Podcasts about Kako

Kako so silvestrovali muci in muce? Pripoveduje: Željko Hrs. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Jutri začnem! Čisto zares! Bi morda raje v ponedeljek? Ah, kaj pa če prestavim na novo leto? Januar! Takole se v naše odločitve prikrade marsikatera novoletna zaobljuba, ki jih po raziskavah kar 80 odstotkov ljudi opusti že do februarja. Zakaj želja za spremembo v življenju ni dovolj? Kako si postaviti uresničljive cilje in pri njih vztrajati? O prelomnicah in doseganju ciljev bomo govorili v zadnjem svetovalnem servisu v letu 2025, naša gostja bo univerzitetna diplomirana psihologinja Eva Kovač. Pokličite ali nam pišite!

Kako pomembna je miloščina, nam pove naslednja zgodba. O gospodu Tarfonu so govorili, da je bil izjemno bogat, a ni nič dajal ubogim. Nekoč …Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?Kdo se je pravzaprav odločil, da se naše koledarsko leto začne s prvim januarjem in ne nemara s kakim drugim dnem? – Kakor v toliko drugih stvareh, smo sodobniki tudi v tem pogledu zadolženi pri starih Rimljanih. Julij Cezar je bil namreč tisti, ki je – to je bilo leta 46 pred Kristusom – določil, da se bo odtistihmal leto začenjalo s prvim januarjem. A zakaj natanko je sloviti rimski diktator izmed vseh izbral ravno ta datum? In zakaj neki je Cezar dve leti pred smrtjo sploh sklenil, da je dotedanji koledar treba spremeniti oziroma reformirati? Pa tudi: kako se je njegov koledar – v zgodovino se je seveda vpisal kot julijanski – razlikoval od tistega, ki so ga Rimljani uporabljali prej? Iskanju odgovorov na ta in druga sorodna vprašanja, odgovorov, ki se tičejo dolge in razmeroma zapletene evolucije rimskega koledarja v počasnem teku stoletij od prvih kraljev do pozne republike, smo se posvetili v tokratnih – silvestrskih – Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili klasičnega filologa in zgodovinarja, predavatelja antične zgodovine na koprski Fakulteti za humanistične študije ter predstojnika Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, dr. Gregorja Pobežina. Foto: rekonstrukcija edinega ohranjenega primerka starorimskega, pred-julijanskega koledarja, ki so ga leta 1915 odkrili na steni vile v Anziu (Museo del Teatro romano de Caesaraugusta / Wikipedija)

+Dajte vaš glas, da znamo kako ste doživeli 2025. godinu+Da se pozdravimo pred kraj godineOMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

+Verstappen započinje saradnju sa Mercedesom, makar u GT klasi (kao tim)+Da li Aston Martin okuplja ceo Red Bull tim ponudom Lamiaseu?OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Skrbi se namreč kopičijo. So dobički AI podjetij napihnjeni z računovodskimi triki? Kako hitro dohiteva Kitajska? Ali lahko donosi upravičijo enormne investicije, financirane z dolgom? Bo pomanjkanje poceni elektrike omejilo razmah? Na vse to sta na dogodku Money-How Live: Spopad bikov in medvedov odgovarjala Simon Logar iz NLB Skladi in Blaž Hribar iz Pokojninske družbe A. Logar je zagovarjal nadaljevanje bikovskega trenda, medtem ko je Hribar prevzel vlogo skeptika, torej medveda. Povzetek epizode https://money-how.si/blog/bik-simon-vs-medved-blaz-ai-balon-ali-revolucija/ ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (spletna delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (spletna delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Danes prinašam zgodbo o revnem, a izjemno bistrenem brahminskem dečku . V mestu je odprl nenavadno trgovinico, kjer ni prodajal ne tkanin ne sadja, temveč… pamet. Ljudje so se mu posmehovali, dokler nekega dne mimo ni prišel bogat, a ne preveč bister trgovčev sin. In tako se začne zgodba o tem, kako lahko preprosta misel, zapisana na košček papirja, razkrije, kdo je v resnici pameten.Vir: Indijske pravljice, prevedla Dušanka Zabukovec, KUD 2017, bere Nataša Holy

U ovoj epizodi donosim iskren i dubok osvrt na 2025. godinu, koja je za mene bila godina kontrasta. Istovremeno predivna, ali i najzahtjevnija do sada. Kroz priču o balansiranju između velikih životnih prekretnica, kao što su vjenčanje i uređenje naše prve nekretnine, te vođenja biznisa, otkrivam kako su se privatni život i poslovni život ispreplitali na načine koji su ponekad bili emocionalno iscrpljujući. Ipak, moja vodilja kroz sve te procese bila je riječ "igra", koja me podsjećala da si moram dozvoliti uživanje i neproduktivnost, čak i kada su rokovi i stres oko nepredvidivih situacija prijetili da preuzmu kontrolu nad mojom svakodnevicom.Također, dijelim s vama konkretne lekcije koje sam naučila donoseći teške odluke, poput odgode radionice ili smanjenja broja upisa u mentorski program unatoč velikim financijskim izdacima, jer sam znala da moram zaštititi svoje mentalne kapacitete. Ovi izazovi potvrdili su mi da dugoročni uspjeh i kredibilitet dolaze iz usklađenosti sa samom sobom, a ne iz forsiranja. Kroz sve uspone i padove, od Dubaija do New Yorka, moj osobni rast proizašao je upravo iz hrabrosti da budem transparentna i da, unatoč vanjskim očekivanjima, kreiram godinu po svojoj mjeri.Teme obrađene u epizodi:Iza kulisa "savršene" godineŠto kad moraš reći "ne" klijentima?Metoda "Dovoljno dobra alternativa”Mit o spontanostiTvoj biznis može rasti bez da ti izgoriš. Prijavi se na newsletter i saznaj kako uskladiti visoke ciljeve s mirnom svakodnevicom.https://saraperanic.com/besplatni-resursi/

Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Programska direktorica Zagreb Film Festivala razgovara s Majom Marić o tome što nam filmovi govore o društvima i državama u kojima živimo. S kakvim izazovima se suočava hrvatska kinematografija - puno talenata, ali malo novca? Kako potaknuti publiku publiku da više voli i gleda domaći film? Što nismo smjeli propustiti i što nas očekuje u 2025. godini? Selma Mehadžić je bila gošća Kelnskog festivala kratkog filma na kojem je Hrvatska bila zemlja u fokusu. Dobro došla i kod nas! Von Maja Maric.

Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta. Seveda izmišljena zgodba je prav ob koncu 19. stoletja zaživela v humoreski Vinka Lapajneta. Potopis z vsemi prigodami iz Idrije do Pariza v košu, je objavljal v takratnem humorističnem časopisu Brus, ki je izhajal med letoma 1889 in 1891. Zgodbo je po več kot 130-ih letih po naključju odkril Mirko Ivan Schwery, po očetu Švicar in po mami Šebreljec. Ker sta popotnika potovala tudi skozi njegov rojstni Zürich, ga je stvar pritegnila, zgodbo je zbral v celoti, jo prepisal in izdal v knjigi. Pri projektu je sodeloval tudi David Velikanje, član Dramatičnega društva Idrija, ki ga je ustanovil prav avtor humoreske Vinko Lapajne. O njem do zdaj ni bilo veliko znanega, prav ob izidu knjige V koši v Pariz pa je več podatkov zbrala Danila Zalatel, ki skupaj z Božo Vencelj v idrijskem dialektu zapisuje tudi zgodbe iz Idrije in okolice.

Drugi poudarki: - V Veliki Nedelji se obeta ena največjih naložb v šolsko infrastrukturo na Ormoškem, graditev nove osnovne šole. - Tudi po Bledu bosta vozila električna kavalirja. Kako ju bodo poimenovali, bodo s spletno anketo odločili občani. - V Hribarjevi vili v Cerkljah na Gorenjskem, ki je spomenik nacionalnega pomena, so skupaj z Gorenjskim muzejem in snovalci uredili več razstav. - Ob 45-letnici galerijske dejavnosti v Murski Soboti v zdajšnjih prostorih dnevi odprtih vrat.

Kakšen je prednovoletni utrip v mrzlem Berlinu? Kaj pravijo tržni raziskovalci, zakaj se je potrošniško razpoloženje v Nemčiji tik pred božičem spustilo na najnižjo raven po 14 letih? Kako pa bo v nemški prestolnici potekalo silvestrsko slavje?

V božičnem popoldnevu ste si na Televiziji Slovenija lahko ogledali dokumentarni film Za srce Afrike. Kako je nastajal, kakšno vsebino in spoznanja prinaša, nam je povedala sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe.

Japanese Princess Kako, the second daughter of Crown Prince Akishino and Crown Princess Kiko, turned 31 on Monday.

Kako izgleda svakodnevica poznatih? Sa kim se druže, gde piju kafu, vole li da kuvaju, da li vežbaju, imaju li vremena za frizera ili kozmetičara… Otvorili su nam vrata i poveli nas u svoj svet. Upoznajte poznate - „Sa druge strane“. Autorka i urednica: Milica Rakanović

Konec leta nam prinaša tudi več kot potreben čas za razmislek in samorefleksijo, kaj vse smo doživeli, dosegli, izkusili, kaj dobrega in slabega se bo zapisalo v naše misli. Potem pa smo nenadoma postavljeni pred dejstvo, da smo na kar nekaj dogodkov, ljudi in izkušenj preprosto pozabili ali pa imamo težave s priklicem podrobnosti. Kako to popraviti? Odgovor nam ponuja knjiga Nika Škrleca, ki je dobila veliko nagrado 41. Slovenskega knjižnega sejma in tudi naziv najlepše oblikovanega izobraževalnega priročnika sejma, in sicer Pozabi vse, kar veš o spominu. Izšla je pri založbi Miš. Predstavljamo jo v Sobotnem branju, ki ga je pripravila Tina Lamovšek.

Pred 35-imi leti smo se Slovenci odločili za samostojno državo, to odločitev pa obeležujemo z današnjim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti. Plebiscit je namreč pokazal izjemno enotnost Slovenije, ki je od takrat nismo več zares občutili, za kar številni krivijo politične delitve. V oddaji tudi: - Kako napreduje krepitev evropske vojaške obrambe? - Združene države v Nigeriji napadle džihadistične skupine - Ob godu svetega Štefana potekajo tradicionalni blagoslovi konj

"Jučer, na Božić, veselili smo se Novorođenčetu, zahvaljivali smo za život, danas nam je pak spomenuti se mučeničke smrti. Jučer jaslice, a već danas stiže križ. Kako izdržati tu napetost? Kako pomiriti suprotnosti? Lagodnije je biti vjernik, kršćanin na Božić. To mogu čak i nevjernici, emocionalno slaviti Božić. No, mi smo pozvani na kristoliko življenje, poput svetog Stjepana, a to je pak zahtjevnije, jer nam je napustiti zonu konfora, živjeti dosljedno, vjerodostojno – vjere dostojni!" Frano Prcela

Grafični bienale Ljubljana, ki je ob nastanku leta 1955 Ljubljano postavil na svetovni zemljevid, pozneje pa se je dolgo soočal s težavami, pogosto povezujemo s politiko gibanja neuvrščenih. Jugoslavija je veljala za nekakšen most med Zahodom in Vzhodom, likovna umetnost pa je bila v očeh odločevalcev priročen vzvod mehke diplomacije. Med razlogi za uspeh pa sta še odločitev soustanoviteljev Zorana Kržišnika in Božidarja Jakca za grafiko kot bolj prenosljiv in demokratičen medij, ki je bil tedaj v skokovitem razvoju, ter Kržišnikovo spretno mreženje. A to je bilo v veliki meri usmerjeno na Zahod, kar je ob ideji neuvrščenosti kot vmesne poti nekoliko presenetljivo. Da je zgodovina bienala bolj kompleksna, kot si morda mislimo, priča zbornik 70 let Grafičnega bienala Ljubljana, ki sta ga uredila Nevenka Šivavec in Gregor Dražil. Ta je v pogovoru razprl pogled v zgodbo bienala – med drugim tudi v dolgo zgodovino težav, ki so leta 2001 vodile v spremembo pristopa in uvedbo kuratorskega principa.

Kaj v poslanicah ob prazniku samostojnosti in enotnosti pravita predsednica in premier?dr. Ernest Petrič: Ni dovolj, da smo na svojo državo ponosni; zanjo smo tudi odgovorni. - -Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda? Odgovore so pred kratkim iskali na dogodku v državnem svetu.na god prvega mučenca po različnih župnijah blagoslovi konj.Cene hrane v zadnjem desetletju višje za več kot 50 odstotkov. Kaj se je najbolj podražilo?Kristjani so še danes najbolj preganjana verska skupnost na svetu.

Večina kristjanov po svetu danes praznuje božič - praznik rojstva Jezusa Kristusa. Pričakali so ga s polnočnimi svetimi mašami. Slovenski katoliški škofje so v poslanici zapisali, da naj božič srca napolni z močjo, tolažbo in mirom. Da se v negotovem svetu ravno božič vrača k bistvu, da bog prihaja k šibkim in ranljivim, pa je spomnil evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Množičen obisk polnočnice v Betlehemu, prve po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hamasom. Kako zasedena so v prazničnih dneh gorenjska turistična središča? Zvečer zagorelo v Domu starejših Notranje Gorice.

Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.

+Šta se desilo sa Peccom?+Martinov pad i uspon Marca Bezzecchija+Novi šampioni u Moto 2 i Moto 3 i kraj MotoE ereOMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastŠarl de Gol - čovek koji je, u trenutku kada se činilo da je istorija zakucala Francuskoj poslednji ekser u kovčeg, jednostavno odbio da se povinuje. Bio je jedini koji je umeo da izgovori rečenicu “Francuska nije mrtva” dok je pola planete sahranjuje, a onda to i dokazao.U ovoj epizodi Nikola Đukić i Ivan Drljača vraćaju de Gola na teren gde je najopasniji: u realnost poraza, ali i tvrdoglavog pokušaja da se od nule napravi država, vojska i mit. Pričamo o "tvorcu Francuske", čoveku koji je razumeo politiku kao disciplinu hladnog strpljenja, koji je verovao u institucije više nego u ljude, i koji je svaki kompromis smatrao ličnom kapitulacijom; o njegovim sukobima sa generalima, diplomatama i predsednicima, o tvrdoglavosti koja je bila i štit i teret, o njegovoj opsesiji nezavisnošću - nacionalnom, političkom, vojnom.London 1940. a kasnije i dramatični povratak u oslobođeni Pariz, stvaranje Pete republike, ali i odlazak iz politike u trenutku kada je odbio da bude figura bez moći. Ovde nema lake i crno - bele priče. De Gol se nikada nije uklopio u jednostavne narative, pa tako ni ova epizoda ne nudi jednostavna tumačenja.Ovo je razgovor o karakteru koji se ne uklapa u klišee, lideru koji je prezirao kompromis, političaru koji je odbijao da se povinuje raspoloženju trenutka. Kako je izgledala Francuska posle ratnog raspada? Zašto je De Gol odbijao da bude tek figura na vlasti, čak i kada su ga molili da to bude? Kako je izgradio Petu Republiku kao lični eksperiment? I zašto je njegova senka i dalje prisutna u svakoj francuskoj krizi ali i uspehu?

Vjačeslav Volodin, šef ruskog parlamenta, na sastanku s ruskim predsjednikom Vladimirom Putinom objašnjavao je važnost reguliranja umjetne inteligencije... na primjeru satirične vijesti s News Bara.Navodno je albanska AI ministrica primila mito od 13 bitcoina, a policija ju je privela tako što je odnosila monitor na kojem se nalazi njezina fotografija.Gost epizode je Vlado Lucić, osnivač News Bara, s kojim razgovaramo o tome kako je moguće da satira danas prolazi kao činjenica, zašto publika sve teže prepoznaje ironiju i kako umjetna inteligencija dodatno muti granicu između stvarnih vijesti i parodije. U svijetu u kojem algoritmi nagrađuju brzinu, a ne razumijevanje, šala često putuje brže od konteksta._______________0:00 Uvod3:32 Kako News Bar piše satirične vijesti5:45 Kako je News Bar došao izravno do Vladimir Putina12:40 Ljude je danas lakše uvjeriti nego prije18:02 Zbog AI-a više nećemo vjerovati ničemu26:40 Anegdote kada su različiti mediji nasjedali na satiru33:00 Zašto internet savršeno funkcionira za obmane37:12 Tisuće igara koje nitko nikad nije vidio – što se događa na Steamu?TOP i FLOP41.38 YouTuber "hakirao" ChatGPT i druge AI modele42:50 Nove fotografije Trumpove administracije su užasne43:50 Nasta je najdetaljnija karta svih zgrada na svijetu45:00 Zabranjene aplikacije za "nudifikaciju"_______________

V Studiu ob 17-ih nadaljujemo preglede dogajanja v tem letu; tokrat se bomo zazrli v domovino. Ko pogledamo na iztekajoče se leto, smo v precej nenavadni situaciji, a običajni za predvolilno leto. Del politike sporoča, da je Slovenija uspešna in zgledna, drugi del pa, da tone. Kako je bilo in kaj nas čaka, bomo povprašali strokovnjake. Pridružite se nam v oddaji Slovenija 2025 v terminu Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Samo Zver, UKC Ljubljana; Tatjana Milavec, Skupnost CSD; dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije; Antiša Korljan, politični komentator; Tomaž Celestina, politični komentator. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Nogometni klub Sydney United za mnoge pripadnike hrvatske zajednice u Australiji nije samo sportski klub, već mjesto okupljanja, sjećanja i identiteta. Tijekom australskog prvenstva, Paolo Gallo s programa SBS-a na talijanskom jeziku razgovarao je s dugogodišnjim navijačima Sydney Uniteda – ljudima koji klub prate od samih početaka, još iz vremena kada se zvao Sydney Croatia.

Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Samsung Frame TV

Glavna tema večeri: Predsednikov desant na Niš. Analiziramo kako izgleda kad Vučić odluči da se vozi gradskim prevozom, ali samo ako su putnici provereni statisti iz Niške Banje.

V zadnjem decembrskem četrtkovem pravljičnem večeru, v katerem v oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice s ciklom treh novih pravljic za sladke sanje, boste lahko prisluhnili pravljici Čarobni ježek. Kako bo ježek razveselil prijatelje izvemo v pravljici pisatelja Toma Kočarja, ki jo interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Pripovedovalec: Zvone Hribar. Avtor besedila: Tomo Kočar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

V terminu oddaje Studio ob 17-ih bomo do konca leta lahko prisluhnili letnim pregledom z različnih področij. Začenjamo z oceno dogodkov na področju gospodarstva doma. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2025 po eni strani spoprijemalo z izzivi geopolitičnih pritiskov in trgovinskih vojn iz tujine, po drugi pa spopadalo z domačimi težavami, povezanimi s prenizko produktivnostjo in nekonkurenčnostjo na področju obremenitve dela in stroškov energije. Kako je to vplivalo na prestrukturiranje avtomobilske in obrambne industrije, kakšne so bile razmere na trgu dela, kdaj lahko pričakujemo prepričljivejše inovacijske premike in s tem višjo dodano vrednost? Kako se ob tem zadolženost naše države povečuje, slovenski kapitalski trg pa se končno razcveta? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija; Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in Koordinator misije GREMO slovenske avtomobilske industrije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Andraž Grahek, direktor in partner v Capital Genetics.

U vremenu u kojem svi govore, a malo ko zaista sluša, veština komunikacije postaje pitanje preživljavanja. Ne preterujemo: živimo u konstantnoj buci: digitalnoj, emocionalnoj, društvenoj. A upravo iz te tačke polazi razgovor psihijatra Mihaila Ilića i naše gošće, profesorke Zorice Tomić, komunikologa i autorke knjige Preživeti haos Ovo nije klasična epizoda o "boljoj komunikaciji“. Ovo je seciranje načina na koji se reči danas gube, pogrešno tumače, preusmeravaju, prelamaju kroz strahove, tempo života i neprekidna očekivanja. Mihailo i profesorka Tomić otvaraju pitanja koja izbegavamo: kako prepoznati sopstveni obrazac komunikacije? Kako biti jasan u svetu u kome se komunikacija raspada na fragmente? Šta znači razgovarati u doba konstantnog preopterećenja i površnosti? I gde je u svemu tome granica, ona na kojoj čuvamo sebe, ali i odnos sa drugima? U epizodi se ne traže brza rešenja. Naprotiv: razgovor ulazi u dubinu, u podtekste, u ono što ljudi najčešće prećute, a što najviše određuje način na koji živimo jedni sa drugima. A kroz celu priču provlači se i simbolika promene, jer komunikacija je živa stvar, menja se zajedno sa nama. Zato je ovde i Rosa, prirodna baš kao i promena, kao podsetnik da jasnoća, fleksibilnost i otvorenost nisu luksuz, nego neophodnost u svetu koji se menja brže nego ikad. Ovo je epizoda za sve koji žele da razumeju ne samo kako da govore , već kako da dopru. I da usred haosa nauče ono najvažnije: da se razgovor može preživeti, ali i preoblikovati.

Grupa volontera sa Gold Coasta, okupljenih oko organizacije Surfers Sunrise Wheelchair Trust, stare bicikle pretvaraju u invalidska kolica, te ih šalju humanitarnim organizacijama širom svijeta. Ova kolica namijenjena su zemljama u razvoju, gdje invalidska kolica mogu životno značiti osobama s invaliditetom, kako objašnjava izumitelj Des La Rance: "Da, divan osjećaj dolazi mi kao nagrada. Kada djetetu predam invalidska kolica, jednostavno mi zastane dah."

You've received an invitation that reads “Dress code: Cocktail attire”. What is this ‘code'? And more importantly, what will you wear? In this episode, we demystify the most common dress codes so that you can feel comfortable at any event. - Primili ste pozivnicu na kojoj piše „Pravilo odijevanja: koktel“. Ako ne znate što to točno znači i kako biste se trebali odjenuti, u ovom Vodiču za useljenike pojašnjavamo uobičajena pravila odijevanja kako biste se mogli osjećati ugodno na bilo kojem događaju.

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Čim osude Selakovića i ostale rodoljube koji bi da nas kurtališu Generalštaba, ja ću ih sve pomilovati i primiću svu krivicu na sebe; ako me blokaderske sudije osude, pomilovaću sebe: ispisujem novu istoriju vladarskog milosrđa! The post RETROVIZOR Čudo neviđeno: Kako sam pobedio obojeno sudstvo appeared first on Istinomer Podcast.

Čim osude Selakovića i ostale rodoljube koji bi da nas kurtališu Generalštaba, ja ću ih sve pomilovati i primiću svu krivicu na sebe; ako me blokaderske sudije osude, pomilovaću sebe: ispisujem novu istoriju vladarskog milosrđa! The post RETROVIZOR Čudo neviđeno: Kako sam pobedio obojeno sudstvo appeared first on Istinomer Podcast.

https://www.radar.rs Srbija je već godinama u stanju zastoja, ali poslednjih meseci taj osećaj poprima novu, opasniju formu. Ne radi se više samo o političkoj krizi, zamoru građana ili slabim institucijama. Kako primećuje profesor Filozofskog fakulteta Oliver Tošković, danas svedočimo nečemu radikalnijem: situaciji u kojoj vlast ulazi u otvoren sukob sa sopstvenom državom i njenim građanima. Oliver Tošković, profesor Filozofskog fakulteta, bio je gost u poslednjoj epizodi Radar Foruma u kojoj je domaćin bila psihološkinja Ana Mirković. U razgovoru o društvu, otporu, napretku... Tošković, izbegavajući da ga nazove agresivnim ili netolerantnim, srpsko društvo definiše kao „razvaljeno i neorganizovano”. Ipak, ta neorganizovanost nije slučajna mana, već istorijski usud koji se periodično ponavlja, prekidajući svaki zamajac ka demokratskom razvoju i funkcionalnim institucijama. Više na radar.rs Pratite nas na: https://www.facebook.com/p/Radarrs-61556544296547/ https://www.instagram.com/radar_rs/ https://x.com/RadarsRs Zabranjeno svako kopiranje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited!

U posljednjim tjednima, požari su uništili domove i imovinu na srednjoj i sjevernoj obali Novog Južnog Walesa, u Geraldtonu u Zapadnoj Australiji i u istočnom dijelu Tasmanije. Stručnjaci upozoravaju da je ovo tek početak sezone požara i da svi koji putuju tijekom praznika moraju biti svjesni opasnosti i pripremljeni kada su izvan svojih domova.

Kako se iz Beograda 90-ih stiže do pozicije gde dizajniraš za Frog, IDEO i praviš revoluciju u Logitechu? U 348. epizodi Pojačala nastavljamo razgovor sa Brankom Lukićem, prateći njegov put od beogradske dizajn scene ranih devedesetih, rada u oskudici i velikih lokalnih projekata, do odluke da „gađa” svetske studije i probije se na Zapad. Branko detaljno opisuje kako je, upornošću i pametno osmišljenim portfoliom, stigao do Frog Design-a, a potom i do Silicijumske doline, uz sve šokove adaptacije: jezik, komunikaciju, kulturu rada, timsku dinamiku i (ne)vidljive predrasude. Razgovor je pun konkretnih anegdota iz procesa dizajna, od improvizovanih prototipova do rada na kompleksnim tehnološkim projektima i ranih vizija uređaja i iskustava „budućnosti”. Ton je istovremeno energičan i refleksivan: razgovor se vodi o ambiciji, disciplini i cenu koju nosi odlazak, ali i o tome kako se gradi karijera u okruženju gde se sve menja iz dana u dan. O čemu smo pričali: - Najava - Početak razgovora - Novi brendovi i snalaženje u oskudici - San o americi i proboj na svetsku scenu - Rad u Silicijumskoj dolini - Rad u velikim studijima Frog i Ideo - Ključni projekti i početak Nonobject ideje - Ideo i design thinking - Nonobject - Domaći projekti sa svetskim odjekom - Revolucija u Logitechu i UE Boom - AI i budućnost dizajna Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3MF0pc7 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Po opustitvi premoga, predvideni v prihodnjih osmih letih, bo morala Slovenija hitro vlagati v nove zmogljivosti, saj obnovljivi viri in jedrska energija še ne zadoščajo. Direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj ima za zdaj dva predloga, uvoz ali postavitev plinske elektrarne. Premisliti bo treba tudi, kako pospešiti infrastrukturne projekte, saj nas sosednje države prehitevajo. V Celovcu in Gradcu bodo danes odprli novo železnico, ki bo poleg omenjenih mest prek baltsko-jadranskega koridorja povezala Madžarsko z Italijo. Preostali poduarki oddaje: Ukrajinski predsednik Zelenski: v ameriškem mirovnem predlogu za Ukrajino vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države. Bolgarijo po dobrem letu morda znova čakajo predčasne volitve. Možnosti za sestavo nove vlade po odstopu dozdajšnje so majhne. Nordijski center v Planici ob 10-letnici delovanja z novim drsališčem in napovedjo širitve. V tem času 800 različnih tekmovanj.

V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

U 217. epizodi Njuz Podkasta analiziramo najnovije političke i društvene apsurde u Srbiji. Glavna tema je saobraćajni kolaps u Beogradu, misteriozna sudbina Starog savskog mosta i da li su novi kružni tokovi rešenje ili propast. Komentarišemo i medijski nastup Aleksandra Vučića kod Goce Uzelac gde je predsednik govorio o svojoj "lepoti i stabilnosti". Posebnu pažnju posvećujemo bizarnom videu uredništva Informera i Dragana J. Vučićevića koji podseća na loš akcioni film.

U vremenu u kojem svi govore, a malo ko zaista sluša, veština komunikacije postaje pitanje preživljavanja. Ne preterujemo: živimo u konstantnoj buci: digitalnoj, emocionalnoj, društvenoj. A upravo iz te tačke polazi razgovor psihijatra Mihaila Ilića i naše gošće, profesorke Zorice Tomić, komunikologa i autorke knjige Preživeti haos Ovo nije klasična epizoda o "boljoj komunikaciji“. Ovo je seciranje načina na koji se reči danas gube, pogrešno tumače, preusmeravaju, prelamaju kroz strahove, tempo života i neprekidna očekivanja. Mihailo i profesorka Tomić otvaraju pitanja koja izbegavamo: kako prepoznati sopstveni obrazac komunikacije? Kako biti jasan u svetu u kome se komunikacija raspada na fragmente? Šta znači razgovarati u doba konstantnog preopterećenja i površnosti? I gde je u svemu tome granica, ona na kojoj čuvamo sebe, ali i odnos sa drugima? U epizodi se ne traže brza rešenja. Naprotiv: razgovor ulazi u dubinu, u podtekste, u ono što ljudi najčešće prećute, a što najviše određuje način na koji živimo jedni sa drugima. A kroz celu priču provlači se i simbolika promene, jer komunikacija je živa stvar, menja se zajedno sa nama. Zato je ovde i Rosa, prirodna baš kao i promena, kao podsetnik da jasnoća, fleksibilnost i otvorenost nisu luksuz, nego neophodnost u svetu koji se menja brže nego ikad. Ovo je epizoda za sve koji žele da razumeju ne samo kako da govore , već kako da dopru. I da usred haosa nauče ono najvažnije: da se razgovor može preživeti, ali i preoblikovati.

Da li biste pristali na lobotomiju ako bi vam ona donela večnu sreću?

Kako dečak iz haotičnog detinjstva postane dizajner svetske klase? Branko Lukić u 347. epizodi Pojačala vodi Ivana i slušaoce kroz svoje detinjstvo na Voždovcu, od odrastanja u skromnoj radničkoj porodici u Jugoslaviji, kroz igrališta, vaterpolo i kompjutere, do traumatičnog perioda kada je period godina bio odvojen od majke i porodica se morala snalaziti praktično ni iz čega. Razgovor se bavi time kako su ga roditelji, knjige, filmovi i rani dodir sa tehnologijom i jogom oblikovali, kako je iz uličnog detinjstva, Partizanovog bazena i srednjoškolskog lutanja došao do otkrića da postoji profesija „dizajner” i do upisa u Školu za dizajn. Kroz niz vrlo ličnih, iskrenih i često duhovitih priča, Branko pokazuje kako se iz haotičnog okruženja i bez ikakve „prečice” polako gradio put koji će ga kasnije odvesti u Silicijumsku dolinu i vrh svetskog industrijskog dizajna, gde se ova epizoda fokusira upravo na njegov „origin story” - formiranje čoveka pre velikih titula i nagrada. Teme u epizodi: - Najava - Početak razgovora - Kad porastem biću - Škola i vaterpolo - Životni preokret i naglo odrastanje - Rani preduzetnički koraci - Rani dodir sa tehnologijom - Upis na fakultet i akademski razvoj - Fakultetski dani - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/48DNZbI Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Fr. Fawaz Kako - 1st Sunday of Advent 2025 by Chaldean Diocese