Podcasts about zgodbe

Starega Vilija so sprejeli v službo. Vsako jutro in vsako popoldne je vodil šolske otroke čez cesto, ki so jo morali prečkati na poti v šolo in iz šole ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neki kralj ni bil srečen. Pritoževal se je, da ni nikoli v življenju občutil, kaj pomeni biti srečen. V tej svoji težavi je velel dvorjanom, naj gredo po ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Živela je hudobna, zelo hudobna kmetica. Ko je umrla, ni pustila za seboj niti enega samega dobrega dela. Peklenščki so jo prijeli in jo vrgli v ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vas ob vznožju gradu je zdramil hrup grajskega glasnika, ki je na glavnem trgu bral razglas: »Naš dobri gospod vabi svoje dobre in zveste ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je zgodovinarka Ane Marie Herceg, asistentka, mlada raziskovalka in doktorska študentka na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Za magistrsko delo z naslovom Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (med letoma 1945 in 1947) je lani prejela Miklošičevo priznanje mariborske Filozofske fakultete za najboljše magistrsko delo v zgodovinopisju in letos tudi Priznanje Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in v tujini.

Gospod, predte prinašam težave ljudi, ki si neuspešno prizadevajo ustvariti ljubezniv in prisrčen odnos. Mnogi ljudje živijo sami in zaradi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ves dolgi dan je delala. Bila je edina natakarica v izmeni, gostje pa so bili dokaj zaletavi. Končno ji je uspelo, da se je usedla, da bi si po napornem ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V župnijo je prišel nov župnik. Da bi jo čim bolje spoznal, se je odpravil po svoji novi župniji in ena njegovih prvih postaj je bila ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Perzijski kralj je želel opozoriti svoje štiri sinove, da ne bi prehitro sodili. Kakor je ukazal, je najstarejši sin pozimi odpotoval, da bi si v dolini ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Mladi Martin je bil izredno napet in moral se je pogovoriti z nekom. Svojo življenjsko zgodbo je začel pripovedovati popolnoma tujemu človeku, ki ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neko južnoafriško pleme, kjer je nesocialno ali kriminalno obnašanje zelo redko, pozna zelo zanimivo navado za take primere. Če član plemena ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

»Res ne vem, zakaj se sploh še trudim,« je rekla Julija svoji prijateljici. Sedeli sta v kavarni ob nakupovalnem središču teden pred božičem ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Oče in njegov odraščajoči sin sta bila pogosto v sporu zaradi stvari, glede katerih si niso edini očetje in odraščajoči otroci: šolske obveznosti, ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neki deček je bil vzkipljivega značaja. Oče mu je dal polno vrečko žebljev in mu naročil, naj vedno, ko se bo razjezil in izgubil oblast nad seboj, ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neka španska pripoved govori, da sta se oče in sin sprla, tako da se je sin odselil od doma. Očeta je sinova odsotnost zelo potrla in sklenil je, da ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekega večera je Jezus prišel med ljudi v župnijsko dvorano. Povabil jih je, naj sedejo okrog njega. Ko so vsi lepo sedli, je še Zveličar prijel za ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neki človek je z navdušenim in zavzetim delom dobro napredoval v poslovanju. Ko se je začel starati, je postajal zaskrbljen za prihodnost ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V nekem samostanu stvari niso šle kot bi bilo treba. Patri, ki so bili v njem, so bili nekam naveličani. V njih ni bilo ognja in navdušenja, svojih ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

»Nagrada« za trditev, da sem žrtev, je, da postavimo v ospredje svoj problem. Gre za proces, ki ga lahko imenujemo težava sočutja. Ljudje ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V Sloveniji poznamo adventno navado Marijo nosijo. Ljudi spominja na pot Jožefa in Marije, ko so ju povsod zavrnili in »v prenočišču zanju ni ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ko Sveto pismo uporablja izraz sveti, ga uporablja v pomenu »ločen« ali »različen«. Beseda vsebuje tudi pomen, da si zdrav in celovit v svetu, ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Piše Ifigenija Simonović, bereta Maja Moll in Jure Franko. Na naslovnici romana Marija Švajncer Ljubezen v breznu je fotografija pri nas neznanega EM Merla. Vidim temno skalnato pobočje, ki je lahko gorski previs ali rob globoke jame. V ozadju je izsušena pokrajina, ki je lahko kraška ali puščavska. Z belo obrobljene črne črke vabijo misel na smrt in žalovanje. Ljubezen mi vedno vzbuja misel na dvojino, kar je seveda ozkosrčen romantičen, morda izrazito ženski predsodek. V resnici se mi ljubezen, čeprav ena sama, vsem dana in hkrati nedosegljiva, prikazuje v najrazličnejših barvah in podobah, včasih vilinsko, drugič pod masko, včasih kot laž. Na hrbtni strani knjige je zapisano, da roman Ljubezen v breznu govori o ljubezni. Zakaj potem temne sence, črne črke? Kje je rožnato nebo, neomadeževana belina? Kratka oznaka na hrbtni strani se strne s trditvijo, da "ljubezen ni ena sama in ima lahko več barv, tudi mavrično." Tako že pred branjem izvem, čemu se je avtorica posvetila, ne morem pa si misliti, kako bo načrt izpeljala. Odprem knjigo in se prepustim branju. Hitro mi postane jasno, da gre za družinsko zgodbo, ki pa ni družinska saga, ki naj bi zajemala več generacij in postavila dogajanje v kraj in čas, temveč je zelo ozko, linearno, skopo zastavljena izpoved ženske, ki doživi nekaj nepredvidljivega. To samo po sebi ni nič nenavadnega, saj je vsako življenje nepredvidljivo, vsako pa tudi vredno zapisa, saj vsak človek šteje, ljudje pa nosijo zgodbe. Naloga pisateljev je, da zgodbe zapišejo. Lahko zapišejo gola dejstva ali pa se z dejstvi poigrajo, jih premešajo ali jim primešajo izmišljene dodatke. Roman se začne takole: "Nikoli nisem mislila, da se bo vse skupaj spremenilo in se obrnilo v nekaj čisto drugačnega. Najino življenje se ni veliko razlikovalo od preživljanja let, mesecev, dni, ur številnih drugih dvojic, nič nenavadnega se ni dogajalo. Ustvarila sva bližino in vse je teklo po ustaljenih tirnicah." Tik pred koncem romana avtorica ponudi tudi izhodišče za zgodbo, kratko poročilo iz časopisa, ki se bere takole: "Moškega, ki je v prepad pahnil znanega dirigenta, so v zaporu ubili. Preiskovalci še raziskujejo, kaj se je sploh zgodilo." Iz tega poročila izvem vse. Avtorica romana je poskrbela, da se zadržim ob zapisu. Nikoli ne vem, kaj me čaka. Iz kratkih zapisov v črnih kronikah je nastal že marsikateri veličastni roman. Razdori v družinah so pogoste teme ženskega pisanja, Marija Švajncer pa je uvedla tematiko moža in očeta, ki se zaplete v erotično razmerje z moškim. Nič novega na tem svetu, a kdor na taka razmerja pomisli prvič, je upravičeno šokiran. Zdi se, da roman izhaja prav iz šoka nad nečim, kar se je v starih časih sicer dogajalo, a ni bilo potrebno, da tisti, ki nočejo, o tem razmišljajo. Roman oziroma povest je tendenčne narave. Homoseksualnost v družini postaja vedno pogostejša tema sodobne proze. Tudi rumenega tiska, poezije, tudi politike, konec koncev. Avtorica skuša opozoriti na tiste "normalnosti", zaradi katerih posamezna življenja izstopajo iz normale. Že na začetku postane jasno, da je glavna junakinja osrednji, skoraj edini predmet pisateljičinega zanimanja. Njeno otroštvo je zaznamovano z odraščanjem ob alkoholiku in trpljenju zapisani materi. Prva ljubezen, prvi pogum za prekinitev družinskega vzorca, otroci, začasna sreča. Mož se začne odtujevati, sčasoma odide, na koncu umre. Odtujuje se tudi ona, a njo ljubezen ščiti, njega pa uničuje. Njena brezpogojna ljubezen ne zagotavlja sreče. Povzroča nepopisno trpljenje. Otroka obstajata, a nista vpletena. Ženska je, skupaj z otrokoma, od moža finančno odvisna. To poudari brezizhodnost iz kočljivega položaja. A poskuša se osamosvojiti. Postane sprehajalka psa – tudi ta izbira službe nakazuje propad ženske, ki ljubi preveč. Najhuje, kar se zgodi, je, da mož doživi novo ljubezen – a še huje je, da se zaljubi v moškega. In kar je še huje – ljubimec je pokvarjenec, ki postane celo morilec. Gre za poseben žanr, ki je prej povest kot roman. Pomislim na zelo popularno povest iz 19. stoletja Sreča v nesreči Janeza Ciglerja. Podobno vzdušje. Podobno trpljenje preprostega človeka. Resnično, poučno in strašno. Če rečem, da gre za žensko naturalistično povest, to rečem brez omalovaževanja. Tudi take povesti so dobrodošle. Če bi šlo za roman s tragično ljubezensko temo, bi bilo morda opisane več prepletenosti med družinskimi člani, zlasti odnos otrok do staršev, ki se ločujeta in otrokoma nehote povzročata travme, ki se jih bosta reševala še pozno v odrasli dobi. Morda bi lahko zaživela tudi ljubezen med moškima. Avtorica ne razišče te ključne teme, ki povzroči, da se v srečni družini nekaj obrne čisto drugače, kakor sama pravi. Nepredvideno in nenavadno ljubezen avtorica pahne v brezno. Iz zapeljivega ljubimca naredi neosebo. Žena skuša moža razumeti, a zmore samo obsoditi ljubimca. V dojemanju ženske, ki jo mož prevara z moškim, ni razumskih oporišč. Morda je ravno to poanta romana Marije Švajncer. Zgodbe se zgodijo po nepredvidljivih ključih. Ne pomaga razum, ne pomaga filozofija, čustva so popolnoma nezanesljiva. Ljubezni se lahko oprimemo, a ni nujno odrešilna. Vsekakor knjiga spodbuja vrtanje v vsakdanje dogodke, ki so na videz nepomembni, a imajo vzrok in posledice. Razdori v družinah so pogoste teme sodobnega ženskega pisanja. Žalostno je, da se ljubezen lahko konča v breznu, na dnu vseh dnov. Pri Janezu Ciglerju zmaga, pri Zofki Kveder propade. Pri Mariji Švajncer ne pade v brezno ljubezen. Konča se samo neka zgodba, začne pa se razmislek o odzivu navadnih ljudi na navadne ali vsaj pogoste dogodke, na katere se ne želimo navaditi.

Anin mož je nenadoma umrl, čeprav ni imel niti petdeset let. Vzrok: srčni infarkt. Tedne in mesece po smrti je Ana zelo žalovala. Prijatelji so ji ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekoč so uspešnemu poslovnežu postavili vprašanje: »Kako ste lahko v svojem življenju toliko naredili?« Odgovoril je: »Sanjam. Poglejte, … «Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Podarjena mi je bila družinska sreča. Ne mislim na družinsko srečo, ki jo doživljam v svojem domu. Mislim na preprosto rastlinico z imenom ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Legenda pripoveduje o zanimivem dogodku, ki sta ga na begu v Egipt doživela Jožef in Marija. Ko se je zvečerilo, si je sveta družina morala ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Navado na božični večer prižigati sveče na okenskih policah so v Ameriko prinesli priseljenci iz Irske. Zanimiv pa je njen nastanek. Ko so ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gosto meglo, ki prekriva sedem mestnih ulic do višine trideset metrov, bi dali v manj kot kozarec vode. To lahko primerjamo s številnimi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

V šoli so se pripravljali na vsakoletno velikonočno praznovanje. Otrokom, ki naj bi nastopali pri igri, so rekli, naj si izberejo vloge ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Župnik je pripovedoval, kaj se je zgodilo neki mladi ženi v krajevni bolnišnici. Katehet iz župnije jo je prosil, če bi poučevala dečka v času ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gospod, v svoji dobroti se ozri na našo družino. Zahvaljujemo se ti za hišo, naš dom, v katerem se počutimo varni. Za ljubezen, ki nas ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Radovedna devetletna deklica je pazljivo poslušala nedeljski evangelij: »Vi ste luč sveta… Tako naj vaša luč sveti …« Besede so pritegnile ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neki deček je našel sladkovodno želvo. Ogledoval jo je, toda ko se je začel dotikati, je želva glavo in noge skrila v oklep. Deček je bil ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V stanovanjskem predelu New Yorka je deček v slabih oblačilih hodil okrog z majhnim ogledalcem v rokah. Držal ga je visoko in ga dvigal ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Poslovnež v nekem ameriškem mestu je parkiral svoj novi avtomobil in odšel po opravkih. Ko se je vrnil, je blizu avta zagledal revnega dečka ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V 15. stoletju je v nemški vasici živela družina z osemnajstimi otroki. Kljub navidezno obupnemu stanju sta dva brata začela sanjati, kako bi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Marica Škorjanec-Kosterca, bere Eva Longyka Marušič. Vlasta Črčinovič Krofič v zgodovinskem romanu Planina upodablja življenje na severnem delu Pohorja v drugi polovici devetnajstega stoletja, v času vladavine cesarja Franca Jožefa. Johannes Schweiger, čigar življenje spremljamo od njegovega tridesetega leta do smrti na prelomu novega stoletja, je planinski kralj, saj je lastnik največjega posestva na Pohorju. Izhaja iz rodu, ki se je z Nemškega v te kraje priselil že pred tisoč leti in so mu salzburški škofje v 16. stoletju za posebne zasluge podarili ozemlje ob Dravi in velik del pohorskih gozdov. Johannes je moral nenadoma zapustiti užitke študentskega življenja na Dunaju. Po nenadni nesreči očeta in brata, ki sta umrla v gozdu med podiranjem drevja, se je vrnil na posest v domači Kretzenbach. Postal je dober gospodar in priljubljen sosed, bil je radodaren, tudi kočarji, ki so delali zanj, so ga spoštovali. Izbral si je premlado, razvajeno nevesto, hčer bogatega, očitno čudaškega fužinarja, ki mu je poleg najmlajše Marije prepustil še svoji starejši hčeri za pomoč in druženje. Zakon ni bil srečen, saj ga žena ni marala, v mesecu dni je povsem otopela. Prepustila mu je svoje telo, v mislih pa se je odpravila na cvetoče travnike in štela tiktakanje ure. Johannes se je zbližal z kočarico Lenko, ki je imela že dva nezakonska otroka, tretji pa se je rodil iz njune ljubezenske zveze hkrati z Marijino deklico. Gospodarica Marija, ki trpi za duševnimi motnjami, po rojstvu hčerke zbeži od doma in se zaplete v ljubezensko razmerje z drvarjem, a se noseča spet zateče k možu. Ta nepričakovano stori nekaj dobrega in ljubeče sprejme ženinega otroka. Poleg osrednjega lika je v romanu tudi nekaj slikovitih posebnežev: pritlikavec Ahac, ki pase ovce in igra na piščalko, spominja na Vandotovega junaka, k zdravilki Julki – zeliščarki in najboljši babici pri porodih (vsi porodi so zelo natančno opisani) – pa se ljudje zatekajo raje kot k zdravniku. Vlasta Črčinovič Krofič zelo živo opisuje dejavnosti, v katerih sodeluje večja skupina ljudi: iskanje otrok, ki so se izgubili v gozdu, lov na divje svinje, nesrečo pri podiranju drevja, splavarjenje na Dravi. Nazorno so predstavljeni krsti in poroke na domu, običaji ob smrti, med pogrebom nastopajo celo najete objokovalke, česar v slovenskem ljudskem izročilu sicer ne zasledimo. Moralna pravila, ki jih je vernikom zapovedovala Cerkev, so v Johannesovi hiši dokaj ohlapno upoštevana, saj občasno z njim živita bolj ali manj spravljivo žena in ljubica Lenka. Roman spremlja napredek znanosti in tehnologije v drugi polovici 19. stoletja: razvoj šolstva, zdravstva in higiene, čebelarstvo, širjenje železniškega prometa; bogate pohorske domove je po letu 1883 osvetlila električna luč. A prihajajo tudi težki časi in ujme: požar, gospodarska kriza, poplava, kolera, lubadarji uničujejo gozdove, divje svinje pa pridelek na njivah, a sosedje si vedno pomagajo med sabo. S pisateljico se vračamo v čase Jurčičevih povesti. Zgodbe iz preteklosti je ohranilo ljudsko izročilo, o dogajanju pa pričajo dokumenti in takratni časopisi. Pripoved je realistična, brez pridiha romantike, čeprav avtorica ni ravnodušna do svojih literarnih oseb. Zelo natančno opisuje, ambiente, notranjost in zunanjost stavb, barvito upodablja pokrajine, saj je pisateljica tudi slikarka. Dialogi tečejo naravno in živo, ponekod so stilno ali narečno zaznamovani. Roman je zelo berljiv, iz pozabe obuja zanimive dogodke in, kot je zapisal Levstik, kako so ljudje živeli in imeli to ali ono reč med sabo.

Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa ne bi imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ko bi govorila jezike vzgojiteljev in psihologov, ljubezni pa bi ne imela, sem brneč bron in zveneče cimbale. In ko bi imela dar načrtovanja ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Imena so imela pomembno vlogo v diplomaciji srca papeža Janeza XXIII. Ko je sprejel v avdienco angleško kraljico Elizabeto in njenega ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Mladi mamici se je cel dan mudilo in bila je čisto iz sebe, ko je zazvonil telefon ter se je iz slušalke zaslišal prijazen glas: »O, draga, ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. V okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. "Dedek in babica" je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Mladenič iz bogate družine je bil pred diplomo. V soseski, kjer so živeli, je bila navada, da so starši otrokom kot darilo za diplomo kupili ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij. Ampak, kot pravi marsikdo, se za marsikatero investicijo skriva tudi jasna gonja po dobičku, ki ne izbira sredstev. Zato so se v obrambo okolja začeli postavljati posamezniki, ki so jim začeli slediti tudi drugi. Lahko morda skrb za naravo preseže etnonacionalne meje v ljudeh ter zapolni razpoke miru, ki so v Bosni in Hercegovini ostale še od konca vojne pred 30 leti? Gašper Andrinek in Luka Hvalc sta v seriji Razpoke miru za podkast Zgodbe na Valu 202 odšla v Prijedor in Tuzlo, kjer sta se pogovarjala z angažiranimi mladimi, ki predstavljajo svetle izjeme v boju proti kolektivni naučeni nemoči, ki jo poskušajo razbiti z upanjem v bolj zdravo prihodnost. Za odziv pišite na: gasper.andrinek@rtvslo.si in luka.hvalc@rtvslo.si Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju