zbirk, ki sta »prisegali« na jedrnatost, krčevitost izraza. Poglavje oziroma cikel z naslovom Država se v svoji sredici najbolj zagrize v kritiko makro in mikro izkoriščevalskih sistemov, kapitalistično in tehnofevdalistično kolonizacijo in degradacijo subjekta, česar se loteva iz različnih gledišč, pri čemer je znova pomemben motiv otroštva, v že zgoraj omenjenem smislu. Preostanek zbirke skuša iskati potencialne izhode, olajšanje in rešitev v ljubezni, skupnosti, odprtosti in umetnosti, kljub vsemu pa je še vselej na delu tesnoba, negotovost vase, ontološka dekreacija sebstva in sveta, pesnik si ne dela utvar popolne subverzije oziroma transformacije. Zadnji del knjige, Vesele pesmi, je intertekstualna predelava že omenjenih problematik in refleksij, kar se zdi nekoliko odveč, kot da bi bilo nekaj napaberkovano v končni etapi sestavljanja dela, kar pa bi bilo morda lahko izhodišče za neko drugo zbirko. Kritiško oko bo v zbirki Država zaznalo tudi določene šibkosti, ki se tičejo formalnih prijemov, potez in vsebinskih vprašljivosti. Kot že omenjeno, Krmelj v zbirki vpeljuje daljše pesmi, ki so zelo pripovedne, občasno celo preveč, zaradi česar lahko delujejo suhoparno, brez pesniškega naboja in močnega ritma. Seveda bi bil takšen postopek lahko popolnoma legitimen, če bi bil naostren recimo s kristofovsko ali jelinekovsko pikrostjo, suhim humorjem, takšnim ali drugačnim suspenzom ipd.: »Morda lahko izbriše / izključenost iz pozicij moči, / vraščeno manjvrednost, morda / lahko vsak glas najde mesto zase / v prihodnosti. // Morda tudi ne: morda ostanemo ujeti / v ponavljanje te nemoči, občutka, / da nas ni, da smo svobodni / le v obsesijah in nasilju, / v ranah, ki jih dedujemo.« Nekateri verzi tukaj delujejo preveč razlagalno in interpretativno, premalo je prepuščeno govorici, implicitnemu ustroju same pesmi. Spet v drugih pesmih, ki so bolj strnjene v izrazu in operirajo tudi na ravni prispodobičnosti, metaforičnosti in figuralike, ki je je v tokratni zbirki nekoliko manj, neredko naletimo na rime, ki pa se včasih zdijo uvedene ad hoc, uporabljene za potrebe zvočnega ujemanja in besedne igre, pri čemer pa utrpi pomen, saj verzi pomensko izzvenijo v prazno ali pa se zdijo prisiljeni. Kot je bilo ugotovljeno že v nekaterih kritikah prejšnje zbirke, pesnik uvaja filozofsko, ontološko obarvane sentence, ki pa v svoji rahlosti, površinskosti pogosto ne padejo na plodno podlago. Najde se tudi kakšna pesem, ki preprosto trpa vase preveč motivno in refleksivno različnih vsebin, pri čemer so prestopi včasih premočni, suspenz med različnimi deli ni konsistentno elaboriran, ali pa končen »nauk« deluje naključno, prazno. Tem opazkam navkljub pa nikakor nočem trditi, da gre za »zgrešeno« ali slabo delo. Nasprotno, Krmeljeva zbirka Država je polna različnih obetov, tako jezikovnih kot sporočilnih, še posebej dragocene so strjene poeme, kjer se pesnikova imaginacija najbolj sprosti. Krmelj prodorno detektira nevralgične točke kaotičnega kronotopa, v katerem se nahaja, pri čemer ne ponuja enostavnih rešitev, temveč manifestira dvoumnosti in bivanjsko tesnobo, sopostavlja drobne emanacije možnih utopij, ki se vežejo na skupnost, ustvarjalnost, ljubezen in otroško »nedolžnost«, temu pa postavlja nasproti prihodnost dušeče antiutopije, ki se zarisuje že v sedanjosti. Tudi njegova pisava se vse bolj osvobaja tujih vplivov, z Državo dokazuje, da prihaja na območje svoje govorice. Konec koncev, intrigantno branje za marsikaterega bralca. Zaključimo to recenzijo s Krmeljevimi jedrnatimi, neposrednimi in za kanec upajočimi verzi: »Ljubezen je skrb, in ne boj / ali krhka spojina zavisti in želje. // Obstaja država, / v kateri preživijo / vse moje identitete.«

Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.

No, pa imamo pravo pravcato poletje. Z veliko sonca in pretoplimi nočmi. Če ne bi bilo neskončnih kolon in zastojev, bi se z veseljem zapeljali do našega morja. Tako pa se potolažimo na bazenu ali v zelenem objemu narave. Drevesa so res blagodejna, pomirjujoče delujejo na človeka. Drevesa in prijatelji. Otroci, ki s tesnobo pogledujejo na koledar, najbolj potrebujejo prijatelje. Če za drugega ne, za igro in da se vsake toliko zravsajo. Ostali odrasli pa se v tem vročinskem valu držimo bolj doma. Saj imamo filme, glasbo, televizijo in radio. Ja, radio. To nedeljo bodo večer spet naredili zanimiv pogovori z Mojco Blažej Cirej.

Trgovina z ljudmi je dobičkonosna globalna grožnja, ki jo poganja organizirani kriminal, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozarjajo v Združenih narodih. Tudi Slovenija ni imuna na ta pojav. Policija je lani pri nas obravnavala 43 sumov storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, v 18 primerih je podala ovadbo na tožilstvo. Do konca junija letos pa je zaznala 12 takšnih kaznivih dejanj. Med oblikami trgovine z ljudmi prevladuje spolno izkoriščanje, vse več je tudi primerov delovnega izkoriščanja.Trgovina z ljudmi se vse bolj seli tudi na spletne platforme, pa opozarja podpredsednica Društva Ključ Manca Raušl.

Co se stane, když se ajťák rozhodne vést 15-16 hodin denně obří týmy a učit se za pochodu? Petr Beneš, partner ATAIRU a expert na začínající inkubátory s více než 20letou kariérou v bankovnictví, vám to prozradí v této epizodě. Od prvního velkého týmu přes CXO pozice v českých bankách až po otevření nové banky na zelené louce v Thajsku – jeho cesta ukazuje, jak se dá kombinovat technologie s lidskostí. Dozvíte se, proč přestal řešit životopisy lidí a jak si vybíral lidi do týmu na základě flexibility myšlení. Petr vysvětluje, co je skutečná diverzita týmů a proč může být nezdravá, pokud je omezená jen na jednu oblast. Sdílí, jak stavěl týmy na základě osobnostních profilů, co je ta slovutná týmová chemie a proč měl v poslední práci 9 lidí větších odborníků na danou oblast, než byl on sám.

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Danes so v šolah podelili spričevala. Osnovno šolo je v tem šolskem letu obiskovalo več kot 191.900 učenk in učencev ter okoli 84.100 dijakinj in dijakov. Počitnice za marsikaterega starša predstavljajo skrb, kako kvalitetno zapolniti ta čas. Gotovo pa bo za marsikaterega starša aktualno tudi vprašanje, kako omejiti uporabo pametnih telefonov otrok. O tem Dr.Albert Mrgole in Lea Mrgole, ki sta pripravila tudi spletni tečaj z naslovom: “Daj mi telefon!”? Katere potrebe ste zaznala pri starših in otrocih?

Tri leta po pandemiji covida-19 strokovnjaki ugotavljajo, da je ta med otroki in mladostniki povzročil sindemijo, množico negativnih učinkov, zlasti na telesni in gibalni razvoj. V letošnji raziskavi SLOfit – športnovzgojni karton so podatki pokazali, da rezultati še vedno močno zaostajajo za predkoronsko ravnjo, trendi pa ostajajo skrb vzbujajoči. Posebej izstopa hkraten upad gibljivosti in eksplozivne moči – kombinacija, ki je redka in alarmantna. Telesna zmogljivost pomembno vpliva tudi na čustveno odpornost, samozavest in socialne veščine otrok. Pomanjkanje gibanja tako ne vodi le v slabšo telesno pripravljenost, ampak povečuje tudi tveganje za vedenjske in čustvene težave, kar zahteva resen in celosten odziv šol in širše družbe.Sogovornik: profesor doktor Gregor Starc, vodja meritev nacionalnega sistema ŠVK in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

Ime tedna je postala Maruša Prelesnik Zdešar, urednica Malih sivih celic, ene od najbolj prepoznavnih oddaj na Televiziji Slovenija, ki že tri desetletja dokazuje, da je znanje vrednota. Ni zgolj televizijska oddaja, temveč rezultat priprav učencev in mentorjev ter celoletnega dela šolskih krožkov, s spodbujanjem radovednosti, vztrajnosti in timskega dela pa tudi zgled zdrave tekmovalnosti.Kandidata sta bila še: Neca Falk, glasbenica, ki se odlično znajde v vseh glasbenih žanrih in številnih področjih umetnosti. Slovenski glasbeni prostor je obogatila z nepozabnimi skladbami, ki so postale in ostale del ljudskega izročila, neizbrisen pečat pa pustila z Mačkom Murijem, ki navdušuje generacije mladih in starih. Na podelitvi strokovnih glasbenih priznanj zlata piščal je prejela nagrado za življenjsko delo. Mihael Bučar, upokojeni dolgoletni načelnik šentjurske železniške postaje in ustanovitelj Muzeja Južne železnice Šentjur. Bil je pobudnik ureditve muzeja, v njem zbral skoraj 4.000 avtentičnih eksponatov, še vedno pa ostaja aktiven pri ohranjanju železniške dediščine in zgodb železničarjev. Muzej Južne železnice Šentjur letos zaznamuje 25 let obstoja.

Predstavili smo knjigo z naslovom Otroci nas potrebujejo v kateri avtorja v prostor starševstva in vzgoje vnašata številne nove teme ter opozarjata, kako nehote in nevede izgubljamo svoje otroke, še preden so dovolj zreli, da bi jih lahko izpustili izpod svojega okrilja. Zavedata se, da je starševstvo danes polno izzivov, da staršem pogosto zmanjkuje moči in da se soočajo s številnimi pritiski sodobnega časa. Knjiga je izšla pri založbi Primus.

Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že osmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. Nocoj bodo najmlajše pospremile v svet sanj tople, iskrive in navihane pesmi Neže Maurer, ki nas, med drugim opomnijo na srečico, na previdnost, na to, da nikoli ni prav, na pomladni veter ali zlate copatke. Pa tudi na to, kaj je strah. Skratka, pogledajo na naš svet z zvedave in bolj vedre plati. Četudi kdaj ni takšen in se v njem ne počutimo prav doma. Na današnji svetovni dan čebel se bomo z dramsko igralko Nino Valič in zbirko pesmi Televizijski otroci, ki je v Knjižnici Čebelica izšla leta 1986, poklonili Neži Maurer ob njenem nedavnem slovesu. Pripovedovalka: Nina Valič. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Otroci so rekli Mariji: “Včeraj nas je pogovor malo zanesel. Jezus je govoril o ljubezni, mi pa smo te spraševali o maši”. In imeli so vsebino za nov pogovor.

Otroci, glavni junaki letošnjih šmarnic, tokrat razmišljajo o Jezusu, ki je pastir. Ovce ga poslušajo, ker vedo, da jih ima rad in zaupajo Vanj, ki jim bo pokazal pot do dobre paše. Jezus je torej pastir, pa mi, smo res njegove ovce?

Jezusove besede, da brez Njeega ne moremo ničesar storiti, niso poniževanje, ampak tolažba. Zato: naredimo, kar moremo, rezultat pa vedno prepustimo Bogu.

Otroci komaj čakajo, da po šmarnicah srečajo Marijo. Tokrat jih bo zanimalo, kako je njen Sin pomnožil kruh in ribi. Je šlo za neke vrste čarovnijo?

Sindrom praznega gnezda opisuje psihološko stanje staršev po odhodu otrok od doma. Gre za pomemben mejnik v življenju družine, ob katerem pa nekateri starši lahko občutijo povečan stres, depresijo, tesnobo. Da boste lažje sprejeli to spremembo kot naraven del življenja, smo v torkov svetovalni servis povabili Melito Kuhar, socialno pedagoginjo in socialno delavko ter svetovalko za partnerske odnose in vzgojo otrok Melito Kuhar iz svetovalnice.si. Pokličite ali nam pišite.

Po trditvah različnih skupin in organizacij je bilo v 60., 70. in 80. letih v nekdanji Jugoslaviji prodanih več kot 20.000 novorojenčkov; več primerov je tudi v Sloveniji. Več je tudi zgodb mater, ki jim je bilo sporočeno, da so njihovi otroci umrli takoj po rojstvu ali nekaj dni pozneje, niso pa jih smele niti videti niti pokopati. Sume dodatno vzbuja tudi neujemanje dokumentacije porodnišnic in Statističnega urada. V Društvu izgubljeni otroci je trenutno povezanih 125 mater. Pogovarjamo se z dvema, ki že več let iščeta resnico o svojih otrocih.

Otroški parlament je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki ga zveza izvaja že od leta 1990. V njem sodeluje skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa je del otroškega parlamenta približno 3000 otrok. Otroški parlament deluje skozi vse leto, veliki zaključek pa predstavlja zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta. V ponedeljek so se v Državnem zboru zbrali otroci in razpravljali o šolskem sistemu in izzivih, ki so jim priča vsak dan. Kaj si mislijo o šolskem sistemu, se jim zdi, da jih odločevalci slišijo, in kako gledajo na vse več primerov medvrstniškega nasilja?

Otroci so radovedni in radi bi videli in vedeli in poskusili vse, kar se okrog njih dogaja. Tudi ko se mamici mudi pripraviti kosilo, pa bi sinko rad kuhal tudi on. In velikokrat se mamice otresejo in otroka pošljejo stran. To pa se ni obneslo mamici iz te slovenske pravljice. Kar je rekla kot šalo, je postalo huda resničnost. Pravljica nič ne pove o tem, kako se je potem počutila ta mamica. Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy

Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.

Gledališka in filmska igralka Barbara Cerar, prvakinja SNG Drama, se je kot pisateljica uveljavila že z dvema romanoma: s prvencem Pretežno jasno, njen drugi roman Prod pa je pred kratkim izšel pri založbi Miš. Barbara Cerar nas trenutno navdušuje v predstavah: Otroci sonca Maksima Gorkega, Te igre bo konec, Matjaža Zupančiča in kot Gospa Peachum, v Brechtovi uprizoritvi ' Opera za tri groše', ki jo je na oder ljubljanske Opere postavila režiserka Mateja Koležnik. Od leta 2022 je docentka za dramsko igro na AGRFT.

Besedne zveze »mir v Ukrajini« v minulih letih verjetno nismo tolikokrat izgovorili kot v zadnjih tednih, ko se je razreševanja večletnega spora in ruske agresije v sosednji državi lotil ameriški predsednik Donald Trump. Po pogovorih z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom in z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pa je očitno, da več govora ne pomeni tudi več miru. Vsaj za zdaj ne. V tokratnih Labirintih sveta se lotimo še prekinitve ognja, ki to ni, v Gazi ter grozljive tragedije v nočnem klubu v Severni Makedoniji.

Gruzie. Země, kde se potkává západní městský životní styl s tradičními způsoby života v horách. Právě do hor se vypravili kamarádi a studenti religionistiky Matyáš Lednický, Martin Lednický a Kryštof Kerndl, aby tam zachytili lidové náboženské praktiky místních komunit.

Otroci spat, muce pa pravljico poslušat! Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Samuil Jakovljevič Maršak. Prevedel: Tone Pavček. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Škrat pomaga premraženim pticam. Pripoveduje: Maja Šugman. Napisala: Enid Blyton. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Ali kako je sirota Rozinca postala gospa kraljica Rozinamunda. Pripoveduje: Manca Ogorevc. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Otroci in dedek Mraz obdarujejo malega pometača. Pripoveduje: Jože Zupan. Napisala: Eva Marder. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

V tokrat precej drugače obarvanem Glasbenem utripu ne bomo poročali o glasbenih dogodkih, se spotikali ob instrumentalne lapsuse ali ploskali priznanim virtuozom in orkestrom. Tokrat smo se posvetili prazničnemu decembru. A vanj nismo pogledali skozi odrasle kritiške oči, včasih preveč obremenjene in izumetničene. Dovolili smo si brezmejno iskrenost. Za spremembo smo letos pokukali v brezbrižni otroški svet in izvedeli, kako tale praznični čas doživljajo oni. Uredniki uredništva za resno glasbo smo se namreč odločili, da bomo o doživljanju meseca lučk, glasbe, prireditev, obdarovanja, dobrih mož in iskrenih želja povprašali kar naše najmlajše. V Glasbenem utripu pa seveda ne sme manjkati glasba. Otroci so skladbe izbirali sami, nekateri so jih tudi sami zaigrali ali zapeli.

Hrvaško pretresa napad z nožem na eni od osnovnih šol v Zagrebu. Ubita je bila 7-letnica. Ranjeni so še trije učenci in dva odrasla, učiteljica in napadalec, vsi so v stabilnem stanju. Kot je sporočil hrvaški notranji minister Davor Božinović, je storilec 19-letni nekdanji učenec šole, ki živi v bližini in naj bi imel psihične težave. Ostali poudarki oddaje: - Minister Poklukar zanika očitke tožilke o neukrepanju glede Centra za varovanje in zaščito. - Razprava slovenskih diplomatov tudi v znamenju menjave oblasti v Združenih državah Amerike. - NPU zdravnika sumi zlorabe položaja s preprodajo zdravil.

Kakšne so lastnosti dobrih, kakovostnih igrač in kako jih prepoznamo glede na ciljno starostno skupino? Pri izbiri igrač je ključno, da znotraj otrokovih želja prepoznamo boljše in slabše možnosti za njegov razvoj. Obenem velja, da sta tako premalo zahtevna kot tudi prezahtevna igrača navadno slabši izbiri. Sogovornica: izr. prof. dr. Urška Fekonja z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Te dni nas je ob inflaciji usodnih dogodkov ter tedenskih napovedi globalne kataklizme skoraj neopazno dosegla vest, ki bi lahko korenito spremenila civilizacijo. Ali pa jo vsaj vrnila v normalnejše tire. Avstralija je sprejela rigorozno zakonodajo, ki bo mlajšim od šestnajst let prepovedovala uporabo družbenih omrežij, tehnološkim velikanom pa nalaga obsežne finančne sankcije, če uporabe teh platform za to starostno skupino ne bodo omejile. Na začetku se potopimo v teorijo in prakso družbenih omrežij, akoravno kot abstinenti od te pogruntavščine dejstev iz prve roke ne moremo posredovati. Pa vendar. S prvimi družbenimi platformami, ki so osvojile civilizacijo kot stepska plemena, je prišla napoved, da gre za na novo odkrit papir, pisavo in tisk, vse v eni potezi. Kako bodo omrežja povezala, izobrazila in razsvetlila ljudi. In prvi dnevi so morebiti resnično bili takšni, saj so se informacije širile z nikoli videno naglico in kdo ve, koliko kužkov in muc je ponovno našlo dom in koliko globokih misli indijskih puščavnikov se je ugnezdilo v dnevno rutino pisarniških delavcev. Potem pa je kmalu prišla streznitev. Svet ni postal bolj povezan, ali bolje informiran, ali bolje izobražen. Snovalci teh tehnologij se najbrž niso zavedali, da so odprli Pandorino skrinjico v pravem pomenu besede. Napuh in hudobija, dva vladarja temačnih kotičkov človeške duše, sta našla tisočletja pričakovano zatočišče in požgala vse pred in za seboj. Svet je postal bolj razdvojen, neumnejši, manj empatičen in ljudje, povezani kot še nikoli, neskončno in patetično osamljeni. A to je veljalo za pionirje družbenih omrežij. Nove generacije so prišle pred zaslone kot nepopisan list in posledično ob izpostavljanju prejele polno mero … Zastonjski dopamin je zasužnjil cele generacije. Najprej so se butali v drogove obcestne razsvetljave, potem so postali odvisniki. Ampak vse to so v glavnem znana dejstva, ki so nas pripeljala do parafraze Prešernovega soneta … Laž se vije Po avtocestah bleščečega se spleta neresnica, trikrat peta Kvari podobo človeške harmonije Na Facebook samovšečnost zlije Ambiciozni pisec bornega soneta Vsaka slaba stvar je tam začeta Komu danes mar še poezije … Kar se moramo vprašati, je, čemu ni nihče ukrepal prej in čemu so prvi ukrepali Avstralci? Odgovor na prvo vprašanje je preprost. Starši imamo radi, če nas otroci pustijo pri miru. Včasih nam je bilo všeč, če so tekali po travnikih in se igrali na dvoriščih, potem je bila faza televizijskih oddaj, nato računalniških igric, končno pa smo dočakali izjemno učinkovito odvisnost s telefonskim ekranom. Ob popolni neaktivnosti, skoraj katatoniji otrok, gre tudi za mobilno pogruntavščino in tudi če greste na samoten otok, je mir pred nadležnim pamžem zagotovljen. Pandemija družbenih omrežij med otroki priča o žalostnem dejstvu, da nam je kot staršem spodletelo na celi črti. Ne ljubi se nam ukvarjati z naraščajem, ker imamo na seznamu cel kup pomembnejših opravil, kot je recimo uživanje potrošništva in prakticiranje malomeščanstva. Zato se zdi prepoved za šestnajstletnike brez vsaj minimalnega opozorila ali obeta sankcije za njihove starše le pol koraka v pravo smer. Drugi izjemno pomemben zaključek, ki ga prinaša avstralska prepoved, pa je presedan, da resno in odgovorno telo, kot je vlada uspešne države, ugotovi, da gre pri družbenih omrežjih za nekaj slabega. O izvedbi prepovedi, tudi o uspešnosti vsega podjetja, bi lahko razpravljali in rezultati ne bodo ne takojšnji, ne spektakularni, a samo dejstvo, da so bliskajoči posnetki spoznani kot negativen vpliv na otroke in mladostnike, je gigantski pomik v pravo smer. Kajti ne le, da bodo Avstralci vsaj delno zaščitili svojo mladež, povzročili bodo tudi dvigovanje obrvi in čohanje po glavah v vseh ostalih državah in skupnostih po svetu, ki se za prepoved še niso odločile. Povedano drugače … Brezprizivno in iskreno lahko puhlico: "Otroci so naše največje bogastvo" trenutno na vsem svetu izrečejo samo v Avstraliji.

Kaj je to kriljenje z rokami in glasno dihanje? To je Gurij, ki se sprošča s čarobnimi zmajčki (zelo spominjajo na solato). Za zabavne položaje sproščanja navduši tudi sosedova otroka. Zabavne položaje redno vadite, lahko so tudi del večerne rutine. Otroci jih bodo ponotranjili in se bodo k njim zatekli tudi ob nemirnih trenutkih. Katero žival boste najprej izbrali? Kung ful položaje za sproščanje si oglejte v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si. Pisatelj: Tomo Kočar Ilustrator: Izar Lunaček Zvočni efekti in glasbena podlaga: Miha Šajina Produkcija: Matjaž Moraus Zdešar, oblikovalec zvoka Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam domačih avtorjev v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si.

Pozno dopoldne bodo dokumente za plačno reformo v javnem sektorju dodali predstavniki vlade in pristojnih sindikatov - a ne nujno vsi. Kaj bodo storili sindikati državne uprave? Druge teme: - Vlada podaljšala regulacijo cen elektrike za gospodinjstva, gospodarstvu naj bi pomagala z novim interventnim zakonom - Znanih je vse več obrazov nove vlade Donalda Trumpa. Njegovi kritiki opozarjajo, da gre za najbolj sporna imenovanja doslej. - Otroci začenjajo dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Ta bo zaokrožil slovenski teden hrane, ki poudarja samooskrbo.

Pogovarjamo se z Goranom Stolevskim, avstralskim režiserjem, rojenem v Makedoniji, ki je v svojem novem filmu Gospodinjstvo za začetnike z nežnostjo in humorjem povedal zgodbo o nenavadni družini, obenem pa je opozoril na vrsto problematik, specifičnih za Makedonijo. Poročamo tudi o grozljivki Ne govori zla, o otroškem filmu Otroci Divjega zahoda in o 15. Festivalu migrantskega filma.

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.Sogovornice: Mateja Kosec, dolgoletna romska pomočnica in trenutna pomočnica učiteljice v prvem razredu na Osnovni šoli Metlika; Zdenka Mahnič, ravnateljica Osnovne šole Grm v Novem mestu; Irena Adlešič, šolska psihologinja na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Bojana Hodorovac, romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Nika Blažič,romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Daniela Janušič, strokovna delavka na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in prof. dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja. 

Vyčistit zemi od odvěkých nepřátel a udělat z Československa zemi jen se slovanským obyvatelstvem! To žádaly téměř všechny parlamentní strany poválečné Československé republiky. Myslely tím nucené vysídlení německé a v případě Slovenska také maďarské menšiny a osídlení takto uvolněných oblastí Čechy a Slováky. A právě o osidlování českého pohraničí po odchodu Němců je třídílný seriál pořadu Téma Plus.

Tokrat se posvečamo francoski drami Otroci drugih Rebecce Zlatowski, v kateri blesti igralka Virginie Efira v vlogi ženske, ki se v poznih štiridesetih začne spraševati o materinstvu. V fokusu je tudi komedija Pelji me na luno s Scarlett Johansson in Channingom Tatumom v glavnih vlogah, ki se sprašuje o resničnosti domnevnega zgodovinskega pristanka Apolla 11 na Luni. Predstavljamo program letošnjega Filma pod zvezdami – Kinodvorovega letnega kina na Ljubljanskem gradu; poleg tega poročamo o 71. Puljskem filmskem festivalu.

Odrasli nimajo časa za sprehod, zato gredo otroci sami ... Pripoveduje: Rudi Kosmač. Napisala: Jana Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Vlada in Fides bosta popoldne znova za pogajalsko mizo. V ospredju bo možnost mediacije, da bi odpravili pat položaj merjenja mišic, ki najbolj škoduje pacientom. Pred pogajanji se bosta srečala predsednik Fidesa Damjan Polh in premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor bo opravil tretjo obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja. Ta mejne vrednosti emisij za sosežig odpadkov določa vsaj tako strogo, kot so te predvidene za sežig. - Otroci v Gazi umirajo zaradi lakote, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija. Izraelci so v napadih uničili bolnišnice, v enklavi primanjkuje pitne vode, hrane in zdravil. - Francija je kot prva država pravico do splava nedvoumno zapisala v ustavo kot zagotovljeno svoboščino. Na Eifflovem stolpu v središču Pariza je ob tem zažarel napis Moje telo, moja izbira.

Otroci so naredili snežno družino. Pripoveduje: Iva Krajnc. Napisala: Branka Jurca. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Otroci delajo sneženega moža, Katica pa zajčka. Pripoveduje: Alenka Svetel. Napisal: Vladimir Grigorʹevič Suteev. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

AIDEA knjiga je izšla... Hvala iz srca, če se odločiš za podporo temu projektu z nakupom knjige AIDEA! https://aidea-knjiga.com/ Prijava na snemanje podkasta Dialog:  https://aidea.si/live-dialog-prijava  ============================= Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 44: Janijeva izkušnja z Ubrom v Ameriki Zločin, prestajanje kazni in obup Zgodbe, ki se nas dotaknejo Napačna stran zgodovine Geopolitična trenja Poroka, družina in otroci Ljudi ne jemljem kot grožnjo Interesi in težave najstnikov Dovolimo si reči “NE” Odnos do žensk Nasveti, vzgoja in vrednote najstnikov Ali Andrej že ima Lamborginija? Želja po prepoznavnosti Moški in ženski stil oblačenja Slovenke na OnlyFans Zadnji jok Vandalizem in dekleta v študentskih letih Superavtomobili in ženske Nadutost in ponižnost pri mlademu človeku Ambicije najstnika o uspešni karieri Želja po družini in otrocih Naši primarni cilji Vrednote in reševanje težav v partnerstvu Mreženje AIDEA poslušalcev

Otroci, sneženi mož in čarovnica. Pripoveduje: Vika Gril. Napisal: Otfried Preusser. Prevedla: Alja Behrends. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.