Podcasts about Kako

Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Kako je zajčica Bibi našla način, da si živali povrnejo izgubljene stvari. Pripoveduje: Polona Juh. Napisala: Sonja Žnidarčič. Pravljica z natečaja za oddajo lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Kako sta se Pavel in Sila rešila ječe in kako je ukaz o njunem zaporu pretresel Lidiio. O tem ste poslušali v 26. nadaljevanju radijskega romana.

Amir Kamber razgovara s pjevačem i tekstopiscem Dragoslavom Ružićem o novom albumu sastava Urgh! ("Posle pandemije, pre Trećeg svetskog rata"). Kako su Njemačka i njemačka kancelarija utjecali na njegov rad? Kako je biti van domovine dok se na svijetu dešavaju krupne stvari? Svraćamo do Zagreba i reportera Zorana Stošića po novosti sa hrvatske scene. Slušamo novitete, tu su Mile Kekin ("Ilica i marica"), Mario Huljev ("Kataklizma") i Vibin wit DJ Moni x Ronaldo Maximus ("Samo lagano"). Von Amir Kamber.

Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo? Demografija, 1.del: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Ujedinjeni narodi osnovani su prije 80 godina. Kako je organizacija nastala iz ruševina rata s idealom "nikad više" – i zašto taj ideal nikada nije u potpunosti zaživio? Od Atlantske povelje do San Francisca, od Srebrenice do Ukrajine, UN uglavnom balansira između nade i nemoći. Je li danas, 80 godina kasnije, ova organizacija još uvijek relevantna – ili samo skup simbolike bez stvarne moći? Da li je UN kao projekt propao? Maja Marić razgovara s novinarima Nenadom Kreizerom i Jerkom Bakotinom. Von Maja Maric.

Ko razmišljamo o hladno-vojni Evropi, često razmišljamo o celini dveh polovic, med katerima tako rekoč ni bilo možno prehajati. A kako potem pojasniti, da smo v socialističnih časih Slovenci po nakupih redno hodili v Trst? »Od Szceczina na Baltiku do Trsta na Jadranu se je čez celino spustila železna zavesa.« Ko je Winston Churchill izrekel ta znameniti stavek – to je bilo med govorom, ki ga je britanski politik imel v ameriškem Misuriju marca leta 1946 –, je svet dobil priročno metaforo, s katero je bilo nenadoma moč nadvse elegantno, jedrnato povzeti posledice takrat porajajočega se ideološkega, geopolitičnega, vojaškega in gospodarskega tekmovanja med Združenimi državami ter Sovjetsko zvezo za življenje Evropejk in Evropejcev. A tovrstne, slikovite prispodobe menda nikoli niso brez pomanjkljivosti; bolj ko so namreč retorično učinkovite, večja je verjetnost, da bodo v slepo pego našega razumevanja sveta potisnile vsa tista dejstva, ki se pač ne prilegajo predstavam, ki jih te metafore sicer zbujajo. Natanko tako je bilo tudi s Churchillovo železno zaveso. Zahvaljujoč njegovi prispodobi se je marsikdo na Slovenskem o hladno-vojni Evropi navadil razmišljati kot o kontinentu dveh polovic, med katerima tako rekoč ni bilo možno prehajati … In to kljub temu, da smo prav mi živeli ob meji in z mejo, ki je bila – če se zdaj spomnimo tradicionalnih nakupovalnih izletov v Trst ali Celovec – seveda še kako prehodna. A kako se je lahko premerilo, da je prav v naših krajih železna zavesa postala vsa porozna, vsa luknjičasta? In, seveda, kako so, pogojno rečeno, navadni, majhni, vsakdanji ljudje živeli s to mejo in jo s svojimi življenjskimi praksami tudi so- oziroma preoblikovali? To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarko in zgodovinarja, dr. Urško Strle, raziskovalko na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, ter njenega sodelavca s slednje institucije, dr. Boruta Klabjana, ki sodelujeta pri mednarodnem znanstvenem projektu Open Borders, se pravi Odprte meje, ki skuša na novo osvetliti, kako so v prostoru med Alpami in Jadranom pravzaprav funkcionirale meje od konca druge svetovne vojne pa do današnjih dni. Foto: Izmenjava novoletnih voščil na italijansko-jugoslovanskem mejnem prehodu na Fernetičih leta 1956 (avtor fotografije je Mario Magajna, fotografija je shranjena v fondu Primorskega dnevnika; objavljeno z dovoljenjem Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici, Trst)

Japan's Princess Kako said that she hopes Japan-Brazil ties will deepen further, following her official visit to the South American country, in a document released on Wednesday through the Imperial Household Agency.

U jubilarnoj 60. epizodi POPkasta, vraćamo se korenima pop kulture! Pulp je izbacio novi album posle 24 godine, a mi smo konačno naterani da gledamo kultni "The Notebook". Pričamo o novim serijama kao što su "Murderbot" i "The Survivors", preporučujemo filmove od argentinskih divljih priča do IT osvetnika u "The Amateur", i ulazimo u strastvenu raspravu o novom romanu Rumene Bužarovske.

Bruto domači proizvod je zagotovo indeks, ki se v medijih pojavlja najpogosteje. In čeprav je BDP merilo gospodarske aktivnosti oz. eden od kazalnikov gospodarske razvitosti države, se zdi, da ga posredno razumemo tudi kot pokazatelja blagostanja družbe ali kakovosti življenja. Kar pa ne drži nujno (oz. povsem). V Torkovem kvizu zato danes o indeksih, ki morda malce bolje pokažejo, kako kakovostno živimo in kam se z ozirom nanje uvršča Slovenija. Sogovornica: Marta Gregorčič, dr. soc. in vodja Sektorja za socialne politike na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu že tradicionalno pred poletnimi počitnicami objavlja priporočila za slovenske dopustnike na Hrvaškem. Glede na to, da je Hrvaško lani obiskalo več kot 1,6 milijona slovenskih državljanov, največ prav poleti, je takrat tudi večja potreba po nudenju konzularne pomoči tistim Slovencem, ki se znajdejo v stiski. Kako se le tej izogniti, katere so najpogostejše težave slovenskih turistov, kateri klici na pomoč pa presegajo obveznosti slovenskih diplomatov, se je v Zagrebu z vodjo konzularnega oddelka Kristino Kliner pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Širši Bližnji vzhod čaka na dejanja Irana, ki je napovedal povračilne ukrepe po ameriških napadih na iranske jedrske objekte. Varnostni svet Združenih narodov sinoči ni potrdil resolucije s pozivom k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu. Kot je zatrdil iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani, so ameriški očitki Iranu neupravičeni in politično utemeljeni. Drugi poudarki oddaje: - Dodatna senca nad sporazumom med Unijo in Izraelom. - Premikanje figur na domači politični šahovnici. - Na prestolu lige NBA košarkarji Oklahome.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bere Lidija Hartman. Eden od načinov približevanja motivni izpovedi enega najžlahtnejših likovnih umetnikov prejšnjega stoletja, Vladimirja Makuca, je bil od nekdaj poetičnost. V desetletjih je intimna melodioznost v vseh oblikah njegovega likovnega ustvarjanja postala zaščitni znak minucioznega in na neki način sentimentalnega umetnika, ki ga je sprejela tako strokovna kot široka javnost. Ni presenetljivo, da so ob njegovih delih sočasno nastajale obsežnejše lirske izpovedi vidnih slovenskih poetov, kot so Ciril Zlobec, Tone Pavček in Ivo Svetina, ki so ob njegovih delih opevali Kras in slovensko primorje ter v verze prevajali svoj pogled na intimnost njegovih likovnih sporočil. Meje novega navdiha je Makuc zaslutil na prelomu tistega obdobja, ko je bil prvi zanosni melodični spev Krasu izpet in je zavestno prestopil v svet tehničnega izobilja, v sodobne, iz vedno novih tehnicističnih spoznanj skovane sanje. A nikoli, v nobenem trenutku ni kot interpret Krasa in mediteranskega duha pretrgal vezi s kraji, iz katerih je izhajal. Ob letošnji spominski razstavi z naslovom Želja po nebu v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev je bila k sodelovanju povabljena pesnica Miljana Cunta. Ne zato, ker je bila lani dobitnica nagrade Prešernovega sklada, temveč predvsem kot njegova rojakinja. Naslov dvojezične knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem / Conversazioni con Vladimir Makuc nedvoumno sporoča, da gre za pesničin dvogovor s slikarjevimi deli, pozorno branje pa razgrinja, da gre za projekcijo pesničinega doživljanja Makučevih umetnin, njenega intimnega poglabljanja vanje, a tudi za razmišljanje o mukah in radostih ustvarjanja v vseh umetniških zvrsteh. Svojo značilno likovno govorico, ki se je mojstrsko približevala otroški risbi, je Makuc organsko prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom. Kako je pesnica vodila pogovor z izjemnim likovnikom, ki je brezhibno obvladoval metier prisluškujoč pticam, zemlji in imaginarnemu domu svoje ustvarjalne domišljije, sporoča že v prvih stavkih uvoda. Šla je za umetnikovimi podobami, kot se človek spusti do kletnih prostorov, da bi videl, ali so morda povezani s kletnimi prostori sosednje hiše. Nato je obiskala kraje njegovega bivanja in delovanja, premišljevala o umetnikovi potrebi po samoti, vstopila v cerkvico na hribu, kjer je več let kopiral mojstrovine iz preteklosti, s čimer si je tlakoval lastno pot, zaznala slikarjevo otroško zaljubljenost v lepoto in njegovo trmasto zazrtost vase. Ko je zbrala vtise, se je v večerni tišini vprašala, katere njegovih podob so se vtisnile vanjo, in si priklicala v zavest lastne spomine, slutnje, sanje. Stalnice v lirskem jeziku Miljane Cunta so slogovna jasnost, čistost in milina, skrben izbor prispodob, pretanjeno občutje presojne lepote ter prečiščena, a zato nič manj bogata lirska izreka besed. Že v njenem pesniškem prvencu Za pol neba, v katerem je s prefinjeno krhkostjo upesnjevala pokrajine hrepenenja in presojnost ženske lepote, se nežno razpirajo metafore poetičnega. V knjigi Svetloba od zunaj se je v petih ciklih z opisi usodnih in neopaznih vsakdanjih dogodkov vrnila k poetiki prvenca s skrajno občutenim, duhovno povzdignjenim, domala eteričnim jezikom. S pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo se pesnica premika po času in prostoru natančno, premišljeno, skoraj asketsko, a hkrati gibko, lahkotno in jasno zaznava podobe in jih zapisuje v večnost. Zbirka Pesmi dneva pa skupaj s črno-belimi fotografijami nenavadnih prizorov navadnih stvari Dušana Šarotarja predstavlja drugačno konceptualno zasnovo. Pesmi v prozi, ki prinašajo célo vesolje enega dneva, v katerem se prelivajo navzočnost in odsotnost, tišina in živost, počitek in premišljevanje, v zasnovi spominjajo na Pogovore z Vladimirjem Makucem. Za pogovore, ki so – ob osmih dvostranskih in šestintridesetih enostranskih reprodukcijah likovnih del Vladimirja Makuca – za pesnico v tej poetični knjigi dokument osebnega potovanja v prostoru in času, je bil primeren drugačen žanr. Pesniška zasnova knjige – skupaj z uvodno stranjo – temelji na dvajsetih obsežnih fragmentih, zapisanih kot kratke ali daljše zgodbe, ki koncizno grajene ena za drugo kažejo na pripovedno širino, s katero pesnica pritegne v razmislek širok nabor tém, asociiranih z Makučevimi vizualnimi podobami. Glede na vprašanje, kako tènka je meja med klasično zapisano kratko zgodbo in poetično zapisanim kratkim proznim besedilom, ni dvoma, da gre v knjigi kljub stvarnemu naslovu, ki je morda prav zaradi tega zavajajoč, za čisto poezijo. Avtoportret oziroma portret – tako pesnice kot za v pogovoru z njo živo navzočega umetnika v tej knjigi – se kaže kot nikoli dokončana pesem. Kljub temu je nujno, da zdaj v tihoti ateljeja najdeš tistega, ki zre v vsa zrcala sveta in ostane cel. Vladimir Makuc se je zavedal notranjih omejitev svobode in jih je zato likovno lucidno izpovedoval. Ptice, voli, krogi – kot zobati urni mehanizmi ali planeti – in znaki, ki jim morda še sam ni razvozlal pomena, so ga tako zasvojili, da je kot mistik in vizionar čutil njihovo moč. Pod črepinjasto suhoto se udira korak, vse globlje stopa, zamotan in težak, dokler se v nekem hipu – kdo ga je priklical? – ne zasveti zlata sled. V svojem zadnjem obdobju je Makuc – v slikah na platnu, grafikah, na akvarelih, miniaturnih kipih in na kamnitih skulpturah, posejanih z zelenimi, a ošiljenimi črepinjami – osvobodil črto, da je spregovorila z lastnim pomenom in ptice odrešil znakovne funkcionalnosti, da so se polne prhutave radoživosti, zvedave, a prestrašene v prostorih, nasičenih s črtami, osvobajale. V zadnjem zapisu Miljana Cunta suvereno, nič kaj sramežljivo nagovori slikarja z besedami »Dragi prijatelj, naj ti predstavim svoj atelje. Nič posebnega – miza, stol in nekaj knjig v kotu spalnice.« Celostranski zapis spremlja črno-bela fotografija iz Makučevega ateljeja, na kateri je Lado Mlekuž ujel umetnika med pripravo za tisk grafike na njegovi mizi. Zdi se, kot bi prisluhnil pesničinim besedam, ki zaključujejo knjigo: »Tako se zlagajo pesmi, prijatelj, v ateljejih večnosti, kot mize – ena v drugi prebivajo, naključne sopotnice, da te spominjajo.«

Kaj sploh je sporna kulturna dediščina? Kako jo lahko razumemo, definiramo in kaj imajo z njo opraviti sodobne umetnice in umetniki? Knjiga Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025) dr. Alenke Pirman je svojevrsten raziskovalno-znanstveni vpogled v obdobje skoraj treh desetletji (od 1992 do 2020), in sicer v dve polji – polje umetnosti in polje kulturne dediščine. Avtorica pri tem osrednji problem sodelovanja umetnikov in muzejev omeji na njihov skupni medij, na razstave, ki jih obravnava primerjalno, in razišče odnose med umetniki in muzealci ter razčleni modele njihovega sodelovanja. Na tem mestu pa pozornost usmeri predvsem na sporno kulturno dediščino kot načina reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja in ideološke sprege. Več o tem in omenjeni knjigi pa v pogovoru z avtorico. Sodeluje umetnica, publicistka in doktorantka heritologije Alenka Pirman. Foto: zajem naslovnice knjige Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025).

Kako izgleda kad ti se bicikl raspada usred Kazahstana, a kineski firewall ti ne da ni da pošalješ ‘živa sam' poruku? U drugoj epizodi serijala o Snežani Radojičić Ciklonomad, Ivan zajedno sa gošćom otvara onu tačku na mapi gde je „put oko sveta“ zaista počeo. Od prvog autostoperskog busa ka Bratislavi, botel-prenoćišta na Dunavu i vožnje kroz slovačke i rumunske Karpate, preko ljubavnog i logističkog kraha s prvim saputnikom, slušaćemo kako se ideja bez novca i „ženske same na drumu“ pretvorila u stvarnost. Snežana govori o strahu koji se topi u šatoru pored puta, o gostoprimstvu koje je spasilo njenu solo vožnju kroz Tursku i Gruziju, te o važnosti svake sitne donacije koja je davala vetar u leđa kada su računi za Infostan i vizne takse pretili da je vrate kući. Drugi čin vodi nas ruskim stepama do Kazahstana, Kirgizije i neostvarenog sna o Pamir Highway-u: bicikl koji se raspada, rovovske vožnje pod 50-stepenim vetrom, vojska koja „ljubazno moli“ da napustiš zemlju, a potom i granični prelaz dug kilometar žice i psećih njuški pri ulasku u Kinu. Sve vreme se provlače slike improvizovanih kampova, lokalaca koji nude krevete, čaj i parče asfalta, kao i lekcije o tome koliko su anonimni „zemljani“ bolji nego što mediji dopuštaju da poverujemo. Kulturološki šok Kine – internet bez Google-a, ID provera u svakom internet-kafeu i jezik od četiri tona – menja Snežanu i slušaoca: shvatamo zašto „ne“ ne postoji u mandarinskom razgovoru, ali i kako se snagom pasoša može probiti i najtvrđi firewall. Odlazak u jugoistočnu Aziju donosi veliko olakšanje, dok epizodu zaokružuje poruka da u ovakvim poduhvatima ne pobeđuju najtalentovaniji, već najuporniji – oni koji su spremni da pređu sopstvene granice i ostanu sa snom dovoljno dugo da zid sam od sebe napukne. Ako niste, odslušajte prethodnu epizodu. O čemu smo pričali: - Prelomni trenutak u Turskoj - Vetar u leđa ka Kazahstanu - Kroz Kirgiziju u Kinu - Kulturni šok - Tradicije raznih kultura - Preko Himalaja Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/44bK2Jj Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Junaki zgodbe imajo svoje velike in male težave. Kresniček, na primer, nima svoje lučke na tako pomembno noč, kot je kresna. Kako si jo bo razsvetlil?! Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Izvajalec glasbe: Oliver Dizdarević Igralci: Junijski hrošč – Zvone Hribar Kresnička Iskrica – Polona Juh Kresniček – Aleš Valič Muren – Janez Hočevar Sova – Ljerka Belak Želva – Silva Čušin Veliki veščec – Dare Valič Pevka – Martina Maurič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2003.

V Kopru je potekal Forum za dialog in mir na Balkanu, ki je zbral nekaj vodilnih predstavnikov verskih skupnosti na tem območju. Katoličani, pravoslavni, evangeličani, muslimani in pripadniki drugih veroizpovedi so razpravljali o miru in sožitju v tej regiji, ki je doživela zelo veliko nasilja, kriz in vojn. Kako bodo poskušale verske skupnosti ohranjati dobro sodelovanje na Balkanu? fotografija: Jože Potrpin

Marsikdo je že slišal, kako je mlado dekle, ki je študiralo pri znamenitem Franzu Boasu, pred sto leti odšlo na Samoo in tam proučevalo vsakdanje življenje. Margaret Mead, danes znana kot pisateljica – nekdaj, za življenja, pa je veljala za odmevno ime antropologije in javne besede – je kmalu ugotovila, da je tamkajšnje življenje veliko manj ,,zategnjeno'' kot v njenih Združenih državah Amerike, v katere je sicer neomajno verjela; imela jih je za svetel primerek svobode zahodnega sveta. Odraščajoča dekleta na Samoi so bila manj omejena z zapovedmi vedenja, kot je opažala doma, in v nasprotju s tamkajšnjimi fanti nekako ritualno prezrta. Njihovo odraščanje je bilo zato veliko bolj sproščeno, vladala je nekakšna družbena toleranca do njih, njihov odnos do spolnosti ni bil zavrt. Kot je opažala, so se o svojem telesu lahko avtonomno odločala, seveda v skladu s kompleksnimi pravili te družbe, ki so se med drugim nanašala na sorodstvena in intimna vprašanja. Margaret Mead je pozneje postala tudi pomembna javna intelektualka, karizmatična govorka in predana liberalka, čeprav v nekaterih pogledih zelo kontroverzna.Marsikdo je tudi slišal in bral, kako je njeno delo, tudi knjigo Odraščanje na Samoi, po njeni smrti kritiziral in uničeval Derek Freeman. Poudarjal je, da je njena knjiga neverodostojna, da je nekakšen mit, projekcija njenih lastnih prepričanj in način osvobajanja lastne spolnosti. Namesto da bi jo dopolnil, je njeno delo razvrednotil, čeprav je bila njegova izobrazba antropološko pomanjkljiva.  Gost: dr. Rajko Muršič Foto: Wikipedia

V Svetovalnici bomo gostili Romano Marolt, profesorico na Srednji frizerski šoli v Ljubljani. Kako negovati lase v poletnem času, jih je dobro sprati po kopanju v morju ali bazenu, kaj narediti, da bodo hitreje in lepše rastli? Kako negovati zelo suh las in na kaj paziti, ko se barvamo sami? Prisluhnite ob osmih.

Enes Škrgo, književnik, pozorištarac, ribolovac i pustolov, kustos književnosti Memorijalnog Muzeja Rodna kuća Ive Andrića u Travniku je gost u ovoj epizodi podcasta. Poznat je kao pasionirani čuvar baštine Nobelovca Ive Andrića svakodnevno radeći na interpretaciji Andrićeve literature kroz muzejske postavke, predavanja i radionice u Rodnoj kući Ive Andrića. Jedan je od aktivnih sudionika kulturnih događaja u Travniku, te osnivač i direktor Galerije Kaleidoskop i producent u travničkom teatru. Enes je dobitnik nagrade "Farah Tahirbegović" za doprinos kulturi i književnosti 2009. godine. Njegova posljednja zbirka priča Travnička anahronika predstavlja skup kolumni koje je objavljivao na portalu NOMAD. U knjizi evocira duh Travnika kroz neobične priče o svojim sugrađanima, travničkoj historiografiji i travničkim toponimima i tako povezuje historiju, umjetnost i lokalni travnički identitet kako bi ga shvatila i šira publika.https://muzejtravnik.ba/rodna-kuca-ive-andrica/Razgovarali smo o:00:00:00 Teaser i najava00:05:37 Prvih 5 godina radio kao kustos za platu od 200 KM00:10:40 U krštenica Ive Andrića piše da je rođen u ulici Zenjak,Travnik a ne u Docu na Lašvi00:15:45 Rodna kuća Ive Andrića je srušena pa je napravljena njena replika00:20:47 Austrijski ambasador Pammert se čudio kako su mu u Beogradu rekli da su Andrićevi roditelji bili pravoslavci, a ne rimokatolici00:28:02 Ko je bila lična asistentica Ive Andrića Vera Stojić?00:35:36 1961. Andrić je dobio Nobelovu nagradu i tih je milion US$ poklonio bibliotekama u BiH00:39:49 Novac od nagrade je poklonio u dvije godine zbog opreza prema mogućim mahinacijama00:44:36 Ušao sam u svijet teatra još u osnovnoj školi00:50:30 U Travniku se poslije rata rodila sjajna umjetnička alternativna scena00:54:45 Alter art i Kaleidoskop su formirali svjetonazor mnogih Travničana01:02:52 Iz kolumni sa portala Nomad nastala je "Travnička anahronika"01:06:36 Šta su građani Travnika, Travničani ili Travnjaci?01:14:01 Ribario sam i na prekrasnim srednjevropskim jezerima i rijekama01:20:40 Kako danas djecu motivirati da više čitaju?01:25:50 Volio bih da Travnik bude čišći grad, a rijeke ponovo ćiste i zelene______________

Jedno nedavno provedeno istraživanje je došlo do zaključka da su visoki troškovi posjete liječnicima specijalistima uzrok odgoda ili otkazivanja pregleda gotovo dva milijuna Australaca. Izvješće Instituta Grattan upućuje na činjenicu da određeni stručnjaci u privatnom sektoru pacijentima naplaćuju dva do tri puta više od cijene koju Medicare postavlja za te usluge. S Instituta, stoga, predlažu da se rješenje možda krije u smanjenju financiranja liječnika koji naplaćuju previsoke naknade.

Kako lepo je imeti prijatelje, ki so ob tebi takrat, ko jih potrebuješ. Pripoveduje: Asja Kahrimanović. Napisala: Iris Golob. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2022.

Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.

Kako je 50 godina migrantske historije pomoglo da jedna australijska ulica postane "najcool" ulica na svijetu - riječ je o High Streetu, u Prestonu, četvrti na sjeveru Melbournea čije su trgovine, raznovrsni restorani, skriveni barovi, blještavi butici i market postali simbolom fantastičnog grada, ali i multikulturalne Australije uopšte, mjesto povezivanja zajednica na kojem se svi osjećaju kao kod kuće. Povodom 50. godišnjice SBS-a, upoznajemo neke od njenih trgovaca migrantskog porijekla, uključujući i nekoliko njih koji također slave pola stoljeća uspjeha.

V poletnem času se marsikdo odloča za prenovo strehe in zamenjavo strešnikov. Zaradi nestrokovnega svetovanja si lahko naročnik nakoplje nepotrebne stroške. Kako torej poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem v Svetovalnem servisu, ko na vprašanja odgovarja krovec Igor Zbičajnik.

Kako je Špela dobila naziv častne pomočnice v šolski kuhinji … Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Petar Kosovac gost je kod Vladimira Stankovića u 182. epizodi podkasta Biznis Priče

Još jedna sezona našeg podcasta došla je do svog finala – i to ne bilo kakvog. Pripremili smo posebnu, završnu epizodu u kojoj smo se osvrnuli na sve ono što je obilježilo proteklih godinu dana. Filtrirali smo ih kroz našu osobnu prizmu i predstavili kroz omiljeni format topova i flopova. Što nas je oduševilo, što razočaralo, a što ostavilo podijeljenih mišljenja?_______________0:00 UvodFLOP0:27 Prekid Muska i Trumpa 5:30 Je li ovo poslovni pad za Muska?11:50 Promptanje iz fore zagađuje digitalni prostor i prirodu17:00 Milijunaši imaju preveliki utejcaj na svjetsku politiku - techbro oligarhija20:20 Deepfake kao problem koji je sve gori, a nitko se njime ne baviTOP23:45 Nikolina je upoznala legende tehnološkog novinarstva26:00 AI može učiniti naš životm boljim, ali sve ovisi kako ga koristimo28:00 Undabot je primjer kako pričati o zatvarnju trvtke i neuspjehu35:20 Kako je naš podcast oborio gledanost_______________

Kako prihranke preusmeriti iz pasivnega stanja na računu v reden tok prihodkov? Dividendne strategije smo že obdelali epizodi Dividendni kralji: Kako z investiranjem do pasivnih zaslužkov?, se bomo tokrat osredotočili na obveznice, ki prinašajo obresti. Hkrati pa v razburkanih in negotovih časih lahko prinesejo tudi miren spanec. Pred mikrofonom: Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Uvod v pasivne dohodke 02:58 Vrednotenje delnic in obveznic 06:11 Trendi na obvezniškem trgu 09:11 Primerjava ameriških in romunskih obveznic 12:11 Razumevanje obveznic 15:04 Tveganja in donosnosti obveznic 17:58 Strategije za vlagatelje 21:08 Obveznice in inflacija 31:35 Tveganja in obveznice 34:26 Zakladne menice in njihova likvidnost 38:07 Struktura naložb in obveznic 41:00 Valutno tveganje in obveznice 44:11 Pasivni dohodek in obveznice 46:57 Nepremičnine kot naložba 50:12 Demografski izzivi in naložbe 52:13 Folklora posojanja in obveznice Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta) Darilo z dodano vrednostjo ob koncu šolanja in ob vstopu v polnoletnost Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Število mest je omejeno. Datum: 21. avgusta v živo Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 18. september Čas: 17:00–20:30 Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Kakav je AI kao psihoterapeut? Sve više ljudi se obraća chatGPT-u sa zahtevima da im bude psihoterapeut, pa smo morali da napravimo analizu kakav je chatGPT u toj ulozi? Kako se snašao u ovoj ulozi, slušajte/gledajte u našoj najnovijoj epizodi. Roberto i Mihailo ulaze u jednu od najzanimljivijih i najprovokativnijih psiholoških dilema današnjice - može li veštačka inteligencija zameniti terapeuta od krvi i mesa? Da li nas AI može razumeti, podržati, pomoći nam da se promenimo i rastemo? I šta se zapravo dešava kada se mašina uključi u nešto toliko ljudsko kao što je psihoterapija? Promena je neizbežna i jedina konstanta - baš kao i ljudska težnja da budemo bolji, da pronađemo ravnotežu između privatnog i poslovnog, između stabilnosti i radoznalosti. Ako ste među onima koji ne beže od izazova, koji menjaju pogled, pravac ili pristup, ali ne gube sebe - ova epizoda je za vas. Jer, promena je u našoj prirodi. Prirodno je, menjamo se. Kao voda, koja uvek pronađe svoj put - možda je baš veštačka inteligencija neobičan, ali koristan alat na tom putu. Ili ipak nije?

Ana Popović je svoj istoimeni brend obuće osmislila dok je živela u Njujorku i tražila način da uz dvoje dece ponovo pronađe svoje hobije, ali i vidi da li postoji alternativa korporativnom životu. Pričali smo o njenim prvim koracima u poslu, ali i novim putevima kojim planira da korača: edukaciji i građenju veza sa sličnim preduzetnicima u modi. Beleške: https://anapopovicshoes.com/ https://www.instagram.com/anapopovicshoes/?hl=en https://www.youtube.com/watch?v=nHrD07eQXeU https://www.youtube.com/watch?voATfosQ74

Gošća: Dajana ZoretićDomaćini: Aleksandra Radivojević i Pavle ŽivkovićGost 213. epizode podkasta "Pod kapicom" bila je Dajana Zoretić, kondicioni trener vaterpolo reprezentacije Srbije. Kako je došlo do saradnje sa Urošem Stevanovićem, i zbog čega i danas sa nevericom gleda na ogromno poverenje koje je u njen rad i stručnost imao selektor srpskog nacionalnog tima. Dnevni sastanci sa akcentom na prevenciju od povreda, da li je realan termin "tempiranje forme" i šta podrazumeva rad kondicionog trenera u pripremi za najveće sportsko takmičenje. Osečaj posle osvojenog zlata, šta je rekao njenog srca izabranik Josip Vrlić, koji je sa Hrvatskom poražen u velikom finalu. Priča o "trojanskom konju" i reakcija porodice, uloga sjajnog stručnjaka  Pere Kuterevca, koji je Dajani svojevremeno spasio život, uveo je u vaterpolo, a onda kao kondicioni trener Hrvatske vaterpolo reprezentacije pretrpeo poraz od učenice u Parizu. Kako je nekadašna plivačica ispustila priliku da učestvuje na Olimpijskim igrama u Atini i Pekingu, kasnije je postala vicešampionka sveta u ronjenu na dah, a kakvu je pomoć dobila od plivačke legedne Petera Mankoča. Uloga Vjekoslava Kobešćaka, kakvi su studenti na Kineziološkom falultetu u Zagrebu, gde je vanredni profesor, i zbog čega se odlučila da upiše i Komunikacione nauke, gde će diplomirati do kraja godine....#podkapicom   #infinitylighthouse#vaterpolo 00:00:00 Intro00:02:00 Zlato sa Srbijom na Olimpijskim igrama00:07:30 Poziv u reprezentaciju00:16:20 Analiza igrača i plan i program treninga00:23:30 Tehnika plivanja igrača00:33:00 Početak priprema za Olimpijske igre00:38:00 Novi igrači i pripreme za turnir u Budimpešti00:39:00 Počeci plivačke karijere i uspesi00:49:20 Ronjenje na dah00:54:30 Ulazak u vaterpolo01:03:30 Rad u inostranstvu01:05:40 Rad na fakultetu01:12:00 Kolege iz drugih sportova01:17:20 Planovi za dalje01:19:30 Pitanja publike01:51:00 Završna reč01:54:00 Odjava------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️- www.patreon.com/infinitylighthousePodrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Pavle ŽivkovićDatum: 13. jun 2025.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

Začenja se kranjski igralski filmski festival Krafft, na katerem se bodo za zlata jabolka potegovale igralske vloge iz desetih celovečernih filmov, podelili pa bodo tudi častno zlato jabolko za izjemno delovanje in umetniške dosežke. Ocenjujemo tri filme, ki so v teh dneh na sporedu v kinu: Spomini nekega polža, Simón in Kako izuriti svojega zmaja.

Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Prijava za Substack njuzleter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://jovanamiljanovic.substack.com⁠⁠⁠Prijava za Biznis bazu:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://forms.gle/RQywvhn1c3E3GKK26⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Prijava za ponudu od 97eur:⁠https://www.instagram.com/p/DIBJpOfozfH/?hl=en&img_index=1 

Pubertet. Taj trenutak kad ti dijete preko noći naraste, zaključa vrata i postane ti potpuno strano biće. U ovoj epizodi razgovaramo o najtežem razdoblju roditeljstva:

Dolgi sončni dnevi so za mnoge med nami najlepši del leta, tega pa ne moremo reči za naše domače ljubljenčke – težko prenašajo vročino, napadajo jih klopi in drugi zajedavci, pogoste so prebavne motnje. Kako jim olajšati te vroče dni? Moramo poleti hrano prilagoditi? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? Da bo tudi poletje prijetno in varno za naše živali, bo v sredinem svetovalnem servisu svetoval Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.

⏰ Driiiing! Evooo, pa je prišel. Kratki, z Žiga Kos upava, da sladki. Ne, ni še nagrad za Prvo ligo Telemach 2024/25, tudi Vedeža še ne, vem, vem, imejte malo še razumevanja. Sva pa obdelala na hitro obe tekmi članske reprezentance. In podrobno zelo Zic, vabljeni tam k poslušanju.

+Fabio i Yamaha imaju još puno posla.+Acosta i KTM najzad liče na sebe.+Koga menja Razgatlioglu?OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationKUPITE ULAZNICE ZA IMAX F1 FILM CINEPLEXX PREMIJERU: https://bit.ly/f1-film-lap76-cineplexxIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Snimak poslednjeg Zum druženja:https://open.substack.com/pub/jovanamiljanovic/p/zum-druzenje-od-danasPrijava za Substack njuzleter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://jovanamiljanovic.substack.com⁠⁠Prijava za Biznis bazu:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://forms.gle/RQywvhn1c3E3GKK26⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Prijava za ponudu od 97eur:https://www.instagram.com/p/DIBJpOfozfH/?hl=en&img_index=1 

Kako ste z disciplino? Jo znate vzpostaviti, kaj pa vzdrževati? Kako to storiti, kako voditi notranje procese, da se nam uspe disciplinirati in s tem vzpostaviti tudi red in varnost v svojem življenju? Kako je z našimi navadami in motivacijo, katera področja svojega življenja moramo najprej urediti, da bomo živeli zadovoljno in čim bolj uravnoteženo? Za odgovore, pa tudi vaša vprašanja, bomo v torkovem Svetovalnem servisu gostili nekdanjega poklicnega vojaka, pripadnika enote specialnih sil Gregorja Poljanca Kirscha, zdaj trenerja za življenjski stil. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Ko je Donald Trump na začetku aprila skoraj celotnemu svetu napovedal obsežne carine, je Kitajska, za razliko od marsikatere druge države, vsaj na zunaj ohranila popolnoma mirno kri in s svojimi povračilnimi ukrepi jasno pokazala, da se Združenim državam ne bo pustila izsiljevati. Ob tem pa se seveda postavlja vprašanje, kaj je Kitajski - ki jo imamo včasih še vedno za tovarno sveta, močno odvisno od izvoza - omogočilo tako trdno pozicijo ter kakšna pravzaprav je kitajska ekonomsko-politična strategija v vedno bolj zaostreni trgovinski vojni, ki je prejkone tudi vojna za svetovno geopolitično prevlado. Kako je Kitajska pripravljena na radikalno znižanje trgovine z Združenimi državami, kaj so močne in kaj šibke točke njenega položaja v mednarodni ekonomiji in svetovnih dobavnih verigah, kako v oziru na geopolitične razmere preoblikuje svoje gospodarstvo in kakšne prednosti ali slabosti ji pri odzivu na novo ekonomsko realnost daje njen politično-ekonomski sistem? Ter nenazadnje, kaj vse to pomeni za življenjski standard Kitajcev in notranjepolitični položaj kitajske komunistične partije? Na tovrstna vprašanja nam bodo v tokratni Intelekti pomagali odgovoriti sinologinja dr. Maja Veselič z ljubljanske filozofske fakultete, politolog dr. Josip Lučev z zagrebške Fakultete za politične vede, ki se je z nami povezal iz Zagreba, ter ekonomist Sašo Šmigić, ki upravlja naložbe za kitajski in indijski trg pri Generali Investments. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Wikipedija, javna last

Iz razbitega ogledala … Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisala: Bogi Pretnar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1977.

Vlada hiti, da bi na vrh Nata konec meseca v Haagu odšla s potrjeno resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki zvišuje sredstva za obrambo. Resolucijo bo danes obravnaval pristojni parlamentarni odbor, poslanci pa jo bodo potrjevali na četrtkovi izredni seji državnega zbora. Konec minulega tedna se je z resolucijo seznanil tudi ekonomsko-socialni svet. Sindikalna stran je jasno zahtevala, da zvišanje obrambnih izdatkov ne sme iti na račun socialne države, delodajalci pa, da ne na račun novih davkov. Druge teme: - Izrael prestregel ladjo z aktivisti, ki je bila namenjena v Gazo. - V Los Angelesu protesti in nemiri zaradi množičnih aretacij priseljencev. - Alcaraz ostaja kralj Rolanda Garrosa, Portugalci zmagovalci nogometne lige narodov.

Garfield, Hobit, Avatar in Aquaman so samo nekateri svetovno znani animirani liki, ki so nastali ob pomoči slovenske programske opreme Ziva VFX. Dr. Jernej Barbič, soustanovitelj podjetja Živa Dynamics in univerzitetni profesor, je zanjo dobil tehničnega oskarja za realistično animacijo v filmih. Zakaj je animirani pes med premikanjem videti tako dobro kot resnični pes in kdaj bi Hollywood lahko igralce začel nadomeščati z digitalnimi ljudmi? Kako uspeti v industriji, ki ima svetovno konkurenco, in kdaj ter kako slediti nenehnemu tehnološkemu napredku in trendom? Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

✓ Šta raditi u Čikagu zimi? ✓ Kako objasniti negativnu kliničku studiju? ✓ Koji je balans između preciznosti i izvodljivosti?

Kako izgleda karijera jednog dizajnera koji kroz svaki piksel spaja umetnost i život? U 320. epizodi Pojačala, Ivan je ugostio Igora Adamovića, grafičkog i veb dizajnera, osnivača studija Control Creative iz Beograda i jednog od najprepoznatljivijih autora na domaćoj sceni. U povodu obeležavanja 25 godina karijere, Igor deli priče o svojim počecima u Majdanpeku, profesionalnom sazrevanju i prelasku iz analogne u digitalnu eru dizajna. Razgovor osvetljava njegov specifičan pristup vizuelnim komunikacijama i filozofiju koja kombinuje strast, instinkt i minimalističku estetiku. Poseban deo epizode posvećen je Igorovoj velikoj ljubavi prema muzici i radu na omotima za vinile, gde su se dizajn i zvuk neraskidivo spojili. Igor otkriva kako je kroz dizajn imao priliku da sarađuje sa umetnicima različitih muzičkih žanrova i kako mu je ta saradnja omogućila da izrazi svoju kreativnost na najdublji način. O čemu smo pričali: - Kad porastem biću - Majdanpek i kraft piva - Školski dani - Studentski dani - Prva zaposlenja u dizajnu - Burne devedesete - Promene u dizajnu - Ključne tačke karijere - Priča o muzici - Lični rast - Saveti za mlađe dizajnere Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4kOv9n4 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN