Podcasts about svetega

Prekmurščina ni zgolj govorica, ki zveni nekoliko drugače. V preteklosti je imela celo svojo knjižno različico – med pomembnimi mejniki sta Temlinov katekizem iz leta 1715 in prevod Svetega pisma Števana Küzmiča iz leta 1771. Prav jezik je eden od pomembnih delov prekmurske identitete, ki se je ohranila vse do danes. Mladi so prihodnost vsakega kraja, toda kakšne možnosti imajo danes mladi, ki odraščajo v Prekmurju? Ostati doma ali oditi drugam? Katere priložnosti jim ponuja okolje, v katerem živijo, in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi se po šolanju radi vračali? O življenju mladih, priložnostih, vključevanju v lokalno okolje, pa tudi o turizmu in prihodnosti Velike Polane sta se Sandiju Horvatu na praznovanju današnjega praznika pridružili dijakinji Eva Prša in Klara Pucko.

Brat Miran Špelič nas je tokrat popeljal v davno preteklost, v drugo stoletje, ustavili smo se pri Hipolitu, ki je bil zelo zagonetna oseba, o kateri znanstveniki še niso rekli zadnje besede. Srečali smo se z besedilom, ki je najstarejša razlaga Svetega pisma.

Stevanović napovedal ukrepanje zoper poslanca svoje stranke Resnica, Mijića.Janša na taboru SDS: vseh sprememb ne bo mogoče doseči čez noč, a smer je prava. Prednostna naloga vlade, demografija.Papež Leon XIV. na Krištofovo nedeljo pozval k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu in posvaril pred potrošništvom.Danes svetovni dana starih staršev in ostarelih. Papež za geslo izbral misel iz Svetega pisma: »Nikoli te ne bom pozabil.«Ob deseti obletnici umora p. Jacquesa Hamela, v Franciji dogodki za krepitev medverskega dialoga med kristjani in muslimani.Škof Jamnik v oddaji Spoznanje več, predsodek manj o 35. obletnici samostojne Slovenije in 30. obletnici obiska sv. Papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.Iz Irana poročajo o napredku v pogajanjih z Omanom na področju pomorskega prometa. Komentar Nejca Krevsa.ŠPORT: S skrajšano etapo po Parizu se končuje 113. kolesarska dirka po Franciji. Pogačar dirko osvaja petič v karieri.VREME: Ponoči se bo ozračje postopno umirilo. Jutri bo dokaj sončno, popoldne bo v notranjosti Slovenije lahko nastala kakšna kratkotrajna ploha in nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30 °C.

Ob svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih smo objavili papeževo poslanico z naslovom: Nikoli te ne bom pozabil. Sveti oče je med bivanja v Castel Gandolfu v tem tednu obiskal nekaj italijanskih svetišč. Slišali ste, kaj je ob tem sporočil. S strani Svetega sedeža poteka več prizadevanj za mir. O nekaterih smo poročali v tokratni oddaji. Posneli pa smo tudi pogovor z nadškofom Marjanom Turnškom, ki je z bolniki in invalidi poromal v Lurd. Vabljeni k poslušanju!

Pred nami je že šesti svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki nas vabi k sodelovanju med različnimi generacijami. Papež Leon XIV. je za geslo tokrat izbral misel iz Svetega pisma: Nikoli te ne bom pozabil. Zato smo današnjo oddajo posvetili konkretnim pobudam za utrditev družine in znotraj nje sodelovanju med različnimi generacijami. Državni svet Republike Slovenije in Zavod Harmonija generacij sta ob letošnjem mednarodnem dnevu družin organizirala posvet z naslovom: Družina – družba – harmonija. Za vas smo pripravili nekaj posnetkov nagovorov udeležencev.

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

Španci še drugič postali svetovni prvaki v nogometu, slavje na ulicah mest trajalo dolgo v noč, sledi sprejem v domovini.Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca osvojila naslov na domačem evropskem prvenstvu.Kallasova po posredovanju nove vlade preklicala nominacijo Fajonove za predstavnico Evropske unije za Sahel.Pogonska goriva se občutno dražijo, liter dizla bo dražji za več kot 13 centov, 95- oktanskega bencina pa za dobrih 6 centov.Britanija dobila novega premierja, sledi oblikovanje vlade. Kaj bodo njene prioritete?Ruski napadi v Ukrajini znova terjali smrtne žrtve; obisk Kijeva zaključuje tajnik Svetega sedeža za odnose z državami.Za podjetja v kritičnih panogah spet na voljo subvencije za shemo skrajšanega delovnega časa.Kmetijski minister Cigler Kralj pozval k čimprejšnji pripravi nove odločbe za odvzem rjavega medveda.Bolniki in invalidi zaključujejo romanje v Lurd; nadškof Turnšek: na njihovih obrazih odseva sprememba.Vreme: Popolne še večinoma sončno s kakšno ploho, jutri bolj nestanovitno z nevihtami.

Koalicija začrtala delo do konca leta: Prednost zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in gospodarstvu.Žakelj in Bregantova o katastrofalni zapuščini Golobove vlade.Zakon o tako imenovanem Skoku naletel na nemalo kritik, predvsem se nanašajo na postopek priprave predloga.Pri pregonu korupcije in organizirane kriminalitete potrebujemo spremembe, saj zdajšnji sistem ni učinkovit, je jasen nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec.Vlada socialni dialog jemlje resno, je socialnim partnerjem zagotovil minister Logar.Kardinal Zuppi končal mirovno misijo v Ukrajini. Obljubil nadaljnjo pomoč Svetega sedeža na humanitarnem področju. Vreme- danes neurja možna na severovzhodu, jutri oblačno, še možne nevihte, v nedeljo jih bo manj.Komentar bližnjevzhodnega analitika Nejca Krevsa o provokacijah iranskega režima.Poljski predsednik vložil veto na zakon o civilnih partnerskih zvezah, ki bi omogočil civilno zvezo istospolnih parov.V finalu nogometnega svetovnega prvenstva bo sodil slovenski sodnik Slavko Vinčić.

Maševal je župnik Janko Rezar, orglal pa Tadej Hrastnik.

Maševal je vikar Janez Turinek, orglal pa Tadej Hrastnik.

Sveto mašo je daroval vikar Roman Travar, ljudsko petje je na orglah spremljal Tadej Hrastnik.

Maševal je Janez Turinek, orglala pa Julijana Lesnik.

Sveto mašo je daroval vikar Janez Turinek, ljudsko petje je spremljal Tadej Hrastnik.

Maševal je vikar Roman Travar, orglala pa Jana Lesnik.

Maševal je vikar Roman Travar, na orgle je igrala Jana Lesnik.

Maševal je župnik Janko Rezár, pri orglah je bila Jana Lesnik.

Maševal je župnik Janko Rezár, pri orglah je bila Jana Lesnik.

Maševal je župnik Janko Rezár, pri orglah je bil Peter Rozman.

Ob sklepu je oratorija je mašo daroval župnik Janko Rezar, na orgle je igral Tadej Hrastnik, ob njem pa so peli tudi animatorji.

Maševal je vikar Janez Turinek, ljudsko petje na orglah spremljal Tadej Hrastnik.

Maševal je župnik Janko Rezar, ljudsko petje na orglah spremljal Tadej Hrastnik.

Na trinajsto nedeljo med letom smo prenašali sveto mašo iz župnije Vir pri Domžalah. Maševal je župnik Vito Urbanija. Pri maši je sodeloval pevski zbor župnije svetega Jožefa.

Na binkoštni praznik neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Jurija na Ptuju. Mašuje župnik, minorit Andrej Feguš. Pri maši sodelujeta ptujski mladinski zbor in orkester. Dirigira Špela Brumen.

Binkošti so eden od najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Zaznamujejo prihod Svetega Duha in izpolnitev Jezusove obljube, da bo poslal Duha -tolažnika. Dogodek, opisan v Apostolskih delih, pomeni tudi začetek Cerkve. O tem pomembnem prazniku v oddaji govori profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Andrej Šegula.

Naj molitev svetega Frančiška tudi nas danes pripravi za ogenj Svetega Duha: »Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog, daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali, kar vemo, da hočeš, in vedno hoteli, kar je tebi všeč; da bomo notranje očiščeni, ...

»Ko se duša prepusti vodstvu Svetega Duha, jo ta postopno vzgaja in vodi. Sprva ne ve, kam gre, počasi pa jo razsvetljuje notranja luč.« To je le drobec iz knjige Jacquesa Philippa /žaka filipa/, francoskega duhovnika, z naslovom V šoli Svetega Duha. V oddaji Sol in luč smo jo že predstavili, tokrat smo, pripravili nekaj odlomkov iz te knjige, ki jih je avtor dodal in so izpod peresa Louisa Lallemanta, ki je živel na prelomu iz 16 v 17. stoletje, ter svetega Frančiška Saleškega.

Piše Miša Gams, bereta Jure Franko in Ana Bohte. V četrti pesniški zbirki Klarise Jovanović Banket se razpotegne raznolik poetičen svet in se v devetih sklopih razgrne pred bralcem in bralko v vsem svojem razkošju. Uvodna pesem Besedje, satovje se na metaforični ravni dotakne dela pesnika, ki polaga besedo k besedi kakor čebela, ki pripravlja satje za mlado kraljico in njeno “novo služinčad, za ponoreli roj – / kako strahotno pošumeva – / ki te bo oplodil ali ugonobil, / tega ne veš. Kako bi / vedel?” Ambivalentna čustva, ki zadevajo pesniški eros, razpet med ustvarjanje in razdor, se kažejo tudi v nekaterih drugih pesmih, ki se zgoščajo okrog ozaveščanja praznine niča. Tako na koncu pesmi Moj teritorij zapiše: “… Moj teritorij, / nočna mora. Hlepeti po / zraku. Razkleniti prste. / Jekleni primež, moj teritorij. / Stran, ven iz moje kamre. / Ven, ven. // In se nameriti čez brv / nesnovnosti v materijo, / v drhtečo gmoto živega mesa, / pojemajočo in presihajočo, / pred meč ali pod meč, / pred ogenj ali skozi ogenj, / na pogorišče, na grobišče. / V pepelnato sivino / niča.” V prvem sklopu se pesnica ustavi v mestih in deželah, ki so zaznamovale njene prednike. Konča se s pesmima Zlato, razsuto in Oda nebesnemu svodu, v katerih pogleda v “brezna človeške bede” in gomile brezimnih vojakov, ki so umrli za tuje interese. V drugem sklopu se vzpostavi kontrast med nebom in breznom skozi pogled stare matere in matere, ki – kakor zapiše v pesmi Moja mati pa kar stoji – “kar stoji in gleda / njene oči pa so vse večje. / Moj Bog, toliko vsega se je / nabralo v njih. / Toliko vsega. Zdi se mi, / da bo udarilo čez rob, / da bo kriknilo. In vendar: ne.” V tretjem sklopu obravnava mitološke junake in zgodovinske osebnosti, med katerimi je tudi Agamemnon. Pesnica ga pomenljivo vpraša: “Si zares mislil, da boš z vodo / iz kopeli spral s sebe / kri in gnoj in garje? / Da bo vse tako, kot je bilo prej?” V pesmi Cerber, pes se obregne ob troglavega psa iz grške mitologije, ki naj bi pazil, da ne bi kakšna umrla duša zbežala iz podzemlja pa tudi, da ne bi kakšna živa vanj vstopila. Sprašuje se, ali gre za volka, psa, kojota, šakala ali za pritlikavo hijeno, ki “venomer zaudarja po človeškem joku”. Nahaja se med breznom in prepadom, ki sta drug od drugega oddaljena le za “tanek, svilnat dekliški las”. V zaključku pesmi se sprašuje, zakaj se troglavi pes zaganja v temo in se poskuša strgati z verige, kot bi zasliševala sloje lastnega nezavednega, lastne impulze in gone, ki jo ženejo v ustvarjanje in v izkušanje temnih plati človekove narave. V četrtem sklopu se s kritično zasnovanima pesmima Sokrat in Sapfo dotakne dveh pomembnih osebnosti antične dobe in dobronamerno preizprašuje njuno metodologijo dela. Medtem ko pri Sapfo zapiše, da ji “sintaksa jé iz roke”, se zdi, da ji gre Sokratova majevtična metoda neskončnega zasliševanja sogovornika, dokler le-ta ne spozna globine lastne nevednosti, močno na živce: “Ja, ravno to si / počel. In ko si človeka razcefral, / si ga znova, košček za koščkom, / sestavil, skrbno sestavil, in potem / spet znova, brez konca in kraja. / Medtem si se muzal in hihital / v brado, češ kdo mi pa kaj more, / čeprav bi moral vedeti, da beseda / prej in bolje zadene od bodala. / In ravno ona te je pokopala.” Klarisa Jovanović se močno zaveda dometa besed, zato ne preseneča, da se večkrat zateče k ponavljanju posameznih besednih zvez z obujanjem izrekov iz pravljic ali odsekov iz ljudskih pesmi, ki preigravajo mitološka in življenjska spoznanja. V pesmih najdemo veliko simbolike in metaforike – od senčnih globeli, črnih rečnih strug in čeri pa do prepleta plime in oseke, svetlega in temnega, razodetega in potlačenega, erosa in thanatosa. Slednja prideta najbolj do izraza v šestem poglavju, ko beremo pesniške zapise o Orfeju in Evridiki, Ivani Orleanski, neznanem kastratu, dečku, ki stoji pred Manziolijevo palačo, in deklici, ki stoji pred morjem. Morje v tem primeru pooseblja samoto, brezimnost, pa tudi strah in poželenje deklice, ki se čedalje bolj zaveda svojega bremena: “… Deklica ve: nekoč jo bo / samotno morje vzelo in / ona se mu bo pustila vzeti. / Ogenj v njenem drobu / bo vse bolj plamenel / in morje ga ne bo / pogasilo.” Če je prva polovica zbirke Banket v znamenju vode in ognja, je druga polovica v znamenju puščave in izsušene krajine. V sedmem sklopu beremo pesmi o Kairu, Gizi, Aleksandriji in Heliopolisu, v katerih pesnica v sebi odkriva težo prahu in tišine, v osmem sklopu pa svoja najgloblja čustva razodene v pesmih Zavistna krajina, Lahkokrila krajina, Potrta krajina, Priliznjena krajina, Solzava krajina in Krajina, polna prezira. Tako se v Zavistni krajini pritožuje nad odsotnostjo sence in sladkobo bolečine, ki izvira iz večnega sonca, saj v zaključku zapiše: “Bo mar tako žgalo / do konca? / Tako skelelo / do zadnje kaplje?” V devetem sklopu Banketa se Klarisa Jovanović vrne k sleherniku in slutnji vseobsegajoče boginje, ki prevpije plimo v Atlantiku in se veseli tornada, zato ne preseneča, da ima zaključna pesem naslov Visoka pesem. V njej povzema vso simboliko Svetega pisma stare zaveze kot tudi obet prihodnosti v smislu branjenja ljubezni “pred naraslimi vodami uničenja.” S tem globokim sporočilom se slavnostni Banket konča, v bralcu in bralki pa ostaja občutek mističnega in simbolnega, pomešanega z osebno izkušnjo avtorice, ki se zaveda prepleta ustvarjalnih sil s silami uničenja, a hkrati močno upa, da ljubezen na koncu vendarle prevlada ...

Na šesto velikonočno nedeljo, tudi papeško nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Mihaela v Grosupljem. Mašuje župnik Martin Golob. Zbor vodi Danica Kutnar, godbo pa Danijel Savnik. Na orgle igra Tine Likovic.

Na šesto velikonočno nedeljo, tudi papeško nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Mihaela v Grosupljem. Maševal je župnik Martin Golob. Zbor je vodila Danica Kutnar, godbo pa Danijel Savnik. Orgle Tine Likovic.

Ste vedeli, da je številka cerkva v Sloveniji skoraj podobna številki višine Triglava? Na to je v pogovoru o prenovljenem spletnem registru cerkva spomnil Blaž Lapanja s koprske škofije. Ena od teh cerkva je tudi v župniji sv. Jurij v Slovenskih Konjicah, ki letos praznuje 880 let prve pisne omembe, pred dnevi pa so ta jubilej obeležili tudi s sveto mašo in blagoslovom obnovljene ploščadi. V oddaji smo sicer skočili še tik za mejo, v števerjansko župnijo, ki praznuje stoto obletnico posvetitve cerkve, posvečene sv. Florijanu.

V programu Svetopisemske družbe Slovenije Zdravilna beseda, se v eni o tematik posvečajo tudi pomoči odvisnikom od alkohola in drugih substanc. Sodelavec programa, ki je bil 20 let terapevt v Društvu Abstinent, Tomaž Makovec, nam je pojasnil začaran krog alkohola in podal primere iz Svetega pisma, ki v povezavi z molitvijo in podporo skupine, pomenijo močno podporo zasvojenim. Svoje pričevanje o rešitvi iz zasvojenosti od drog je za nas pripravil Boštjan Cifer.

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja s. Metka Tušar, ki se je rodila v Šempetru pri Novi Gorici, otroštvo pa preživela v Šebreljah, sredi Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Kot devetnajstletna je vstopila k usmiljenkam in kot medicinska sestra delala v različnih bolnišnicah po Sloveniji. Trenutno je zaposlena v domu starejših: Domu svete Katarine v Mengšu kot glavna medicinska sestra. V oddaji jo bomo gostili tudi kot pesnico in pisateljico; poezijo piše že od srednje šole in lani je izdala pesniško zbirko Svobodni, tri leta prej pa pesmi in pravljice Ti boš povedal. V pogovoru tudi o njeni preizkušnji – možganskem raku in spoznanjih, ki ji jih je ta prinesla v njeno življenje. V času po zdravljenju je prepisala celotno Novo zavezo Svetega pisma, Markov evangelij pa še s kaligrafsko pisavo. Navdih in odmik išče v naravi, ki jo rada tudi fotografira, fotografije pa tudi umestila v svoji pesniški zbirki.

Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Svetega Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Župnijski pevski zbor vodi Alojz Osvald.

Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Smo v času Radijskega misijona in tako lahko v oddaji, ki je namenjena kulturi poslušamo svetega Frančiška Asiškega v njegovih besedah, molitvah in duhovni poeziji. Zapisal je zelo malo besedil, a tisto, kar je napisal, je imelo ogromen vpliv, tako duhovni kot literarni.

Maševal je br. Jaro Knežević.

V času Radijskega misijona lahko v Kulturnih utrinkih poslušate molitve in duhovno poezijo svetega Frančiška Asiškega. Njegovo najbolj znano pesniško delo je Hvalnica stvarstva, Sončna pesem ali tudi Pesem bratu soncu, ki velja za eno prvih literarnih besedil v zgodnji italijanščini. V njej Frančišek nagovarja sonce, luno, veter, vodo, ogenj in zemljo kot brate in sestre.

V času Radijskega misijona lahko v Kulturnih utrinkih poslušate molitve in duhovno poezijo svetega Frančiška Asiškega. Ni bil pesnik v klasičnem literarnem smislu, kot bi to veljalo za dvorne ali renesančne ustvarjalce, vendar ga kljub temu upravičeno štejemo med enega prvih velikih pesnikov v italijanskem jeziku.

V času Radijskega misijona lahko v Kulturnih utrinkih poslušate molitve in duhovno poezijo svetega Frančiška Asiškega. Velja za enega najpomembnejših katoliških svetnikov, pa tudi za začetnika literarnega ustvarjanja v italijanščini v umbrijskem narečju.

V času Radijskega misijona boste v Kulturnih utrinkih lahko poslušali duhovno in poezijo svetega Frančiška.

Še malo in začeli bomo z radijskim misijonom, ki ga ob 800-ti obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega, pripravljamo skupaj s Frančiškovimi sestrami in brati. Zato smo za tokratno oddajo izbrali delo z naslovom »Rožice svetega Frančiška«, ki je zbirka izbranih zgodb, legend in čudežev iz življenja najslavnejšega asižana in njegovih prvih spremljevalcev.

Posnetek prenosa Svete maše iz cerkve svetega Štefana v Vipavi. Maševal je dr. Gabriel Kavčič, vipavski župnik, pri orglah je bila Katja Poljšak, zbor je vodil Marko Fabčič.

V marčevski katehezi programa Zdravilna beseda smo v luči Svetega pisma spregovorili o težki temi stiske zaradi samomora bližnje osebe. Osrednje osebno pričevanje je pripravila Nataša Frančeškin, ostali gostje pa so bili Marko Ipavec, Melita Tomažin in Nives Felič.

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva.

Maševal je škof dr. Maksimilijan Matjaž. S petjem je sodeloval župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle je igral Tomaž Marčič.

Založba Družina je v sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo. To je ostalo zvesto svojemu temeljnemu namenu: ponuditi izbor odlomkov iz celotnega Svetega pisma, opremljenih s kratkimi, razumljivimi in poljudnimi razlagami. Novo izdajo nam je pomagal predstaviti urednik izdaje in avtor razlag in uvodov dr. Samo Skralovnik.

Od 22. do 25. januarja bo potekal Svetopisemski maraton, ki ga organizira Svetopisemska družba Slovenije. Tudi letos bodo zanimivi spremljevalni dogodki. Maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Naša gostja je Eva Strajnar.

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Če ni megle in vidite rdečo zarjo, takrat Miklavž piškote peče … Pripoveduje: Ivan Rupnik. Slovenski ljudski pripovedki. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.