Podcasts about Kako

Kako je raditi s Tonyjem Popovićem iz dana u dan? Je li doista toliko strog koliko ga javnost doživljava? Koliko pažnje posvećuje prehrani, oporavku i najsitnijim detaljima te kakav je bio kao trener nogometnog kluba A-lige Perth Glory prije nego što je postao trener kluba Melbourne Victory, te izbornik australske nogometne reprezentacije? Gost radija SBS na hrvatskom jeziku je Gareth Morgan, dugogodišnji direktor medija i komunikacija nogometnog kluba A-lige Perth Glory, koji je s Popovićem blisko surađivao tijekom njegova uspješnog vremena provedenog u klubu. Morgan otkriva kako je Popović izgradio kulturu visokih standarda, zašto su igrači zazirali od poziva u njegov ured, koliko je bio zahtjevan kada je riječ o fizičkoj spremi i prehrani te zašto je čak i kečap završio na popisu zabranjenih namirnica. Govori i o hrvatskom utjecaju na Popovićev karakter, njegovoj natjecateljskoj naravi, odnosu prema medijima, stručnom stožeru i igračima, kao i o osobinama koje su ga dovele do mjesta izbornika Socceroosa. U razgovoru otkriva i kakav je Tony Popović kada se ugase kamere i zašto ga smatra najintenzivnijim i najpedantnijim trenerom s kojim je ikada radio.

V Sloveniji živimo relativno dobro. Imamo visoko kakovost življenja, dostop do narave, športno infrastrukturo in močno regionalno povezanost. A hkrati vse več ljudi skrbi prihodnost. Stopnja nezaupanja v politične institucije je izjemno visoka, zdravstveni sistem se sooča z resnimi težavami z dostopnostjo, absentizem narašča, mladi so vse bolj negotovi glede perspektive, vprašanja dolgoročne vzdržnosti pokojnin pa ostajajo odprta. Kaj vse to pomeni za prihodnost Slovenije? Kako bo umetna inteligenca transformirala slovenska podjetja in ali bomo ujeli ta vlak? Katere veščine bodo sploh prinašale višje plače v prihodnosti in zakaj slovenska politika namesto dolgoročne strategije še vedno raje vlada na podlagi javnomnenjskih anket in nagrajevanja z "bombončki"? Vse to in še več razkriva poročilo o kakovosti življenja v Sloveniji, ki so ga pripravili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar)? Pred mikrofonom: dr. Peter Wostner, Umar Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Znatan broj nogometaša, pa i trenera, prije početka utakmice čini znamen križa ili ispruži ruke na molitveni stav, ljube odnosno nose neki sakralni predmet, nakon postignutog gola upravljaju svoj pogled prema nebu ili npr. pokazuju vjersku poruku na svojoj majici odnosno tetovaži. Sve dok navedeno afirmira neke vrijednosti a nikoga ne vrijeđa ili isključuje, ne bi nitko dobronamjeran trebao imati nešto protiv toga. Bože daj meni i mojoj reprezentaciji gol nisu molitve, nego želje. A Bog nikada ne ispunja želje nego blagoslivlje trud i igru koja gradi zajedništvo.

Kako preživeti kad ti sudija dosudi kraj karijere u 21. godini, a onda te život stavi na roditeljski test bez prava na grešku?

Če bi ljudje poskusili glavo obrniti za skoraj cel krog, bi hitro ugotovili, da kaj takega ni mogoče. Sove pa to počnejo brez posebnega napora. Kako jim uspe?V tokratnih Radiovednih smo odgovor poiskali pri biologu Davorinu Tometu z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Papež Leon XIV. se je po zapletih z letalom pozno sinoči vrnil iz Španije v Vatikan.Zgodovinarja Helena Jaklitsch in Renato Podbersič o pokopu žrtev na Žalah: Spoštovanje do mrtvih ne bi smelo biti politično vprašanje.Obtožni predlog proti trem vidnim članom NSi pravnomočen, v stranki opozarjajo, da gre za političen pregon.Kako blizu je dogovor o končanju vojne med Iranom in ZDA?Najbolj razširjen rak v Sloveniji je kožni, za njim pri nas vsako leto zboli 5 tisoč ljudi, ob sončnih dnevih stroka poziva k samozaščiti.Šport: Naše odbojkarice pred domačimi navijači do tretje zmage v evropski ligi.Vreme: Jutri bo sprva jasno, popoldne in zvečer je pričakovati nevihte.

Cene nepremičnin še vedno rastejo, podražili so se tudi stanovanjski krediti. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje na nepremičninskem trgu? O tem tudi v petkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Na vprašanja odgovarja licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec.

Amir Kamber razgovara s dobitnikom NIN-ove nagrade o prohujalim vremenima i budućnosti koja gazi sve pred sobom. O vrlinama romana "Karota" saznajemo više od književnog stručnjaka Davora Korića. Može li se o nasilno prekinutom djetinjstvu, bolnim događajima i ranama koje nikako da zacijele pisati na pitak način? Kako? Zbog čega Darko Tuševljaković često miješa žanrove? Od kojih i kakvih žanrova je sačinjena stvarnost? Horor, komedija, western? A vaša? Von Amir Kamber.

U ovoj epizodi serijala Weekly Dojo, Reiki majstor učitelj Danijel Salijević predstavlja svoj autorski framework "Devet točaka stabilnosti", nastao na temelju više od 20 godina praktičnog rada s ljudima. Saznajte kako prepoznati skrivene uzroke umora, maknuti se iz pozicije žrtve i prestati samo impulzivno reagirati na životne pritiske. Danijel objašnjava tri velika stupa razvoja te kako ispravno postaviti energetske granice bez podizanja zidova. S obzirom na to da u ovoj emisiji prolazimo kroz vizualnu mapu i grafikone, podsjećam sve slušatelje podcast kanala da u opisu mogu preuzeti besplatnu popratnu skriptu s vizualnim dodacima kako bi lakše povezali sve kockice ovog sustava. Unutar skripte nalazi se i poveznica na besplatan upitnik za analizu Vaših osobnih izazova. Ovaj video dio je edukativnog serijala o reiki metodi samopomoći. Reiki je komplementarna metoda koja služi kao podrška Vašem općem blagostanju i nije zamjena za klasično medicinsko liječenje ili dijagnostiku.

Poletje je čas potovanj in na potovanjih nas pogosteje kot po navadi zanese tudi v najrazličnejše muzeje po svetu med raznovrstne umetnostne, arheološke in druge zbirke. A sami predmeti brez ozadja, brez zgodb, kako, kdaj in zakaj so nastali, nam ne povejo kaj dosti, predvsem pa nam ne zbudijo domišljije. Za ta kontekst kot tudi seveda za ohranjanje vseh dragocenih zbirk pa je nenehno potrebno novo znanje in nove raziskave. Na mednarodni konferenci Kemija za kulturno dediščino, ki v organizaciji Univerze v Ljubljani v tem tednu potekala na Bledu, se je nazorno pokazalo, kako različni vidiki raziskav so potrebni za razumevanje in ohranjanje svetovne dediščine. Močna vpetost slovenskih znanstvenikov v svetovno dediščinsko znanost pa se je pokazala tudi z visoko udeležbo strokovnjakov iz nekaterih najbolj znanih svetovnih muzejev, kot so denimo Egipčanski muzej v Kairu, Britanski muzej ali Muzej prvega kitajskega cesarja. Nekaj utrinkov o sodelovanju in raziskavah so prestavili direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim, direktor znanstvenih raziskav pri Britanskem muzeju Carl Heron, direktor Prirodoslovnega muzej v nemškem Leipzigu Ronny Maik Leder, direktorica NUK dr. jana Kolar ter prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.

Poletne solate, ki se lepo podajo k sezonskim jedem, ali solate, ki so glavni obrok. Spoznajte nekaj različic paradižnikove solate in skrivnost odlične krompirjeve solate. Kako zeleno klasiko povežemo s sadjem? Kako pripravimo grško in solato caprese? Hvaležna sestavina poletnih solat so redkvice in mehki siri. Kako v solate vključujemo različne kaše? Tudi solatne polivke so več kot osnovna kombinacija olja in kisa. Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo kuharska mojstrica iz restavracije KULT316 na BIC Ljubljana Polona Hribar. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

Pred nami je čas počitnic in dopustov – in tudi čas dolgih poti ter prometnih zastojev. Ste pripravljeni na poletno varno vožnjo? Kaj preveriti na vozilu, kako se izogniti kolonam in na kaj moramo biti posebej pozorni v vročini? Z nami je bil inštruktor varne vožnje iz AMZS Sandi Sheikha, ki je delil konkretne nasvete za bolj brezskrben odhod na dopust.

Kako je zvezda "Državnog posla" Nikola Škorić došao do zaključka da je "potiskivanje do somatizacije" najbolja besplatna psihoterapija, zbog čega je Viktor odlučio da se šminka usred emisije i zašto bi Zakerbergu i Bezosu trebalo konačno udariti porez? U novoj, spektakularnoj epizodi Njuz POPkasta, u goste nam dolazi upravo on, jedan od naših omiljenih arhivatora i čovek koji je nedavno zavrteo podkast "Točak istorije"! Ova epizoda je prepuna ultimativnih preporuka: od korejskih istorijskih zombija i surove klasne borbe u novoj sezoni serije "Beef", brutalnog sajberpank osvetničkog filma "Upgrade", fantastičnih književnih otkrića o japanskom puteru, pa do maratonskih policijskih sapunica. Obavezno ostavite lajk, subskrajbujte se i napišite nam u komentarima – koja trash serija je vaš najveći "guilty pleasure"?

Slovenska reprezentanca je odigrala obe pripravljalni tekmi v junijskem reprezentančnem oknu, ob porazu proti Hrvaški pa pustila boljši vtis kot ob remiju proti Cipru. Rdeča nit obeh tekem je bila zapravljivost v napadu, rdeča nit najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla pa je ob tekmi sosednjih reprezentanc v Varaždinu tudi odštevanje do začetka svetovnega nogometnega prvenstva. Kako se nogometni utrip čuti v Torontu, tudi v slovenski skupnosti tam, bo povedal Luka Petrič, kakšne so napovedi glede presenečenj in razočaranj prihajajočega mundiala, pa skupaj z njim debatirajo še Marko Cirman, Boštjan Janežič in tokratni voditelj Jože Pepevnik. Vse to, in seveda tudi tradicionalni nogometni kviz, v najnovejši epizodi radijskega nogometnega podkasta.

Letos minevajo tri desetletja od sprejetja prvega pravilnika službe nujne medicinske pomoči, temeljnega za nadaljnji organiziran razvoj sistema, ki odločilno vpliva na preživetje in potek bolezni najbolj ogroženih bolnikov in poškodovanih. Kako se je razvijala in spreminjala služba, zakaj je vse manj zanimanja za urgentno medicino in kaj bodo prinesli satelitski urgentni centri in kako pomembni so v nujnih stanjih tudi prvi posredovalci? Urgentni centri in zaposleni so vse bolj obremenjeni, kot tudi ambulante nujne medicinske pomoči.

Normalizacija sovražnega govora je nevarnaZa sodobno digitalizirano družbo je značilna velika polarizacija pogledov na svet in vse manj strinjanja o tem, kaj so dejstva in kaj so mnenja, kje se konča resnica in začne laž, manipulacija, propaganda in sovraštvo. Kako razumeti inflacijo sovražnega govora in njegovo normalizacijo, če pa raziskave kažejo, da veliko večino ljudi pri nas sovražni govor zelo moti in ga ne podpirajo? Na to in številna druga vprašanja odgovarja monografija Sovražni govor v Sloveniji. Gre za prvo poglobljeno interdisciplinarno študijo sovražnega govora v slovenskem družbenem, pravnem in digitalnem okolju. V oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali z urednico monografije doktorico Veroniko Bajt z Mirovnega inštituta.

Zdravstvo v ZDA funkcionira kot gospodarska dejavnost. Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe? O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ). Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt. Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay

Uzbuđenje uoči Svjetskog prvenstva raste. Kakva je atmosfere u Hrvatskoj? A u Njemačkoj? Turnir koji se održava u SAD-u, Kanadi i Meksiku počinje 11.6. i traje dulje nego inače. Čak 104 utakmice! Mnogi susreti se zbog vremenske razlike održavaju u terminima koji nisu povoljni za gledatelje u Europi. Kako fanovi u Njemačkoj namjeravaju gledati utakmice? Public viewing iza ponoći? Kakva su očekivanja navijača u Hrvatskoj? O svemu tome Nenad Kreizer razgovara s Majom Marić i Davorom Korićem. Von Nenad Kreizer.

Kako je morje postalo sinonim za oddih, svobodo in poletne spomine? Z izbranimi predmeti, slikami, fotografijami in oblačili nas na zgodovinsko popotovanje poletnih oddihov na morski obali popelje razstava Gremo na morje v Mestnem muzeju Ljubljana in razkriva vpogled v zgodovino obiskovanja morja: od prvih aristokratskih obiskov obmorskih krajev v 19. stoletju do množičnega turizma v drugi polovici 20. stoletja.

Uskoči u biz ARENU: https://radimposvom.com.hr/biz-arenaU prvih 7 mjeseci biz ARENA je generirala više od 150.000 € prihoda, okupila stabilnih 300+ članova i postala jedna od najuspješnijih ponuda unutar #radimposvom brenda.No biz ARENA nije moj prvi membership. U ovoj epizodi dijelim što sam naučila kroz nekoliko pokušaja kreiranja membershipa, zašto ga ne bih preporučila svakom poduzetniku i koja su, po meni, 3 najveća izazova pretplatnog modela.Pričamo o odljevu članova, korištenju sadržaja i stalnoj prodaji, ali i o konkretnim odlukama koje sam donijela unutar biz ARENE kako bih riješila svaki od tih izazova.Ako razmišljaš o pokretanju membershipa ili te jednostavno zanima kako izgleda graditi jedan ovakav program iza kulisa, ova epizoda će ti se svidjeti!SLIČNE EPIZODE:#177: Moj plan do prvih 5.000 € - da danas krećem od nule#176: Kako planiram skalirati biznis u 2026. - Prodajni lijevak, doseg, automatizacije#163: Posao u skladu sa životom - navike, membership i tihe faze rasta / Ivana ZaherOSTANI U TOKU:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavackiTIMESTAMPS:(00:00) Kako je nastala biz ARENA(01:19) 300+ članova i 150.000 € prihoda u prvih 7 mjeseci(04:03) Moj prvi neuspjeli membership(05:52) Membership koji nikada više nismo lansirali(07:25) Zašto membership nije za svakoga(08:28) Najveći izazov #1: Odljev članova (churn)(09:22) Kako zadržati članove duže u programu(12:09) Najveći izazov #2: Ljudi ne koriste sadržaj(13:21) Kako izgleda sadržaj u biz ARENI(16:20) Najveći izazov #3: Nikada ne prestaješ prodavati(17:45) Kako planiramo skalirati biz ARENU(20:50) Trebaš li pokrenuti vlastiti membership?

7. julija 1976 je bil v Avstriji sprejet Zakon o narodnih skupnostih in ob 50 – letnici veljavnosti tega zakona so se še okrepila opozorila, da je zastarel in da so nujne korenite spremembe. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov bi morali zakon napisati na novo. Podatek, da več kot tretjina mladih, starih med 14 in 18 let, ne ve, da v Avstriji obstajajo avtohtone narodne skupnosti, ni spodbuden. "Gre za še en dokaz, da so spremembe zakona o zaščiti manjšin nujne", opozarja dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev velike raziskave, profesor na celovški Pedagoški visoki šoli. Študija je zajela 15.000 mladih v Avstriji. Več kot 5000 z avstrijske Koroške, Gradiščanske in Dunaja pa jih je sodelovalo v raziskavi o odnosu do narodnih skupnosti. Kaj vse so spraševali mlade in kakšne odgovore so dobili? Kako so lahko rezultati uporabni za koroške Slovence in kako bi se morale na ugotovitve študije odzvati deželne in zvezne oblasti? Prisluhnite razmišljanjem dr. Daniela Wuttija!

Se soočate z miomi, cistami ali hormonskim neravnovesjem? V tem videu voditeljica Ana Ocvirk in strokovnjakinja za hormone Simone Godina raziskujeta, kaj nam telo sporoča skozi te težave in kako si lahko pomagamo na naraven način.V videu boste izvedeli:00:43: Kaj so miomi in ciste? Razlika med njimi in zakaj nastanejo 02:04: Vloga estrogena: Kako nepravilna presnova estradiola vpliva na razrast tkiv03:25: Hormonsko neravnovesje: Zakaj nam primanjkuje progesterona in kakšen vpliv ima stres (kortizol)05:38: Pomen jeter in črevesja: Zakaj so jetra ključna za čiščenje hormonov iz telesa09:54: Življenjski slog: Vpliv bioritma, spanja in čustvenih konfliktov na žensko zdravje14:45: Naravna pomoč z ricinusovim oljem: Kako topli obkladki podpirajo jetra in limfoŽelite več takšnih vsebin? Naročite se na kanal in tapnite

The return of 32 women and children from Syria, who are linked to the self-proclaimed Islamic State group, has prompted concerns around community safety and discussions around mandatory Countering Violent Extremism (CVE) activities for at-risk individuals. - Povratak 32 žene i djece iz Sirije, koji su povezani sa samoproglašenom grupom Islamska država, izazvao je zabrinutost za sigurnost zajednice i otvorio rasprave o mogućim obaveznim aktivnostima u okviru programa suzbijanja nasilnog ekstremizma (Countering Violent Extremism – CVE) za osobe koje se smatraju rizičnima.

Uz AI možete postati još gori s financijama, upozorava gost ove epizode — ali i otkriva zašto je to zapravo dobra vijest za one koji su spremni na promjenu. Razgovarali smo s Igorom Kranjcem, VP Farsira i programskim direktorom Finance Weekenda, o tome kako se uloga financijskog direktora radikalno mijenja, zašto je više od 80% velikih kompanija i dalje u Excelu — i što se događa kad AI dobije loše podatke._______________0:00 Niste dobri s financijama? AI vas može učiniti još gorima2:05 Kako je nastao Finance Weekend za CFO-ove4:18 AI u financijama: pomoć ili opasnost?5:45 Najveći problem nije AI nego loši podaci8:00 Zašto 80% velikih kompanija još uvijek živi u Excelu15:10 Anthropic ulazi u financije — ali ne rješava ključni problem16:35 Možete li vjerovati AI-u kad donosi financijske odluke?20:05 U što Farseer ulaže 7,2 milijuna dolara?22:10 Što se dogodi u firmi nakon velike investicije?25:10 Otkazi, zapošljavanja i nova realnost tech industrije26:30 Što danas traže od zaposlenika u AI eri?28:15 Jedna stvar koja će promijeniti financije više od svega30:05 Hoće li tvrdoglave firme preživjeti AI revoluciju?32:15 Digitalizacija nije kupnja softvera33:35 Kako zaraditi na riziku?TOP & FLOP35:30 Elon Musk, zviždač i prerezane kočnice44:10 Google treba 80 milijardi dolara za AI45:40 Kompići: 2500 računala za djecu47:50 Startup koji gradi svemirsku šlep službu_______________

✓ Gde sve čuči privatni kapital? ✓ Kako ne postati obrnuti kentaur? ✓ Da li su milijarderi kompatibilni sa životom na Zemlji?

Letos minevajo tri desetletja od sprejetja prvega pravilnika službe nujne medicinske pomoči, temeljnega za nadaljnji organiziran razvoj sistema, ki odločilno vpliva na preživetje in potek bolezni najbolj ogroženih bolnikov in poškodovanih. Kako se je razvijala in spreminjala služba, zakaj je vse manj zanimanja za urgentno medicino, kaj bodo prinesli satelitski urgentni centri in kako pomembni so v nujnih stanjih tudi prvi posredovalci? Urgentni centri in zaposleni so vse bolj obremenjeni, kot tudi ambulante nujne medicinske pomoči. Po dostopnih podatkih je kar 60 odstotkov oskrb v urgentnih centrih nenujnih. Več v Studiu ob 17ih, kjer bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj nujna medicinska pomoč organizacijsko potrebuje samostojno institucijo. Gostje: dr. Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor; dr. Mitja Mohor, spec. urgentne medicine, Zdravstveni dom Kranj; Denis Kordež, poznavalec nujne medicinske pomoči. Avtorica oddaje Aljana Jocif.

Mineva leto dni od začetka prenove Podnebnega observatorija na Kredarici, najvišje ležečega gradbišča v Sloveniji. Kako poteka zahtevna obnova objekta na skoraj 2500 metrih nadmorske višine? So gradbincem in meteorologom načrte krojili vreme, veter in sneg? Kaj so največji izzivi prevoza materiala s helikopterji in kdaj bodo na Kredarici zaživele nove meritve toplogrednih plinov? O tem v nadaljevanju v pogovoru Gregorjem Slugo, namestnikom generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje ter vodjem projekta SOVIR.

Po pisnih izpitih iz slovenščine in angleščine maturante 6. junija čaka še matura iz matematike. Danes se 24-letna Vanesa Žura tega datuma dobro spominja, saj je pred petimi leti prav na dan pisnega dela matematike rodila svojega prvega otroka. Kako se je pripravljala na zrelostni izpit med nosečnostjo, je zaupala Lani Furlan.

Priznana literarna revija Granta je pred meseci v Veliki Britaniji objavila nagrajeno zgodbo, ki je bila napisana z umetno inteligenco. V Združenih državah pa odmeva primer velike založbe, ki je tik pred izidom ustavila izdajo romana, in to po pritisku bralcev in novinarjev, da avtorica knjige ni napisala sama, ampak ob pomoči umetne inteligence. Zakaj strokovna javnost, ki podeljuje nagrade, ne loči med strojem in človekom? Kako se na pojav umetne inteligence v literaturi in založništvu odzivajo domače založbe in kako bralci sprejemamo spremenjena pravila igre?Aljoša Harlamov je bralec, pisec in urednik. Letos je izdal kriminalko Dohtar in povodni mož, ki jo je v celoti napisal sam. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:41 Nagrajena kratka zgodba, ki jo je napisala umetna inteligenca 00:05:29 Razmere v založniški industriji in vpliv tehnologije 00:09:49 Kako UI vpliva na slog pisanja in moralna panika 00:15:19 Primer umaknjene knjige Shy Girl 00:22:16 Kako slovenska literarna stroka sprejema umetno inteligenco 00:25:34 Primer Super!založbe in normalizacija tehnologije 00:31:00 Raziskovanje z UI vs. človeška izkušnja (Primer Olge Tokarczuk)

Hearings for the Royal Commission on Antisemitism and Social Cohesion have revealed many victims and perpetrators of antisemitism in Australia are children. How do we discuss the issue in an age-appropriate way? - Saslušanja Kraljevske komisije za antisemitizam i društvenu koheziju otkrila su da su mnoge žrtve i počinioci antisemitizma u Australiji djeca. Kako o ovoj temi razgovarati na način primjeren njihovom uzrastu?

Pasjo poletno vročino občutijo tudi hišni ljubljenčki, zato v petkovem Svetovalnem servisu spomnimo na skrb za živali v času visokih temperatur ter opozorimo na nekatera – tudi življenjsko ogrožajoča – stanja. Kako je s potovanji, sprehodi po vročem asfaltu, z mačjimi in pasjimi mladiči ter kakšna je preventiva za bolezni, ki se pojavljajo v toplejšem delu leta? V Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med., iz veterinarske ambulante Animavet. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Kako naj k osebnim oziroma družinskim financam pristopita zakonca ali partnerja? Je dobro imeti skupen račun ali ločenega? Katera neskladja glede varčevanja in porabe najpogosteje načnejo sicer harmoničen odnos in kako se lotiti pogovorov o družinskih financah, če je eden pretiran zapravljivec, drugi pa pretiran varčnež? V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala mag. Ana Vezovišek, neodvisna svetovalka za osebne finance.

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu. Gostje:Miha Krofel, Biotehniška fakultetaMatija Stergar, Zavod za gozdoveIztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro. Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej SlovenijeFotografija: Martin Steenhaut Poglavja: 00:00:51 Kako prepoznamo šakala? 00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste 00:02:25 Kako ravnamo, če med sprehodom srečamo šakala? 00:04:51 Šakal kot nadloga kmetom z drobnico, kako se zavarovati? 00:07:46 Šakal in njegov vpliv na stalež divjadi; nevaren predvsem za srnjad 00:12:36 Volkovi so ključen dejavnik, ki vpliva na širjenje zlatega šakala po Evropi 00:16:45 Za šakala primernih kar 75 odstotkov celinske Evrope 00:17:51 Kaj pa pozitivne plati prisotnosti šakala? 00:18:58 Šakal v porastu, kaj pa zdaj? Delanje drame ni rešitev

Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo. Gostje: dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcudr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v GradcuDarko Kolar, Univerza v Novi GoriciIgor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literature V Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot prvi slovenski raziskovalec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti, ki izpostavlja najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije. Brala sta Lidija Hartman in Igor Velše. Vir fotografije: Nasa Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:02:40 Od odkrivanja planetov k njihovemu karakteriziranju 00:05:13 Kako lahko astrofiziki sploh odkrivajo eksoplanete? 00:08:48 O vrstah eksoplanetov, njihovih atmosferah in zvezdah 00:13:58 Kako določijo atmosfero eksoplanetov? 00:19:17 So že našli Zemljinega dvojčka? 00:23:12 O oddaljenih svetovih v znanstvenofantastični literaturi z Igorjem Harbom 00:31:52 In če odkrijejo Zemlji podoben planet? 00:35:22 Xpertiza: Svit Komel

“Kako bi sploh lahko pozabil, ne da bi pri tem izgubil del sebe?” se v romanu Razpad na spomine sprašuje češki pesnik, pisatelj in publicist Marek Torčik. V svojem romanesknem prvencu se vrača v težko otroštvo, zaznamovano z nasiljem, revščino in alkoholizmom ter odnosom z mamo samohranilko, ki se ni zmožna spoprijeti s sinovo homoseksualnostjo. V ospredju je tema spomina, ki razkraja in hkrati oblikuje fragmentarno pripoved. Zakaj meni, da je včasih dobro tudi pozabiti, in zakaj bi se morali truditi razumeti celo fašiste, pa je povedal v pogovoru, ki je nastal ob njegovem gostovanju na festivalu Fabula.

U novoj epizodi podcasta moja gošća je Jelena Todorović — mlada srpska trenerica koja je ove sezone ispisala istoriju vodeći mušku profesionalnu ekipu u Brazilu.Razgovarale smo o hrabrosti da donese veliku životnu odluku i ode na drugi kraj sveta, o tome koliko joj je podrška i mišljenje trenera  Darka Rajakovića značilo u tim trenucima, ali i o godinama ulaganja u znanje, mentorstvima i učenju od vrhunskih evropskih stručnjaka poput Dimitrisa Itoudisa.Jelena je otvoreno govorila o tome kako izgleda graditi autoritet u muškoj profesionalnoj ekipi, koliko su kulturološke razlike oblikovale njen pristup radu u Brazilu i zašto veruje da su predrasude prema ženama trenerima često veće na našim prostorima nego u svetu.Pričale smo i o tome šta je zaista važno da trener prepozna u igraču, kako se gradi tim, koliko izazovne situacije mogu da postanu najveća škola i zašto pravo samopouzdanje dolazi iz znanja i konstantnog rada na sebi.Ovo je epizoda o liderstvu, hrabrosti, učenju i istrajnosti — ali i podsetnik da nijedan veliki put ne počinje sigurnošću, već odlukom da ipak kreneš.00:00:00 Uvod00:02:00 Ženski trener, muška ekipa00:11:45 Košarka u Brazilu00:15:35 Učenje id najboljih trenera00:20:10 Kako si se odlučila za karijeru trenera?00:26:00 Srbija,Australija,Srbija...00:34:05 Životni poziv00:41:20 Odnos sa trenerskim legendama00:51:40 Borba sa pritiskom00:57:30 Brazilska liga01:02:10 Košarkaske klinike01:08:00 Koga si trenirala?01:10:00 Žene kao rolmodeli01:21:30 Cilj u trenerskoj karijeri01:23:50 Kako biras tim/ekipu - mentalitet01:33:00 Savet mladim trenerimaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Jelena TodorovicDatum: 16. Maj  2026. Autor i domaćin: Tina KrajisnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet?V zadnjih mesecih je bilo mogoče slišati kar nekaj ogorčenih pritožb ljudi, ki so med sprehajanjem po ljubljanskih ulicah opazili, da številne prodajalne, restavracije in kavarne potencialnih strank ne nagovarjajo več z napisi v slovenščini – temveč v angleščini. To seveda ni v skladu z zakonom o javni rabi slovenskega jezika, spričo česar potem tudi ni težko razumeti javnega ogorčenja, ki se je dvignilo. Se pa obenem vendarle ni mogoče otresti vtisa, da je problem, na katerega trčimo ob napisih v središču Ljubljane, naravnost minoren v primerjavi z nekim drugim, prav tako z angleščino povezanim trendom, ki ga sicer lahko opazimo v vsakodnevni komunikaciji med govorkami in pisci slovenščine. Pomislimo: dandanes se številni ne dogovarjamo več s prijatelji, da bi skupaj pojedli kosilo, ampak si raje mesedžiramo s frendi za lanč. Podobno se ob večerih ne sproščamo več pred televizijo, ampak čiliramo pred tivijem. In ker nas med delom na računalniku tudi ne priganjajo več neživljenjsko kratki roki za oddajo projektov, temveč za kompom lovimo krejzi dedlajne, se menda lahko vprašamo, ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu pač potopljeni, sploh še znamo slovensko? Oziroma, rečeno nekoliko manj dramatično pa hkrati najbrž tudi bolj natančno, vprašamo se lahko, kako vseprisotnost angleščine v naših življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa celo na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Prav to je vprašanje, ki smo ga pretresli oziroma – kot radi rečemo v današnjem, ne nujno najbolj estetskem novoreku – naslovili v tokratni Intelekti. Razmišljati o metamorfozah sodobne slovenščine so nam pomagali dve strokovnjakinji in dva strokovnjaka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. To so: jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko, dr. Marko Stabej, pa mlada raziskovalka na istem oddelku, Ina Poteko, potem prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, dr. Seta Knop, ter, ne nazadnje, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije, dr. Luka Culiberg. Foto: kolaž je sestavljen iz podob, ki jih je na spletni strani Pixabay objavil David Peterson

✓ Zašto NBA sudije sviraju previše ličnih grešaka, osim kada ne sviraju dovoljno? ✓ Kada je preterano meta-igranje prihvatljivo? ✓ Kako je finansijalizacija upropastila profesionalni sport?

Kako se inovacije uvode u banke, a kako na odeljenje neurohirurgije? U 371. epizodi podkasta Pojačalo, Ivan nastavlja razgovor sa Nikolom Kalinovićem, partnerom u agenciji Evoke i Design Thinkers akademiji. Nikola nas vodi kroz svoj dinamičan životni put - od ambicija na fudbalskom terenu, preko freelancinga, do uvođenja Design Thinking metodologije i postavljanja ozbiljnih biznis sistema na našem tržištu. Otkrivamo zašto su korporacije trome kada su inovacije u pitanju, kako prepoznati stvarne potrebe korisnika i izgraditi brend sa svrhom. U duboko ličnom delu razgovora, Nikola deli svoje iskustvo suočavanja sa tumorom kičme i kako ga je boravak na neurohirurgiji naučio najvažnijim lekcijama o empatiji, preduzetništvu i zahvalnosti za ono što imamo. Prava epizoda za sve koji traže konkretne poslovne savete i snažnu životnu inspiraciju. Ukoliko ste propustili početak priče, toplo preporučujemo da prvo pogledate prvi deo razgovora kako biste imali potpunu sliku o Nikolinom putu - https://www.youtube.com/watch?v=mJIH0cTizYE O čemu smo pričali: - Talanoa i mentor Dalibor Vasiljević - Otkriće design thinkinga - Erste banka i krediti za penzionere - Otpor organizacija prema novom - Zašto je razgovor sa korisnicima ključan - Tobako industrija i zamka globalnih persona - Zašto se velike korporacije teško menjaju - Projekti sa gostujućih terena: Dubai i Češka - Udruženje mladih privrednika Srbije - Povratak fudbalu - Partnerstvo u Evoke-u - Sređivanje procesa i alati Realizaciju ove epizode podržali su naši prijatelji i sponzori: - Epson Srbija - https://www.epson.rs - Orion telekom - https://oriontelekom.rs - Smilies - https://smilies.rs Hvala na poverenju i podršci! Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/43J6rO4 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Strašno zaspana pravljica o ovčkah in Izidorju, ki tokrat ovčk ne pase, pač pa jih nosi … Pripoveduje: Voranc Boh Napisala: Slavica Remškar. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiih Radia Slovenija 2023.

When we're exposed to events or ideologies that go against our own beliefs, we can feel what experts call 'political grief'. Some say it's playing a role in the growing polarisation of our society. - Kada smo izloženi događajima ili ideologijama koje su u suprotnosti s našim uvjerenjima, možemo osjetiti ono što stručnjaci nazivaju „političkom tugom“. Neki smatraju da ona doprinosi sve većoj polarizaciji našeg društva.

V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostje: Anja Zag Golob, pesnica, založnica; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin vplivajo sodobne tehnologije in kakšno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, pa tudi, kako je s pravico do pozabe in etičnimi vprašanji, ki jih prinaša digitalna doba. Spomin nas zanima tudi s kulturološkega, filozofskega in političnega vidika. Kakšne so – in kakšne bodo – magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti v iskanju izgubljenega časa? Sogovorniki: Kate Eichkorn, raziskovalka digitalnega spomina Natalija Majsova, kulturologinja Grega Repovš, psiholog in nevroznanstvenik Aljoša Kravanja, filozof Wendy Hui Kyong Chun, raziskovalka digitalnih tehnologij Filip Filković, režiser in poustvarjalec spominov z umetno inteligenco V rubriki Xpertiza se predstavlja mlada kemičarka Nika Atelšek Hozjan. Zapiski: Možgani na dlani: Kako možgani načrtujejo prihodnost?  Projekt Spomenar Poglavja: 00:02:42 Generiranje spominov z umetno inteligenco 00:05:27 Kate Eickhorn o digitalizaciji spominov 00:10:32 Filozof Aljoša Kravanja o spominskih vmesnikih 00:17:21 Spomin in možgani, dr. Grega Repovš 00:21:59 Kulturni in politični spomin, Natalija Majsova 00:29:03 UI magdalenice, Wendy Chun 00:35:56 Xpertiza: Nika Atelšek Hozjan

Ostaviš prvu ligu sa 19 godina, uzmeš „Žute strane” u ruke i izgradiš biznis. U 370. epizodi podkasta Pojačalo, Ivan je ugostio Nikolu Kalinovića, momka koji je svetla fudbalskih reflektora zamenio preduzetničkim vodama. Razgovor nas vodi kroz Nikolino odrastanje na selu, rane uspehe i surove profesionalne izazove u omladinskim selekcijama Rada i prvom timu Voždovca, sve do prelomnog trenutka kada sa 19 godina odlučuje da fudbal ostavi po strani i postane menadžer butika. Ova nekonvencionalna i inspirativna priča duboko zaranja u važnost rezilijentnosti, odgovornosti i ranog ulaska u svet prodaje. Kroz svoj put, Nikola demonstrira kako se radne navike, čelična disciplina, hladni pozivi i naučene lekcije sa sportskog terena mogu uspešno primeniti u izgradnji milionske biznis karijere i uticajne marketing agencije. Teme u epizodi: - Smilies pitanje: Šta je hteo da bude kad poraste? - Škola i put kroz fudbalske selekcije - Kako se bira pozicija u fudbalu - Kraj osnovne škole i prelazak u Zaječar - FK Rad i dolazak u Beograd - Voždovac i debi u prvom timu - Povratak u Beograd i fakultet - Od prodaje do preduzetništva - Zaključak: Šta mi je fudbal dao Realizaciju ove epizode podržali su naši prijatelji i sponzori: - Epson Srbija - https://www.epson.rs - Orion telekom - https://oriontelekom.rs - Smilies - https://smilies.rs Hvala na poverenju i podršci! Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4tXOvKh Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs