Podcasts about Kako

Kako izgleda karijera koja povezuje muziku, film i marketing? U gostima nam je bio Andreja Milkić, dugogodišnji profesionalac iz sveta komunikacija i oglašavanja. Razgovor prati njegov put od tinejdžerskih medijskih projekata, radija i televizije i rane muzičke scene (TeenAge TV), preko ulaska u industriju i stvaranja Bassivity generacije 2000tih godina, do ozbiljnog advertajzinga i rada na velikim kampanjama (Leo Burnett, Publicis). Gledaoci mogu da očekuju konkretne anegdote i „iza kulisa” priče o tome kako se gradi brend, kako se organizuju kreativni timovi i kako se prelazi iz jedne industrije u drugu bez gubitka kompasa. Ovo je epizoda o karijernim zaokretima, tržišnim promenama i lekcijama iz muzike, filma i marketinga, ispričana kroz iskustvo čoveka koji je sve to prošao iz prve ruke. O čemu smo pričali: - Najava epizode - Početak razgovora - Čime se Andreja bavi - Kad porastem biću - Počeci na Studiju B - Studije vs. život - Filmovi i muzika - Iz muzike u marketing - Zanimljivi momenti - Rad sa ljudima - Rad u edukaciji - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3Wp2oTw Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

U novoj epizodi Njuz Podkasta ulazimo u srž apsurda: od novog, istorijskog stajlinga Aleksandra Vulina koji je šokirao javnost, do organizovanih SNS kontrablokada gde se "spontani narod" krije ispod kapuljača i bije ispod zastave. Analiziramo intervju Aleksandra Vučića za nemačke medije gde ponovo testira granice istine, kao i pritiske na RTS koji su stigli čak i do dečijeg programa. Da li je tužiteljka zaista plaćala pečenje i parfeme službenom karticom? Zašto se glumcima u Narodnom pozorištu zabranjuje politika? Pridružite nam se u još jednoj gorko-smešnoj analizi srpske stvarnosti.

U ovom inspirativnom razgovoru s Vitomirom Lončar donosimo priču o snazi osobnog rasta, cjeloživotnom učenju i hrabrosti da se mijenjamo – bez obzira na godine, okolnosti ili očekivanja.Vitomira Lončar, žena s iznimno bogatim životnim i profesionalnim iskustvom, otvoreno dijeli svoja razmišljanja o promjenama koje su je oblikovale, lekcijama koje je naučila i važnosti stalnog razvoja – iznutra i izvana.

Čeprav informacijski sistem za dolgotrajno oskrbo še vedno ne deluje in centri za socialno delo zato še ne morejo izdajati odločb, je premier Robert Golob pred dnevi zatrdil, da še vedno velja, da bo pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji veljala od 1. decembra naprej. Kako potekajo priprave na izvajanje dolgotrajne oskrbe na terenu, smo preverili v mariborskem Domu Danice Vogrinec in Domu upokojencev Ptuj, v studiu pa je na dileme in vprašanja – tudi vaša – odgovarjala vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor.

Može li se od male mjesečne štednje stvoriti milijunaša? Njemačka uvodi "Frühstart‑Rente" – ranu startnu mirovinu za djecu. Nenad Kreizer objašnjava kako složena kamata i pametne investicije mogu pretvoriti skroman početak u veliko nasljedstvo. Koji su stvarni rizici i druge opcije, Maja Marić razgovara sa financijskim savjetnikom Dušanom Šubarevićem. Von Maja Maric.

Koja prava potrošača su najugroženija u Srbiji? Ko spada u „ranjive“ potrošače? Koje su najčešće prevare, zloupotrebe i poteškoće sa kojima se susreću socijalno ugroženi i stariji potrošači. Kako državne institucije i civilno društvo u Srbiji sarađuju na zaštiti prava ugroženih potrošača, a šta bi još mogli da učine? O svemu ovome slušajte u novoj epizodi našeg podkasta posvećenoj ugroženim potrošačima u kojem razgovaramo sa Petrom Bogosavljevićem, predsednikom Pokreta za zaštitu potrošača Srbije. Podkast epizoda je objavljena u okviru projekta Unapređenje položaja potrošača kroz jačanje politike konkurencije, koji sprovodi Centar za evropske politike u okviru projekta EU Resurs Centar za civilno društvo u Srbiji koji realizuje Beogradska otvorena škola, a podržava Evropska unija. Stavovi izneti u podkastu ne odražavaju nužno stavove Evropske unije.

UIzi prevedeno je lahko hitro UIzi zgrešeno, je osrednje sporočilo jezikovne kampanje, ki se začenja ob mednarodnem dnevu prevajanja. Raba umetne inteligence je sicer lahka in enostavna, vendar je lahko tudi nezanesljiva. Sedem strokovnih združenj in tri slovenske univerze bodo v mesecu oktobru javnost opozarjali na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter družbeno odgovornost za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike. Kako bodo bili ta boj, ki se včasih zdi kot boj z mlini na veter? Gostji sta Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, in Nataša Hirci z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Spraševala sta čmrlja, kotliček in celo sesalec za prah, če ju lahko naučijo presti … Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisala: Ruth Ainsworth. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Proračun je eden od temeljnih dokumentov vladne ekonomske politike. Za prihodnji dve leti vlada predlaga rekordno porabo države, ta naj bi postopno presegla 18 milijard evrov, a naj bi primanjkljaj ostal tik pod dovoljeno mejo, dolg pa naj bi se glede na BDP nekoliko znižal. Kako tvegan je tak proračun v negotovih geopolitičnih razmerah v svetu in volilnem letu doma? Kako modro so razporejeni rekordni obrambni izdatki in ali proračun sledi usmeritvam novega razvojnega modela države? O vsem tem s predstavniki države, gospodarstva in ekonomske stroke. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije; Bojan Ivanc, prvi analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Piše Sanja Podržaj, bere Eva Longyka Marušič. Poezija Blaža Iršiča ni všečna. Ne zazira se zasanjano v daljave, ne posluša šelestenja drevesnih krošenj in ne opeva lepot bivanja, še manj veličine človekovega duha. Te pesmi ne nudijo pobega pred pritlehnostjo naših življenj, zasidranih v rutino delavnika, ki ji uidemo enkrat na leto, če imamo srečo, da gremo na obalo gledat borovce. Iršičeva prva pesniška zbirka Poezija za avtomehanike je izšla leta 2016. Kljub neizprosni pankerski drži »ne jebem sistema«, v kateri se mešata jeza in zafrkancija, je bilo nekaj na tej zbirki nevšečne poezije tako všečnega, da je avtorju prinesla nominacijo za Jenkovo nagrado in bila kmalu razprodana in ponatisnjena, kar je pri pesniških zbirkah redko, pri prvencih pa še posebej. Leta 2019 ji je sledila zbirka Človek pod luno, skoraj deset let od izida prvenca pa je pred nami tretja zbirka, ki ima od vseh morda najbolj provokativen naslov, Parada heteroseksualcev, a je od vseh treh najbolj umirjena, ne več tako jezna, a tudi ne sprijaznjena. Cinična, ironična, na trenutke temačna kot brezno eksistencialnega obupa, takšna je Parada heteroseksualcev, ob vsem tem pa nas še nasmeji, čeprav bi se morda rajši zjokali nad absurdnostjo življenja, ki jo razgalja Iršičeva poezija. Umrejo dobri in umrejo slabi. Umrejo tisti, ki živijo zdravo in tečejo maratone, tako kot umrejo tisti, ki maratonsko popivajo. »Življenje je zelo dolg skok s padalom, / ki se na koncu ne odpre,« je zapisal Iršič, bralka pa se lahko vpraša Je važno, kaj počnemo, medtem ko padamo? Pod navidezno frivolnostjo vznikajo resna vprašanja, a odgovorov ni na vidiku. Poezija Blaža Iršiča odslikava duh časa, v katerem je bog mrtev, smisel razpršen, edina tolažba, čeprav slaba, pa je smrt. Življenje je nekaj, kar je pač treba preživeti. O tem, kako bi ga morali preživljati, smo bombardirani na vsakem koraku. Najti moramo svojo pot, svojo resnico, svoj pravi jaz, to pa storimo tako, da vstajamo ob petih zjutraj, se ukvarjamo s tekom ali jogo, hodimo na terapijo in meditiramo. Z vsem tem seveda poskrbimo, da smo produktivni delavci in dobri potrošniki. To je smisel, ki nam ga daje kapitalizem in vse, kar delamo v imenu skrbi zase, delamo zato, da smo lahko kar se da učinkoviti člani družbe. Meditiramo, da ne ponorimo – dokler ne ponorimo. Iršičeva poezija je to, kar se zgodi po tem. Meditacija je iz duhovne prakse postala le še eno orodje za obvladovanje stresa, tako kot je punk iz družbenega gibanja postal samo še ena od estetik. Če želimo doseči pankerski videz, moramo samo opraviti nekaj nakupov, par klikov je dovolj. Kako se sploh upirati v sistemu, ki vsako obliko odpora ponotranji in vsrka vase ter jo nazadnje spremeni v produkt, ki ga je mogoče kupiti? Morda je mali upor lahko poezija, ki ni zavezana k temu, da proizvaja karkoli uporabnega, niti smiselnega. Zato se Iršič lahko v nekaterih pesmih približa globokim eksistencialnim vprašanjem, spet v drugih pa je lahko zafrkljivo igriv, na primer v pesmi Biti npr. kruh: »''Si črn?'' / ''Ne. Polbel.''« V tej drži, ki se ne ozira na to, kakšna naj bi poezija bila, je tisti duh punka, ki je tako velikokrat omenjen, ko je govora o poeziji Blaža Iršiča. Pa tudi v neposrednosti besed in same forme, ki se ne trudi biti eksperimentalna, ter v dejstvu, da nič ni varno pred tem, da bi končalo v pesmi. Jezus in papež nista nič bolj sveta od pijancev in perverznežev, Picasso, Modigliani, Nietzsche in Rimbaud pa se v pesmih ne pojavljajo, da bi pesnik s tem izkazal svoje poznavanje umetnosti, filozofije in nadrealistov, temveč zato, da lahko reče »ko jih jebe« in postavi palčka na vrt. Zbirka Parade heteroseksualcev je precej obsežna in večinoma gre za daljše pesmi, med katerimi pa se občasno pojavljajo krajše, ki obsegajo le nekaj vrstic in spominjajo na bolj ali manj posrečene šale ter delujejo kot žganje, s katerim presekamo runde piva. Vsem pa je skupna nepredvidljivost, zaradi katere je zbirko užitek brati. Glavna odlika zbirke je ludizem, ki se ne ozira na »visoko« in »nizko«, ampak vse izenači, ker, kot je v enem izmed intervjujev povedal avtor: »Vse to obstaja. To je dovolj.« Tako smo priča nepričakovanim preskokom med globokimi premisleki in absurdom, med (skoraj) romantiko in vulgarnostjo, med zafrkancijo in smrtno resnostjo. Zbirka zaradi te mešanice deluje pristno in življenjsko, to ni poezija iz pregovornega slonokoščenega stolpa, je poezija povprečne človekove izkušnje, ki je pogosto protislovna in nemalokrat zmedena. Ne gre za to, da bi pesmi skušale izpričati neko občečloveško izkustvo, bolj za to, da se zaradi njihove neposredne iskrenosti bralke in bralci z njimi lahko povežemo, še najbolj na tistih mestih, ki so najbolj odkrita, surova, tudi boleča, kot je na primer začetek pesmi Duša: »Imam noge, / da pobegnem, / pa sem še vedno tu. / Če bi duša res lahko zapustila mrtvo telo, / bi ga gotovo kdaj pa kdaj zapustila, / tudi dokler je še živo. / Vsaj kakšna lajdra od duše, / vsaj za kakšen dan.« Jezik, ki je sproščen, na trenutke pogovoren, vseskozi pa nepretenciozno preprost in vsakdanji, ima veliko vlogo pri komunikativnosti pesmi, ob branju se skoraj zdi, kot bi se pesnik pogovarjal z nami oziroma nas nagovarjal. Pesmi nam približa tudi humor tako v svojih svetlejših kot tudi v najbolj temnih legah. Nič ni tako resnega, niti življenje niti smrt, še manj poezija. Vendar pa kljub humorju v tonu zbirke prevlada mol, nekakšna melanholija, ki izhaja iz nenehne eksistencialne krize, v kateri sta se znašla posameznik in družba. Kot bi pod vsem tem humorjem tlela groza pred breznom, ki zre nazaj v nas. Kot bi bil humor še edina obramba, ki je preostala. Zajebantska poezija Blaža Iršiča je smrtno resna. Kaj ima z vsem tem opraviti parada heteroseksualcev? Vse in nič, kdo bi zares vedel. Blaž Iršič ne ve, kaj so binkošti, zna pa pisati večplastno, kompleksno in hkrati izredno dostopno poezijo. Morda ta deset let po prvencu ni več tako nabita z uporniško jezo, a še vedno ostaja družbeno kritična, poglobila pa se je v eksistencialni razsežnosti. Pesnikov slog se v desetletju ni kaj dosti spremenil, a se ga kljub temu ne moremo naveličati. Konec koncev za poezijo in pesnjenje ne velja dogma večnega napredka.

Ali najnovejši Trumpov načrt lahko prinese konec vojne? Kaj pomenijo priznanja Palestine dejansko za Palestince? V minulih dneh smo izvedeli, da bodo članice EBU odločale o prepovedi nastopa Izraela na Evroviziji, UEFA bo odločala o začasni izključitvi iz tekmovanj pod svojim okriljem. Kako na to gledajo Izraelci? Kakšna je nova, povojna Sirija?

Drugi poudarki iz oddaje: -Kako v takšni ali drugačni stiski do pravega naslova in ustrezne pomoči, v Mariboru so iskanje poenostavili -V Cerknem načrtujejo ureditev športnega parka, kar ocenjujejo za pomemben mejnik v razvoju tamkajšnje športne infrastrukture -Z muzejskimi zmenkarijami v Postojni do več povezovanja v turizmu

Predstavljamo feljton, ki govori o manj znanem obdobju protifašističnega upora, ki se je dogajalo v okupiranem Mariboru od druge polovice leta 1943 naprej. Upor v mestu se je soočal s specifičnimi razmerami, ki jih ni bilo najti v nobenem drugem delu Slovenije. Predvsem zaradi večinske naklonjenosti prebivalcem mesta nemški zasedbi so imeli uporniki skoraj nemogočo nalogo povezati svobodomiselne sile, ki bi se zoperstavile genocidni politiki nemškega Reicha.

U ovoj epizodi kroz realan primjer newslettera prolazimo najčešće greške koje koče poslovni razvoj: neredovitost slanja, previše tema u jednom mailu, zbunjujuće poruke i strah od prodaje. Slušat ćeš kako jasna struktura i fokus na idealne klijentice vode ka boljim poslovnim rezultatima, te kako donijeti strateške odluke koje podnose i mirnije periode i tržišne promjene. Kroz analizu naslova, uvoda i CTA-a pokazujemo kako newsletter iz edukativnog sadržaja postaje prodajni alat uz povjerenje i dosljednost.U edukaciji Biznis iz balansa spajam tri ključna stuba rasta: prodaja, mindset i strategija. Kroz jasno strukturirane lekcije učiš kako napisati prodajni copy i newsletter sekvencu koja donosi rezultate, kako savladati unutarnje saboterе i donositi hrabre strateške odluke koje prate tržišne promjene, te kako kreirati godišnji plan koji vodi do stabilnih poslovnih rezultata.

Zdravljenje je vedno najbolj učinkovito, če se lahko bolezni lotimo kar najbolj neposredno, pri samem viru težav. A do vira pogosto sploh ni lahko priti. Denimo, če govorimo o okvarjenem genu, ki bi ga morda želeli utišati, da ne bi več povzročal težav. Področje tovrstnih genskih terapij daje v zadnjem času že zelo spodbudne rezultate in vanj so seveda usmerjeni številni raziskovalni napori. Prav tako zahtevno se je, po drugi strani, prebiti do bolj odmaknjenih tumorjev, ki se tako zlahka izmaknejo terapiji, za katero pa vemo, da ima celo paleto škodljivih stranskih učinkov. Naj gre torej za takšno ali drugačno zdravljenje, ključno vprašanje vsekakor je, kako spraviti pravo učinkovino na pravo mesto. Da bi bil ta transport učinkovin še povsem biorazgradljiv, dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" raziskuje možnosti uporabe membran rdečih krvnih celic. Kako ta transport učinkovin narediti še povsem biorazgradljiv, je tisto dodatno vprašanje, ki se mu posveča dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan". Ponovitev pogovora, ki je nastal junija 2023.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.Bertolt Brecht, ki se je odpovedal svojemu buržoaznemu sloju in se odločil, da bo s svojo vizijo dramatike, pesništva in gledališča podprl boje množic delavskega razreda, je zelo zaznamoval gledališko prakso in teorijo. Vsaka predstava tako lahko postane mikrokozmos prek katerega laže doumemo makrokozmične probleme velikega platna aktualnega sveta. Temačnosti, duhovne pohabljenosti in izprijenosti ali absurdnosti v sodobnih konceptih družb, ki jih je Brecht očitno zaznal v porajanju nemškega nacizma, v stalinistični izdaji komunistične revolucije ali v ameriški obliki ortodoksnega kapitalizma, velikokrat prikaže s kančkom posmehljivosti in ironije. Razumel je radikalna protislovja, zato je menil, da mora biti človek tako radikalen, kot je radikalna dejanskost.Zato, da bi prekinil z naivno iluzionistično in vzgojno prevaro, kar je sodilo v meščansko tradicijo gledališča, ki ne omogoča kreativnih uporov, se je poslužil t.i. odtujitvenega učinka.Režiser in dramaturg Matjaž Berger, ki se v gledališki praksi in teoriji veliko posveča prav Brechtu, meni, da je radikalni reformator gledališča tudi eden največjih mojstrov komunikacije s časom, za katerega je zelo pomemben kriterij razrednega boja, dialektika gospoda in hlapca, medtem ko ga npr. Jakob Ribič, tudi izjemen poznavalec Brechta, večkrat označuje kot pravega homo theatralisa, gledališkega človeka, ki je bil hkrati režiser, dramatik, reformator, tudi pesnik in pisatelj. Vseeno pa dodaja, da moramo upoštevati kolektivno udejstvovanje kroga, ki mu je Brecht pripadal, sploh pa dekonstruirati mit o njem, in se odreči ideološkim kategorijam, s katerimi bi ga lahko povezali ... Fotografija: Borut Peterlin (iz predstave v APT: Življenje in časi Bertolta Brechta)   

Dejan Kamenjašević je osoba koja je uspela da za kratko vreme podigne jedan klub u Dubaiju koji je bio oslonjen na kosarkasku akademiju do kluba koji se takmici u euroligi, a sad je novi gost Jao Mile podcast.Kako je izgledao njegov put i sta je sve izgubio da bi stvorio evroligasku ekipu imate prilike da saznate u ovom podkastu.Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Dejan KamenjaševićDatum: 24.septembar  2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #dubai #dejankamenjasevic  #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan  #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Pred nami je nova kurilna sezona, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00, ki jo ponavljamo.

Pravice do dolgotrajne oskrbe se uveljavljajo postopno. Kako do posameznih pravic? Kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana in kakšno je plačilo? Kako do oskrbe na domu ali v instituciji? Kje so vstopne točke, kjer lahko oddamo vlogo, kakšne podatke mora vsebovati in kakšne pravice lahko pričakujemo? Na takšna in podobna vprašanja bo v sredinem Svetovalnem servisu po deveti uri odgovarjala Irena Tovornik, vodja Vstopne točke Centra za socialno delo Celje.

Kako so trije zmajčki sosedu pomagali obirati jabolka. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

U najnovijoj epizodi Digitalk podcasta gost nam je Igor Lazarević, suosnivač Granular Group-a, koji je podelio svoje uvide o evoluciji uloge digitalnih i konsultantskih agencija u savremenom poslovnom okruženju. Razgovarali smo o tome kako su se agencije i digitalni ekosistem menjali tokom vremena, te šta danas znači biti pravovremeno, data-driven i usredsređen na prilagođene strategije. Posebna pažnja posvećena je transformaciji podataka – kako su podaci postali ključni faktor u donošenju odluka, kreiranju sadržaja i optimizaciji procesa. Istakli smo koncept "Data First" pristupa i kako tehnologije poput veštačke inteligencije omogućavaju preciznije i efikasnije rukovanje podacima, bez nužnosti angažovanja širokog tima data naučnika. Šta su prediktivna analitika i kako je možemo implementirati u svakodnevne poslovne procese? Ova epizoda pruža uvid u to kako pripremiti svoje timove i organizacije za budućnost, kako izgraditi razumevanje i koriste podatke u svim odlukama i operacijama, i zašto je važno kontinuirano učenje i razvoj u dinamičnom svetu tehnologije i preduzetništva. Pridružite nam se i otkrijte koje su trenutne i buduće prilike za digitalne profesionalce i preduzetnike koji žele da ostanu korak ispred u digitalnoj transformaciji. Igor Lazarević, Managing Partner & Digital Growth Consultant @ Granular Group https://www.linkedin.com/in/igor-lazarevic/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Igorov karijerni put - Digital vs. konsultantska agencija - Kako se menjao digital i kako se menjala uloga podataka u poslednjih 10 godina - Ai i automatizacija kao katalizatori transformacije marketing - Regionalno vs. globalno tržište - da li se i kako razlikuju pristupi u radu sa regionalnim brendovima naspram globalnih - Data first - Preduzetništvo i menadžment - Poruka za kraj: savet za buduće mlade preduzetnike Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4nj3yMl - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "CEO: 6 liderskih pristupa koji prave razliku" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

U ovoj epizodi dijelim svoje iskustvo o tome kako mindset i mentalni sklop stoje iza mog poslovnog uspjeha i uspjeha mojih klijentica. Objašnjavam zašto kombinacija osobnog rada na sebi i razvijanja poduzetničkih vještina donosi najveće rezultate i kako pravi pomak nastaje tek kada spojimo ta dva svijeta. Govorim i o vlastitim primjerima gdje sam, zahvaljujući ovakvom načinu razmišljanja, uspjela ostvariti ciljeve puno brže i lakše nego što bi to izgledalo izvana.Pozivam te da napraviš idući korak i pridružiš mi se na besplatnom webinaru „3 temelja za povećanje prodajnih rezultata: gdje gubiš prilike i kako to promijeniti?“ Na njemu ću ti otkriti konkretne alate i mindset lekcije koje možeš odmah primijeniti u svom biznisu. Link za pristup dobit ćeš putem newslettera. Prijavi se sada i osiguraj svoje mjesto

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Odgovore smo iskali v tokratni oddaji Intelekta, kjer so se nam pridružili Jasmina Ploštajner z Inštituta Danes je nov dan, Darja Petric Štrbenk z Ministrstva za digitalno preobrazbo, izr. prof. dr. Ana Sobočan s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in politolog doc. dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Za lakše praćenje epizode, preuzmi na linku tekstove PRIJE - POSLIJE: https://drive.google.com/file/d/1eHqbQzhF2blAxnPKanB4uPan0qexJAbj/view?usp=sharingU ovom video podcastu kroz razgovor i primjer klijentice Melinde Vasilić pokazujem kako osobni razvoj i poslovni razvoj utječu na način na koji se predstavljamo kroz copy na na web stranici. Kroz njen primjer otkrivamo koliko unutarnja percepcija, mindset i saboteri oblikuju našu komunikaciju, posebno kada kreiramo stranicu “O meni”.Nauči kako izbjeći najčešće greške, kako uklopiti vlastite edukacije i iskustva u uvjerljiv tekst, te na koji način jasna priča može podržati tvoje poduzetništvo, donijeti ti više klijenata i stvoriti dublje povjerenje. Ključne teme:- Kako napisati stranicu “O meni” bez tipičnih grešaka- Šta su saboteri u poduzetništvu i kako utiču na copy- Povezanost osobnog i poslovnog razvoja- Unutarnja percepcija i emocijalna podrška u komunikaciji- Restore Training System i važnost edukacije- Spreman/na si unaprijediti svoju vještinu prodajnog pisanja i time povećati svoje rezultate? Na linku saznaj više o edukaciji Biznis iz balansa: PRODAJA:https://saraperanic.com/biznis-iz-balansa-prodaja/ Website:https://saraperanic.com/Instagram: https://www.instagram.com/sara.peranic/

Choosing to legally change your name is a significant life decision that reflects your personal circumstances. Each year, tens of thousands of Australians lodge an application through the Registry of Births, Deaths & Marriages. If you're considering a change of name, this episode takes you through the process. - Službena promjena imena nije mala stvar – to je važna odluka koja često dolazi iz osobnih razloga. Možda će vas iznenaditi činjenica da svake godine deseci tisuća Australaca mijenjaju ime putem Državne matice rođenih, vjenčanih i umrlih. Ako razmišljate o promjeni svog imena ili prezimena, ovotjedna epizoda Vodiča za useljenike vas vodi kroz cijeli postupak.

Kako izgleda put od crtanja na papiru do VR projekata za najveće developere? U 336. epizodi Pojačala Ivan razgovara sa Nebojšom Zaklanom, arhitektom, suosnivačem i direktorom Case 3D i direktorom Sooade, o njegovom putu kroz kreativne uloge i preduzetništvo na preseku arhitekture, 3D-a i tehnologije. Razgovor prati odrastanje devedesetih, formiranje senzibiliteta za strip, gejming i tehnologiju, te studije arhitekture, uz prelazak sa analognog crtanja na digitalne alate. U fokusu je evolucija Case 3D: od klasičnih vizuelizacija ka real-time okruženjima, uz prihvatanje Unreal Engine-a i rane VR projekte, što je kompaniji dalo prednost u razvoju interaktivnih alata za nekretnine. Epizoda osvetljava kako su vizuelizacije od „lepih slika“ za marketing prerasle u konkretne alate za odlučivanje i prodaju, uz uvid u procese, tim i rast kompanije. Ton je prijateljski i analitičan: od uvodnog okvira o promenama struke i ambiciji priče Case 3D, do praktičnih lekcija o partnerstvu, istraživanju i razvoju i dugoročnom razmišljanju u industriji. O čemu smo pričali u epizodi: - Najava epizode - Početak razgovora - Kad porastem biću - Život i škola 90tih - Fakultetski dani - Spoj arhitekture i 3D tehnologije - Arhitektura nekad i sad - Šta posle faksa? - Far cry menja sve - Case 3D - Nova vizija - Real-time tehnologija i prvi VR projekti - Digitalizacija u real estate industriji - Razlike u poslovanju zapad vs istok - Case 3D danas i planovi za budućnost Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/48xx10e Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Državni zbor je sinoči potrdil pokojninsko reformo, ki med drugim viša starostno mejo za upokojitev in odmerni odstotek ter daljša referenčno obdobje za pokojninsko osnovo. Koalicija izpostavlja dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne, opozicija pa opozarja na slabšanje položaja upokojencev. Del sindikatov in civilnodružbenih organizacij je napovedalo zbiranje podpisov za razpis referenduma. V oddaji tudi o tem: - Washington z vetom na predlog resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi. - Izzivi in priložnosti slovenskega turizma: Kako ustvariti vrhunsko butično ponudbo za petične goste? - Slovenski hokejski as Anže Kopitar po 20-ih letih pri LA Kings napovedal upokojitev. Letošnja sezona njegova zadnja.

Atopijski dermatitis je bolezen tisočerih obrazov z zelo zapletenim mehanizmom nastanka in številnimi vzročnimi dejavniki. Prav tako je njen potek težko predvidljiv in zahteva osebni pristop k posameznemu bolniku. Kako poteka diagnoza, kakšne so vrste zdravljenja, kakšna naj bo vsakodnevna nega obolele kože? Na vprašanja o atopijskem dermatitisu bo v Svetovalnem servisu odgovarjala Olga Točkova, dr. med., spec. derm., vodja otroške ambulante na Dermatovenerološki kliniki, UKC Ljubljana.

Kako negotove obrestne mere in morebitni novi val inflacije vplivajo na portfelje malih vlagateljev? Katere naložbe se kažejo kot najdonosnejše? Kako premišljeno investirati, da ne podležemo svojim čustvom? Ali so vzajemni skladi najboljša vstopna točka za vlagatelja začetnika? Ali so delnice sektorja umetne inteligence, jeklarske in orožarske industrije najbolj vroče blago? Še naprej se zvišujejo cene plemenitih kovin, raste tudi vrednost bitcoina. Ampak bolj kot ti podatki je za malega vlagatelja pomembno, da si postavi cilj, zakaj bo varčeval in plemenitil prihranke. Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo upravljavec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.

Pandemija debelosti med otroki je neposredno povezana z oglaševanjem nezdrave hrane otrokom. Kako dobiti vojno, ki jo proti zdravju otrok bijejo podjetja, ki denimo za zajtrk prodajajo prave sladice? Otrokom oglašujejo tudi s pomočjo podatkov, ki jih ti puščajo v digitalnem prostoru. Ciljajo na čustveno raven in napadejo, ko so otroci najbolj ranljivi. Sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali ob mednarodni konferenci ZPS "Zaščitimo otroke: Skupaj za prepoved promocije nezdrave hrane": - Agustin Reyna, direktor Evropske potrošniške organizacije BEUC, - dr. Emma Boyland, Univerza v Liverpoolu, - Jeff Chester, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - dr. Kathryn Montgomery, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - Breda Kutin, ZPS, - dr. Evgen Benedik, Pediatrična klinika v Ljubljani in Biotehniška fakulteta

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.Začetek meseca je zaznamovala polna Luna, ki je za nameček še mrknila. Kljub oblačnemu zastoru, ki je pogled na ta redek, a čaroben nebesni pojav oviral v pretežnem delu Slovenije, smo na Valu 202 mrk pospremili z obširnim naborom vsebin. Slišani v oddaji: Žan Arsov, prejemnik zlate medalje na mednarodni olimpijadi iz astrofizike v Mumbaju Andrej Guštin, Zavod Cosmolab Urban Razpotnik, nekdanji olimpijec na olimpijadah iz znanja, študent Fakultete za matematiko in fiziko dr. Al Vrezec, Prirodoslovni muzej in Nacionalni inštitut za biologijo Aljoša Masten, multimedijski portal MMC dr. Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej  Več pa slišite tu. 

Saznaj zašto je obnavljanje važno i kako da postane deo tvoje rutine kada učiš engleski. Preslušaj ovu epizodu. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/189-obnavljanje-kako-da-postane-deo-tvoje-rutine/

U ovoj epizodi dijelim svoj praktičan proces u 5 koraka kojim donosim strateške odluke i obnavljam fokus kada je u pitanju poslovni razvoj: odmak od buke mreža, kvalitetan odmor, iskrena retro-analiza, promišljanje unaprijed i povratak na lične vrijednosti. Iskreno govorim o zasićenju tržišta, šabloniziranoj prodaji i tome kako me tržišne promjene potiču da prilagodim ponude, uvijek s mislima na idealne klijentice. Objašnjavam kako priroda i rutina vraćaju energiju, zašto biram rad u balansu (umjesto “hustle” pristupa) i kako kontinuirana edukacija, psihoterapijska i poduzetnička, direktno utiče na bolji poslovni rezultati.U drugom dijelu epizode najavljujem “Biznis iz balansa”, program zasnovan na tri stuba rasta: prodaja, mindset i strategija kroz vikend radionice uživo, Q&A sesije i radne materijale, uz paralelni high-end poluindividualni rad za poduzetnice sa već postavljenim sistemima. Dajem konkretne smjernice kako optimizirati prodajni copy, prilagoditi strategiju aktualnim tržišnim promjenama i dizajnirati ponudu koja stvarno služi idealne klijentice. Ako želiš jasniji plan, bolje poslovni rezultati i održiv poslovni razvoj, ova epizoda je tvoj vodič—od ideje do odluke i primjene, uz edukaciju kao temelj.Teme obrađene u ovoj epizodi: Kako prepoznati trenutak kada, iako su poslovni rezultati odlični, treba donijeti novu stratešku odluku.Zašto su odmak i odmor neizostavni koraci za jasnoću u poslovnom razvoju.Šta znači redovno preispitivati svoje idealne klijentice i prilagođavati ponude njihovim stvarnim potrebama.Kako reagovati na tržišne promjene i izbjeći zasićenje šabloniziranim pristupima u biznisu.Uloga kontinuirane edukacije u stvaranju dugoročnog rasta i održivih rezultata.Saznaj više o mojim ponudama: https://saraperanic.com/Zaprati me na Instagramu: https://www.instagram.com/sara.peranic/

Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

V časih, ko se cvet naše predstavniške demokracije obklada z »gnoji od človeka« in se primerja s Hitlerjem, razumnega mika, da bi se obrnil na drugo stran in dremal dalje; a kaj ko je ugovor vesti močnejši od predmestne pritlehnosti. Tako se danes sprašujemo: »Kako je mogoče, da so se polizdelki tipa Zvonko Černač pojavili na tržišču?« In še naprej: »Kako je mogoče, da jim je dan privilegij javne besede.« Odgovor smo, presenetljivo, našli pri Mozartu. Vemo, da bi bil za raziskati to temo najprimernejši nenadkriljivi Marjan Jerman, a žal ga ni več med nami – tako moramo v naši skromni oddaji ugrizniti v gnilo jabolko slovenskih medsosedskih odnosov.  Zadnje čase se je namreč med žive meje, veje hrušk, ki segajo čez mejo, barve fasad in vojne dovoznih poti, čiščenja skupnih vhodov, prenove kopalnic in kar je podobnih medsosedskih tragedij, vrinil nov element. Wolfgang Amadeus Mozart. Oziroma otroci, ali pač zreli ljubitelji  glasbe, ki vadijo njegove etude, skladbice, sonatine ali sonate. Bog ne daj koncerte. Kot nam sporočajo v medijih, policija prejema vse več prijav zaradi hrupa, ker sosedje vadijo instrument. Skoraj praviloma gre za klasično glasbo, v mnogih primerih za v glasbenih šolah šolajočo se mladino. In na tem mestu potegnemo črto. Najbolj očitna točka, ki jo samo ošinemo, tako zelo je prezentna, je dejstvo, da je ukvarjanje z lepimi umetnostmi eden zadnjih branikov, ki današnjo mladež še drži na strani razuma. Histerija družbenih omrežij in računalniških iger je po podatkih že dosegla pandemične razsežnosti in mnoge države, ki so pri vzgoji mladine praviloma okretne kot čezoceanska ladja, so začele sprejemati prve ukrepe, da bi zamejile škodljive posledice strmenja v zaslone. Igranje instrumenta oziroma ukvarjanje z glasbo, ki je imela na zgodovino mladinskih gibanj v zadnjih dveh stoletjih neizmeren vpliv, je eno zadnjih sider normalnosti v tem podivjanem svetu. In potem se tem veličastnim mehanizmom, ki so sooblikovali civilizacijo, upre miselnost slovenske soseske. Da hrup, ki prihaja iz sosednjega stanovanja, ali hiše, ali parcele, moti njen mir. Na državo ni računati. Država je nekje v svojem drobovju nekoč spisala zakone o hrupu in njegova svetost decibel je vladar tega vesolja. Ni pomembno, ali gre za Mozarta, za nočno rajanje, ali za mopede pod oknom – usodo velikanov klasične glasbe odrejajo decibeli. Zato ima država po neki bizarni logiki pravico, da ostarelo profesorico klavirja oglobi, ker je igrala Mozarta. V smeri, da bi država zaščitila ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, torej ne moremo naprej. Tako nam ostane le še spekulacija, z mnogo vegave teorije. Gre pa tako. Posameznik v sedemdesetih kvadratih svojega dvosobja zahteva pravico do miru. Do tišine in spokoja. Ker ko je zastavil svojo dušo pri banki, si ni kupil le stanovanja, temveč si je tudi zagotovil popolno izolacijo od vsega ostalega. Razen veselic v istrskem kampu Slovenec v stanovanju noče imeti nobenih stikov s komerkoli in s čimerkoli. Mozart v sosednjem stanovanju je tako neposredna grožnja njegovi osnovni pravici do miru. In ta pravica se nato upre pravici božanskega Wolfganga, da je igran! Zadeva je namreč ta, da so rezultati genialnih umov tista kolesca, ki poganjajo voz civilizacije naprej. Mozartova glasba je rojena za to, da se igra. Ves čas in nihče je nima pravice omejevati. Omejevanje je podobno bedasto, kot če bi omejevali posledice Teslovega genija in bi ostali brez elektrike! Tako imamo spopad na eni strani slovenskega sosedskega hohštapleraja in na drugi strani enega temeljnih gradnikov civilizacije. Zakon, kar nas v končnih posledicah pripelje do anomalij Zvonka Černača, daje prav pravici do zasebnosti, tišine in miru. Za zdaj. Svet bo brez dvoma boljši, ko bodo po zakonu imeli prav glasbeniki, umetniki in šolajoča se mladina; ljubitelji klasične glasbe in ostarele profesorice klavirja. Do takrat pa le še  predlog, ki smo ga našli v mučilnih tehnikah starega Vzhoda. Dajmo ljudi, ki jih moti hrup glasbenih instrumentov, zapreti v popolno tišino. Brez kakršnihkoli dražljajev iz okolja. V takšni tišini se mora človek slej kot prej soočiti s samim sabo. In velika večina nezadovoljnih sosedov bi že po nekaj urah moledovala, naj nekdo v sosednjem prostoru za božjo voljo začne igrati na klavir.

✓ Kako je AirBnB uništio dobru stvar? ✓ Zašto je svet sve bogatiji a sve manje zadovoljan? ✓ Da li se isplati sedenje na pet stolica?

Kako izgleda put od beogradske sale do svetskog trona? U 335. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Sonjom Vasić o njenom životu, karijeri i vrednostima koje su je oblikovale. Ova epizoda predstavlja Sonju ne samo kao jednu od najuspešnijih srpskih košarkašica, već i kao izuzetno autentičnu i samosvesnu ličnost. Kroz opušten i iskren dijalog, Sonja govori o svom odrastanju u Beogradu, odnosu sa porodicom, prvim sportskim koracima, ulozi oca kao trenera i podršci sestre, kao i o izazovima s kojima se suočavala na putu od školske sale do vrha evropske i svetske košarke. Posebno je naglašena njena unutrašnja borba sa povredama, periodi sumnje i preispitivanja, ali i proces sazrevanja koji ju je, uprkos teškim trenucima, doveo do vrhunskih rezultata. Razgovor ide daleko izvan sportskih dostignuća i medalja, već otvara i teme porodičnog balansa, majčinstva, lične discipline, odnosa prema neuspesima i ponovnom građenju identiteta nakon završetka karijere. Epizoda nosi duh topline, iskrenosti i sirovih uvida u to šta znači biti lider, sportista i čovek, a slušaocima daje priliku da razumeju Sonju i kroz prizmu njene svakodnevnice, vrednosti i izbora koje je donosila daleko od reflektora i terena. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Sport i porodica - Kad porastem biću - Odlazak u inostranstvo - Prva sportska povreda - Život i rad u Rusiji - Promena uloga tokom godina - Klub vs reprezentacija - Nikad slobodnog vremena - Izvor motivacije - Iskustvo u ženskom NBA-u - Olimpijske igre - Olimpijada tokom kovida - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3VfNZbP Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Kako je Jan pomagal mesecu najti kraj, kjer bi lahko svetil. Pripoveduje: Marko Simčič. Napisala: Maja Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Kateri kosi govedine so najbolj primerni za počasno peko na žaru? Kakšna je razlika med suhim in mokrim zorenjem, zakaj je pomembna marmorizacija mesa? Kako vzdrževati stabilno temperaturo pri tehniki »low and slow«? S kakovostnim termometrom nadziramo središčno temperaturo, kaj storimo kadar notranja temperatura preneha naraščati? T- bone steak s kavno začimbno mešanico, florentinec in fižol po toskansko, rostbif z japonsko pomako, kavbojski steak in karamelizirana čebula, goveja rebra po tesaško in nacefrana govedina je nekaj konkretnih predlogov za jesenki žar. Gost petkovega svetovalnega servisa bo poznavalec peke na žaru Matej Stipanič.

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Kako srce, pljuča in mišice iz hrane in kisika ustvarjajo gibanje. Izvorni članek: Kaj se dogaja v telesu med tekom? Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Ljudje smo težko ves čas motivirani, enostavno nam zmanjka volje. Kako ohranjati motivacijo, zakaj nam jamranje oziroma tarnanje jemlje moč in nas dela žrtve in zakaj je to tako zelo pogosto, sploh pri Slovencih? Kako se tega znebiti oziroma si postaviti cilje - ki bodo vzdržni in nas bodo res krepili – za delo, trening, odnose, življenje nasploh ? Za odgovore, pa tudi vaša vprašanja, bomo v sredinem Svetovalnem servisu gostili nekdanjega poklicnega vojaka, pripadnika enote specialnih sil Gregorja Poljanca Kirscha, zdaj trenerja za življenjski stil, ki svetuje in pomaga tako posameznikom kot podjetjem. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Ja sam Aleksandra Vančevska, geštalt terapeutski savetnik i UKCP terapeut pod supervizijom. Cilj mi je da kreiramo prostor gde se uspeh sastaje sa spokojem. Želim da podržim one koji u životu dosta postižu da nauče kako da stave negu sebe, autentičnost i ispunjenje na prvo mesto, a da pritom ostanu uspešni u onome što rade. Zakaži sesiju: https://calendly.com/aleksandra-vanchevska/discovery-callZa informacije o radu sa mnom posetite https://aleksandravancevska.com/linkovi/

Če pazljivo poslušate, slišite kako se veter hihita! Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Tina Cipot. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Xkurzija nas tokrat popelje v neverjetni svet tistih bitij, ki nam, vsaj v toplejšem delu leta, najpogosteje pijejo kri. To so komarji in klopi. Kolikšen odstotek klopov sploh prenaša bolezni in katere? Zakaj komar, okužen z virusom zahodnega Nila, na srečo ne pomeni, da bo prihodnje leto ta virus še prisoten pri nas? Kako so eksotične vrste komarjev sploh prišle k nam in zakaj so problematične? Odgovore bomo iskali na travnikih in v gozdovih v okolici Postojne, ki so za dva tedna postali "terenski laboratorij" mikrobiologov in biologov. Sogovorniki: dr. Nataša Knap Gašper, mikrobiologinja iz Laboratorija za diagnostiko zoonoz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete Tea Knapič, biologinja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Gašper Grubelnik, mikrobiolog z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete

Kako nastaje slobodna misao u zarobljenom društvu? 333. epizoda Pojačala donosi Ivanov razgovor sa Vukašinom Milićevićem – teologom, piscem i javnim intelektualcem, o njegovom životnom putu, obrazovanju i radu u crkvi i akademiji. Kroz lične priče iz detinjstva i mladosti, Vukašin govori o tome kako je odrastao između crkve, istorije i nauke, o prelomnim trenucima koji su ga oblikovali i o ličnim traženjima između ekstremizma, vere i stvaralaštva. Razgovor se dotiče i šireg društvenog i istorijskog konteksta – od pitanja nacionalizma i univerzitetske autonomije, preko odnosa religije i nauke, do kritičkog sagledavanja društvenih promena u poslednjih nekoliko decenija. Epizoda otkriva slojevitu priču o čoveku koji uvek ide protiv linije manjeg otpora i pokazuje da teologija, filozofija i književnost mogu biti deo istog traganja za smislom i istinom. Teme u epizodi: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Put do teologije - Povratak matematici i fizici - Priča o istoriji - Studiranje teologije - Problem nacionalizma - Pad univerziteta - Studije teologije 2 - Studentski dani - Nacionalizam kao problem - Teologija i akademska scena - Uloga crkve - Kulturna politika i stvaranje razlika Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4p0bB1C Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN