Podcasts about Kako

Današnje gošće pomažu drugima: da upoznaju svoju kožu i kreiraju personalizovanu skincare rutinuda pronađu osećaj sigurnosti u svom teluda postanu virtuelni asistentida pronađu posao po svojoj merida nauče da sviraju klavirsa hormonalnim zdravljemkroz psihoterapijuZajedničko im je to što su otkrile svoju svrhu i pretvorile je u biznis koji menja i njihove živote i živote ljudi s kojima rade!Pozivam te da nam se pridružiš u Biznis bazihttps://forms.gle/kjcU2Pu65XnKSQZz8GOŠĆEMarija https://youtube.com/@tvojprofesorklaviraAnđela https://youtube.com/@nadji.novi.posaoNataša https://youtube.com/@NatasaSredojevicAndrijana https://www.instagram.com/andrijana__simovicAzra https://www.youtube.com/@azracericdervic_psihoterapeutMirna https://www.instagram.com/cvit.skincare/ Sandra https://www.instagram.com/sandra.marokel/

Današće gošće pomažu drugima:- kroz telesnu i partnersku psihoterapiju- da napišu svoju knjigu i ispričaju svoju priču- da bolje razumeju sebe i pokažu autentičnost- da prođu kroz trudnoću i rađanje na najlepši mogući način- da dođu do svojih idealnih klijenata preko InstagramaPozivam te da nam se pridružiš u Biznis bazihttps://forms.gle/kjcU2Pu65XnKSQZz8GOŠĆEDragana O  https://www.instagram.com/dragana.media/Dragana J https://youtube.com/@porodjajkakavzelimIvana M https://www.instagram.com/studio_za_kreativno_pisanjeTijana M https://www.instagram.com/tijana.maric.pisacVesna K https://www.instagram.com/drvesna.karin/Ivana A https://youtube.com/@ivanaacimovic_

Mladen Sekularac nekada najveci talenat Jugoslavije i Evrope novi je gost Jao Mile podcast-a.Kako je izgledala karijera iz njegovog ugla i koje su se sve prepreke javljale na tom putu imate prilike cuti u dva sata razgovora.00:00:00 Uvod00:01:30 Gde i sta radis?00:16:20 Dnevna kosarka00:23:50 Odrastanje00:31:00 FMP00:45:31 Pritisak i ocekivanja00:48:20 Odlazak za ameriku01:00:20 Mentalni momenat01:06:55 Belgija01:14:11 Penzija01:21:10 Naslednik01:27:50 Najtezi protivnik01:34:40 Najtezi momenat01:36:40 Benefiti kosarke01:39:50 Savet za mlade01:45:30 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Mladen ŠekularacDatum:  5.novembar 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #mladensekularac #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Zgodba o Jakcu, preprostemu, a bistrem fantu, ki se je odpravil v svet. Kako bo s pomočjo čarobne tobačnice, ki mu jo je podaril oče ob slovesu pridobil grad in lepo nevesto?Vir: Zlata ptica, Angleške pravljice, prevedla Lilijana Avčin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963, bere Nataša Holy

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali nekaj utrinkov iz jubileja vzgojno izobraževalnih delavcev, še posebej o papeževem srečanju s študenti. Za vas smo pripravili tudi povzetek dogajanja v Vatikanu na praznik Vseh svetih in vernih duš, pa tudi druge dogodke tega tedna. Osrednji pogovor pa je bil posvečen jubileju sodelujočih v sinodalnem procesu. Z nami je bila Mojca Belcl Magdič.

Madžarska je včeraj dosegla enoletni izvzem iz ameriških sankcij glede dobave ruske nafte. Kot zatrjuje ameriški predsednik Donald Trump, se je za to odločil, ker Madžarska nima pristanišč in je zato v težavnem položaju, v nasprotju z drugmih evropskimi državami, ki imajo dostop do morja. Druge teme: - Na Hrvaškem protesti po ukrepanju v zvezi z ustaško obarvanimi incidenti - Ortopedi v prihodnosti pričakujejo veliko vlogo umetne inteligence pri operacijah in zdravljenju - Kako bo na delo policistov ob martinovanju vplivala odločitev ustavnega sodišča o alkotestih?

Minilo je eno leto od druge izvolitve Donalda Trumpa v Belo hišo. Obletnica je bila za predsednika bolj grenka, saj so jo med drugim pospremile demokratske volilne zmage na županskih volitvah v New Yorku ter na guvernerskih volitvah v Virginiji in Ne Jerseyju. Evropska unija se po večletnem zatišju utegne širiti v naslednjih petih letih. Najbolje kaže Črni Gori, Srbija si je tokrat iz Bruslja prislužila zelo jasne kritike. Ukrajina in Moldavija naj bi bili do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o članstvu o vseh sklopih. Kako naj bi bilo videti morebitno članstvo držav, ki nimata pod nadzorom celotnega svojega ozemlja in dele teh ozemelj obvladuje Rusija, ni povsem jasno. Ob tem, da so tudi ameriški poskusi umirjanja ruske agresije nad Ukrajino potihnili. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Vabljeni k poslušanju nogometne epizode, v kateri gostimo Tineta Zupana. Osem let je športni direktor Brinja, ki trka na vrata Prve lige, v pokalu pa je presenetljivo izločilo Maribor. Kako ocenjuje organsko rast kluba? Kako realno je igranje med elito? Že vrsto let pa komentira angleški nogomet, ki je po prestopu Benjamina Šeška v Man Utd zdaj še bolj pod lupo pozornosti slovenske javnosti.

Pravna stroka z zaskrbljenostjo spremlja napovedane ukrepe v okviru t. i. Šutarjevega zakona, kot so širitev policijskih pooblastil, morebitne dodatne možnosti vstopa v zasebne prostore brez sodne odredbe, izvajanje racij in snemanje na območjih, ki jih vlada opredeljuje za varnostno tvegana. Bi lahko pomenili korak k povečanju državnega nadzora vseh ljudi? Ali zmanjšujejo vlogo sodnega nadzora, ki je eden ključnih varovalnih mehanizmov proti zlorabi oblasti? Kako povrniti zaupanje v ustanove pravne in socialne države? Je primanjkljaj na področju integracijskih politik socialne države mogoče kompenzirati s kaznovalno politiko?

Tako pravi dolgoletni borznik Zlatko Turkovic, avtor knjige Modri investitor - praktični primeri. Obrestne mere bodo narekovale tempo dogajanja, zloma zato ni na vidiku. "Nihajem od 10 do 15 odstotkov ne dajem večje pozornosti," pravi Turkovic. Dnevna nihanja tečajev so v tej fazi cikla bolj hrup kot signal. Trg se odziva na stavke, ton glasu in celo mimiko šefa ameriške centralne banke Jeroma Powlla, a resni premiki prihajajo s spremembo stroška kapitala. Če denar postopno postaja cenejši, se lahko tudi začasni strah razpusti precej hitreje, kot bi si mislili. To pa ne pomeni, da je kupovanje padcev (buy the dip) univerzalna strategija. V takih okoljih se razlike med izvrstnimi, dobrimi in slabimi podjetji samo še bolj razkrijejo, pravi Turkovic. V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 – Uvod (napoved epizode) 05:34 – Popravek na trgih: korekcija ali začetek medveda? 09:12 – Zakaj "do zloma ne bo prišlo" 12:08 – Obrestne mere kot ključni signal, ne tečaji 15:46 – Buy the dip: kdaj ima smisel in kdaj ne 20:10 – Izvrstna vs dobra vs slaba podjetja (kako jih razlikovati) 24:18 – Buffettov rekordni kup denarja (382 milijard) – zakaj čaka? 28:52 – Buffett kupuje podjetja, ne delnic: kaj to pomeni za male vlagatelje 32:37 – Mr. Market: gospod Trg in psihologija vlagateljev 36:49 – Buffettov indikator: kako brati razmerje med trgom in BDP 41:15 – Koncentriran portfelj 46:10 – Ko Buffett ravna kontra trgu 51:42 – Kako vlagatelj ohrani mirno glavo, ko trg paničari 55:58 – Nepremičnine so za tiste, ki želijo spati ponoči 1:09:00 – Recept za dolg zakon Prednovoletni dogodek: Spopad bikov in medvedov - 4.decembra https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Vlada je sprejela predlog Šutarjevega zakona. Gre za cel kup ukrepov, ki segajo tako v kazensko, socialno in drugo zakonodajo.Znani imeni naslednikov Poklukarja in Katičeve.Klub slovenskih podjetnikov s programom za uspešno Slovenijo. Podpredsednik Marko Bitenc je opozoril, da polarizacija naroda ne bo omogočila preživetja v hudem konkurenčnem boju.Kako velika je letos že luknja v državni blagajni?Pogovor s Kanadčanom Alexom Schadenbergom o odnosu do hudo bolnih v Kanadi.Vreme- jutri še sončno, le po nižinah megleno.

Amir Kamber razgovara s Goranom Markovićem o napetim vremenima i političkim pritiscima u Srbiji. Marković je kao reditelj stvorio monumentalno filmsko djelo (Specijalno vaspitanje, Nacionalna klasa, Variola vera, Tito i ja, Turneja...). Trenutno se više posvećuje pisanju. Zašto? Ko je pajac u njegovom romanu "Doktor D."? Radovan Karadžić odnosno dr Dabić? Više o stvaralaštvu Gorana Markovića saznajemo od našeg književnog stručnjaka Davora Korića. Može li se čitajući knjigu gledati film. Kako? Von Amir Kamber.

Osvetlitev notranjih prostorov ni le stvar estetike – vpliva na naše počutje, zdravje in storilnost. A kakšna naj bo v kuhinji, kjer potrebujemo energijo in zbranost, ter kakšna v spalnici, kjer želimo mir in sprostitev? Kako zasnovati razsvetljavo v bivalnem prostoru, kjer izkoristek dnevne svetlobe ni najboljši? Sogovornik: bo Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Božičnica bo, zimski dodatek za upokojence tudi, zvišuje se nadomestilo za brezposelnost … v osnovi so bili to vladni predlogi in zdi se kot da nekaj mesecev pred volitvami sindikatov v resnici sploh ne potrebujemo. Kako bo na to odgovoril novi prvi mož največje sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov Andrej Zorko? Ob izvolitvi je napovedal, da bo poskrbel, »da bodo pravice delavk in delavcev spoštovane; da bodo mladi videli prihodnost v državi ter da bodo upokojenci imeli dostojno starost.« Kaj lahko v resnici storijo sindikati, kakšno moč imajo? O tem, kako povečati ugled sindikalizmu, o tem, kako v sistem privabiti čim večje število članov in o tem, kako uspešno voditi socialni dialog, se bo z gostom v oddaji Intervju pogovarjala Urška Valjavec.

V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo izvajanje dolgotrajne oskrbe v praksi. S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Kaj pa doplačila in kaj bo ugodneje, po novem ali po starem? Kdaj bodo začeli izvajati dolgotrajno oskrbo na domu, ki je za zdaj samo mrtva črka na papirju? In kako bo s pravico do denarnega izplačila? Kako do pravic, kdaj bodo v celoti zaživele v praksi? Avtorica Alenka Terlep.

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Što se dogodi kada jednostavna želja za kreativnim hobijem preraste u brend koji nose žene diljem regije?U ovoj epizodi razgovaram s Anom Popović, dizajnericom, osnivačicom brenda Ana Popović Shoes i mentoricom za proizvodne biznise. Od prvog para cipela napravljenog u New Yorku do dućana u Beogradu, prepoznatljivih pop up-ova i vjerne zajednice žena diljem regije - Ana je stvorila brend koji se ističe na tržištu.U ovoj epizodi pričamo:o izgradnji biznisa bez poslovnog plana i zašto je ponekad bolje ne znati sve korake unaprijedje li bolje biti lice brenda ili se sakriti iza proizvoda - i zašto je Ana odabrala ovo prvokako stvoriti lojalnost toliko snažnu da kupci nastavljaju kupovati godinamagdje proizvodni brendovi danas najuspješnije prodaju - u fizičkom dućanu, online, na sajmovima, ili na Instagramukako prodavati proizvod koji nije nužnost, nego čisti užitakAko gradiš proizvodni brend, ili tek razmišljaš o pokretanju istog - ova epizoda dat će ti inspiraciju, jasnoću i hrpu ideja koje možeš testirati odmah!ZAPRATI ANU:Instagram: https://www.instagram.com/anapopovicshoes/E-mail: ana@anapopovicshoes.comSLIČNE EPIZODE:#167: Od korporacije do prvih 100k - o počecima, marketingu i uspjehu / Katja Grubiša#160: Planiranje i organizacija kreativnog posla u majčinstvu / Ana AdrićOSTANI U TOKU:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavacki00:00:00 - Intro00:04:49 - Od kuda krenuti kada imamo ideju za proizvod?00:10:29 - Kako je došlo do otvaranja prvog dućana?00:12:09 - Fizički dućan ili online prodaja00:18:37 - Kako sudjelovati na sajmovima i izvući najveću vrijednost iz te suradnje00:20:57 - Kako pristupiti prodaji proizvoda koji nisu potreba nego “uživanje”00:23:59 - Kako postići da postojeći kupci kupe ponovno00:26:27 - Kako se nosiš sa neizvjesnosti u poduzetništvu00:31:13 - Kako planiraš prodaju za kraj godine (Black Friday, blagdanska ponuda i sl.)00:37:26 - Najbolja kampanja koju si ikad kreirala00:39:55 - Biti lice svog brenda ili graditi brend neovisno o sebi00:42:59 - Kako pristupaš kreiranju sadržaja i novim idejama00:51:35 - Što ponuditi u korporativnim suradnjama00:57:02 - Svi kanali prodaje za proizvodni biznis00:58:59 - Kako balansiraš zadatke u svom biznisu i kada se odmaraš01:01:36 - Poruka za kraj01:04:34 - Outro

Snovalci slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe so se zgledovali po nemškem sistemu. V Nemčiji morajo zdravstveni zavarovanci že 30 let plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja je odvisna od števila potomcev. Najvišjo plačujejo starejši zaposleni brez potomcev: 4,2 odstotka, delodajalec primakne 1,8 odstotne točke. Hrvaški državljani ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Predsednica Matice upokojencev Hrvaške Višnja Fortuna poudarja, da takšne rešitve, kot je v Sloveniji in Nemčiji, Hrvati ne bi nikoli sprejeli. Italijani prav tako ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo; domov za starejše v javni lasti, kot jih poznamo v Sloveniji, v Italiji ni; zasebne domove za starejše gradijo zasebni skladi in podjetja. Avstrija ne pozna univerzalnega obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, lahko pa ljudje sklenejo zasebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot dopolnilo.

Ob nedavni okrogli mizi gibanja Sinteza smo slišali, da Slovenija edina v Evropski uniji še vedno nima srednje – torej regionalne – ravni oblasti. Posledica takega stanja je neskladje z ustavo, na praktični ravni pa iz dneva v dan večje razvojne razlike. Zakaj regionalizacija slovensko politiko zanima zgolj v času predvolilnih kampanj, zakaj ji nedopustno stanje večinoma ustreza in kakšne so možnosti, da končno dočakamo oblikovanje pokrajin? Odgovore na ta vprašanja smo strnili v tokratni Radijski tribuni.

Tomislav Šunjka gost je Vladimira Stankovića u 194. epizodi podkasta Biznis priče.

Marija Matokanović, stručnjakinja za digitalne proizvode, odlučila je odgovoriti na potrebu koju je primijetila u svome domu i obrazovanju. Nakon što su njezina djeca iskazala interes za tehnologiju i umjetnu inteligenciju, napravila je slikovnicu koja jednostavno i razumljivo govori o umjetnoj inteligenciji.Nastala slikovnica pod naslovom Mala škola umjetne inteligencije, namijenjena djeci od pet godina nadalje, ali i roditeljima i odgojiteljima s ciljem da se pojmovi vezani uz umjetnu inteligenciju približe na razumljiv način._______________0:00 Predstavljamo slikovnicu o AI-u!5:50 Kako Marija uči svoju djecu o AI-u?10:52 Hoćemo li braniti AI djeco kao mobitele?16:10 Kakav će bit odnos djece prema AI-ju?19:30 Ljudi će možda tražiti prijatelje u AI-u?23:50 Ovo su savjeti za roditelje...25:00 Amazon podijelio 14.000 otkaza35:10 TOP i FLOP35:20 YouTube će dijeliti otkaze!38:15 Jesmo li u AI Bubbleu?42:40 Mlaki top za užasan tjedan_______________

Kako izgleda kad humor postane profesija, a improvizacija životni stil? 342. epizoda Pojačala donosi opušten, iskren i često duhovit razgovor Ivana sa Dejanom Ćirjakovićem – glumcem, muzičarem i jednim od autora kultne serije „Državni posao“. Kroz priču koja teče gotovo kao kafanski razgovor, Ćirjaković otkriva svoje detinjstvo u Novom Sadu, mladost obeleženu muzikom, sportom i ranim devedesetima, kao i put od bubnjara i zaljubljenika u džez do televizijskog scenariste i glumca. U epizodi se prepliću anegdote o odrastanju, svirkama i bendovima, iskustvima iz „Noćne smene“ i „Državnog posla“, ali i šira razmišljanja o umetnosti, radu, humoru i prolaznosti popularnosti. Ivan i Ćirjaković ne razgovaraju samo o karijeri, već i o vremenu koje ih je oblikovalo, prijateljstvima, upornosti i autentičnosti u stvaranju. Umesto klasične biografije, epizoda deluje kao topla retrospektiva jednog života ispunjenog stvaralaštvom, improvizacijom i upornim pokušajima da se ostane svoj i u muzici, i u humoru, i u životu. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Školski dani - Srednjoškolski dani i muzika - Biranje pravca - Ozbiljniji ulazak u muziku - Instrumentalna i eksperimentalna muzika - Noćna smena šou - Velika Srbija - Državni posao - Likovi i gosti - Državni posao predstave - Drugi formati - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4oNXgEz Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Depresija više nije samo medicinski termin, često postaje etiketa, identitet, pa čak i “uloga” kroz koju ljudi počinju da posmatraju sebe. Psihijatar Milutin Kostić i psihoterapeut Milan Damjanac razgovaraju o tome kako je došlo do toga da depresija, iz kliničke dijagnoze, preraste u način na koji se pojedinci predstavljaju drugima i doživljavaju sopstveni život, u zamenu za identitet. Zašto je depresija danas toliko "normalizovana“, a istovremeno i pogrešno shvaćena? Gde je granica između trajne tuge, lošeg perioda i mentalnog poremećaja koji zahteva stručnu pomoć? Šta nam govore savremena istraživanja o biološkim, socijalnim i psihološkim faktorima rizika? I kako društvo, mediji, pa i digitalna kultura utiču na to da se sve češće identifikujemo kroz dijagnozu? Kako je i kada tuga nestala iz rečnika? Više niko nije tužan, svi su depresivni. Da li sam ja depresivan ili tužan, ili možda samo pokušavam da pronađem ko sam? Ako ste se ikada to zapitali, na pravom ste mestu. Promena je prirodna, baš kao i voda koja pronalazi svoj tok. U trenutku kada nam se čini da nas identitet "depresivne osobe“ zarobljava, važno je da znamo: naše emocije su sklone promeni, a sa njima i mi.

O skrivnem razvoju jugoslovanskega nuklearnega programa Če vemo, da je danes na svetu le 9 držav, ki posedujejo jedrsko orožje, si je skorajda nemogoče zamisliti, da bi ob nekoliko drugačnem poteku zgodovine v to skupino prav lahko spadala tudi naša nekdanja država, socialistična Jugoslavija. In pri tem ne govorimo o kakšni iz trte izviti špekulaciji, ampak o možnosti, ki je bila vsaj v nekem trenutku videti povsem realistična in ki so se ji Jugoslovani presenetljivo približali. Jugoslavija je namreč nekaj let po vojni zagnala enega najbolj resnih in ambicioznih nuklearnih programov v socialističnem svetu, ki je imel jasen, pa čeprav kot skrbno skrivnost varovan cilj: proizvesti jedrsko orožje. Kako blizu je bila Jugoslavija izdelavi atomske bombe in zakaj se je sredi pomanjkanja povojnih let, brez vsakih resnih pogojev za to, sploh odločila zagnati tako drag in kompleksen program? Ter kako ji je uspelo, kljub mnogim spodrsljajem, relativno zgodaj postaviti nuklearni reaktor, ki je sicer še v istem letu postal kraj dolgo prikrivane nesreče? Zgodbo o jugoslovanskem jedrskem programu nam bo za tokratne Sledi časa pomagal predstaviti zgodovinar dr. Marko Miljković z Inštituta ekonomskih znanosti v Beogradu, ki je dogajanje podrobno opisal v knjigi Titova atomska bomba, ki je letos izšla pri založbi Srednja Evropa v Zagrebu. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Tito med obiskom reaktorja v Vinči leta 1958

+Trka vellike pobede, velikih vožnji, velikih kontroverzi i kazni samo za neke...+Da li smo u igrici ili u stvarnom svetu F1?+Virtualno vozilo bezbednosti bilo potrebno ili ne?-----------------OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Ob izgubi bližnjega se ob žalosti pojavijo še skrbi ter vprašanja, kaj storiti in kako urediti vse za dostojanstveno slovo. Kako je z dodelitvijo prostora, sklenitvijo najemne pogodbe, kakšen način pogreba izbrati, kje je možen raztros pepela ter kakšen je postopek prekopa? V četrtkovem Svetovalnem servisu bo gost Domen Kokalj, vodja sprejemne pisarne javnega podjetja Žale.

Prepoznaj obrasce koji te troše i nauči kako stres pretvoriti u snagu. Pridruži se webinaru "Kako sam izgradila poduzetnički mindet: od velikih sabotera do velikih ciljeva" 5.11. u 18hU ovoj epizodi govorim o iscrpljenosti u poduzetništvu, onoj suptilnoj, ali upornoj iscrpljenosti koja ne dolazi od previše posla, već od načina na koji se odnosimo prema sebi. Inspiraciju sam dobila nakon četverodnevnog masterminda s mojim klijenticama, gdje sam ponovno vidjela koliko nas često umaraju granice, udovoljavajući obrasci i potisnute emocije. Dijelim s tobom što zapravo iscrpljuje tvoju energiju, i kako se možeš osjećati odmornije čak i kad dan traje jednako,  kad promijeniš svoj mindset i odnos prema poslu, sebi i drugima.Vjerujem da ćeš u ovoj epizodi pronaći puno prepoznavanja, ali i konkretne smjernice kako da kreneš prema većem miru i balansu. Ovo je ujedno i uvod u moju edukaciju Biznis iz balansa te najava besplatnog webinara o tome kako prepoznati i mijenjati obrasce koji te troše, kako postaviti zdrave granice i graditi posao koji ne iscrpljuje nego ispunjava. Ako želiš naučiti kako stres pretvoriti u snagu i živjeti poduzetništvo s više lakoće, poslušaj ovu epizodu, vjerujem da će ti donijeti važan pomak u perspektivi.Teme obrađene u ovoj epizodi:​Zašto te poduzetništvo iscrpljuje i kad „ništa posebno“ ne radiš ​Kako stalno prilagođavanje drugima troši tvoju energiju i udaljava te od fokusa i lakoće.​Zašto pokušaj da svima bude dobro često znači da tebi nije, i kako izaći iz tog začaranog kruga.​Što se događa kad ljutnju i tugu zadržiš u sebi i kako to utječe na tvoju produktivnost, motivaciju i osjećaj mira.​Mindset promjena i Biznis iz balansaPridruži se newsletter zajednici ako želiš redovno primati sadržaj o granicama, stresu i mindsetu i dobiti link za besplatan webinar:https://saraperanic.com/besplatni-resursi/

V Novem mestu in okolici je v zadnjih dneh v zraku mogoče čutiti napetost. Mirjana Martinovič pravi, da se je nad mestom razgrnilo trpljenje. Predvsem zaznamovano z ubojem Aleša Šutarja. Prebivalci jugovzhodne Slovenije že dlje časa opozarjajo na nevzdržne varnostne razmere in težave pri sobivanju z romsko skupnostjo. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 15 let intenzivno poskuša na različne načine premostiti te težave. Kako razumejo trenutne razmere tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo z otroki iz romskih naselij in jih spodbujajo, da ne bi opustili šolanja ter zašli po poti kriminala.

U novoj, pomalo haotičnoj epizodi Njuz Podkasta, odajemo počast studentima koji pešače od Novog Pazara do Novog Sada i analiziramo sve pokušaje vlasti da ih u tome spreče - od medijskih spinova do policijskih patrola. Bavimo se i misterijom nedelje: šta se zaista dogodilo u Ćacilendu? Da li je požar bio slučajan ili savršeno tempiran da zaseni rezoluciju Evropskog parlamenta? Ko je pucao, ko je ranjen, a ko je sve režirao? Pretresamo i najnovije "stručne" analize predsednika Vučića o ruskom leku za rak i njegovoj ceni od 100.000 evra, kao i izjavu Sandre Božić o potrebi da se visoko obrazovanje "sruši do temelja". Za kraj, otkrivamo kako je Dušan Borković, naš proslavljeni automobilista, od grada Pančeva dobio 10 miliona evra i zašto se mi i dalje molimo za YouTube plaketu. ⏰ Iskreno: Treba nam ta Plaketa! Ne da bi nam bio bolji biznis, nego da bi bili kul pred našom decom. Nemojte da nas terate da budemo najnevažniji YouTube kanal u istoriji Srbije! Svi imaju Plaketu! Pokažite milost: Pritisnite SUBSCRIBE i lajkujte – inače ćemo misliti da ste ljubomorni jer smo bili pozvani da budemo svedoci saradnici na konferenciji. Naslovna fotka: Screenshot/RTV Mag

+Ko je Ana? Kako je počela?+Ducati Srbija pruža podršku.+Pridružite se i vi i podržite Anu - https://kolnookov.com/#podrzi---OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

+Loša godina Pecca Bagnaije se nastavlja - i kada je brz - pehovi.+Moreira poveu u šampionatu Moto 2 klase+Novi pobednik u Moto 3 - Tayo FurusatoUKOLIKO STE RASPOLOŽENI I DOPADA VAM SE ŠTA RADIMO, ZNAČI NAM SVAKI VID PODRŠKE

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Je v zadnjih dneh pred prvim novembrom še mogoče na novo urediti grob, zasaditi nove rastline? Katere trajnice sodijo na grobove, katere pa ne bodo dolgo preživele zahtevnih vremenskih razmer? Kako očistiti nagrobnik ali pesek, kako dvigniti povešen okvir groba? V sredinem Svetovalnem servisu na Prvem je bil z nami krajinski arhitekt dr. Rock Finale.

Prevencija padova nije jednostavna, posebno kada je jezik prepreka svjesnosti o riziku. Ali u Perthu, dva kineska univerzitetska studenta pretvaraju taj izazov u promjenu, koristeći svoju kulturu i saosjećanje kako bi zaštitili neke od najranjivijih.

V svojih začetkih je radio v slovenske domove prihajal prek lastnoročno izdelanega oddajnika, danes pa imamo mrežo radijskih in televizijskih oddajnikov in pretvornikov. Radio prihaja do nas prek analognega omrežja FM, digitalnega omrežja DAB+ in prek satelita. Kako je s pokritostjo radijskega signala, bomo v torkovem Svetovalnem servisu spraševali mag. Bojana Ramšaka, vodjo razvoja pri oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.

Ni ne dan, ne teden, ko bi žaltave razdirali. Zato le nekaj nepovezanih in precej ogorčenih misli o dogodkih, ki so pretresli Novo mesto, preostalo Slovenijo pa spravili v stanje nervozne vzdraženosti. Ob tragični, nesmiselni in brutalni smrti bi morali biti predvsem tiho. Vsi po vrsti. Najbolj tiho bi morali biti politiki. Kako si drznejo, komaj nekaj ur po tej nesmiselni smrti kovati politične dobičke na račun tragičnega dogodka? Ker nismo tako zelo naivni, da v vseh teh bizarnih puhlicah, ki jih streljajo štabi političnih strank in ostali partijski organi, ne zaznamo na eni strani popolno pomanjkanje apatije in na drugi vseprisotnost politične mehanike. Vsi ti pozivi, deklarativne izjave, odločne drže in njim podoben nabor agencij za loščenje politične podobe, je ena velika in sramotna dimna zavesa. Pogledano z edinega mogočega stališča: »Kdo bo ukrepal, kdo bi lahko preprečil in kdo bo sankcioniral dogodke kot je bil pretekli?« To ne bodo ne stranke, ne politično izpostavljeni posamezniki, ne parlamentarni odbori, ne civilne pobude in ne referendumi ... Ukrepale in posledično uspele bodo lahko samo in edino neodvisne in strokovne institucije pravne države. Ki pa jih prav ta politična elita, ki jih sedaj poziva k ukrepanju, stalno in brez prestanka ruši. Uničuje, zasmehuje, onemogoča, in to zadnjih trideset let. Vse politične barve te elite proti celotnemu naboru demokratičnih institucij! Ob institucijah pa se ne branijo niti politikantskih napadov na temeljne gradnikov sistema ... Na šolstvo, policijo, sodstvo in javno upravo … Kot da živimo na ladji norcev … Če vzamemo samo policijo; utrujena in kadrovsko podhranjena služba, na kateri se kar najprej lomijo vsa mogoča in nemogoča politična kopja, danes nenadoma nima ne volje ne moči obračunati z nasilno skupino kriminalcev. Nato se vsi čudijo, čemu je tako, in s posebnimi nadzori ugotavljajo, kaj je šlo narobe; pozabljajo pa, da oni sami že leta s svojimi kadrovskimi preferencami lomastijo po organih pregona. In še pomnite tovariši … Znotraj nedemokratičnega socialističnega sistema je imel represivni aparat, mogoče ne ravno ugleda, zagotovo pa je vzbujal strahospoštovanje in takrat ni bilo nobenega romskega vprašanja. Vsaj v današnjem obsegu ne. Drugi najbolj tiho, bi morali biti mi v medijih. Nikoli tako, kot ob tragediji podobnih razmerij, se ne začuti vsa poniglavost sodobne preinformirane družbe. Sicer s primerno žalobnimi pridevniki, a vsekakor čim bolj živopisno in čim bolj podrobno, se mediji spopadamo z novicami, ki so podobne nedeljski. Naročnine, naklade, gledanost, poslušanosti in kliki so nam scvrli možgane ter ukleščili peresa. To, kar opisujemo, so samo žalostne posledice, vzroki ostajajo izven dosega našega poročanja. Zatajiti lastno razsodnost in varno predstaviti mnenji dveh strokovnjakov, je deviza sodobnega slovenskega žurnalizma. Ker resnični vzroki za nedeljskim napadom so preveč suhoparni in premalo barviti; vključujejo puščobne in nedefinirane pojme, ki so prezapleteni, da bi bili objavljivi. Ob tem se mediji, podobno kot policisti Romov, bojimo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ker se zavedamo odvisnosti, smo se spremenili v delavnice dobrikanja in generatorje nenehnega vzhičenja. Zato bi bilo bolje, da smo tiho. Tretji najbolj tiho, bi morali biti vsi vi. Predvsem pa tisti, ki ste starši. Kako ste dopustili, da je pred vašimi očmi zrastla cela generacija jeznih mladeničev, ki so jim športne stave, kriminal in lagodno življenje postali življenjski cilji, tako dramatično drugačni od vrednostnega sistema, ki je determiniral povojno Evropo? Danes Novo mesto in Podgorica, kot tudi nekdaj bleščeča mesta zahodnega sveta se čudijo nesmiselnemu nasilju dobesedno otrok ... Kako se lahko do dvajsetega leta življenja v mladeniču, ki ni šel skozi ultimativno travmo vojne, nabere morilski bes? Pa ne zdaj predavati o neprivilegiranem socialnem okolju, ker nobena revščina, sploh pa ne tista, ki je lastna odločitev, ni opravičilo, da dvigneš roko nad sočloveka. Tiho bi morali biti, ker nam je spodletelo kot staršem.

✓ Zašto su vozači BMW-a sociopate? ✓ Kako znamo da ljudi provode sve više vremena na telefonima? ✓ Koliko oporezovati milijardere?

Employer branding je danas važniji nego ikad, ali sudećemi prema podacima, hrvatske tvrtke ne doživljavaju ga toliko ozbiljno... Novo istraživanje Privlačenje i zapošljavanje talenata: trendovi i izazovi 2025., prvo takve vrste na domaćem tržištu, otkriva zanimljive (i pomalo zabrinjavajuće) podatke.Nakon istraživanja bacili smo se na Metu koja se ponovno našla pod povećalom nakon što je interno istraživanje otkrilo povezanost između sadržaja na Instagramu i osjećaja nezadovoljstva vlastitim tijelom kod tinejdžera. Mladi koji se loše osjećaju zbog svog izgleda vide tri puta više sadržaja povezanog s poremećajima prehrane i negativnom slikom tijela._______________0:00 uvod0:40 Zapošljavanje je sve teže, a ova radna mjesta je najteže zaposliti10:00 Koje tehnološke pozicije su najtraženije?13:00 Koliko se ulaže u EB, tko je odgovara za njega i koje floskule se ponavljaju?19:00 Preporuke zaposlenika su najbolji način zapošljavanja21:20 Kako raditi s medijima i gdje HR implementira AI?24:50 Kako IBB vidi budužnost EB-a?26:30 Meta ponovno ugrožava najmlađeTOP i FLOP34:20 Wikipedia bolježi pad u posjećenosti36:35 Hoće li AI bubble pukuti?39:45 Izviđači uče o AI-u i kibernetičkoj sigurnosti40:55 Pekara traži tech inženjere_______________

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. In ker je oktober tudi mesec ozaveščanja o rabi nadomestne in dopolnilne komunikacije, ki otrokom in odraslim s prirojenimi težavami ali poškodbami lajša sporazumevanje s svetom, tokrat spoznamo logopedinji z Oddelka za otroško (re)habilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča. Predstavljamo Niko Zevnik in Saro Trošt.

“Ideja ni dovolj. V kapitalizmu šteje le, če imaš stranko,” je na Bootcampu za mlade povedal Franci Zidar, soustanovitelj podjetja Bird Buddy, ki ponuja pametne ptičje hišice. Zidar pojasnjuje, da so “ptički influencerji” postali pomemben del prepoznavnosti znamke. Kljub agresivnemu kitajskemu kopiranju in nizkocenovnim posnemovalcem Bird Buddy ohranja konkurenčno prednost – zahvaljujoč močni blagovni znamki, kakovostni uporabniški izkušnji in uspešnemu naročniškemu modelu. Zidar v pogovoru razkrije: - zakaj je pomembno, da imaš dokaz povpraševanja in ne le ideje, - kako deluje Kickstarter kot test trga in ne investicija, - zakaj AI vidi kot največjo revolucijo našega časa, - in kdaj mora ustanovitelj znati predati podjetje naprej. *Na Bootcampu za mlade mladim predstavimo različne možnosti upravljanja in služenja denarja. Investicijske poti dopolnimo tudi z zgodbami podjetnikov. ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke. ____________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 28. oktober 2025 med 10.00 in 15.00 Info: www.money-how.si/dogodki ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/blog/ ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja __________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Kako v Mačkovcih pečejo velikanski štrukelj. Pripoveduje: Sandi Pavlin. Napisala: Krista Bendova. Prevedel: Andrej Rozman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Prijave za poslednju rundu Biznis baze gde Jovana radi koučing uživo su otvorene :)Prijavi se ovde: ⁠⁠⁠https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza⁠

Nije li svakom građaninu po kojeg leti vladin avion – da ga iz dušmanske apsane, ili iz tamničke ambulante, doveze na našu VMA – zajamčena trodnevna žalost, kao i grobno mestu u Aleji zaslužnih velikana i heroja? The post RETROVIZOR Kako sam pobedio obojene sankcije appeared first on Istinomer Podcast.

Nije li svakom građaninu po kojeg leti vladin avion – da ga iz dušmanske apsane, ili iz tamničke ambulante, doveze na našu VMA – zajamčena trodnevna žalost, kao i grobno mestu u Aleji zaslužnih velikana i heroja? The post RETROVIZOR Kako sam pobedio obojene sankcije appeared first on Istinomer Podcast.

Podržite nas na Patreonu https://www.patreon.com/c/HistoryCast Ovu epizodu omogućili su vam naši sponzori na Patreonu. U ovoj epizodi istražujemo jedan od najdramatičnijih događaja u nacističkoj Nemačkoj - Noć dugih noževa. Ova krvava čistka, koja se dogodila između 29. juna i 2. jula 1934. godine, zauvek je promenila tok Hitlerove vlasti i obeležila početak brutalne nacističke tiranije. Kako su ambicije, strahovi i politički manevri doveli do toga da Hitler eliminiše svoje najbliže saradnike? Ko je bio Ernst Rem i zašto je SA, nekadašnji stub nacističkog pokreta, morala biti uništena? Kroz priču o krvavom obračunu unutar nacističkog režima, istražujemo kako je Adolf Hitler iskoristio političku paranoju, unutrašnje sukobe i brutalne metode da učvrsti svoju moć. Šta je zapravo pokrenulo ovu čistku? Ko su bile žrtve, a ko profiteri ovog događaja? I, najvažnije, kako je ova noć oblikovala sudbinu Nemačke, ali i sveta u godinama koje su usledile? U ovoj epizodi naši istoričari Ivan Drljača i Nikola Đukić pružiće vam detaljan uvid u spletke, izdaje i paranoju iza kulisa nacističke vlasti. Tu su i priče o ključnim figurama poput Ernsta Rema, Jozefa Gebelsa, Hermana Geringa i Hajnriha Himlera, kao i analiza uticaja ovog događaja na nacistički režim i međunarodnu politiku.

Spletnih prevar je iz leta v leto več. Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU.

Nakon uspješnog exita Flow and Forma američkom Robinu, Marko Pavlović se vraća u startupovske vode agencijom MetaPropLabs iza koje stoji jedan od najvećih svjetskih VC fondova specijaliziranih za nekretnine MetaProp iz New Yorka. Zajedno s Robertom Rauxom i Jeffom Schacherom, Marko planira pokoriti američko tržište nekretnina vrijedno oko 50 bilijuna dolara (ne, nismo krivo preveli, bilijuni su u pitanju) nudeći im AI rješenja.Mi smo hibrid između usluga, proizvoda i venture studija, objasnio je Marko._______________0:00  Uvod – tko je Marko Pavlović i zašto se vraća u startup svijet0:40 Što je radio nakon milijunskog exita?4:00 Kako ga je AI natjerao da ponovno riskira sve7:20 Zašto novi startup kreće baš iz SAD-a (a ne Hrvatske)?12:15 AI revolucija u nekretninama – što se sve već mijenja16:10 Može li takav startup uopće uspjeti u Hrvatskoj?20:00 Što je naučio iz akvizicije i kako sada koristi AI28:35 Internet je mrtav?TOP i FLOP37:40  Strip industrija u ratu s AI-em38:55 Tehnologija koja doslovno liječi rak42:40 Kina gubi stanovništvo – globalne posljedice45:20 Zemljino magnetsko polje se mijenja – što to znači za nas?_______________