Podcasts about Kako

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastMao Cedung bio je i ostao istorija, mit, trauma, ideologija, kult i opomena u jednom imenu.Uverenjem je mogao da zapali naciju, a odlukama da je baci u glad, haos i strah. Bio je vođa revolucije, tvorac jednog od najradikalnijih društvenih eksperimenata u istoriji, pesnik koji je verovao da se svet može preoblikovati snagom ideje, ali i čovek čije su odluke odnele milione života. Kako razumeti ličnost koja je istovremeno simbol kineskog ponosa i epitom političke zaslepljenosti?Istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka pričaju danas o vođi Kine koji se u kolektivnoj svesti svog naroda i dalje nalazi između svetilišta i optuženičke klupe. Diskutujemo o čoveku koji je sebe smatrao arhitektom novog društva, ali je to društvo platio najvišom mogućom cenom.Veliki skok napred, kulturna revolucija, male crvene knjižice u vazduhu, omladina koja razbija prošlost kao da je neprijatelj, Dugi marš, velika glad, logori za "prevaspitavanje" neistomišljenika: sve to je bila klima, psihologija, ritam Kine, zemlje koja je u istom dahu želela napredak i spaljivanje svega što je ličilo na juče.Kako je seljački sin postao neprikosnoveni vođa čija je "jedna iskra mogla zapaliti celu preriju", zašto je njegova revolucija pojela sopstvenu decu, i kako se ideja o "novom čoveku“ pretvorila u mašineriju koja melje ljude?Kako je njegova vizija Kine, iako toliko kontroverzna i radikalna, uspela da preživi političke lomove XX veka? Šta se dešava kada jedan čovek poveruje da istorija treba da ima samo jednu istinu i jednu putanju?I zašto je svet, uprkos svemu, i dalje opčinjen Maoom?

Ob mednarodnem dnevu otrok, ki odpira tudi vprašanja varnosti, dostojanstva in pravic najmlajših, smo se lotili ene najtežjih tem – preprečevanja različnih oblik zlorab. Zloraba, naj bo telesna, spolna, psihološka ali duhovna, prinaša globoko bolečino, sram in obup, ki lahko zaznamujejo življenje posameznika in skupnosti za dolga leta. Vsaka zloraba je žalitev človeškega dostojanstva in Božje podobe v človeku, a v nas prebuja tudi hrepenenje po pravičnosti. Kako lahko kot družba in kot posamezniki prispevamo k preventivi? Kakšne so poti ozaveščanja, zaščite in pomoči? Naš gost je bil direktor inštituta Integrum Benjamin Tomažič.

U specijalnoj epizodi Pojačala sa kompanijom Docloop pričamo kako je od pionirskog servisa „Moj-eRačun“ i e-faktura nastala kompletna DMS platforma koja danas pomaže stotinama firmi da digitalizuju dokumente, ubrzaju procese i smanje papirologiju. Bojan Brajović objašnjava ulogu informacionog posrednika za SEF, kako se iz e-faktura prirodno rađaju moduli za ugovore, task menadžment, fiskalne račune i arhivsku knjigu, ali i zašto je lokalni vendor ključan kada se zakoni stalno menjaju. Govorimo i o ekološkom aspektu digitalizacije, ESG izveštavanju, radu sa malim i velikim sistemima, izlasku na strana tržišta i unutrašnjoj kulturi jedne kompaktne IT ekipe koja živi sopstveni DMS svakog dana. Više o kompaniji Docloop možete pogledati na linku: https://docloop.rs Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4oRtDmu Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde. V Xpertizi pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Gostje so bili:  - prof. dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani. - dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani - prof. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani     Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo? 00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu? 00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji? 00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes? 00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno? 00:26:55 Novice iz sveta astronomije

Da se vam oddolžimo za tehnične težave, ki so vas prikrajšale za epizodo, kjer smo govorili o tekmi s Primorjem, smo tokrat v goste povabili mladega sodnika Nika Jošta, ki nam je povedal marsikaj zanimivega o sodniškem poklicu. Kako postati sodnik, kakšni so pritiski staršev, gledalcev, igralcev, kako soditi z varom in brez njega in še mnoge druge zanimivosti iz ust perspektivnega stranskega (in včasih tudi glavnega) gorenjskega moža v črnem. Aja, pa sodniške zarote v prid Olimpiji baje ni!

Špela Rotar rada hodi v muzeje, rada pleše, obiskuje koncerte. Je edina gluha študentka v Sloveniji! Slišeči o gluhih vemo malo, večinoma nimamo pojma. Zato mi je zaupala, kako je videti njeno življenje, s kom se druži, kako komunicira. Jo prijatelji vključijo v pogovore tudi, ko jih ne razume? Kako je z zmenki? Je tolmačka z njo 24 ur na dan? Kako je imeti ob sebi nekoga, ki mu moraš zaupati, da govori resnico? Največ časa pa sva namenili glasbi. Čuti jo na zelo poseben način. Vse, kar vas je zanimalo o svetu gluhih, v novi epizodi Rožnate.

Denar in obilje je tema, ki zanima prav vsakega. Kako upravljati s financami – osebnimi, družinskimi, kako otroke že od malega navajati na primerno ravnanje z denarjem? Kateri so miti, ki jih o denarju poznamo že od nekdaj, pa morda ne držijo? O vsem tem smo se za oddajo Reflektor pogovarjali s poznavalcem financh, finančnim coachem in voditeljem delavnic osebnih financ Simonom Megličem. Moderatorka pogovora: Tina Martinec Selan Kamera in montaža: Siniša Kanižaj Urednica oddaje Reflektor: Ana Rupar Izdaja DRUŽINA d.o.o., www.druzina.si #OddajaReflektor #finance #obilje #finančna pismenost

Mariborska občina pred svetnike pošilja Strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti. S tem želi te podaljške mestne oblasti, ki so najbližje ljudjem, narediti učinkovitejše, a predlog je že pred meseci naletel tudi na kritike.

U novoj epizodi Digitalk podcasta, imali smo čast da ugostimo Miloša Maksimovića, čoveka kojeg publika poznaje kao vrhunskog voditelja, medijsku ličnost i majstora komunikacije. Ipak, povod za ovaj razgovor bio je nešto sasvim posebno: prva godišnjica lansiranja njegove audio aplikacije – Pričaj mi. Za one koji još uvek nisu upoznati, "Pričaj mi" je aplikacija koja deci pruža čaroban svet audio priča – od bajki za laku noć, preko edukativnih priča, do priča koje ih jednostavno zabavljaju i podstiču maštu.Miloš nam je na početku ukratko predstavio ideju i nastanak aplikacije, a onda smo zaronili u detaljne uvide koje su on i njegov tim stekli nakon godinu dana prisustva na tržištu: - Analitika i metrike: Šta nam govore brojevi? - Model pretplate: Kako funkcioniše ovakav model na našem tržištu? - Tim i kreiranje sadržaja: Ko sve stoji iza "Pričaj mi" i kako se kreiraju i biraju priče? - Biznis model i monetizacija: Kako funkcioniše poslovanje ovakve audio platforme? - Planovi za budućnost: Koji su sledeći koraci za rast i razvoj aplikacije? Poslušajte sjajnu priču o tome kako se ljubav prema pričanju pretvorila u uspešnu digitalnu platformu! Miloš Maksimović, osnivač i kreator audio aplikacije ‘'Pričaj mi'' - https://www.linkedin.com/in/milos-maksimovic-726b8439/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Milošev profesionalni put - Pričaj mi: aplikacija za audio bajke, uspavanke i edukativne priče za decu - Pričaj mi tim - Kako je uopšte nastala ideja za Pricaj Mi? - Ritual za porodice - Analitika nakon godinu dana aplikacije - Sadržaj na aplikaciji - Pristup održavanju aplikacije: ceo tim se projektom bavi vrlo strastveno - Poslovni aspekt aplikacije: partnerstva, investicije, rezultati - Zaključak: Ovo nije obična aplikacija Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4i5YGrS - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Strategija plavog okeana" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Poleti se je z objavo predloga pobude za državni prostorski načrt začelo umeščanje v prostor drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Javna obravnava je končana, konec leta se pričakuje sklep vlade o pripravi prostorskega načrta, umeščanje v prostor pa naj bi se končalo leta 2028, ko je predvidena tudi končna odločitev investitorja. Javnost bo imela priložnost za pripombe še v nadaljnjem postopku. O tem, ali sta bili lokalna skupnost in regija enakovredno vključeni v začetek umeščanja v prostor, kakšne pripombe prihajajo od tam in kakšni so sploh predvideni posegi ob pripravi gradbišča za tako velikanski projekt, pa tudi, kako bodo upoštevane zahteve širše regije, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije Tine Ogorevc, predsednik posvetovalne komisije za projekt Jek2 pri Svetu regije Posavje Janez Kerin, župan Mestne občine Krško Miran Stanko, nekdanji župan Krškega

Neonacistički prosvjed ispred Parlamenta Novog Južnog Walesa potresao je i židovsku i multikulturalnu zajednicu Sydneyja. Državna vlada našla se na udaru kritika nakon što je otkriveno da se događaj održao uz odobrenje policije Novog Južnog Walesa. Pitanje koje se sada nameće je: Kako je moguće da je ovaj neonacistički prosvjed uopće odobren?

V Slovenski Bistrici od Ministrstva za zdravje zahtevajo, da tamkajšnji Zdravstveni dom znova umesti v načrtovano mrežo satelitskih urgentnih centrov po državi. Na Ministrstvu odgovarjajo, da je za občini Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice v načrtu skupni satelitski urgentni center, lokacijo pa morata določiti sami. Kako to komentirajo v omenjenih občinah? Pristojno ministrstvo sicer načrtuje 15 satelitskih urgentnih centrov v državi, med njimi pa nobenega na severovzhodu Slovenije. Kakšni so razlogi za to? Odgovore smo skali v Radijski tribuni.

Metini interni dokumenti još jednom otkrivaju deprimirajuće infomracije. Tijekom 2024. godine, čak 10% prihoda ostvareni su od oglasa povezanih s prijevarama. Meta je svakodnevno prikazivala rizične oglase koje godinama nije uspijevala učinkovito suzbiti. Unatoč tvrdnjama o "agresivnoj borbi" protiv prevara, pravila su ostala popustljiva, a reakcije spore.Kako epizoda ne može proći bez spominjanja umjetne inteligencije, tako smo pročali o jednoj ženi iz Kalifornije koja je pomoću ChatGPT-a i Perplexityja poništila svoj nalog za iseljenje i izbjegla velike kazne. AI joj je pomogao u otkrivanju proceduralnih pogrešaka, savjetovao o koracima i izrađivao odgovore za sud - zbog čega se pitamo trebaju li sada i odvjetnici strahovati._______________0:00 Uvod0:25 Meta zarađuje na lažnim oglasima, ali ih ne mogu ni prepoznati3:30 Meta kažnjava prevarante povisivanjem cijene oglašavanja6:25 Lako je ući u algoritam lažnih oglasa, a nekima kradu i identitet8:55 Google tuži kineske cyber kriminalce10:20 kriminalci prodavali svoju platformu phishing as a servise14:40 AI je došao u sudnicu i dobio parnicu!TOP i FLOP20:45 Coca Cola napravila ložu AI reklamu23:50 Chatbotovi dolaze u crkve26:06 Šišmiš dronovi?27:00 97% mladih koristi internet_______________

Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev? V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž

Piše Muanis Sinanović, bere Aleksander Golja. Petra Pogorevc je vsestranska gledališka delavka. Je dramaturginja, teoretičarka, nagrajena kritičarka, urednica teatrološke knjižne zbirke ter piska popularnih biografij o velikih slovenskih gledaliških ustvarjalcih – pokojnem Radku Poliču Racu in Jožici Avbelj. Iz njenega pisanja in zornih kotov, ki med drugim izražajo tudi zvesto posvečenost svojim gledališkim kolegom, je razvidno, da živi gledališče v žlahtnem klasičnem pomenu, kot pripadnica gledališke družine. Gibko v svojem angažmaju in intelektualnih pristopih, kjer je zmožna prehajati od lahkotnejših tem do trde teorije. Prav resna teorija in osebni angažma sta podstat knjige Gledališče in žalovanje : Uprizarjanje smrti kot izgube pripravljene na podlagi doktorske disertacije. Osebni angažma izhaja iz vprašanja ob dogodku, na katerem se je gledališka družina z gledališkimi sredstvi poslovila od umrlega igralca Jerneja Šugmana. Zastavilo se ji je eksistencialno vprašanje o zmožnosti gledališča, da se avtentično odzove ali uprizori smrt, in odgovarja s teoretskimi pristopi in kritiško analizo sodobnih gledaliških predstav uveljavljenih mednarodnih in domačih režiserjev. Delo zajema teatrologijo, antropologijo, psihologijo in filozofijo. Filozofsko se opira na vprašanje Alaina Badiouja o odnosu umetnosti dvajsetega stoletja do realnega. Kako daleč zmore in sme iti umetnost, če želi ohraniti svojo integriteto, pri poskusih zajeti realno, tisto, kar je bilo iz umetnosti poprej izločeno in izvrženo. Takšno soočenje z realnim se vselej spopada tudi z etičnimi vprašanji. Teh se Petra Pogorevc loteva nekonvencionalno in enako gibko kot je njen splošni gledališki angažma – z občutkom za nianse, kontekste, pomisleke, argumente naklonjenih in nenaklonjenih kritik. Vendarle pa se med tistimi bralci, ki gledališča ne živijo tako silovito ali imajo z njim zgolj občasne stike, vseeno lahko pojavi določen prepad. Prepad tega istega vprašanja o realnem, ki si ga manj uki opazovalci seveda zastavljajo na zunanji in popreproščen način, način razmisleka o pomenu »sodobne umetnosti« nasploh. V teh delih je pomembno, da si bralci ustvarimo podoben hermenevtični posluh, kot ga ima avtorica do strogo teatroloških vprašanj. Da je ta prepad mogoče dialoško premostiti, omogočajo številna poglavja, ki se ukvarjajo z odnosom do smrti danes in skozi zgodovino. Ta poglavja, ki jih že po naslovih lahko izsledimo v kazalu in jih lahko kdorkoli bere tudi izolirano od preostanka knjige, se ukvarjajo z vprašanji slehernika. Z vprašanji žalovanja in pomena smrti v naši kulturi oziroma kulturah na Zahodu, ki je na nenavaden način tako monokulturen kot multikulturen. V njih se lahko seznanimo s psihološkimi teorijami žalovanja in poti, ki nas je pripeljala do današnjega stanja. Avtorica jih včasih neočitno, nekoliko preskakujoče, a vselej smiselno vplete v obravnavo gledaliških predstav. Današnje stanje Petra Pogorevc lucidno umešča v postmoderni kontekst. Povežemo ga lahko z delno produktivno teologijo Johna Davida Caputa, ki pravi, da živimo v postsekularnem svetu. V svetu, kjer se magično mišljenje vrača ravno skozi tehnologije, ki omogočajo spektakel in ki v zavesti obujajo angelske sile, soprisotnost v prostoru in času in njuno relativnost. Prav sodobne tehnologije in družbena omrežja omogočajo, da se smrt vsaj na površinski ravni znova vrača v družbeno zavest, potem ko je bila v drugi polovici dvajsetega stoletja iz nje praktično izrinjena. Najbrž tudi, če dodamo, zaradi nastopa neoliberalizma, ki je slavil zgolj produktivnost in ekonomsko tekmovanje, nemoč, ki prinaša državi in posledično kapitalu stroške, pa je skušal izriniti iz obzorja. Zaključimo lahko, da se z vprašanjem realnega smrti na podoben način soočamo tako sleherniki kot gledališčniki. Delo bo ljubiteljem gledališča in teatrologom najbrž zanimivo že v osnovi, bralcem, ki jih zanimajo neleposlovne knjige resnega značaja in gledališču sicer niso tako posvečeni, pa predstavlja prijetno popestritev, med katero se lahko skozi občutljivo, a konceptualno dosledno pisavo, soočijo sami s seboj. In s svojim odnosom do sodobnega gledališča in umetnosti nasploh, ne glede na to, ali so jima naklonjeni ali ne.

Kako izgleda svakodnevica poznatih? Sa kim se druže, gde piju kafu, vole li da kuvaju, da li vežbaju, imaju li vremena za frizera ili kozmetičara… Otvorili su nam vrata i poveli nas u svoj svet. Upoznajte poznate - „Sa druge strane“. Autorka i urednica: Milica Rakanović

Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.

Poslanci koalicije s številnimi amandmaji nad Šutarjev zakon. Poslanka NSi Čadonič Špelič, čaka končno verzijo zakona.Kako preprečevati samomore, če jih uzakonjamo?Dosežen politični dogovor o proračunu Evropske unije za prihodnje leto.Maver o značilnostih najmlajše generacije politikov, ki jo med drugim predstavlja novi newyorški župan.Jubilej cerkvenih glasbenikov v Ljubljani zbral številne zborovodje, pevce in kantorje.V sklopu evropske prestolnice kulture simpozij o 800-letnici Frančiškovih bratov v Gorici.ŠPORT: Mikaeli Shiffrin zmaga na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark na Finskem.ŠPORT: Slovenski nogometaši danes s Kosovom za ohranitev upov za Svetovno prvenstvo.VREME: Popoldne bo večinoma oblačno, le na severovzhodu Slovenije bo še nekaj sonca.

This is “Easy Croatian” – a podcast brought to you by SBS Croatian and Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those who want to brush up on their Croatian. The news is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Kako sta se deček iz levega in deklica iz desnega brega našla na sredi reke. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Max Bollinger. Prevedla: Špela Pahor. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna se je po ukinitvi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja preoblikovala v delniško družbo. Proces statusnega preoblikovanja je zajel več kot 832.000 upravičencev. Kako lahko posameznik ugotovi, ali je upravičen do deleža? Kakšen rok je določen za posredovanje podatkov, potrebnih za izplačilo? Kako se opravi prenos delnic Vzajemne med družinskimi člani? Kako je z dedovanjem deleža Vzajemne? Ali je izplačilo deleža podvrženo plačilu dohodnine? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo Andrej Šercer, vodja oddelka za skladnost pri zavarovalnici Vzajemna. Vprašanja lahko zapišete na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi. V Xpertizi pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru. Poglavja: 00:32:42 Xpertiza z Ajdo Godec

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastPropaganda u Trećem rajhu nije bila prateći program, bila je režim.U njegovom središtu, Jozef Gebels, čovek koji je od politike napravio performans, a od svakodnevice pozornicu. Ministar propagande u nacističkoj Nemačkoj dizajnirao je način na koji ljudi osećaju, pamte i ponavljaju. Od kulta vođe i ritualizovanih govora do precizno tempiranih radijskih nastupa, bioskopskih žurnala i naslovnih strana, sve je služilo jednom cilju: da sumnja u Rajh ne postoji. Govorimo o moći (zlo)upotrebe masmedija i propagandi u službi zla.Istoričar Ivan Drljača i politikolog, stručnjak za komunikacije, Nikola Parun seciraju tu mašineriju koju je u pogon stavio ministar za nacionalno prosvetljenje i propagandu. Pratimo kako se formira neprijatelj, kako ponavljanje menja stvarnost, kako se humor kroti, jezik preformatira, a kultura potčinjava.Kako propaganda postaje infrastruktura svakodnevice? Kako se industrijalizuje obmana a državni aparat postaje mašina za manipulaciju emocijama i njihovo "disciplinovanje"? I kako se Nemačkoj uopšte desio Gebels, majstor propagande, koji se provincijskog intelektualca pretvorio u nezaobilaznog, svemoćnog partijskog stratega?Pre nego što je upoznao Hitlera, bio je kritičan prema nacizmu i čak flertovao sa levicom. Šta se to desilo prilikom njihovog susreta 1926. pa je doživeo prosvetljenje?Gebelsov uspon nije bio slučajan niti brz : u Berlinu je stvorio novi model političke borbe. Precizno je razumeo puls publike i neprekidno testirao šta radi na masi: od ritma govora, preko muzike, vizuelnog izraza na fotografijama i filmu do trenutka i načina podizanja tenzije i pravljenja euforije.Imao je sposobnost da ideologiju pretvori u emociju i da od svake jednostavne poruke napravi performans. Berlin mu je poslužio kao eksperimentalna laboratorija, a uspeh u osvajanju mase korišćenjem novina i radija otvorio mu je vrata do najvišeg vrha partije. Tu više nije bio samo propagandista i partijski agitator, postao je čovek koji definiše ton čitavog Trećeg Rajha.Bio je opsednut imidžom: od montaže fotografija i režiranja govora do kontrole svetla na mitinzima. Tako je režirao i mit o sebi.Privatno je vodio haotičan, dramatičan život , ispunjen preljubama, ljubomorom i dubokim emocionalnim potresima, a njegovi dnevnici otkrivaju čoveka rastrzanog između grandiozne slike o sebi i stalne potrebe da dobije Hitlerovo odobrenje.Do kraja rata ostao je fanatično odan, odbijajući svaku pomisao o predaji. Njegov kraj u bunkeru, zajedno sa porodicom, bio je poslednji čin iste propagandne logike koju je širio.Danas pričamo o načinu na koji je nacistička propaganda prodrla u svaku poru društva: u škole, novine, bioskope, muziku, porodicu, rituale, jezik, humor i svakodnevicu. Povlačimo pritom i liniju do savremenog sveta u kojem se propaganda više ne oslanja na megafone i filmske žurnale, već na algoritme, viralnost, instant emociju i medije koji dolaze do nas brže nego što umemo da postavimo pitanje o tome šta je zapravo istina.

Esop deluje tako, da lastnik proda delež zadrugi zaposlenih, odplačevanje odkupa pa poteka iz razpoložljivega denarnega toka podjetja. Zaposleni tako postanejo delničarji podjetja, v katerem delajo, in so lahko udeleženi v dobičku prek izplačila dividend. Ne delajo več le za plačo, ampak tudi za dobiček, ki se pošteno deli mednje. Njihov finančni vložek je omejen na 300 evrov, njihova odgovornost pa veliko večja – gre za zavezo pripadnosti, učinkovitosti in soodločanja. Kaj ta model dejansko pomeni, kako se razlikuje od menedžerskih odkupov in zakaj so prvi kandidati zanj prav družinska podjetja z izzivi nasledstva? Kako je mogoče, da podjetje odkupi samo sebe prek denarnega toka? In zakaj je pri tem finančna pismenost zaposlenih ključna? V epizodi razčlenimo, kako deluje inkluzivni kapitalizem v praksi, kje se je model v tujini izkazal in kaj bi lahko pomenil za slovenski trg dela ter lastništva v naslednjem desetletju. Pred mikrofonom: Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo O tem smo podrobneje pisali v članku https://money-how.si/blog/poleg-place-v-prihodnje-se-dividende-iz-solastnistva/ V tokratni epizodi boste slišali*: 00:00 – Uvod: zakaj Esop ni samo­upravljanje, ampak inkluzivni kapitalizem 03:20 – Kako je nastal zakon in zakaj ime »lastniška zadruga delavcev« zavaja 06:00 – Kaj je Esop in kako deluje mehanizem odkupa prek denarnega toka 08:30 – Od kod ideja: Louis Kelso in ameriški koreni modela 10:00 – Zakaj lastniki razmišljajo o prenosu lastništva na zaposlene 15:40 – Kaj v praksi pomeni vključevanje zaposlenih v lastništvo 21:00 – Davčna logika: zakaj država model spodbuja 23:30 – Esop ni menedžerski odkup: ključne razlike 29:00 – Primeri iz prakse: kako to deluje v ZDA in v Evropi 33:00 – Slovenski primeri in potencialni kandidati (Akrapovič, Dewesoft, družinska podjetja) 36:30 – Kdo odloča: vloga zadrug in upravnih odborov 39:00 – Kako se določa vrednost deleža in kdaj pride do izplačil 42:00 – Finančna pismenost kot pogoj za uspeh 45:00 – Zakaj bi Esop lahko povečal produktivnost in zadržal kadre *ustvarjeno z umetno inteligenco ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Tužilaštvo BiH proslijedilo prijave protiv Milorada Dodika zbog njegovih spornih izjava tužilaštvu u Istočnom Sarajevu. Kako kineski migranti koriste zapadnobalkansku rutu ka Zapadu. Donosimo i priču o rudniku Bistrica kod Prijedora koji je dobio ekološku dozvolu šest mjeseci nakon zatvaranja.

Sve više ljudi u Australiji suočava se s problemima plodnosti, pa raste potražnja za doniranim jajnim ćelijama. Ali potražnja daleko nadmašuje njihovu dostupnost, pa stručnjaci sada tvrde da bi Australija trebala razmotriti promjenu pravila o doniranju jajnih ćelija. "U situaciji u kojoj svi dobijaju novac – ljekar, klinika, pacijent plaća znatnu sumu – jedina osoba koja ne dobija nikakvu nadoknadu je žena koja zapravo obavlja sav posao – donira jajne ćelije. I to jednostavno nije pravedno.", kaže dr Karin Hammarberg sa Fakulteta javnog zdravstva Univerziteta Monash.

Ustno zdravje je tesno povezano s splošnim zdravjem, zato nanj ne smemo pozabiti. Kako pogosto si moramo umivati zobe, zakaj je zobna nitka nepogrešljiv pripomoček pri tem in kako pomembna je za zdravje zob naša prehrana? Kako izbrati pravo zobno ščetko in zobno pasto? Kakšne vse so lahko posledice neustrezne ustne higiene in kako jih rešujemo? Na vse to bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal gost, zobozdravnik Marko Novak. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi.

Tragični dogodek v Novem mestu je domačo politiko nedvomno pahnil v povsem nove razsežnosti spopada pred spomladanskimi volitvami. Romska problematika je potisnila v ozadje številne druge teme, nenazadnje zato, ker namerava vladna koalicija poseči po marsičem, čemur se je v tem mandatu doslej dosledno izmikala. Kako se na volitve odpravljata leva in desna stran, kaj lahko prinesejo novi igralci in ali bo sestavljanje prihodnje vlade izjemno težavno? Odgovore bomo iskali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Samo Uhan; dr. Dejan Verčič; dr. Miro Haček. Avtor oddaje Tomaž Celestina.

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu Odkar so Združene države pred 80 leti na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska raketna kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratni Intelekti se bomo pogovarjali o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi

Današnje gošće pomažu drugima: da upoznaju svoju kožu i kreiraju personalizovanu skincare rutinuda pronađu osećaj sigurnosti u svom teluda postanu virtuelni asistentida pronađu posao po svojoj merida nauče da sviraju klavirsa hormonalnim zdravljemkroz psihoterapijuZajedničko im je to što su otkrile svoju svrhu i pretvorile je u biznis koji menja i njihove živote i živote ljudi s kojima rade!Pozivam te da nam se pridružiš u Biznis bazihttps://forms.gle/kjcU2Pu65XnKSQZz8GOŠĆEMarija https://youtube.com/@tvojprofesorklaviraAnđela https://youtube.com/@nadji.novi.posaoNataša https://youtube.com/@NatasaSredojevicAndrijana https://www.instagram.com/andrijana__simovicAzra https://www.youtube.com/@azracericdervic_psihoterapeutMirna https://www.instagram.com/cvit.skincare/ Sandra https://www.instagram.com/sandra.marokel/

Današće gošće pomažu drugima:- kroz telesnu i partnersku psihoterapiju- da napišu svoju knjigu i ispričaju svoju priču- da bolje razumeju sebe i pokažu autentičnost- da prođu kroz trudnoću i rađanje na najlepši mogući način- da dođu do svojih idealnih klijenata preko InstagramaPozivam te da nam se pridružiš u Biznis bazihttps://forms.gle/kjcU2Pu65XnKSQZz8GOŠĆEDragana O  https://www.instagram.com/dragana.media/Dragana J https://youtube.com/@porodjajkakavzelimIvana M https://www.instagram.com/studio_za_kreativno_pisanjeTijana M https://www.instagram.com/tijana.maric.pisacVesna K https://www.instagram.com/drvesna.karin/Ivana A https://youtube.com/@ivanaacimovic_

Mladen Sekularac nekada najveci talenat Jugoslavije i Evrope novi je gost Jao Mile podcast-a.Kako je izgledala karijera iz njegovog ugla i koje su se sve prepreke javljale na tom putu imate prilike cuti u dva sata razgovora.00:00:00 Uvod00:01:30 Gde i sta radis?00:16:20 Dnevna kosarka00:23:50 Odrastanje00:31:00 FMP00:45:31 Pritisak i ocekivanja00:48:20 Odlazak za ameriku01:00:20 Mentalni momenat01:06:55 Belgija01:14:11 Penzija01:21:10 Naslednik01:27:50 Najtezi protivnik01:34:40 Najtezi momenat01:36:40 Benefiti kosarke01:39:50 Savet za mlade01:45:30 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Mladen ŠekularacDatum:  5.novembar 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #mladensekularac #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Zdravo. Epizodo začnemo s predvolilnimi temami, kot so božičnica, regres, november in veselje do dela. Izvemo, da je za uspeh na delovnem mestu bistveno predvsem veselje do dela. Ko obdelamo litostrojske štrajke v 90-ih, skočimo k ortodoksnim martinovalcem in napovemo našo bodočo selitev v klet na Trstenjakovo. Namesto na Komodo se preselimo v Rim, kjer najdemo zlata (sveta) vrata. Tam ti odpustijo vse grehe, še posebej, če še nisi krščen. Spoznamo tudi megapoda, letečo kuro, ki ne želi sedeti na jajcih. Douglas pove, da rad programira, čeprav traja programiranje precej dlje, kot če bi stvari izračunal "na peš". Ampak saj veste: važno je predvsem veselje do dela!

Madžarska je včeraj dosegla enoletni izvzem iz ameriških sankcij glede dobave ruske nafte. Kot zatrjuje ameriški predsednik Donald Trump, se je za to odločil, ker Madžarska nima pristanišč in je zato v težavnem položaju, v nasprotju z drugmih evropskimi državami, ki imajo dostop do morja. Druge teme: - Na Hrvaškem protesti po ukrepanju v zvezi z ustaško obarvanimi incidenti - Ortopedi v prihodnosti pričakujejo veliko vlogo umetne inteligence pri operacijah in zdravljenju - Kako bo na delo policistov ob martinovanju vplivala odločitev ustavnega sodišča o alkotestih?

Vabljeni k poslušanju nogometne epizode, v kateri gostimo Tineta Zupana. Osem let je športni direktor Brinja, ki trka na vrata Prve lige, v pokalu pa je presenetljivo izločilo Maribor. Kako ocenjuje organsko rast kluba? Kako realno je igranje med elito? Že vrsto let pa komentira angleški nogomet, ki je po prestopu Benjamina Šeška v Man Utd zdaj še bolj pod lupo pozornosti slovenske javnosti.

Pravna stroka z zaskrbljenostjo spremlja napovedane ukrepe v okviru t. i. Šutarjevega zakona, kot so širitev policijskih pooblastil, morebitne dodatne možnosti vstopa v zasebne prostore brez sodne odredbe, izvajanje racij in snemanje na območjih, ki jih vlada opredeljuje za varnostno tvegana. Bi lahko pomenili korak k povečanju državnega nadzora vseh ljudi? Ali zmanjšujejo vlogo sodnega nadzora, ki je eden ključnih varovalnih mehanizmov proti zlorabi oblasti? Kako povrniti zaupanje v ustanove pravne in socialne države? Je primanjkljaj na področju integracijskih politik socialne države mogoče kompenzirati s kaznovalno politiko?

Tako pravi dolgoletni borznik Zlatko Turkovic, avtor knjige Modri investitor - praktični primeri. Obrestne mere bodo narekovale tempo dogajanja, zloma zato ni na vidiku. "Nihajem od 10 do 15 odstotkov ne dajem večje pozornosti," pravi Turkovic. Dnevna nihanja tečajev so v tej fazi cikla bolj hrup kot signal. Trg se odziva na stavke, ton glasu in celo mimiko šefa ameriške centralne banke Jeroma Powlla, a resni premiki prihajajo s spremembo stroška kapitala. Če denar postopno postaja cenejši, se lahko tudi začasni strah razpusti precej hitreje, kot bi si mislili. To pa ne pomeni, da je kupovanje padcev (buy the dip) univerzalna strategija. V takih okoljih se razlike med izvrstnimi, dobrimi in slabimi podjetji samo še bolj razkrijejo, pravi Turkovic. V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 – Uvod (napoved epizode) 05:34 – Popravek na trgih: korekcija ali začetek medveda? 09:12 – Zakaj "do zloma ne bo prišlo" 12:08 – Obrestne mere kot ključni signal, ne tečaji 15:46 – Buy the dip: kdaj ima smisel in kdaj ne 20:10 – Izvrstna vs dobra vs slaba podjetja (kako jih razlikovati) 24:18 – Buffettov rekordni kup denarja (382 milijard) – zakaj čaka? 28:52 – Buffett kupuje podjetja, ne delnic: kaj to pomeni za male vlagatelje 32:37 – Mr. Market: gospod Trg in psihologija vlagateljev 36:49 – Buffettov indikator: kako brati razmerje med trgom in BDP 41:15 – Koncentriran portfelj 46:10 – Ko Buffett ravna kontra trgu 51:42 – Kako vlagatelj ohrani mirno glavo, ko trg paničari 55:58 – Nepremičnine so za tiste, ki želijo spati ponoči 1:09:00 – Recept za dolg zakon Prednovoletni dogodek: Spopad bikov in medvedov - 4.decembra https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Osvetlitev notranjih prostorov ni le stvar estetike – vpliva na naše počutje, zdravje in storilnost. A kakšna naj bo v kuhinji, kjer potrebujemo energijo in zbranost, ter kakšna v spalnici, kjer želimo mir in sprostitev? Kako zasnovati razsvetljavo v bivalnem prostoru, kjer izkoristek dnevne svetlobe ni najboljši? Sogovornik: bo Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo izvajanje dolgotrajne oskrbe v praksi. S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Kaj pa doplačila in kaj bo ugodneje, po novem ali po starem? Kdaj bodo začeli izvajati dolgotrajno oskrbo na domu, ki je za zdaj samo mrtva črka na papirju? In kako bo s pravico do denarnega izplačila? Kako do pravic, kdaj bodo v celoti zaživele v praksi? Avtorica Alenka Terlep.

Tomislav Šunjka gost je Vladimira Stankovića u 194. epizodi podkasta Biznis priče.

Marija Matokanović, stručnjakinja za digitalne proizvode, odlučila je odgovoriti na potrebu koju je primijetila u svome domu i obrazovanju. Nakon što su njezina djeca iskazala interes za tehnologiju i umjetnu inteligenciju, napravila je slikovnicu koja jednostavno i razumljivo govori o umjetnoj inteligenciji.Nastala slikovnica pod naslovom Mala škola umjetne inteligencije, namijenjena djeci od pet godina nadalje, ali i roditeljima i odgojiteljima s ciljem da se pojmovi vezani uz umjetnu inteligenciju približe na razumljiv način._______________0:00 Predstavljamo slikovnicu o AI-u!5:50 Kako Marija uči svoju djecu o AI-u?10:52 Hoćemo li braniti AI djeco kao mobitele?16:10 Kakav će bit odnos djece prema AI-ju?19:30 Ljudi će možda tražiti prijatelje u AI-u?23:50 Ovo su savjeti za roditelje...25:00 Amazon podijelio 14.000 otkaza35:10 TOP i FLOP35:20 YouTube će dijeliti otkaze!38:15 Jesmo li u AI Bubbleu?42:40 Mlaki top za užasan tjedan_______________

Kako izgleda kad humor postane profesija, a improvizacija životni stil? 342. epizoda Pojačala donosi opušten, iskren i često duhovit razgovor Ivana sa Dejanom Ćirjakovićem – glumcem, muzičarem i jednim od autora kultne serije „Državni posao“. Kroz priču koja teče gotovo kao kafanski razgovor, Ćirjaković otkriva svoje detinjstvo u Novom Sadu, mladost obeleženu muzikom, sportom i ranim devedesetima, kao i put od bubnjara i zaljubljenika u džez do televizijskog scenariste i glumca. U epizodi se prepliću anegdote o odrastanju, svirkama i bendovima, iskustvima iz „Noćne smene“ i „Državnog posla“, ali i šira razmišljanja o umetnosti, radu, humoru i prolaznosti popularnosti. Ivan i Ćirjaković ne razgovaraju samo o karijeri, već i o vremenu koje ih je oblikovalo, prijateljstvima, upornosti i autentičnosti u stvaranju. Umesto klasične biografije, epizoda deluje kao topla retrospektiva jednog života ispunjenog stvaralaštvom, improvizacijom i upornim pokušajima da se ostane svoj i u muzici, i u humoru, i u životu. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Školski dani - Srednjoškolski dani i muzika - Biranje pravca - Ozbiljniji ulazak u muziku - Instrumentalna i eksperimentalna muzika - Noćna smena šou - Velika Srbija - Državni posao - Likovi i gosti - Državni posao predstave - Drugi formati - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4oNXgEz Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Depresija više nije samo medicinski termin, često postaje etiketa, identitet, pa čak i “uloga” kroz koju ljudi počinju da posmatraju sebe. Psihijatar Milutin Kostić i psihoterapeut Milan Damjanac razgovaraju o tome kako je došlo do toga da depresija, iz kliničke dijagnoze, preraste u način na koji se pojedinci predstavljaju drugima i doživljavaju sopstveni život, u zamenu za identitet. Zašto je depresija danas toliko "normalizovana“, a istovremeno i pogrešno shvaćena? Gde je granica između trajne tuge, lošeg perioda i mentalnog poremećaja koji zahteva stručnu pomoć? Šta nam govore savremena istraživanja o biološkim, socijalnim i psihološkim faktorima rizika? I kako društvo, mediji, pa i digitalna kultura utiču na to da se sve češće identifikujemo kroz dijagnozu? Kako je i kada tuga nestala iz rečnika? Više niko nije tužan, svi su depresivni. Da li sam ja depresivan ili tužan, ili možda samo pokušavam da pronađem ko sam? Ako ste se ikada to zapitali, na pravom ste mestu. Promena je prirodna, baš kao i voda koja pronalazi svoj tok. U trenutku kada nam se čini da nas identitet "depresivne osobe“ zarobljava, važno je da znamo: naše emocije su sklone promeni, a sa njima i mi.

+Trka vellike pobede, velikih vožnji, velikih kontroverzi i kazni samo za neke...+Da li smo u igrici ili u stvarnom svetu F1?+Virtualno vozilo bezbednosti bilo potrebno ili ne?-----------------OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

U novoj, pomalo haotičnoj epizodi Njuz Podkasta, odajemo počast studentima koji pešače od Novog Pazara do Novog Sada i analiziramo sve pokušaje vlasti da ih u tome spreče - od medijskih spinova do policijskih patrola. Bavimo se i misterijom nedelje: šta se zaista dogodilo u Ćacilendu? Da li je požar bio slučajan ili savršeno tempiran da zaseni rezoluciju Evropskog parlamenta? Ko je pucao, ko je ranjen, a ko je sve režirao? Pretresamo i najnovije "stručne" analize predsednika Vučića o ruskom leku za rak i njegovoj ceni od 100.000 evra, kao i izjavu Sandre Božić o potrebi da se visoko obrazovanje "sruši do temelja". Za kraj, otkrivamo kako je Dušan Borković, naš proslavljeni automobilista, od grada Pančeva dobio 10 miliona evra i zašto se mi i dalje molimo za YouTube plaketu. ⏰ Iskreno: Treba nam ta Plaketa! Ne da bi nam bio bolji biznis, nego da bi bili kul pred našom decom. Nemojte da nas terate da budemo najnevažniji YouTube kanal u istoriji Srbije! Svi imaju Plaketu! Pokažite milost: Pritisnite SUBSCRIBE i lajkujte – inače ćemo misliti da ste ljubomorni jer smo bili pozvani da budemo svedoci saradnici na konferenciji. Naslovna fotka: Screenshot/RTV Mag

+Ko je Ana? Kako je počela?+Ducati Srbija pruža podršku.+Pridružite se i vi i podržite Anu - https://kolnookov.com/#podrzi---OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

+Loša godina Pecca Bagnaije se nastavlja - i kada je brz - pehovi.+Moreira poveu u šampionatu Moto 2 klase+Novi pobednik u Moto 3 - Tayo FurusatoUKOLIKO STE RASPOLOŽENI I DOPADA VAM SE ŠTA RADIMO, ZNAČI NAM SVAKI VID PODRŠKE

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Prevencija padova nije jednostavna, posebno kada je jezik prepreka svjesnosti o riziku. Ali u Perthu, dva kineska univerzitetska studenta pretvaraju taj izazov u promjenu, koristeći svoju kulturu i saosjećanje kako bi zaštitili neke od najranjivijih.