Podcasts about Kako

Dorian Glogovac novi je gost Jao Mile podcasta!Svojim sjajnim igrama u Kanadi skrenuo je pažnju javnosti i zaslužio poziv reprezentacije Srbije. Dorian je danas student prestižnog Penn univerziteta (University of Pennsylvania), a u novoj epizodi prolazimo kroz njegov košarkaški i životni put — od kanadskih terena, preko nacionalnog dresa, pa sve do uklapanja vrhunskog sporta i akademske karijere na jednom od najboljih američkih koledža.Ukoliko želite da zasijate na društvenim mrežama Digital Halo je prava adresa za vas! https://digitalhalo.cc/00:00:00 Uvod00:02:40 Iz D3 u Ajvi Ligu00:11:15 Kako si zavoleo košarku?00:14:10 Rol modeli00:16:10 Škola i sport00:20:00 Poziv iz KSSa00:30:10 Razlika između Evrope i USA00:38:40 PENN00:44:30 Prelazak u USA00:50:40 Brza pitanja00:52:00 Savet za mlade00:54:40 Pet najboljih igrača ikada00:56:30 Pitanje za MiletaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Dorian GlogovacDatum:  15. Jul 2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #dorianglogovac #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

✓ Kako su internet pretraživači postali neupotrebljivi? ✓ Čime se sada bave bivši SEO optimizatori? ✓ Da li će se i kada nemilijarderi samo-organizovati?

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem, da slednji predpostavlja dve pojavnosti z enako vrednostjo, trojni enačaj pa med dve pojavnosti vnaša enopomenskost, eno ima zdaj še drugo ime, ki je s prvim popolnoma skladno, identično, eno. V našem primeru je naslov monografije povzet iz Kosovelove misli: »Čas in prostor je samo dvoje relacij relativnosti v kozmičnem prostoru, ki je sinteza čas ≡ prostor. Nova mistika, mistika časo-prostora.« Razumevanje časa, ki je prostor, in obratno v luči kvantne mehanike, je zaznamovalo Kosovelovo razumevanje poezije. Enost stvari se je prelila v njegov, lahko rečemo njegov, konstruktivizem, ki ni le umetniška smer, ampak način življenja. Enost stvari je bila njegova zahteva, poziv: enost človeka in »prirode«, vsebine in oblike, kozmosa in prostora. »Črke rasto v prostor,« je zapisal. Vrečkov izziv pri predstavitvi Kosovela ni samo lotiti se ga kot pesnika, temveč tudi kot izjemnega misleca. Namen monografije je zlasti slednji. Vrečko je monografijo je zasnoval skozi 10 poglavij in uvod. Ta nas prav zares uvaja, saj avtor v njem predstavlja svoje zasnove za pričujoče delo, v obrisih začrta poteze, ki jih nato skozi knjigo jasneje izriše, svojo raziskavo pa sopostavi k drugim raziskavam Srečka Kosovela. Ob tem se mi zdi vredno izpostaviti njegov odnos do korifeje slovenske primerjalne književnosti Antona Ocvirka. Če je šlo, kot sam pravi, v njegovi monumentalni pregledni monografiji o Srečku Kosovelu iz leta 2011 za nekakšno apologijo Ocvirka, ki ga je prvi povezal s konstruktivizmom, tu do njega vzpostavi distanco in opozori tudi na njegove zmote. Pri tem se na primer ustavi pri njegovi izdaji Integralov. V uvodu tudi jasno zapiše, da so se danes uveljavljeni pojmi kvantne mehanike pojavili večinoma po Kosovelovi smrti, tako da moramo biti pri njihovi aplikaciji na Kosovelovo poezijo previdni. Omenja pa, da jih je Kosovel »zaznaval«, »intuitivno prišel do spoznanj, ki so bila blizu spoznanjem Plancka, Einsteina, Bohra in drugih fizikov. Kako rešiti nastalo zagato?« Deset nadaljnjih poglavij bi lahko razdelili na tri dele. Poglavji Kosovelove definicije konstruktivizma in Spopad med Kosovelom in Černigojem prinašata splošnejše opazke o Kosovelovem konstruktivizmu ter zlasti slednje postavlja Kosovela ob bok njegovim sodobnikom in primerja njihovo dojemanje konstruktivizma z njegovim. V sedmih preostalih poglavjih Vrečko interpretira konkretne pesmi in iz njih izpeljuje Kosovelovo razumevanje kvantne mehanike. Podrobneje se ukvarja z njegovim manifestom Mehanikom in ga poveže z njegovimi protomanifesti ter kanoniziranimi pesmimi Kalejdoskop, Monolog, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, Kons 5 in Tragedija na oceanu. Tretji del monografije pa predstavlja zadnje poglavje z naslovom Sam moram vse dopolniti, v katerem se loteva Kosovelove bolezni in smrti, njegovega odnosa do komunistične partije, sodelovanja z organizacijo TIGR in razumevanja revolucije. Najprej bi želel spregovoriti o podnaslovu Ob stoti obletnici smrt Srečka Kosovela, ki ni posrečeno izbran. Knjiga je res izšla v njegovem letu in bo tako zasluženo deležna več pozornosti, kot bi je bila verjetno zunaj tega, vendar presega nekakšno jubilejno izdajo. To lahko izberemo iz avtorjeve pisave, saj gre za pionirsko delo tako v Kosovelovem primeru kot tudi sicer. Po branju monografije ne moremo več brati Kosovela, kot smo ga doslej. Po drugi strani pa prinaša navdihujoče branje pri povezovanju umetnosti z znanostjo in nudi tudi svojevrstno metodološko oporo za drugačno branje pesmi tudi drugih avtorjev. Boljši podnaslov bi bil tako takšen, ki bi nas dejansko usmerjal na vsebino, kazal v notranjost dela. Kvantna prepletenost, ki bi jo Kosovel lahko zaznaval, z njim pa korespondiral njegov pojem prozornosti iz pesmi Prerojenje (»Sam, sam, sam moram biti, / vsako telo neprozorno v prozornost preiti«) je ves čas prisotna. Tudi prepletenost sicer je značilnost monografije. Vrečko k posameznim vzorčnim pesmim vpleta številne druge Kosovelove pesmi, aforizme in mnoga znanstvena dela. Kdaj do onemoglosti, kdaj do vrtenja časa. Kaj želim reči? Da se mi je ob branju monografije večkrat zazdelo, da berem že argumentirane stvari, ki so zdaj spet še enkrat argumentirane, da berem aforizme, ki so že korespondirali s prejšnjimi ugotovitvami. Ob njih pa fizikalne dokaze zanje, ki so bili objavljeni mnogo pozneje. Ali je denimo »mistična luč teorije« res v povezavi z Bohrovo atomsko mistiko, kot so drugi imenovali njegovo interpretacijo fizike leta kasneje? Ali Kosovel piše »prav o tem« – čeravno pojave samo zaznava – torej o singularnosti, točki z neskončno gostoto, ki nastane pri črnih luknjah, v kateri se čas ustavi, ko beremo verz: »Ura večnosti se je premaknila v Nič.« Neposredno zatem pa droben citat iz knjige slovenskega filozofa Marka Uršiča, ki ga ob tej sopostavitvi ne morem brati kot dokaz k izpeljani temi. Kot bralec si želim več prostora, ki bi znal zajeti in biti, se imenovati čas. Več prostora, s tem mislim na daljše odlomke pesmi, na daljše citate, če ti podpirajo tako pomembne teze. Ob tem bi si želel več časa, historične perspektive, a nikakor ne historizma. Nekaj tega bi bilo v obstoječem besedilu mogoče navesti namesto komparativističnega navajanja med besedilom z zgodovinarskimi opombami pod črto, kjer bi bil izpisan celoten bibliografski podatek, za katerega bi vedel, kdaj je izšel. Pri pesmih bi si kot bralec želel izpostavitve tega, kar lahko najdemo v povezavi s kvantno mehaniko pri določeni pesmi, ob koncu pa sklepno poglavje, ki bi povzelo glavne ugotovitve Kosovelovega »zaznavanja« teh pojavov v pesmih. Pomembni študiji to pritiče, zlasti takšni. Morda najbolj nazoren primer tega je v uvodu izpisana množica Kosovelovih doslej neinterpretiranih zapisov, primer tega je v začetku kritike naveden. Nekateri v nadaljevanju dobijo svojo časovnost, drugi ne. A če se vrnem h kvantni prepletenosti, je monografija kažipot, namig, ki ga razume dobronamerni bralec, drugačnega pisanja. Janez Vrečko v monografiji Čas ≡ prostor postavlja nove temelje za razumevanje Kosovelove poezije in poezije, umetnosti sicer. S tem pa tudi podlago za nove interpretativne izzive. Ponuja nam metodološki in epistemološki zgled. Ponuja nam, rečeno s Kosovelom, dejanje, gibanje vseskozi. Od nas zahteva naše lastno dejanje. Ne biti dani na dvoje, ampak biti eno.

Tokrat je bil naš sogovornik radijski voditelj in turistični vodnik Jure Pavšek, ki ima v rokavu številne uporabne informacije za vse tiste, ki bi radi potovali, pa se na tem področju ne znajdejo najbolje. Kako brskati za informacijami, kako preveriti ponudnika prenočišč, kako uporaben je javni prevoz v kakšni državi, kako je s previdnostjo glede hrane in podobno.

Kako izgleda kada u momentu najveće neizvesnosti, sa dve sigurne ponude za vrhunski posao na stolu, izabereš treću - potpuno nesigurnu, samo zato što si odlučio da uvek ideš za unutrašnjim glasom i sopstvenim integritetom?

Poletje je za večino čas oddiha in brezskrbnosti, a žal to ne velja za vse otroke, mladostnike in družine, saj si nekateri težko privoščijo daljši dopust kjerkoli. Zato Slovenska karitas vsako leto pripravlja letovanja, ki jih letno obišče 1500 otrok, 60 družin in 180 starejših. Kako potekajo, kakšen program ponujajo smo slišali v tokratni rubriki ko smo se pogovarjali s Heleno Zevnik Rozman.

Kako pa si vi predstavljate nebeško kraljestvo? Frančišek si ga je - če ugibamo po njegovih delih - predstavljal kot kraljestvo v katerem z revnimi in ubogimi ravnajo kot s kralji. Sveti Bonaventura je o njem zapisal ...

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

V prepiru mu vilinček popaca telovnik. Pripoveduje: Boris Cavazza. Napisala: Enid Blyton. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Izvedeli bomo, zakaj policisti vsak dan nosijo pištole in zakaj peki tudi v največji poletni vročini sleherni dan zakurijo krušno peč. Pa tudi to, kako državotvorni so slovenski politiki, ko si polena mečejo pod noge ne samo doma, ampak tudi pred tujci. Kako bomo morda namesto druge Švice kmalu postali vsaj polovična Švica?

Več kot se otroci gibljejo, hitreje rastejo tudi nevroni. Gibanje vpliva na celo paleto dejavnikov, od kvalitetnega spanja, splošnega zdravja, psihičnega dobrega počutja, pa vse do učnega uspeha. Rekordni upad gibalne spretnosti, ki so ga strokovnjaki zaznali ob pandemskem zaprtju, se danes še vedno čuti, obenem pa bo na najrazličnejše načine vplival na kvaliteto življenja številnih generacij otrok in mladih. Kajti le 30 odstotkov otrok danes se giblje dovolj, kažejo raziskave. Kako sta povezana gibalni in kognitivni razvoj in kje se dejansko čutijo vplivi zadostnega gibanja, pojasnjuje vodja slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti SLOfit prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Gre za ponovitev oddaje.

Poznate zelišča in njihove učinke? Katera so primerna za čaje in kakšne zdravilne učinke imajo? V našem studiu smo znova gostili strokovnjakinjo za zelišča in začimbe Jožico Bajc Pivec. Povedala nam je tudi, kako je s pripravo različnih tinktur in za koga so te primerne.

Vladajuća većina u Saboru izglasala Rezoluciju o političkom osnaživanju Hrvata u Bosni i Hercegovini. Lijeva oporba nije o tome željela glasati, dok je desnoj oporbi Rezolucija – razvodnjena. Premijer Andrej Plenković u Kijevu. Ne prestaju odjeci parade u Parizu, kada je srbijanski predsjednik Vučić na tribinama sjedio u prvom redu, a hrvatski premijer Andrej Plenković u drugom. Kako ubrzati digitalnu transformaciju Hrvatske? Objavljeni rezultati mature za 30.000 osamnaestgodišnjaka. Bolji rezultati nego proteklih godina iz hrvatskog i engleskog, lošiji iz matematike i informatike.

Slovenski jamarji so pred dnevi dosegli nov velik uspeh. Na območju Planine Poljane v Bohinju so povezali dve jami in nastal je enoten jamski sistem, dolg skoraj 21 kilometrov, ki je tretji najdaljši v Sloveniji. Kako sploh poteka raziskovanje več 100 metrov pod zemljo in kaj žene človeka, da se vedno znova vrača v temo in neznano? O tem smo se pogovarjali s članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana Petrom Mašičem.

Poletje je čas dopustov, brezskrbnosti in številnih poti, žal pa tudi čas, ko so spletne prevare, lažne rezervacije nastanitev in zlorabe osebnih podatkov še posebej pogoste. Kako prepoznati nevarnosti, varno uporabljati javna omrežja WiFi, se izogniti visokim stroškom mobilnega interneta v tujini ter zaščititi telefon in druge naprave? Z nami je bil strokovnjak za digitalno varnost iz Telekoma Slovenije Luka Antonijevič.

Kako izgleda kada te u Zvezdi vaspitaju da je svaki poraz katastrofa, a u Francuskoj te posle prve izgubljene utakmice sačeka šampanjac, i kako u modernom fudbalu prepunom miliona ostati gospodin koji ne pristaje na kompromise i pritiske sa strane?

Kako so tri čarovnice kuhale noč. Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastKako je izgledala Evropa pre i nakon što se jedan čovek umešao u njeno rekreiranje? Kako se od razjedinjenih kneževina stiže do jedne sile koja menja tok istorije?Bizmark, Gvozdeni kancelar koji je krvlju i gvožđem krojio mapu Evrope i od mozaika malih nemačkih država stvorio moćnu carevinu, tema je naše priče. Ali ko je zapravo bio Oto fon Bizmark? Da li je on bio samo bezobzirni pragmatičar i majstor realpolitike ili vizionar koji je razumeo krhkost mira bolje od svojih savremenika?Iza slike državnika koji krv i čelik pretvara u politiku, krije se mnogo složenija figura. Konzervativac koji uvodi socijalne reforme, tvorac sistema koji održava mir u Evropi gotovo dve decenije, ali i čovek čija politika postavlja temelje budućih sukoba. Iza maske hladnog i proračunatog državnika krio se čovek burnog temperamenta, dramatični hipohondar čestih emotivnih lomova koji je utehu tražio u hedonizmu i neverovatnoj količini hrane i pića. Bio je čovek kontradiktornosti, aristokrata koji je prezirao parlamentarizam, a ipak je uveo opšte pravo glasa kako bi osigurao podršku naroda. Njegova harizma, moć manipulacije i neverovatna volja nisu slamale samo političke protivnike, već su često držale na ivici i same vladare kojima je služio.U ovoj epizodi, naši istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača analiziraju uspon čoveka koji je dominirao evropskom diplomatijom decenijama. Od mladih dana provedenih u buntovništvu i potrazi za sopstvenim identitetom, preko diplomatskih misija gde stiče važne prijatelje, još važnije neprijatelje i moćne saveznike, pa sve do trenutka kada preuzima kormilo Pruske i započinje proces koji će zauvek promeniti svet.Kako je Bizmark uspeo da nadmudri najveće umove svog vremena? Na koji način je balansirao između konzervativnih vrednosti i radikalnih društvenih reformi, poput uvođenja prvog penzionog sistema na svetu? I zašto je njegov odlazak sa političke scene označio početak kraja stabilnosti koju je tako pažljivo gradio?Danas pričamo o čoveku čija senka i danas pada na modernu Evropu, o ličnosti koja je podjednako bila voljena i osporavana, ali nikada ignorisana.

V Sloveniji živi po različnih ocenah med 160 tisoč in 170 tisoč ljudi z različnimi statusi invalidnosti, kar je približno 8 odstotkov prebivalstva. Lani je bilo med delovno aktivnimi prebivalci nekaj več kot 36 tisoč delovno aktivnih invalidov, pomemben del invalidov pa je upokojen. Kot ugotavljajo v letnem poročilu za leto 2025 v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, invalidi še vedno prejemajo nizke dohodke ali nizke invalidske pokojnine, in to v znesku, ki ostaja pod pragom tveganja revščine. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji? Ali naša država ustvarja možnosti za doseganje najvišje možne ravni zdravja, izobrazbe, zaposljivosti in socialnoekonomske neodvisnosti invalidov? Kako je z dostopnostjo na vseh področjih življenja, sodelovanjem pri soodločanju in delovanjem v družbi ter kaj bi bilo treba še urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo državni svetnik, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

Kako o Ukrajini in razmerah po svetu ob robu obiska Janše v Kijevu razmišlja strokovnjak dr. Bogomil Ferfila?Evropski poslanec Tonin zadovoljen, odbor mu ni odvzel imunitete, končna odločitev je v rokah celotnega Evropskega parlamenta.Bo poslanec Mijič še poslanec? Za zdaj kaže, da bo moral zapustiti stranko, o vrnitvi mandata še nič.Nova zagovornica enakosti Barbara Zupančič.Vreme – vroče bo še naprej, zvečer nevihte, jutri bodo manj verjetne.

Gost prve epizode podcasta Jao Mile je Aleksandar Saša Pavlović, bivši košarkaš.Saša nam je ispričao kako je zavoleo košarku i ko mu je od trenera najviše pomogao na početku karijere.Kako se snašao u Americi,zašto je tražio trejd u Šarlot i kako je bilo igrati pored Lebron Džejmsa.Kako je odlučio da dodje u Partizan i koliko je bilo zanimljivo nastupati za njega.Za kraj je podelio savete za mladje igrače, šta je najpametnije da biraju za svoje karijere.PayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomilepodcastInstagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Datum:   2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Premalo spite? Vaše telo vam bo nekoč izstavilo račun v obliki bolezenskih tegob. Kako obvladati stres in zakaj je to dobro? Klinična psihologinja Nicole LePera je spoznanja opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica. V tokratni oddaji smo za vas izbrali še nekaj odlomkov.

Nevihtna celica se je razcepila, najhuje s točo in vetrom na Koroškem ter Savinjskem.Tanja Fajon in njeno imenovanje: jutrišnje odločanje neuradno odloženo.Vročinski valovi terjajo vse več žrtev, zato pozivi k sistemskim ukrepom.Evropska unija Moldaviji namenila 120 milijonov evrov za zračno obrambo.Kako odmevajo rezultati mature na štirih katoliških gimnazijah?Vreme: Jutri bo sončno z nekaj megle po nižinah. Popoldne in zvečer verjetne nevihte.Šport: Slovenski kolesarski šampion Tadej Pogačar zmagovalec prestižne gorske etape na Dirki po Franciji.

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Od rekordne 48 reprezentacija na Svjetskom prvenstvu, u borbi za naslov ostale su još samo četiri – Francuska, Španija, Engleska i Argentina. Sve imaju isti cilj – plasman u veliko finale. Uoči prvog polufinala, koje se igra u srijedu nakon dvodnevne pauze, pogledajmo kako je svaka od njih stigla među četiri najbolje selekcije svijeta.

Strašilo se odpravi v mesto in prenoči v izložbi znanega modnega oblikovalca. Pripoveduje: Jagoda Vajt. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.

✓ Kako je prošla velika selidba? ✓ Koliko Trešnjinik Potoka ima u Denveru? ✓ Ko se boji olova još?

Većina startupa sanja o tome da jednog dana dobije velikog enterprise klijenta. Fonua je krenula upravo suprotno – od prvog dana gradila je proizvod za najveće svjetske kompanije poput Netflixa, Bookinga i Canve. U ovoj epizodi razgovarali smo s Davorom Tremcem, suosnivačem i CEO-om Fonue, o tome kako izgleda prodaja enterprise softvera, zašto su network i povjerenje važniji od samog proizvoda te zašto founder mora stalno učiti nova "pravila igre"._______________00:00 Hrvatski startup koji radi za Netflix i Booking01:12 Problem koji Fonoa rješava diljem svijeta05:55 Zašto su krenuli od najvećih klijenata10:35 Kako su prodali rješenje Uberu17:15 Zašto je network važniji od proizvoda22:05 Zašto u Hrvatskoj nema dovoljno enterprise prodavača28:20 Najveći izazov: zapošljavanje32:00 Može li founder ostati CEO?35:30 VC ili bootstrapping?42:05 Kako održavati globalni network48:10 IPO ili nešto drugo?50:35 Što je sljedeći veliki cilj Fonoe?_______________

The 2026 Census is on Tuesday 11 August and every person in Australia on this night must be counted. Census data is used to understand where we live, the languages we use at home (including Auslan), the support we need and how Australia is changing as a nation. Being counted helps ensure your community, culture and beliefs are represented. Here's what you need to know about completing the Census for your household. - Ovogodišnji popis stanovništva održava se u utorak, 11. kolovoza, a svaka osoba koja se te večeri nalazi u Australiji mora biti obuhvaćena popisom. Podaci prikupljeni popisom koriste se kako bi se utvrdilo gdje ljudi žive, kojim jezicima govore u svojim domovima, kakva je podrška potrebna zajednicama te kako se Australija mijenja kao društvo. Sudjelovanjem u popisu pridonosite tome da vaša zajednica i kultura budu vidljive i zastupljene. U ovom Vodiču za useljenike donosimo najvažnije informacije koje trebate znati kako biste vi i članovi vašeg kućanstva bili uredno obuhvaćeni popisom stanovništva.

Kako izgleda kada nakon 17 godina u samom vrhu IT industrije i velikih sistema doneseš odluku da redukuješ svoje prihode i svo inženjersko znanje preusmeriš u podizanje digitalne pismenosti dece u Srbiji?

V brlog sta prišla kolesarska strokovnjaka, ki poznata vse prodajne in tehnološke trende sodobnega kolesarstva. Kako izbrati prvi "bajk", kaj so novi kolesarski varnostni sistem, ki ti na cesti lahko rešijo življenje, se na elektriko res lahko konkurečno "topi" kile? Kaj je v Sloveniji narobe? Imamo idelni kolesarsko pokrajino in najboljše kolesarje na svetu, a smo vse bolj prisiljeni kolesariti u tujini? Zakaj? Pa bonus podkasta: Klemen si je na Siolu redakcijo delil s Cirilom in Juretom. Veliko smeha! Ciril je na kolesarsko turo prišel v basket opremi! Tokratnega podcasta ne smete zamuditi, če razmišljate o elektromobilnosti na pedalih..Zapiski:Kristjan Vreček - Ukore zamenjal za gorsko kolo - Podcast #92https://youtu.be/US-Eb2g_920Matej Mohorič - 30.000 kilometrov na žgance - Podcast #55https://youtu.be/SAtJ7RZmx-oPogi, koliko koles zamenjaš vsako leto? KVIKI #332https://www.instagram.com/reel/DP29xXTCuMC/?igsh=MXgxeDN2aXczcHZrKolesarski center Valy Žagarhttps://www.instagram.com/valy_zagar_kolesarskicenter?igsh=MTZmcDE0eXFqeHcyNA==.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Vraćamo se s novom sezonom i puno životnih novosti. Pričamo o prvim iskustvima rada s klijentima, pokretanju novih projekata, majčinstvu i velikim odlukama koje mijenjaju život. Kako znati da si spreman za sljedeći korak? Poslušaj što imamo za reći!☕ Počasti nas s kavom ako ti se svidjela epizoda: www.buymeacoffee.com/pomalotoomuchPOVEŽITE SE S NAMA:Eva: www.instagram.com/toomuchevaMarie: ⁠⁠⁠⁠www.instagram.com/mariewasler⁠⁠⁠⁠Slušajte, gledajte & subscribeajte naš podcast:YOUTUBE: https://bit.ly/3ytU2hPSPOTIFY: https://spoti.fi/3RNtHCjAPPLE: ⁠⁠⁠⁠https://apple.co/3RNuD9W⁠⁠⁠⁠Ako nam se želiš zahvaliti za naš rad i trud, bile bismo ti zahvalne da ovu epizodu podijeliš na svojim društvenim mrežama ili svojim prijateljima i da nas označiš (@toomucheva, @mariewasler) te da podcast ocijeniš i/ ili komentiraš na platformi na kojoj nas slušaš. Hvala ti!

The 2026 Census is on Tuesday 11 August and every person in Australia on this night must be counted. Census data is used to understand where we live, the languages we use at home (including Auslan), the support we need and how Australia is changing as a nation. Being counted helps ensure your community, culture and beliefs are represented. Here's what you need to know about completing the Census for your household. - Popis stanovništva 2026. godine održava se u utorak, 11. augusta, i svaka osoba koja se te noći nalazi u Australiji mora biti obuhvaćena popisom. Podaci prikupljeni popisom koriste se kako bi se stekao uvid u to gdje živimo, kojim jezicima govorimo u svojim domovima (uključujući i australski znakovni jezik – Auslan), kakva nam je podrška potrebna te kako se Australija mijenja kao društvo. Sudjelovanjem u popisu pomažete da vaša zajednica, kultura i uvjerenja budu zastupljeni. Evo šta trebate znati kako biste pravilno popunili popis za svoje domaćinstvo.

Tema ove epizode je: Koliko tvojih današnjih odnosa zapravo oblikuju ljudi koji odavno više nisu dio tog razgovora?Link za prijavu na individualni program: https://forms.gle/XCSWtM8TEJ55QrKi9Email za konzultacije i suradnju: dvorskidaniela@gmail.com

Prof. dr. Ronnyju Maiku Lederju je uspelo spremeniti mnenje javnosti in odločevalcev o propadanju Naravoslovnega muzeja v Leipzigu. Tako je ustvaril eno zanimivejših zgodb na področju kulture v Evropi. Pred njegovim prihodom je bil muzej predmet razprav o zmanjšanju sredstev in celo o zaprtju. Ronny Maik Leder pa je postopno oblikoval zamisel o preselitvi muzeja v nekdanji podzemni zabaviščni kompleks Bowlingtreff, o njegovih učinkih na širšo skupnost in o zgledu trajnostnega delovanja. Postal je ambasador zamisli, ki so ji kmalu začeli verjeti tudi drugi. Odprtje novega Naravoslovnega muzeja v Leipzigu načrtujejo za leto 2030. O tem, kako mu je uspelo, smo se z njim pogovarjali ob mednarodni konferenci o raziskovanju in ohranjanju kulturne dediščine na Bledu.

Ali je prodaja delnic po močni rasti napaka ali disciplina? Kako psihologija denarja vpliva na unovčevanje dobičkov. Kako razmišljati o portfelju v obdobju rekordnih tečajev? Zakaj je unovčevanje dobičkov ena najtežjih investicijskih odločitev? Kako razmišljati o razpršitvi portfelja, zakaj je pomembna disciplina in katere sektorje velja spremljati v prihodnjih letih. Pred mikrofonom: Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A Epizodo je bila predvajana v živo 7.7. ob 10:00 na Youtube/MarjaMilic. Naroči se na kamal in spremljaj v živo tudi ti. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Kako izgleda kada sa devet godina znaš da ćeš biti pisac, a završiš kao školovani propagandista koji ruši višemesečni rad agencija i noću bira između pisanja reklama i pisanja romana?

Največja prednost novega demografskega sklada bo varnejši in stabilnejši pokojninski sistem, zagotavlja finančni minister Andrej Šircelj. Po njegovih besedah je prav, da imajo koristi od njega predvsem tisti, ki so vanj vlagali, torej upokojenci. Ob tem je prepričan, da bo upravljanje sklada tudi bolj strokovno in preprosto, politika pa da nanj ne bo imela vpliva.Kako bo na javne finance vplival novi način upravljanja sklada, bo znano na dolgi rok, pa meni Fiskalni svet. Preostali poudarki oddaje: Zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma o parlamentarni preiskavi. Vrh Nata v znamenju krepitve obrambe in manjše odvisnosti od ZDA. Rusko-kitajske vojaške vaje povzročile zaskrbljenost v tihomorski regiji.

Postoji li novi AI model koji bi mogao ozbiljno uzdrmati OpenAI i Anthropic? U ovoj epizodi Netokracijinog podcasta razgovarali smo o kineskom modelu GLM-2 koji je iznenadio performansama, nižim troškovima i sve glasnijim upozorenjima da AI utrka ulazi u novu fazu. Dotaknuli smo se i nove inicijative Ujedinjenih naroda koja pokušava usmjeriti razvoj umjetne inteligencije prije nego što ga industrija potpuno preuzme._______________0:00 Novi DeepSeek trenutak? Kina ponovno prijeti AI divovima1:35 Kako je GLM-2 uzdrmao Silicijsku dolinu4:10 Šest puta jeftiniji od konkurencije?6:40 Zašto developeri sve više gledaju prema Kini8:05 Hoće li sigurnost podataka zaustaviti kineske AI modele?10:00 Ujedinjeni narodi žele preuzeti AI regulaciju12:15 Može li regulativa pratiti razvoj AI-ja?_______________

Vsakega od nas prizadenejo prizori čakajočih pred zdravstvenim domom, ker se želijo opredeliti pri novi družinski zdravnici ali zdravniku. Je to naša nova realnost? Se lahko v obdobju dokler se družinska medicina kadrovsko ne popolni, temu izognemo z boljšo organizacijo? Kako izgleda dostopnost do zdravnika na geografsko raznolikih terenih? O vsem tem v Studiu ob 17.00, ki smo ga sredi junija organizirali v Filmskem gledališču v Idriji. Gostje: mag. Tomaž Glažar, nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija; Miloš Simov, pediater v Zdravstvenem domu Idrija; Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic; Primož Uršič, direktor Zdravstvenega doma Tolmin. Avtorica oddaje Katja Arhar. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Planiranje kao najsnažniji alat za osobni razvoj: ako želiš planiranje pretvoriti u svoj najsnažniji alat za osobni rast i napokon ostvariti ciljeve bez odgađanja vlastitog života, klikni na link i pridruži mi se u edukaciji Mentor pri ruci https://saraperanic.com/mentor-pri-ruci/U ovoj epizodi s vama radim duboki osvrt na prvu polovicu godine i želim vam pokazati kako planiranje nije samo matematičko raspoređivanje obaveza u rokovnik, već izuzetno snažan alat za osobni razvoj. Često zaboravljamo da su naši ciljevi duboko povezani s time tko uistinu želimo postati, a iz vlastitog iskustva znam da upravo iz te autentične povezanosti crpimo motivaciju i dugoročnu dosljednost u radu, čak i kada nam ponestane inspiracije. Kroz iskrenu priču o prolaznosti vremena i onome što me oblikovalo, dijelim s vama kako više ne stavljam vlastiti život na čekanje, već preuzimam odgovornost za mir u svojoj svakodnevici usklađujući poslovne ambicije s privatnim željama.S obzirom na to da nam životna dinamika neprestano donosi promjene, fleksibilnost plana je presudna kada nastupe nepredviđene okolnosti, bilo da je riječ o predivnim novim prilikama za putovanja ili teškim obiteljskim izazovima o kojima ovdje otvoreno progovaram. Umjesto da čekate savršene uvjete za ostvarenje snova, važno je da vam iskreno samopropitivanje posluži kao alat kako biste znali prilagoditi svoje korake i ostati vjerni vlastitoj mjeri balansa. Za sam kraj pripremila sam vam i konkretna pitanja za analizu dosadašnjih rezultata, jer vjerujem da nam prava refleksija pomaže da drugu polovicu godine isplaniramo pametno, usmjereno i bez straha od neproživljenog života.Pridruži mi se ovog ljeta u edukaciji Mentor pri ruci, gdje ćemo kroz konkretnu strategiju, rad na mindsetu i prodaji napokon ostvariti sve one ciljeve o kojima već predugo samo promišljaš. Nemoj čekati da se savršene okolnosti poslože same od sebe – klikni na link https://saraperanic.com/mentor-pri-ruci/, osiguraj svoje mjesto i idemo zajedno isplanirati tvoju najuspješniju i najispunjeniju polovicu godine do sada!U ovoj epizodi saznat ćeš:Zašto planiranje nije samo puko upisivanje obaveza u tablice i rokovnike, već moj najsnažniji alat za osobni razvoj.Kako me rano suočavanje s prolaznošću života naučilo da vrijeme nepovratno odlazi i zašto više nikada ne stavljam vlastiti život na čekanje.Pravu tajnu dosljednosti i kako ostati motivirana i ustrajna u svojim ciljevima čak i kada inspiracija padne.Zašto tvoj plan ne smije biti uklesan u kamen, već mora imati fleksibilnost koja će podržati životnu spontanost (poput mog uspona na Kilimanjaro), ali i teške, nepredviđene okolnosti.Zbog čega je čekanje "savršenih uvjeta" najveća zamka koja te sprječava da ostvariš svoje poduzetničke i privatne ambicije.Konkretna i pomalo škakljiva pitanja za duboku refleksiju koja će ti pomoći da drugu polovicu godine isplaniraš potpuno u skladu sa sobom i time tko zaista želiš postati.

It's no exaggeration when we hear that the FIFA World Cup is bringing the world together. After all, football is known as the world's most popular sport. But football really begins on the suburban ovals and in the local clubs, with everyday players of all ages and abilities. Here's how you can become one of them. - Nije pretjerano reći da Svjetsko nogometno prvenstvo pod okriljem FIFA-e okuplja cijeli svijet. Uostalom, nogomet je najpopularniji sport na svijetu. No, nogomet zapravo počinje na lokalnim igralištima i u mjesnim klubovima, gdje ga igraju ljudi svih dobi i fizičkih sposobnosti. U ovom Vodiču za useljenike govorimo kako i vi možete postati dio te zajednice.

Kako izgleda kada se posle 6 godina vratiš u Pojačalo studio i digitalni marketing svedeš na čistu ekonomiju i matematiku, gde je jedina prava istina ona koja piše na fiskalnom računu?

Najprej deliva vtise z mednarodne konference o komuniciranju astronomije v Jerevanu. Obiščeva armenski observatorij, raziskujeva bogato zgodovino tamkajšnjih teleskopov in predstaviva nekaj najpomembnejših dosežkov armenskih astronomov, ki so pomembno prispevali k razvoju sodobne astronomije.V drugem delu se posvetiva Sončevim in Luninim mrkom. Pogovarjava se o letošnjem popolnem Sončevem mrku, razloživa, zakaj so mrki tako posebni, ter se sprehodiva skozi nekaj najbolj zanimivih zgodb iz njihove zgodovine. Kako so z njimi povezani Einstein, odkritje helija, in celo nadzvočno letalo Concorde? Prisluhnite.Odzive, mnenja in želje nama lahko posredujete na družbenih omrežjih, na email naslov ali pa v anketi.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Astrofizikalni observatorij Byurakan v ArmenijiMarkarianova veriga galaksijZanimiva zgodovina Schmidtovega teleskopa na Observatoriju Byurakanvideoposnetki s konference IAU CAP 2026 (Communicating Astronomy with the Public) in najin prispevek o podkastuPotek popolnega Sončevega mrka 12. avgusta 2026Knjiga No Shadow of a DoubtPopolni Sončev mrk leta 1999 iz občine Šalovci v PrekmurjuOdkritje helija med popolnim Sončevim mrkom leta 1868Zakaj mrki potujejo od zahoda proti vzhodu?Opazovanja:(Youtube video) Zakaj ne nastanejo Sončevi in Lunini mrki vsak mesec ob polni Luni oziroma mlaju? Lunin mrk 28. avgusta 2026 (osnovni podatki na strani NASA Eclipse)Koledar meteorskih rojev (tudi Perzeidi) na spletni strani Mednarodne organizacije IMO(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Kako izgleda kada umesto sedenja ispod masline završiš u marketingu, prkosiš pravilima najvećih svetskih sistema i biraš uverenje umesto prećutkivanja istine?

Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim superbakterijam. S posadko Artemis smo potovali okoli Lune, se spominjali katastrofe v Černobilu in ter skozi prizmo znanosti zasledovali zdrav življenjski slog s pomočjo prehrane, dihanja in zdravega staranja. V štirih julijskih sredah vam postrežemo z utrinki letošnjih oddaj. Prvi kolaž je pripravila Maja Ratej, ki ga napoveduje s ključnimi besedami, kot so tehnološki velikani, dopamin, dihanje in hujšanje. V tokratni pregled smo vključili naslednje oddaje:  Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno? (12. 11. 2025) Sunita Williams: Vesolje te spremeni (15. 1. 2026) Parmy Olson: Umetna inteligenca je skrenila s poti (25. 2. 2026) Svetovno priznana psihiatrinja o odvisnosti od družabnih omrežij (8. 4. 2026) Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik (4. 2. 2026) Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja (1. 4. 2026) Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem (31. 12. 2025)          

Kako izgleda kada prođeš vojni dril i rigidne korporacije, pa odlučiš da iz čistog inata napišeš romane koji seciraju sve naše promašene izbore?

Klepetalniki, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, ne obljubljajo le odgovorov na številna naša vprašanja, ampak nakup oblačil znotraj platforme ali rezervacijo dopusta. Kako uporaben bo digitalni osebni asistent? Priporočilni algoritmi krojijo naš okus. Bi se brez digitalnega marketinga ali časovnice na Tik Toku znali odločiti, katera je najboljša serija tega poletja? V 2026 (spet) resno razmišljamo o trajnosti digitalnih naprav in se (spet) sprašujemo, kako bi internet lahko naredili prijaznejši.Maruša, Anže, Ana in Katja so tradicionalno izbirali štiri odbite teme in se v studiu srečali zadnjič v 10. sezoni. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si