POPULARITY
Današnji praznik Marijinega imena nas vabi, da se za trenutek ustavimo tudi ob svojih imenih. Kot je Gospod rekel preroku Izaiju, govori tudi nam: »Poklical sem te po imenu: moj si!«
V romarskih svetiščih po Sloveniji slovesno ob današnjem malem šmarnu, prazniku Marijinega rojstva.Radio Ognjišče z mašo v Komnu sklenil 15. kolesarsko romanje Od Marije k Mariji. Škof Štumpf poudaril pomen varovanja življenja otrok in mater za mir v svetu.Pred odprtjem izraelskega veleposlaništva protesti in ovadba. Vlada z intervencijskim zakonom za ublažitev naftne krize.Slovenski petnajstletniki pod povprečjem pri matematiki in branju.UKC Ljubljana po incidentih z dronom na heliportu v testno pasivno protidronsko zaščito.Suša vse močneje ogroža evropsko kmetijstvo.Rusija po premoru znova napadla Kijev.Ursula Von der Leyen in Antonio Costa kritična zaradi sodelovanja srbskih uradnikov na Mladićevem pogrebu.Šport: Danes začetek nove sezone evropske nogometne lige prvakov.Vreme: Danes bo sončno in vroče, jutri se bodo nevihte razširile nad večji del Slovenije.
Na praznik Marijinega rojstva smo se pogovarjali z župnikom v Kanalu ob Soči Janezom Kavčičem, in sicer ob robu radijskega kolesarskega romanja od Marije k Mariji. Vprašali smo ga, kaj njemu osebno pomeni Marija, kako gleda na naše romanje in na romanja nasploh, kako si razlagati molitev rožnega venca in kako se z njo lahko tudi zavarujemo.
Jutri bo minilo 171 let od prvega Marijinega prikazanja v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kar trikrat v enem mesecu se je prikazala 10-letni Tereziji Dush. Kronike pravijo, da je deklica govorila in razumela le slovensko narečje. Marija je pokazala na problem dela ob nedeljah in preklinjanje, poleg tega je naročila spoštovanje posta in molitev rožnega venca. Ob obletnici prikazanja in pred praznikom rojstva Device Marije je bilo slovesno že minuli konec tedna. V soboto je bila sveta maša v slovenščini, včeraj pa je sveto mašo daroval, pater Ermes Ronchi, rojen v bližnji vasi Racchiuso, ki je bil pred leti voditelj duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo. Jutri pa bo po pisanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom slovesno tudi v Marijinem svetišču na Stari gori nad Čedadom, kjer bo tradicionalno zaobljubljeno romanje videmske nadškofije, sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Riccardo Lamba. Ob tem se bodo spomnili 50. obletnice katastrofalnega potresa v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Jutrišnji praznik Marijinega rojstva posebej slovesen v mariborski nadškofijiNadškof Cvikl s katehisti in katehistinjami, katoliški pedagogi v LjutomeruV Lihtenštajnu nimajo porodnišnic, imeli pa bi klinike za splavePapež: Družina je ogledalo Boga.
V katehezi za bolnike in starejše je še odmeval praznik Marijinega vnebovzetja v luči smrti in večnega življenja. To, kar je dosegla ona, naj bi dosegli vsi mi. Naše odrešenje je v vstajenju celotnega človeka, telesa in duše. Naš gost, bolniški župnik Anže Cunk, je spregovoril tudi o tem, kako biti blizu umirajočem človeku in o njegovih svežih izkušnjah z bolniki. V minutah za liturgijo bo pojasnil pomen uvodnega kesanja pri maši, ki ni spovedna odveza, a ima kljub temu velik pomen.
V tokratni oddaji smo pozornost namenili dvema podružničnima cerkvama. 500-letnici cerkve svete Marjete v Žlebah pri Medvodah in obnovi zvonika cerkve Kancijana na Vrzdencu v Horjulu. Spomnili pa smo tudi na sporočila slovenskih škofov na praznik Marijinega vnebovzetja.
Staro ljudsko izročilo pravi, da je Kamnik nekoč stal ob robu precej velikega jezera. Je to čista izmišljija ali pa se v teh zgodbah, pesmih in govoricah skriva več kot le zrno resnice?Si lahko predstavljate ledeniško jezero in visoko nad njim grad, ki stoji na strmi pečini? No, zdaj pa v svoji domišljiji še dvignite pogled od mirne jezerske gladine in poglejte proti severnemu obzorju; si tam lahko zamislite alpske gorske vrhove? – Seveda si jih, saj ste točno tako podobo videli, ko ste zadnjikrat obiskali Bled! Toda etnologinja, folkloristka in dolgoletna raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, dr. Marija Klobčar, pravi, da bi točno tak prizor z jezerom in gradom nad njim in gorami v ozadju videli, če bi se s časovnim strojem odpravili v 14. stoletje in obiskali – Kamnik … Ne verjamete? – Potem najbrž še niste prebirali intrigantne razprave Zvonovi so sami zapeli : naravne nesreče in kolektivni spomin, ki jo je dr. Klobčar pred nedavnim objavila pri Založbi ZRC in v kateri svojo analizo ljudskega slovstvenega gradiva, ki se nam je ohranilo, ter nekaterih verovanj in običajev s širšega kamniškega konca spretno povezuje z modernimi geološkimi raziskavami, da bi navsezadnje prepričljivo pokazala, da je Kamnik nekoč res stal na bregu ne prav majhnega jezera. A če je tako, tedaj se je seveda treba vprašati, kaj se je s tem fantomskim jezerom pravzaprav zgodilo? Kako je možno, da je jezero bilo in da ga danes ni več? In zakaj so ljudske pesmi in povedke tisti nepogrešljivi ključ, ki odpira vrata te skrivnosti? – Prav to so tudi vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Marijo Klobčar. Foto: freska iz cikla Apokalipsa Nikolausa Wurmeserja v kapeli Marijinega vnebovzetja na gradu Karlštejn na Češkem, ki najverjetneje prikazuje potres l. 1348 v Beljaku (detajl z naslovnice knjige Zvonovi so sami zapeli)
Božja mati Marija je pogosto omenjena, ne samo v Svetem pismu, ampak tudi v ljudski književnosti. O njej je bilo zapisanih več pesmi. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja ponavljamo pogovor Matjaža Vidmarja s prof. ddr. Ireno Avsenik Nabergoj s Teološke fakultete o vplivu čaščenja Marije v književnosti.
Dan po prazniku Marijinega vnebovzetja ste lahko prisluhnili daljšemu pogovoru z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom o 20. obletnici nove upravne razdelitve v naši krajevni Cerkvi, o njenih izzivih na področju duhovnih poklicev in o tem, kako gleda na 11 let vodenja nadškofije. Za kaj je nadškof Cvikl najbolj hvaležen, pa tudi, kaj mu je bilo najtežje?
Hrvaški gasilci se znova z vsemi silami borijo s požarom, ki je vnovič vzplametel na Dugem otoku in se zaradi močnega vetra hitro širi. Na zahtevnem, nedostopnem terenu znova pomagata kanader in air tractor. Pod nadzorom pa so štirje požari na območju Zadra in eden na otoku Iž ter največji v okolici Omiša. Tam zaradi vetra obstaja nevarnost vnovične razširitve ognjenih zubljev, ki so včeraj zahtevali najmanj eno smrtno žrtev. Ob tem se je nov požar razširil iz Bosne in zajel tudi hrvaški del Dinare. Na terenu so gasilci in kanaderji, oblasti so na pomoč vpoklicale tudi vojsko. V oddaji tudi o tem: - Na praznik Marijinega vnebovzetja verniki romajo v Marijina svetišča; na Brezjah se jih je zbralo 3 tisoč - Jedrska elektrarna Krško zvišala obratovalno moč na 90 odstotkov - Mineva 5 let odkar so talibani vnovič prevzeli oblast v Afganistanu
»On pa je rekel: ›Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.‹« (Lk 11,28)Na slovesni in zapovedan praznik Marijinega vnebovzetja je pripravil upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek.
Mašo smo na praznik Marijinega vnebovzetja prenašali iz župnijske cerkve v Sevnici. Maševal je salezijanski inšpektor Peter Končan. S petjem je sodeloval župnijski pevski zbor sv. Nikolaja, Sevnica, ki ga je vodila Betka Cimperšek.
Pogovarjali smo se s sestro Vido Tomažič, šolsko sestro sv. Frančiška Kristusa kralja. Spregovorila je o svoji življenjski poti, poklicanosti, duhovnem materinstvu in o tem, kako v sodobnem svetu ohranjati zaupanje v Boga. Dotaknili smo se tudi stisk današnjega človeka, pomena poslušnosti ter Marijinega zgleda za današnje žene, matere in družine.
"To našo umetnost na Ptujski Gori hodijo gledat od vsepovsod, še zlasti pa jo cenijo Francozi," pravi pater Toni Brinjovc. Na Ptujski Gori namreč stoji pravi biser mehke gotike – bazilika Marije Zavetnice, cerkev, ki je nastala okoli leta 1410 in v kateri romarje pričaka več izjemnih umetnin. Med njimi je v baročnem glavnem oltarju znameniti ptujskogorski relief iz prve polovice 15. stoletja, na katerem sta združena motiva Lepe Marije in Marije Zavetnice s plaščem. Pravijo, da naj bi šlo za prvi primer združitve teh dveh pomembnih gotskih motivov, zaradi česar – pa seveda tudi zaradi izjemne likovne upodobitve – relief v tem delu Evrope sodi v sam vrh. Slovenija je sicer v samem vrhu po številu cerkva, posvečenih Mariji, na Ptujsko Goro pa prihajajo romarji iz vse Evrope, veliko jih je denimo s Poljske. Številni se na romanje odpravijo prav na dan Marijinega vnebovzetja, ki mu pravimo tudi veliki šmaren ali velika maša in je najstarejši Marijin praznik. Oddaja je nastala leta 2025.
Na predvečer Marijinega vnebovzetja maše in procesije po slovenskih romarskih središčih.Obhajamo god sv. Maksimiljana KolbejaPapež bo oktobra na pobudo Čebelarske zveze Slovenije na osebni avdienci sprejel čebelarje.Princesa Nobuko je postala prva krščena katoličanka na čelu samostojne veje japonske cesarske družine.Potres v Kolumbiji: Duhovnik vernike iz cerkve pospremil z Najsvetejšim.
Na predvečer Marijinega vnebovzetja maše in procesije po slovenskih romarskih središčih.Gospodarska rast v drugem četrtletju z močnim pospeškom.Ali je zasebno varovanje predsednice države sporno?Slovenski bančni sistem ostaja stabilen, odporen in ustrezno pripravljen na morebitne šoke.V požaru pri Omišu poškodovanih najmanj 36 ljudi.Rastline lahko zaradi visokih temperatur propadejo kljub namakanju kmetijskih površin.Sušne razmere in nizki vodostaji rek krepijo razmisleke o namakalnih sistemih.ŠPORT: Kristjan Čeh v Birminghamu ubranil evropski naslov, Guček v boj za odličje, v finalu tudi Lukan in Mišmaš Zrimšek.VREME: Danes in jutri bo jasno. Šibka burja na Primorskem bo danes postopno ponehala.
Pred praznikom Marijinega vnebovzetja je bil naš gost cistercijan in nekdanji stiški opat pater Janez Novak. Med vrhove in spomine več desetletij trajajočega obdobja nas je popeljal, ko je v naše in tuje gore vodil skupine mladih in ministrantov. To so bili časi, ko so na Triglavskem ledeniku še prirejali slalome in se pripravljali na vzpon na Mont Blanc. Tudi o iskanju tišine, pristnih odnosih, vztrajnosti in Mariji je tekla beseda.
Brezje so naše najpomembnejše in tudi najbolj obiskano Marijino svetišče. Tja romajo številni in vse države in tudi iz tujine. Ob največjem prazniku Matere Božje, Marijinem vnebovzetju bomo gostili rektorja Marijinega svetišča na Brezjah, frančiškana dr. Roberta Bahčiča.
Maševal je p. Janez Papa, pel je Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Marinč.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Aljaž Košič, orglal pa Matjaž Marinč.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, petje je vodil Tadej Podobnik, orgle pa igral Matej Burger.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle pa igral Matjaž Barbo.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Pija Trontelj, orgle Matjaž Barbo.
Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop. Pel je zbor Hugolina Sattnerja pod vodstvom Matjaža Barba, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveto mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pela je Christina Thaler Strojan, na orgle pa je igral Matjaž Barbo.
Sveto mašo je daroval p. Christian Gostečnik, petje je vodil Tadej Podobnik, orgle Matej Burger.
Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, petje je vodil Tadej Podobnik, orgle Matej Burger.
Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveto mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je Aljaž Košič, na orgle pa je igrala Anja Žižek.
Maševal je p. Pavle Jakop, peli so člani Moške vokalne skupine Tromostovje, pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača, orgle Uroš Pele.
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel br. Filip Mlinar, orgle Matej Burger.
Maševal je p. Janez Papa, pel Tadej Podobnik, na orgle pa je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Aljaž Košič, orgle Matej Burger.
Maševal je p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveto mašo je daroval p. Edvard Kovač, petje je vodila Pija Trontelj, orgle Ana Žižek.
Maševal je p. Pavle Jakob, pel br. Benjamin Božič, orglala pa Anja Žižek.
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Aljaž Košič, orglal pa Miha Zavrl.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Lovro Zupanc Kovač, orgle Uroš Pele.
Maševal je p. Janez Papa, pel Aljaž Košič, orglal pa Matjaž Barbo.
Maševal je p. Janez Papa. Pol je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle Matjaž Barbo.
Maševal je p. Pavle Jakob, pel br. Benjamin Božič, orglala pa Anja Žižek.
Maševal je p. Pepi Lebreht, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle p. Vid Lisjak.
Somaševanje je vodil postulator dr. Bogdan Dolenc, pela moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanc Kovača, na orgle je igrala Ana Kresal.
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pel je ŽPZ p. Hugolina Sattnerja pod vodstvom Matjaža Barba, na orgle je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Janez Papa, pel in igral pa zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodil p. Vid Lisjak, orgle Uroš Pele.