Podcasts about Kako

U svetu softvera, grešku rešavate jednostavnim patch-om. Ali kada razvijate hardver, svaka greška koju pronađete pre proizvodnje je besplatna, dok ona koju otkrijete tek na gotovom čipu košta milione dolara i mesece bačenog vremena. Kako izgleda raditi u industriji gde pravo na grešku praktično ne postoji? U trećoj epizodi Pojačalo specijala Next Silicon, Ivan razgovara sa Vladimirom Miloševićem, liderom tima za verifikaciju hardvera u ovoj kompaniji. Kroz razgovor otkrivamo fascinantan i kompleksan svet razvoja čipova - od početne ideje i arhitekture, preko rigoroznog testiranja pre proizvodnje, pa sve do finalne fizičke realizacije. Vladimir objašnjava zašto je verifikacija presudan korak u industriji gde je svaka greška izuzetno skupa i demistifikuje činjenicu da je Srbija, sa svojim centrima u Beogradu, Novom Sadu i Nišu, postala ozbiljan globalni "powerhouse" za razvoj najsavremenijeg hardvera. Fokus priče je na revolucionarnoj tehnologiji koju razvija Next Silicon, posebno na njihovom „Maverick 2“ čipu koji menja pravila igre u svetu superračunara i high-performance computinga (HPC). Saznaćete kako izgleda inženjerska avantura kreiranja hardvera koji se dinamički prilagođava softveru, rešavajući probleme energetske efikasnosti i brzine koje tradicionalni procesori (CPU i GPU) ne mogu da savladaju. Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4cNdB9T Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva.

Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)

Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana Sandi Markovič nas popelje med 200 igralnih avtomatov, igralne mize in nočno ekipo, ki dela od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Kakšna pravila veljajo za goste, kako poteka usposabljanje krupjejev in kaj prinese dvajset let nočnega dela? Opozorilo: V oddaji govorimo o nočnem delu v igralnici in igrah na srečo. Če tematika v vas sproža neprijetne občutke in stisko, povezano z zasvojenostjo, podporo poiščite pri pristojnih strokovnih službah.

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Nekoč je živel bogat in ošaben graščak … Pripoveduje: Boris Kralj. Ukrajinska pravljica. Prevod: Boža Novak. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

✓ Kako savladati strah? ✓ Kakve rizike preuzimaju lekari? ✓ Zašto su igrani filmovi bliži istini od dokumentarnih?Special Guest: Ivana Milojević.

Društvenim mrežama proširile su se glasine o “čistki” u Googleu Hrvatska i otkazu direktoru, no iz Googlea su to službeno demantirali i naglasili da tvrtka i dalje održava značajnu prisutnost u Zagrebu kao inženjerskom središtu. Ipak, nisu precizirali koje su točno “predložene promjene”, tek su naknadno poručili da su zahvatile vrlo mali broj pozicija i da ne komentiraju situaciju po pojedinim odjelima.Neslužbeni izvori, s druge strane, tvrde da je pogođen prodajni tim za Google Ads u regiji Adriatics, uključujući i dugogodišnjeg regionalnog direktora, što se uklapa u širi globalni trend rezova u oglašavanju i prodaji oglasa. Istovremeno, zagrebački ured ostaje relevantan kroz inženjerske aktivnosti i zapošljavanje AI i software inženjera, što sugerira da se ne radi o gašenju Googlea u Hrvatskoj, već o restrukturiranju određenih poslovnih funkcija. Zagrebali smo ispod površine ove priče, ali ujedno stavili ju u širi i globaln kontekst._______________0:00 Uvod0:40 Google napravio "čistku" u Hrvatskoj4:15 Google "restrukturira" urede po cijeloj Europi?8:20 30.000 ljudi dobilo je otkaz u prvom mjesecu globalno15:00 Meta optužena da su namjerno napravili algoritam koji izaziva ovisnostTOP i FLOP23:50 Američki State Department želi informirati Europljane što naše Vlade zataškavaju28:00 Hollywood se naljutio na AI30:12 Kako je policija uhvatila pronašla autore deepfake sadržaja32:50 Farseer osigurao 7,2 milijuna dolara_______________

Dr. Peter Millonig je uspešen poslovnež. Dolgo je deloval med Evropo in Združenimi državami Amerike. Hkrati pa je tudi izpričan kristjan -katoličan, ki je napisal tri knjige s skupnim naslovom »Zasidran v veri – Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga."

Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V minulih letih se je ta model zamajal. Nemčija izgublja industrijo. Kako to občutijo v Kölnu? Po odgovore se je odpravila berlinska dopisnica Maja Derčar.

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?Dr. Maša Jazbec je robotičarka, umetnica in raziskovalka. Opisuje neverjeten napredek v robotiki: “Za to, da smo robota nekaj naučili, smo včasih potrebovali en mesec. Danes je to mogoče tudi v eni uri. Je pa tehnologija še zelo draga.” Zapiski: Maša Jazbec priporoča branje znanstvene fantastike in knjige avtorjev: Isaaca Asimova in Kate Darling Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:03:17 Zakaj humanoidni roboti? 00:05:18 Robot MAX v Sloveniji 00:07:34 Izzivi finomehanike in zlaganje perila 00:09:08 Boston Dynamics in "atletska inteligenca" 00:14:05 Varnost in zasebnost v naših domovih 00:17:30 Kako se roboti učijo? 00:22:50 Fizična varnost in odgovornost 00:30:45 Cena in prihodnost humanoidnih robotov 00:33:14 Avtonomija in baterije

Vsaka šola nekaj stane! Pripoveduje: Boris Kralj. Napisala: Karolina Kolmanič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.

Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihičnih zlorab, vsaka peta doživlja tudi fizično nasilje, opozarjajo pri Društvu SOS telefon, eni od nevladnih organizacij, ki žrtvam pomaga na poti iz nasilja. Čeprav je načeloma področje pomoči tovrstnim žrtvam zakonodajno urejeno, pa je 67 umorov žensk v okoliščinah, povezanih z družinskim ali partnerskim nasiljem, umrlih med letoma 2014 in 2024, opomin, da nekatere žrtve ne dobijo pravočasnega in ustreznega odziva sistema. Kako nasilje deluje na žrtev in kakšne so sistemske prepreke, ki morda otežujejo iskanje pomoči in izhoda iz nasilja, smo govorili s svetovalko SOS telefona za pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. Tem je lahko v pomoč tudi knjiga z naslovom V njeni koži, zbirka zgodb žensk, ki so zapustile nasilni odnos. Knjiga je brezplačno dostopna na spletni strani društva, kmalu pa bo dostopna tudi kot zvočnica.

Congratulations! You're still in the running to become America's Next Top Model! Kdo v dvatisočih ni redno poslušal teh besed iz ust Tyre Banks? Tyre, ki smo ji jedli z roke. Dokler se v zadnjih letih mehurček ni dokončno razpočil. Se še kdo vpraša, kako smo lahko to gledali???

Samopouzdanje je ključ između želja i stvarnog života.Saznaj kako ga izgraditi i krenuti putem koji vodi do ispunjenosti i mira sa sobom.Klikni na link u opisu i saznaj više o programu samopouzdanja.Link za prijavu: https://forms.gle/XCSWtM8TEJ55QrKi9

Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sam ali sama postavi diagnozo. A kaj je resnično ADHD? Zakaj je samodiagnosticiranje lahko nevarno? Kako strokovnjaki postavijo diagnozo odraslim pacientom? Za odgovore smo v Maribor poklicali klinično psihologinjo Taro Klun z Oddelka za psihiatrijo tamkajšnjega Kliničnega centra. Članek o ADHD v Zdravniškem vestniku TUKAJ Foto: Tara Klun/ osebni arhiv Tare Klun

"Dok svet priča o ChatGPT-ju, mi otkrivamo hardversku revoluciju iz Beograda koja omogućava da AI uopšte postoji, i to 20 puta brže od svega što ste videli.“ U drugoj epizodi serijala Pojačalo specijala u saradnji sa kompanijom Next Sillicon, Ivan razgovara sa Markom Skakunom, AI Team Leadom u njihovoj beogradskoj kancelariji, o revoluciji u svetu veštačke inteligencije i hardvera koji je pokreće. Marko pruža detaljan istorijski pregled evolucije kompjuterske snage – od generičkih CPU-ova, preko specijalizovanih GPU-ova, pa sve do ultra-efikasnih ASIC čipova. Kroz razgovor se prati i razvoj samog AI-ja, od ranih neuronskih mreža i kompjuterske vizije do "Transformer" arhitekture i "Scaling Laws" fenomena koji su omogućili pojavu masivnih jezičkih modela poput ChatGPT-ja, fundamentalno menjajući zahteve koje postavljamo pred hardver. U drugom delu, fokus se prebacuje na jedinstveni pristup koji NextSilicon primenjuje kako bi odgovorio na ove izazove. Marko detaljno objašnjava inovativnu "dataflow" arhitekturu koja se fundamentalno razlikuje od tradicionalnih rešenja, omogućavajući hardveru da bude fleksibilan, adaptivan i energetski efikasniji. Poseban akcenat je stavljen na beogradsku kancelariju, koja nije samo podrška, već ključni razvojni centar gde timovi rade na najnaprednijim aspektima tehnologije – od dizajna čipa do AI kompajlera. Kroz Markovu ličnu priču, saznajemo zašto je rad na ovakvim "cutting-edge" projektima u Srbiji postao ne samo moguć, već i izuzetno privlačan za vrhunske svetske stručnjake. Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4kGroRD Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

U 225. epizodi Njuz PODkasta analiziramo nedelju u kojoj je kultura dobila po potiljku. Kako je proslava dva veka Matice srpske postala poligon za batinaše sa kapuljačama? Pričamo o susretu studenta Vukašina i njegovog profesora koji je postao simbol moralnog pada "elite", o policiji koja čuva nasilnike i Viber grupama na kojima se deli fond reči na jedne i druge. Dok se Aleksandar Vučić u Indiji bavi veštačkom inteligencijom (iako je Chat GPT skandal otkrio da mu program pišu roboti), naše Kobre u Dubaiju zauzimaju 46. mesto. Tu je i novi spomenik Palmi u Jagodini koji prkosi zakonima fizike i morala, intervju Nine Šrot koji je srušio "ekonomskog tigra" i legendarni izveštaj iz Uba gde su svi domaći, osim onih iz Šapca.

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

U trenutku kada se politička retorika u Australiji sve više pomiče prema modelu “blage asimilacije” i kada se pojavljuju upozorenja o “multikulturalizmu koji je skrenuo s tračnica”, donosimo sjećanje Vladimira Lušića o pojavi multikulturalizma koji je doveo do osnivanja SBS-a. Lušić se prisjeća političkog konteksta nakon Vijetnamskog rata, prijelaza s asimilacijske politike na multikulturalizam, ali i borbe za samostalnost hrvatskog jezika u tom okviru.

Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let? Ob vseh medijskih podobah multimilijarderjev in njihovega razkošnega načina življenja je danes vsakomur jasno, da na svetu obstajajo posamezniki, ki zaradi svojega bogastva živijo življenja, ki so od naših oddaljena svetlobna leta. In vendar vse unikatne obleke, torbice in nakit, graščine z bazeni, zasebna letala, megalomanske poletne hišice na zasebnih otokih in bombastična poročna slavja, ki se bleščijo s fotografij novic pod rubriko »znani«, niti približno ne zarisujejo resnično vesoljskih dimenzij premoženja, ki si ga danes lastijo najbogatejši. Še več, če se ozremo na številke ocen njihovega premoženja, nam hitro postane jasno, da so čutno dojemljivi izrazi njihovega bogastva le drobtinica vsega, kar si ti ljudje dejansko lastijo. Kako si torej predstavljati okrog 850 milijard dolarjev najbogatejšega zemljana Elona Muska, dobrih 250 milijard dolarjev Larrya Pagea ali še vedno krepko čez 200 milijard Sergeya Brina, Marka Zuckerberga, Jeffa Bezosa in Larrya Ellisona? Koliko so te sicer hitro spreminjajoče se številke, ki valujejo v skladu s spreminjanjem borznih vrednosti podjetij, sploh nekaj, kar smo si zmožni zamisliti? Ter kako smo prispeli do situacije, v kateri ima 12 najbogatejših enako premoženja kot revnejša polovica človeštva in lahko s svojim bogastvom ne le kupijo prav vse, kar si morejo zamisliti, ampak uveljavljajo tudi svojo politično moč ter krojijo naša življenja? To so nekatera od vprašanj, ki se jim posvečamo v tokratni Intelekti. Gostje so dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Neven Borak, docent na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo dr. Tej Gonza ter kognitivni znanstvenik dr. Florian Klauser. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Najbogatejši zemljan Elon Musk v Ovalni pisarni v Beli hiši, Wikipedija, javna last

Pozor, vlagatelji! Vse, kar morate vedeti o davkih tik pred oddajo napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala. Kdo mora oddati napoved in kdo ne? Kaj, če zamudim? Kakšne so kazni? Ali finančna uprava ve, koliko dividend ali kapitalskega dobička sem ustvaril v preteklem letu? Kako lahko optimiziram davke? Pred mikrofonom: Ivan Kranjec, odvetnik in davčni strokovnjak v podjetju CMS ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 19. februar 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ KNJIGA: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ ___________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Šta se desi kada naš balkanski 'lako ćemo' mentalitet udari u zid nemačke discipline i organizacije?

Iskoristili smo malo duži boravak ekipe Dubaija u Beogradu za razgovor sa njihovim trenerom, Juricom Golemcem. Iako je intervju bio kratak, dotakli smo se ključnih tema. Užvajte u razgovoru!00:00:00 Uvod00:02:40 Duplo kolo u EL00:06:00 Bez emocija u kosarci00:11:30 11 kola do kraja00:16:00 Kako se gradi klub/tim od 000:20:20 Tvoj trenerski profil00:27:30 Odluka da postanes trener00:30:00 Sezona 13/14 Cibina00:33:50 Koga vidis na F400:35:10 NBA Evropa00:36:20 Uzori00:38:00 Najteži protivnik00:39:10 Najveći talenat00:41:20 Šta ti je košarka donela?00:42:00 Savet za mlade00:42:50 5orka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Jurica Golemac Datum: 11. februar  2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #juricagolemac #dubai  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Dr Irena Đorđević je koordinator tima lekara i terapeuta u ordinaciji “Libertas”.Specijalista je psihijatrije i psihoterapeut u oblasti Transakcione analize, gostujući edukator “TA centra” i supervizor u istoj oblasti. Takođe je i sudski veštak u oblasti psihijatrije._______________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Podsećamo vas da je počela sa radom i naša prodavnica na internetu:

Kako nastanejo sanje ... Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Daniel Hevier. Prevedla: Barbara Šterbenc Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Send a textNesigurnosti ne nestaju zato što ih ignorišemo.Niti zato što ih „lijepo upakujemo“ i glumimo samopouzdanje.U ovoj epizodi pričam o tome zašto je prvi korak u prevazilaženju nesigurnosti to da ih uopšte priznamo.Mnogi ljudi grade čitave životne strategije kako da sakriju svoje nesigurnosti, kako da djeluju sigurno, snažno ili nedodirljivo, dok iznutra ostaju zaglavljeni.Ako te ova tema dotiče, ovaj video je poziv da prestaneš čekati da „budeš spreman/na“ i da počneš graditi sigurnost kroz praksu.Upis na NLP Practitioner je u toku. Sve informacije: https://martinadjokic.com/edukacija/nlp-practitioner/

Današnje gošće kroz svoj biznis pomažu drugim ženama da:•⁠ ⁠pronađu partnera za brak preko Tindera•⁠ ⁠prođu lakše kroz period razvoda•⁠ ⁠izgrade onlajn biznis kao medicinari•⁠ ⁠se emocionalno povežu sa svojom decom•⁠ ⁠izgrade karijru u interior dizajn industrijiNjihov kontakt:Jelena https://www.instagram.com/tinder.za.brak/Zdravka https://www.instagram.com/zmaj.ke/Tamara https://www.tamaraspasich.com/Mirta https://www.instagram.com/moj_svijet_odgoja/Nela https://www.instagram.com/nelajankovic/Prijava za februarsku ponudu: https://jovanamiljanovic.substack.com/p/februarska-ponuda-je-otvorena-za?r=47zf10&utm_campaign=post&utm_medium=web%E2%81%A0&triedRedirect=truePrijava za membership "Maštarenje": https://jovanamiljanovic.substack.com/p/membership-je-otvoren-za-upis?r=47zf10&utm_campaign=post&utm_medium=web%E2%81%A0&triedRedirect=truePrijava za Biznis bazu: https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Vrijeme je da tvoj biznis prestane biti tvoj najveći izvor stresa i postane tvoj najveći saveznik. Izmjeri svoje sabotere na linku i preuzmi kontrolu u svoje ruke.https://saraperanic.com/saboterometar-alat-za-poduzetnicki-razvoj/U ovoj epizodi otvaram temu o kojoj pričam već sedam godina, a to je nevidljiva, ali neraskidiva veza koju imaju tvoj osobni razvoj i tvoj poslovni razvoj. Primjećujem da mnogi izvrsni poduzetnici i dalje gledaju na svoj biznis izolirano od vlastite nutrine, pripisujući kaos, umor i premale prihode isključivo tržištu ili branši. Kroz svoj rad želim ti pokazati kako tvoj mindset zapravo kreira tvoj setup - od pretrpane to-do liste do osjećaja da nema izlaza. Duboko ukorijenjena uvjerenja koja nosiš nisu samo teorija; ona su stvarni arhitekti tvoje svakodnevice koji odlučuju hoće li tvoj put biti prožet nepotrebnom težinom ili strateškom lakoćom.Kako bih ti pomogla da dobiješ egzaktne podatke o tome što te koči, kreirala sam saboterometar - alat kojim možeš izračunati koliki postotak tvog uspjeha trenutačno kradu tvoji unutarnji saboteri. U epizodi detaljno analiziram kako pretjerana odgovornost i traženje sigurnosti kroz težinu uništavaju tvoju produktivnost i stvaraju kronični stres. Pričamo o tome zašto ti je teško postaviti jasne granice prema klijentima i suradnicima te kako potreba za kontrolom zapravo maskira strah. Poslušaj epizodu i otkrij kako prestati prebacivati odgovornost na okolnosti i preuzeti kormilo nad svojim poslovanjem kroz rad na sebi.U ovoj epizodi ćeš čuti:Povezanost osobnih obrazaca i poslovnih rezultata - zašto tvoja poduzetnička svakodnevica, prihodi i umor nisu stvar okolnosti, već izravna posljedica tvog unutarnjeg stanja.Što je zapravo Saboterometar - kako kroz egzaktne postotke izmjeriti mjeru u kojoj te vlastiti mindset sputava u ostvarenju ciljeva.Zamka pretjerane odgovornosti - zašto preuzimaš tuđe brige, radiš umjesto svojih klijenata ili zaposlenika i kako te taj osjećaj krivnje zapravo kronično iscrpljuje.Saboter "Sigurnost kroz težinu" - zbog čega podsvjesno vjeruješ da rezultat vrijedi samo ako si "krv pljuvala" dok si ga ostvarivala i kako se osloboditi potrebe za patnjom u biznisu.Mit o nedostatku vremena - kako tvoj mindset i potreba za apsolutnom kontrolom kreiraju uska grla u poslovanju, čak i kada su rješenja za optimizaciju nadohvat ruke.Želim da ovaj mjesec zajedno radimo na uklanjanju tih prepreka, a sve počinje tvojom prijavom. Svoj primjerak “Saboterometar” alata, kao i ulaznicu za besplatni serijal predavanja koji slijedi, prijavi se na newsletter ovdje: https://saraperanic.com/#newsletter

Did you know that IVF is not the first, but in fact the last step in a sequence of fertility treatments? In Vitro Fertilisation is regulated by state and territory laws. It can also be expensive and emotionally challenging. Here's what to expect when aiming to start a pregnancy with IVF in Australia. - Jeste li znali da IVF ili medicinski potpomognuta oplodnja nije prvi, nego posljednji korak u liječenju neplodnosti? Medicinski potpomognuta oplodnja regulirana je zakonima saveznih država i teritorija, a može biti skupa i emocionalno izazovna. U ovoj epizodi Vodiča za useljenike objašnjavamo što možete očekivati ako se odlučite proći postupak medicinski potpomognute oplodnje u Australiji.

Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost? Gosti:-kulturolog, urednik in raziskovalec dr. Blaž Kosovel -docentka dr. Zhonghui Ding z ljubljanske Ekonomske fakultete-socialni psiholog dr. Žan Lep z ljubljanske Filozofske fakultete in Pedagoškega inštituta

U novoj epizodi Netokracija Podcasta ugostili smo Emu Menđušić Škugor, odvjetnicu i partner u odvjetničkom društvu DTB. Povod razgovoru bila je njezina kolumna Ogledalce, ogledalce, kaži – kolike su mi šanse u sporu? u kojem analizira projekt Predvidive sudske odluke.Riječ je o inicijativi koja bi građanima trebala unaprijed procijeniti vjerojatnost uspjeha u sudskom postupku. Ideja je jednostavna, ako znate kolike su vam šanse, možda ćete izbjeći nepotrebne troškove i dugotrajne procese, a sudovi će biti rasterećeniji. No postavlja se pitanje može li se složenost pravnog sustava doista svesti na postotak._______________0:00 Može li vam algoritam reći imate li šanse na sudu?0:43 AI ulazi u sudnice – revolucija ili opasan eksperiment?6:20 Postoji li spor koji se stvarno može svesti na postotak?10:02 Kako odvjetnica koristi AI u stvarnim predmetima14:00 Ako AI pogriješi – tko snosi odgovornost?20:30 Hoće li AI promijeniti (ili ugroziti) ulogu odvjetnika?29:30 Otvorene su prijave za novu Inženjerku godineTOP & FLOP35:30 Američka vlada traži podatke od tech divova36:40 16.000 otkaza u Amazonu38:10 Spotify prodaje fizičke knjige40:20 Astronautima dozvoljeni telefoni _______________

✓ Ko bi algoritmu dao pristup svom bankovnom računu? ✓ Koliko je pisanje pomoglo čovečanstvu? ✓ Kako smo počeli da jedemo badem?

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Zdi se preprosto, zdi se, da vedo vse "iz glave". A v uri ali dveh prenosa je treba povedati toliko imen krajev in ljudi, brez vmesnih pavz in stokanja, da je seveda za vsak prenost nujna vnaprejšnja priprava. Tudi jezikovna. Gost: novinarski in reporterski kolega iz športne redkacije Marko Polak.

U ovoj epizodi pričamo o rečenici koja se u zadnje vrijeme često vrti po društvenim mrežama: Everybody wants a village, but nobody wants to be a villager — ilitiga svi žele podršku, ali nitko ne želi preuzeti odgovornost koja dolazi s time kad smo dio zajednice i odnosa. Pričamo o zajednici koju svi želimo, ali rijetko stvarno gradimo. O granicama koje ponekad štite, a ponekad samo olakšavaju povlačenje. I o tome zašto je danas često lakše izolirati se nego ostati u odnosu.Razgovaramo o prijateljstvima, zajedništvu, “village / villager” ideji, o tome što zapravo dugujemo jedni drugima i zašto odnosi ne mogu postojati bez malo nelagode, truda i odgovornosti. Dotaknule smo se i društvenih mreža, algoritmima, preplavljenosti lošim vijestima, političkih podjela i osjećaja da nam je svima "pomalo too much".Kao i uvijek, skrećemo, vraćamo se, pričamo o našoj svakodnevnici, susjedima, psima, porukama koje (ne) šaljemo, granicama koje (ne) držimo i zašto nam je svima tako teško napraviti prvi korak – iako zapravo svi želimo isto: da nismo sami.00:02:00 Marie life update00:08:15 Eva life update00:15:20 Previše moći upropasti ljude00:24:20 Naš mozak & loše vijesti 00:32:48 Razmišljanja o trenutnim političkim događajima00:35:48 Pitanje za upoznavanje00:48:45 Kako biti dio neke zajednice?☕ Počasti nas s kavom ako ti se svidjela epizoda: www.buymeacoffee.com/pomalotoomuchPOVEŽITE SE S NAMA:Eva: www.instagram.com/toomuchevaMarie: ⁠⁠⁠⁠www.instagram.com/mariewasler⁠⁠⁠⁠Slušajte, gledajte & subscribeajte naš podcast:YOUTUBE: https://bit.ly/3ytU2hPSPOTIFY: https://spoti.fi/3RNtHCjAPPLE: ⁠⁠⁠⁠https://apple.co/3RNuD9W⁠⁠⁠⁠Ako nam se želiš zahvaliti za naš rad i trud, bile bismo ti zahvalne da ovu epizodu podijeliš na svojim društvenim mrežama ili svojim prijateljima i da nas označiš (@toomucheva, @mariewasler) te da podcast ocijeniš i/ ili komentiraš na platformi na kojoj nas slušaš. Hvala ti!

Komedije, grozljivke, fantazije in kriminalke. Značilnost žanra je, da ima stroga pravila in izoblikovana pričakovanja. In tudi jaz sem imel zelo izoblikovana pričakovanja, ko sem na sogovorniški sedež posadil Aljošo Harlamova, pisatelja, dolgoletnega glavnega urednika Cankarjeve založbe, podkasterja in specialista za žanr. Govorila sva o zgodbah in knjigah, o umetni inteligenci in šolskem sistemu, o Francetu Prešernu kot detektivu in o prodoru žanra na slovensko literarno in televizijsko sceno. Pogovor, ki bo v vas verjetno vzbudil željo po ogledu kakega res hudega trilerja. Samo upam, da boste izbrali kvalitetnega :)Aljoša je lani izdal odlično kriminalko Dohtar in povodni mož. Knjigo iz srca priporočam. Naroči svoj izvod na: https://www.goga.si/izdelek/dohtar-in-povodni-moz/Aljošin podkast OBOD najdeš na: https://apparatus.si/oddaja/obod/ (in na vseh podkast aplikacijah).Aljoša omenja knjigo Živalsko mesto (Manca Renko), omenja avtorico Natašo Kramberger. Omenja tudi filma Weapons in Sinners.Hvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Se poslušamo vsako prvo soboto v mesecu.ČASOVNICA:0:00 Uvod: Kdo je Aljoša Harlamov in zakaj potrebujemo fikcijo2:30 Aljoša Harlamov: "V prvi vrsti sem bralec"4:00 Ali si lahko pisatelj, če ne bereš?5:40 Statusni simboli v Sloveniji: Posadi drevo, naredi otroka, napiši knjigo8:20 Je v Sloveniji težko izdati knjigo? (Brandon Sanderson vs. slovenska realnost)9:50 Zakaj je Aljoša zapustil varno službo urednika in postal pisatelj11:30 Kaj sploh je "žanr" in kakšen je njegov namen13:10 Zvestoba bralcev fantazije in kriminalk15:00 Zakaj 76 % mladih bere v angleščini in zakaj je to problem za jezik18:20 Razcvet slovenske žanrske scene (Tadej Golob in ostali)21:00 Elitizem v literaturi: Zakaj "resni" avtorji vihajo nos nad žanrom24:45 Kritika šolskega sistema: Kako vzgojiti bralca namesto učenja podatkov na pamet28:00 Zakaj bi morali imeti slovenščino na vseh fakultetah (tudi na medicini)31:00 Slovenščina kot "skrivni" jezik in superpower v tujini34:50 Humor v slovenski literaturi – zakaj ga je tako malo?38:00 Prešeren kot detektiv: Kako je nastal roman "Dohtar in povodni mož"43:00 Raziskovalno delo za zgodovinski roman: Je v 19. stoletju obstajal CPR?46:00 Ustvarjanje likov in vizualizacija stare Ljubljane49:00 Zakaj se več naučiš iz slabih knjig kot iz dobrih52:00 Žanr kot orodje za empatijo in družbene spremembe56:30 Umetna inteligenca (AI) v pisanju1:01:00 AI namesto ustvarjalnosti1:05:00 Utopija vs. distopija: "Naj mi AI pomije posodo, ne pa piše knjig"1:08:00 Priporočila za knjige in filme (grozljivke za začetnike)1:12:30 Moč kratkih zgodb in napoved nove knjige Davida Zupančiča z očetom1:15:30 Podcast Obod in pomen odklopa v dobro zgodbo

Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?Jernej Žumer je ilustrator in grafični oblikovalec, ki pozorno in kritično spremlja svet okrog sebe. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:01 Uvod in aktualni spletni utrinki 00:03:55 Spletna satira vs. analogna karikatura 00:05:10 Recept za dober meme 00:08:58 Donald Trump – kralj memov 00:10:35 Estetika in vizualna prepoznavnost 00:14:10 Slovenska scena in anonimnost ustvarjalcev 00:18:11 Vpliv memov na realni svet: Primer Dogecoin 00:23:50 Pričakovanja pred volitvami in zaključek

Medtem ko so Ukrajinci v primežu nizkih temperatur in izpadov elektrike ter ogrevanja, bodo ukrajinska, ruska in ameriška delegacija danes v toplem Abu Dabiju nadaljevale pogovore o koncu vojne. Kako napredujejo, ni znano, a zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov trdi, da so pogovori konstruktivni. Druge teme: - Jutri v Omanu začetek pogajanj med Iranom in Združenimi državami. - Zaradi dolgih čakalnih vrst je urgenca za številne bližnjica do zdravnika. - V Italiji vse nared za jutrišnji začetek 25-ih zimskih olimpijskih iger.

Georgios Bogris bivsi reprezentativac Grcke i evroligaski sampion sa Panatinaikosom novi je gost Jao Mile podcast-a.Ukoliko zelite da podrzite nas rad i imate pristup ekskluzivnom sadrzaju mozete to uraditi kroz Patreonhttps://www.patreon.com/c/JaoMilepod00:00:00 Uvod00:01:11 Utisci o Srbiji00:06:41 Igranje za atinske velikane00:09:43 Otvaranje bara i ugostiteljstvo00:12:56 Srpski treneri00:16:23 Željko Obradović00:28:02 Miroslav Raduljica00:29:02 Snimanje podkasta00:33:12 Kako se nosi sa negativnim komentarima?00:44:44 Evroliga01:01:16 Reprezentacija Grčke01:07:44 Odrastanje01:10:01 Maštanja i uzori01:12:32 PAO01:26:27 Španija01:35:10 Stanje u grčkoj košarci01:40:21 NBA Evropa01:50:48 Olimpijakos01:56:41 Najteži protivnik02:01:13 Šta mu je donela košarka?02:04:31 Savet za mlade02:08:23 Petorka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Georgios BogrisDatum: 4. Februar  2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #GeorgiosBogris #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

"Najteža lekcija koju sam naučio: Ja nisam moj posao." U 354. epizodi Pojačala, Ivan je ugostio Nikolu Damjanova, Principal Technical Artista u kompaniji Nordeus i jednog od vodećih svetskih stručnjaka u oblasti proceduralne i generativne umetnosti. Razgovor nas vodi kroz Nikolin dinamičan i nekonvencionalan karijerni put - od dečje želje da postane „majstor“ i studiranja na ETF-u, preko kreativnog haosa snimanja muzičkih spotova za domaću estradu i strane metal bendove, pa sve do arhitektonske vizuelizacije. Slušaoci će saznati kako je jedan hakaton 2011. godine promenio njegove planove o odlasku u inostranstvo i doveo ga u Nordeus u ranim fazama kompanije, gde je radio na razvoju globalnog hita Top Eleven. Poseban fokus epizode je na preseku umetnosti i tehnologije. Nikola deli uvide o razvoju video igara, izazovima optimizacije za različita tržišta i svojoj strasti prema „petljanju“ sa novim alatima (poput Substance Designera i Houdinija), što ga je dovelo do statusa predavača na prestižnim svetskim konferencijama. Ipak, možda najvažniji deo razgovora tiče se cene uspeha. Nikola potpuno iskreno i otvoreno govori o mračnoj strani prevelike posvećenosti poslu - suočavanju sa teškim oblikom „burnout-a“, anksioznošću i napadima panike. Kroz ličnu priču, on objašnjava kako je uz pomoć terapije naučio da razdvoji svoj identitet od svog rada i pronađe zdrav balans između karijere, porodice i hobija. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Školski dani i interesovanja - Prvi poslovi i zarade - 3D i digital arts - Prekretnice u životu - Povratak na fakultet - Kako se desio Nordeus - Razlike među tržištima - Aktivnosti van Nordeusa - Rad vs zdravlje Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4r0bMuM Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs