Podcasts about zgodbe

Veliki pisatelj je nekoč rekel, da je za veliko knjigo potrebno imeti veliko témo. Tako je z velikim življenjem. Številne knjige so brez pomena in ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V predbožičnem času sta v enem od ameriških mest mama in njena štiri letna hčerka hiteli po nakupih. Deklica je stalno gledala v tla, po pločniku. ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gospod, napravi nas vredne, da bi služile našim bratom po vsem svetu, ki živijo in umirajo v revščini in lakoti. Daj jim danes po naših rokah njih ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Piše Jože Štucin, bere Igor Velše. Kratka proza, še bolje prozica, a ne v slabšalnem smislu, ki je nastala izpod peresa Miše Gams, ima lastnosti nekakšnih prigodnic, zapisanih dogodkov, ki so se zgodili, ali pa tudi ne, kar je popolnoma irelevantno. Zapisani so na način, kot da jih pripovedovalec pove zbrani družbi ob kavi, nemara za šankom, ali pa tako, mimogrede, na sprehodu s prijateljem. Paleta vsebin je temu primerno pestra, raznorodna, zastavljena na vse strani neba, skoraj tako, kot bi pisateljica hotela nekemu relativno "mrtvemu" kraju, kjer se nič posebnega ne dogaja, kjer je dan podoben dnevu in se leta štukajo v dolgočasen niz praznine, za vsako ceno vliti nekaj duše, nekaj življenjskega "žmohta", ki je vreden pozornosti in debate. Ker gre za realističen pristop, že v prvem stavku Podalpskih odštekank spoznamo, da je to mestece Kamnik, zgodovinsko in arhitekturno zaščitena gruča hiš, v katerih so se med navadnimi ljudmi rodili tudi slavni in nadvse pomembni Slovenci, na primer Rudolf Maister, pa še kdo, večina pa jih tu le preživlja noč, svoj dragoceni čas in energijo pa preko dneva potrošijo v Ljubljani, kamor se vozijo na delo. Vendar to ni pomembno, sploh ni v fokusu zbirke, ni vezivno tkivo mesta, pač pa je pomembno dogajanje, ki mestu dodaja šarm in širši pomen, Zgodbe bi bile vse lahko resnične, predvidevamo celo, da večinoma so, toda, ko jih enkrat dobi v zobe ljudski duh, neusmiljen pripovedovalski stroj "rekla-kazala", se rade pretvorijo v prave dogodivščine s poanto, vsebino in literarno "encikliko", pismo, ki zaokroži od ust do ust, dokler se ne kanonizira v pisateljičini delavnici in postane zbirka zgodb. Seveda nismo do te mere naivni, da bi verjeli, da je vse res, hkrati pa prav dobro vemo, da je res prav vse, od pike do pike, od mamuta do generala in dekleta z gomoljastimi udi ali treh svetnikov (svetnîkov in svétnikov), ki so omamljeni od pijače in v trenutku navihanega navdiha ukradli mestni avtobus ter se razposajeno podili z njim naokrog, do Dneva, ko se ni zgodilo nič. Kraji, kot je Kamnik, imajo v "undergroundu" ogromno zgodb, večino skritih, večno zastrtih v rokah podzemlja, a nikoli se ne ve, kdaj pride mimo pisatelj, no, pisateljica, in jih "vrže na papir". Potem je slika mesta diametralno drugačna - iz spalnega naselja se prelevi v disneyland, kraljestvo pravljic, iluzij in neverjetnih štorij. Prav zabavno je v tem Kamniku, ni kaj! Pisateljičin način je mojstrsko preprost, piše z vidika nevtralne osebe, opazovalca, nič ne razlaga, ne komentira preveč, sploh zelo faktično beleži dogodke; ker pa je nevtralno oko lahko tudi negotovo v svoji presoji, ima vsaka zgodba tri verzije konca. Pač, po želji bralca, kar bi se mu zdelo najbolj verjetno in relevantno. Seveda bralec prebere vse tri možnosti, nad vsemi je navdušen, nikakor se ne more odločiti za najbolj veristično in primerno, zato zgodba ostane taka, kot je bila zapisana – z glavo in tremi repki. Prebereš na dušek, ker je tudi jezik točno tak – za na dušek. Nič literariziranja, nobenih bravur, zelo malo metaforike, če sploh kaj, vse faktično zabeleženo z rahlo distanco, včasih celo z duhcem humorja in iz šaljive distance. Nabor je pa tako širok, da se čudiš, kako je vse to možno strpati v mestece, ki je na trenutke tudi navadna vas ali spalni zaselek. Da ne bo nesporazuma, intenca knjige Podalpske odštekanke vsekakor ni samo sarkastična in duhovita, v svojem jedru je seriozna in poduhovljena, le napisana je tako, da zdrsne skozi možgane kot nekakšen newageevski odmev slavnih Butalcev. A brez strahu, primerjava je zgolj naključna in z resničnostjo nima nobene povezave, je pa nekaj na tem, da se redko kdaj znamo na šaljiv način pogovarjati o resnih in tudi žalostnih rečeh. To nam kot Slovencem nemara manjka, Miša Gams pa dotično psihološko strukturo podalpskega človeka nonšalantno preskoči in prostodušno zapiše zgodbe na mehak način, z nasmeškom v kotičku ust, a z majhnim črvičkom v umu, ki bralca vendarle sili k tehtnemu razmisleku. To je bravuroznost te knjižice. Skoraj bi si želeli nadaljevanja, razširitve, a, bog ve, da se v avtoričine literarne plane ne moremo spuščati, pa tudi Kamnika je verjetno nekje konec.

Beri svojim otrokom; izpolni, kar si obljubil; pojdi z njimi na sprehod;dovoli otrokom, da ti pomagajo pri načrtovanju hišnih opravil; preživi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nemški filozof Martin Buber je pripovedoval zgodbo o rabinskem učencu, ki je prosil svojega učitelja, naj ga pripravi na službo Bogu. Sveti mož mu je ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Bili smo na Festivalu migrantskega filma in festivalu StopTrik v Mariboru, ogledali smo si razstavo v Slovenski kinoteki Zgodbe iz čarobnega vrta, in bili na dveh premierah, žanrskega hibrida Ena bitka za drugo in distopične grozljivke Veliki pohod.

Oče je trkal na vrata sinove spalnice. »Robi, Robi!« je poklical, »zbudi se!«Robi je odgovoril: »Ne bom vstal, oči.« Oče je tokrat povzdignil: »Vstani! ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Slavni violinist Nicolo Paganini je daroval svojo izvrstno violino rojstnemu mestu Genova, vendar pod pogojem, da ne bi nihče nikoli več igral na ta ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zakonski par, ki je bil na počitnicah, je obiskal luko, da bi si ogledal ribiške čolne, ki so se vračali z lova na jastoge. Eden od čolnov je poiskal privez ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Predstavljajte si, da ste sanjali, da je Jezus prišel v vaše mesto. Postavite si katerega od teh vprašanj: Če bi Jezus prišel k tebi, da bi preživel pri tebi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prijatelj je zapuščal Michelangela prav takrat, ko je končeval eno svojih velikih umetnin. Čez nekaj časa je prijatelj spet obiskal velikega ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekega dne je katehistinja prinesla k verouku velik poster. Podoba je predstavljala pastirja. Vzela je škarje in poster razrezala na sedemnajst ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekoč je popotnik prišel do skednja, kjer je hudobec hranil semena, ki jih je nameraval vsejati v srca ljudi. Zagledal je vreče z napisi: sovraštvo, strah, ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekoč je stalo mogočno drevo. Kot nekakšna stavba je zaznamovalo pokrajino. Ob njem so se srečevali rodovi dijakov. Nihče si ni mogel ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pravila za starše, ki hočejo pokvariti svojega otroka:1. Že od samega otroštva mu dajte vse, kar hoče imeti, nič mu ne sme ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Majhni deklici je umrla mama. Bila je edinka, brez bratov in sester in je morala ves dan sama čakati na očeta, da se je vrnil iz službe. Ko je oče ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gospod, pomagaj mi, da ti bom sin in kot sin dovolj močan, da bom vedel, kdaj sem šibak, toliko pogumen, da se bom soočil s seboj, ko bom poln ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skupina prodajalcev se je odpravila na pokrajinsko srečanje. Svojim ženam so zagotovili, da se bodo vrnili domov za petkovo večerjo. Opravki so se ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekega zimskega jutra je majhen deček postopal pred vrati pekarne ter se prestopal in poskakoval, da bi ogrel svoje bose noge. Žena, ki je šla ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vpitje sredi noči in pisk detektorja za dim sta zbudila družino. Starša sta takoj vstala in s klici zbudila otroke in jim ukazala, naj čimprej zbežijo iz ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Starega Vilija so sprejeli v službo. Vsako jutro in vsako popoldne je vodil šolske otroke čez cesto, ki so jo morali prečkati na poti v šolo in iz šole ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neki kralj ni bil srečen. Pritoževal se je, da ni nikoli v življenju občutil, kaj pomeni biti srečen. V tej svoji težavi je velel dvorjanom, naj gredo po ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Živela je hudobna, zelo hudobna kmetica. Ko je umrla, ni pustila za seboj niti enega samega dobrega dela. Peklenščki so jo prijeli in jo vrgli v ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vas ob vznožju gradu je zdramil hrup grajskega glasnika, ki je na glavnem trgu bral razglas: »Naš dobri gospod vabi svoje dobre in zveste ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gospod, predte prinašam težave ljudi, ki si neuspešno prizadevajo ustvariti ljubezniv in prisrčen odnos. Mnogi ljudje živijo sami in zaradi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je zgodovinarka Ane Marie Herceg, asistentka, mlada raziskovalka in doktorska študentka na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Za magistrsko delo z naslovom Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (med letoma 1945 in 1947) je lani prejela Miklošičevo priznanje mariborske Filozofske fakultete za najboljše magistrsko delo v zgodovinopisju in letos tudi Priznanje Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in v tujini.

Ves dolgi dan je delala. Bila je edina natakarica v izmeni, gostje pa so bili dokaj zaletavi. Končno ji je uspelo, da se je usedla, da bi si po napornem ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V župnijo je prišel nov župnik. Da bi jo čim bolje spoznal, se je odpravil po svoji novi župniji in ena njegovih prvih postaj je bila ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Perzijski kralj je želel opozoriti svoje štiri sinove, da ne bi prehitro sodili. Kakor je ukazal, je najstarejši sin pozimi odpotoval, da bi si v dolini ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Mladi Martin je bil izredno napet in moral se je pogovoriti z nekom. Svojo življenjsko zgodbo je začel pripovedovati popolnoma tujemu človeku, ki ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neko južnoafriško pleme, kjer je nesocialno ali kriminalno obnašanje zelo redko, pozna zelo zanimivo navado za take primere. Če član plemena ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

»Res ne vem, zakaj se sploh še trudim,« je rekla Julija svoji prijateljici. Sedeli sta v kavarni ob nakupovalnem središču teden pred božičem ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Oče in njegov odraščajoči sin sta bila pogosto v sporu zaradi stvari, glede katerih si niso edini očetje in odraščajoči otroci: šolske obveznosti, ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neki deček je bil vzkipljivega značaja. Oče mu je dal polno vrečko žebljev in mu naročil, naj vedno, ko se bo razjezil in izgubil oblast nad seboj, ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neka španska pripoved govori, da sta se oče in sin sprla, tako da se je sin odselil od doma. Očeta je sinova odsotnost zelo potrla in sklenil je, da ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekega večera je Jezus prišel med ljudi v župnijsko dvorano. Povabil jih je, naj sedejo okrog njega. Ko so vsi lepo sedli, je še Zveličar prijel za ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neki človek je z navdušenim in zavzetim delom dobro napredoval v poslovanju. Ko se je začel starati, je postajal zaskrbljen za prihodnost ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V nekem samostanu stvari niso šle kot bi bilo treba. Patri, ki so bili v njem, so bili nekam naveličani. V njih ni bilo ognja in navdušenja, svojih ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

»Nagrada« za trditev, da sem žrtev, je, da postavimo v ospredje svoj problem. Gre za proces, ki ga lahko imenujemo težava sočutja. Ljudje ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V Sloveniji poznamo adventno navado Marijo nosijo. Ljudi spominja na pot Jožefa in Marije, ko so ju povsod zavrnili in »v prenočišču zanju ni ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ko Sveto pismo uporablja izraz sveti, ga uporablja v pomenu »ločen« ali »različen«. Beseda vsebuje tudi pomen, da si zdrav in celovit v svetu, ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Anin mož je nenadoma umrl, čeprav ni imel niti petdeset let. Vzrok: srčni infarkt. Tedne in mesece po smrti je Ana zelo žalovala. Prijatelji so ji ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Piše Ifigenija Simonović, bereta Maja Moll in Jure Franko. Na naslovnici romana Marija Švajncer Ljubezen v breznu je fotografija pri nas neznanega EM Merla. Vidim temno skalnato pobočje, ki je lahko gorski previs ali rob globoke jame. V ozadju je izsušena pokrajina, ki je lahko kraška ali puščavska. Z belo obrobljene črne črke vabijo misel na smrt in žalovanje. Ljubezen mi vedno vzbuja misel na dvojino, kar je seveda ozkosrčen romantičen, morda izrazito ženski predsodek. V resnici se mi ljubezen, čeprav ena sama, vsem dana in hkrati nedosegljiva, prikazuje v najrazličnejših barvah in podobah, včasih vilinsko, drugič pod masko, včasih kot laž. Na hrbtni strani knjige je zapisano, da roman Ljubezen v breznu govori o ljubezni. Zakaj potem temne sence, črne črke? Kje je rožnato nebo, neomadeževana belina? Kratka oznaka na hrbtni strani se strne s trditvijo, da "ljubezen ni ena sama in ima lahko več barv, tudi mavrično." Tako že pred branjem izvem, čemu se je avtorica posvetila, ne morem pa si misliti, kako bo načrt izpeljala. Odprem knjigo in se prepustim branju. Hitro mi postane jasno, da gre za družinsko zgodbo, ki pa ni družinska saga, ki naj bi zajemala več generacij in postavila dogajanje v kraj in čas, temveč je zelo ozko, linearno, skopo zastavljena izpoved ženske, ki doživi nekaj nepredvidljivega. To samo po sebi ni nič nenavadnega, saj je vsako življenje nepredvidljivo, vsako pa tudi vredno zapisa, saj vsak človek šteje, ljudje pa nosijo zgodbe. Naloga pisateljev je, da zgodbe zapišejo. Lahko zapišejo gola dejstva ali pa se z dejstvi poigrajo, jih premešajo ali jim primešajo izmišljene dodatke. Roman se začne takole: "Nikoli nisem mislila, da se bo vse skupaj spremenilo in se obrnilo v nekaj čisto drugačnega. Najino življenje se ni veliko razlikovalo od preživljanja let, mesecev, dni, ur številnih drugih dvojic, nič nenavadnega se ni dogajalo. Ustvarila sva bližino in vse je teklo po ustaljenih tirnicah." Tik pred koncem romana avtorica ponudi tudi izhodišče za zgodbo, kratko poročilo iz časopisa, ki se bere takole: "Moškega, ki je v prepad pahnil znanega dirigenta, so v zaporu ubili. Preiskovalci še raziskujejo, kaj se je sploh zgodilo." Iz tega poročila izvem vse. Avtorica romana je poskrbela, da se zadržim ob zapisu. Nikoli ne vem, kaj me čaka. Iz kratkih zapisov v črnih kronikah je nastal že marsikateri veličastni roman. Razdori v družinah so pogoste teme ženskega pisanja, Marija Švajncer pa je uvedla tematiko moža in očeta, ki se zaplete v erotično razmerje z moškim. Nič novega na tem svetu, a kdor na taka razmerja pomisli prvič, je upravičeno šokiran. Zdi se, da roman izhaja prav iz šoka nad nečim, kar se je v starih časih sicer dogajalo, a ni bilo potrebno, da tisti, ki nočejo, o tem razmišljajo. Roman oziroma povest je tendenčne narave. Homoseksualnost v družini postaja vedno pogostejša tema sodobne proze. Tudi rumenega tiska, poezije, tudi politike, konec koncev. Avtorica skuša opozoriti na tiste "normalnosti", zaradi katerih posamezna življenja izstopajo iz normale. Že na začetku postane jasno, da je glavna junakinja osrednji, skoraj edini predmet pisateljičinega zanimanja. Njeno otroštvo je zaznamovano z odraščanjem ob alkoholiku in trpljenju zapisani materi. Prva ljubezen, prvi pogum za prekinitev družinskega vzorca, otroci, začasna sreča. Mož se začne odtujevati, sčasoma odide, na koncu umre. Odtujuje se tudi ona, a njo ljubezen ščiti, njega pa uničuje. Njena brezpogojna ljubezen ne zagotavlja sreče. Povzroča nepopisno trpljenje. Otroka obstajata, a nista vpletena. Ženska je, skupaj z otrokoma, od moža finančno odvisna. To poudari brezizhodnost iz kočljivega položaja. A poskuša se osamosvojiti. Postane sprehajalka psa – tudi ta izbira službe nakazuje propad ženske, ki ljubi preveč. Najhuje, kar se zgodi, je, da mož doživi novo ljubezen – a še huje je, da se zaljubi v moškega. In kar je še huje – ljubimec je pokvarjenec, ki postane celo morilec. Gre za poseben žanr, ki je prej povest kot roman. Pomislim na zelo popularno povest iz 19. stoletja Sreča v nesreči Janeza Ciglerja. Podobno vzdušje. Podobno trpljenje preprostega človeka. Resnično, poučno in strašno. Če rečem, da gre za žensko naturalistično povest, to rečem brez omalovaževanja. Tudi take povesti so dobrodošle. Če bi šlo za roman s tragično ljubezensko temo, bi bilo morda opisane več prepletenosti med družinskimi člani, zlasti odnos otrok do staršev, ki se ločujeta in otrokoma nehote povzročata travme, ki se jih bosta reševala še pozno v odrasli dobi. Morda bi lahko zaživela tudi ljubezen med moškima. Avtorica ne razišče te ključne teme, ki povzroči, da se v srečni družini nekaj obrne čisto drugače, kakor sama pravi. Nepredvideno in nenavadno ljubezen avtorica pahne v brezno. Iz zapeljivega ljubimca naredi neosebo. Žena skuša moža razumeti, a zmore samo obsoditi ljubimca. V dojemanju ženske, ki jo mož prevara z moškim, ni razumskih oporišč. Morda je ravno to poanta romana Marije Švajncer. Zgodbe se zgodijo po nepredvidljivih ključih. Ne pomaga razum, ne pomaga filozofija, čustva so popolnoma nezanesljiva. Ljubezni se lahko oprimemo, a ni nujno odrešilna. Vsekakor knjiga spodbuja vrtanje v vsakdanje dogodke, ki so na videz nepomembni, a imajo vzrok in posledice. Razdori v družinah so pogoste teme sodobnega ženskega pisanja. Žalostno je, da se ljubezen lahko konča v breznu, na dnu vseh dnov. Pri Janezu Ciglerju zmaga, pri Zofki Kveder propade. Pri Mariji Švajncer ne pade v brezno ljubezen. Konča se samo neka zgodba, začne pa se razmislek o odzivu navadnih ljudi na navadne ali vsaj pogoste dogodke, na katere se ne želimo navaditi.

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij. Ampak, kot pravi marsikdo, se za marsikatero investicijo skriva tudi jasna gonja po dobičku, ki ne izbira sredstev. Zato so se v obrambo okolja začeli postavljati posamezniki, ki so jim začeli slediti tudi drugi. Lahko morda skrb za naravo preseže etnonacionalne meje v ljudeh ter zapolni razpoke miru, ki so v Bosni in Hercegovini ostale še od konca vojne pred 30 leti? Gašper Andrinek in Luka Hvalc sta v seriji Razpoke miru za podkast Zgodbe na Valu 202 odšla v Prijedor in Tuzlo, kjer sta se pogovarjala z angažiranimi mladimi, ki predstavljajo svetle izjeme v boju proti kolektivni naučeni nemoči, ki jo poskušajo razbiti z upanjem v bolj zdravo prihodnost. Za odziv pišite na: gasper.andrinek@rtvslo.si in luka.hvalc@rtvslo.si Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju