Slovencem po svetu

Slovenska župnija Marije Vnebovzete v Clevelandu v ZDA je praznovala ta konec tedna. Včeraj je vabila na vsakoletni poletni piknik na Slovensko Pristavo, ki se tradicionalno začenja s sveto mašo in nadaljuje s kosilom, ki ga pripravijo starši Slovenske šole. Sveti maši so imeli tudi v župnijski cerkvi, in sicer v petek zvečer, na vigilijo praznika in v soboto zjutraj. Letos so se pri bogoslužjih zahvalili za 120-letnico župnije in prosili za blagoslov za naslednja leta in desetletja. V nedeljo pa bodo slovenski rojaki iz Clevelanda tradicionalno poromali v svetišče Žalostne matere Božje v kraj Bellevue. Avtobus bo pobiral potnike v obeh župnijah, pri Mariji Vnebovzeti in pri Svetem Vidu, sveto mašo bo daroval John Kumše, po kosilu bosta križev pot in pete litanije Matere Božje z blagoslovom z Najsvetejšim.

Predvajali smo drugi del posnetkov Goriškega večera ob dnevu državnosti, ki so ga pripravili na sedežu PD Podgora v Gorici v Italiji. Na njem so odpirali teme, povezane s slovensko identiteto, zgodovino in skupnim spomin državnosti. Gostje so bili državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch, odvetnica iz Argentine Mariana Poznič in župnik na Goriškem Marijan Markežič. Pogovor je vodila novinarka in publicistka Erika Jazbar. V zadnjem delu oddaje smo se ustavili ob praznovanju 100-letnice Slovenske ameriške zveze. Naš novinar Tone Gorjup je posnel intervju s predsednikom zveze Joejem Valencicem iz Clevelanda.

Ob Marijinem vnebovzetju bodo v cerkvi pri Mariji na Otoku na južni obali Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem nadaljevali dolgoletno tradicijo. Romarska sveta maša ob 10.30 bo v slovenskem jeziku. Daroval jo bo krški škof Jožef Marketz. V večeru praznika bo že 72. Marijanska ladijska procesija po Vrbskem jezeru. Iz prazničnega koledarja na avstrijskem Koroškem še tole. V sklopu kmečkega praznika »Faranta« v Globasnici bo jutri maša ob 9.30. V Železni Kapli bo romarski dan pri Devici Mariji v Trnju. Pri maši ob 7.30 poje obirski pevski zbor, pri maši ob 8.30 bodo blagoslovili zelišča, pri maši ob 10.00 pa bo pel kapelski cerkveni zbor. V Št. Tomažu bo ob 11.00 dvojezično ekumensko bogoslužje z blagoslovitvijo zelišč, poje cerkveni pevski zbor Št. Primož. V romarski cerkvi v Podgorju bo maša ob 10.00, oblikujejo jo tamburaši iz Loč.

V Beneški palači v Naborjetu v Kanalski dolini je do konca meseca na ogled trijezična razstava o Svetih Višarjah. Letos mineva že 666 let, od kar je žabniški pastirček na dobrih 1700 metrov visokem višarskem hribu našel kipec Matere Božje. Razstavo stotih primerkov spominkov – od podobic in nabožnih podob do manjših predmetov ter spominskih plaket, ki jih je v pol stoletja zbral Leopoldo Komac iz Rablja, organizira Združenje don Mario Cernet v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij, društvom nemško govorečih Kanalčanov ter Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra. Ob torkih dopoldne in četrtkih popoldne so za obiskovalce organizirani vodeni ogledi, ki jih vodita zbiratelj Leopoldo Komac in koordinatorica razstave Claudia Plazotta Gerdol. Razstava je lep prikaz pobožnosti in spoštovanja treh narodov do Višarske Marije. Na Svetih Višarjah bo jutri zvečer v cerkvi molitev rožnega venca, nato pa procesija z Marijinim kipom, praznično bo seveda v soboto, v nedeljo pa bo na Svetih Višarjah maševal nadškof Riccardo Lamba.

V samostanu Dobrla vas na avstrijskem Koroškem bo nocoj potekal tradicionalni Gorenjski večer, ki že več kot štiri desetletja povezuje ljubitelje narodno-zabavne glasbe, petja in slovenske kulturne dediščine na Koroškem. Letošnja prireditev bo še posebej slovesna, saj bodo nastopajoči obeležili pomembne jubileje: organizator Slovensko prosvetno društvo Srce praznuje 120 let delovanja, Alpski kvintet praznuje izjemnih 60 let delovanja, Mešani pevski zbor Srce obhaja 50-letnico neprekinjenega delovanja, ansambel Rosa zaznamuje več kot 25 let uspešnega sodelovanja z Gorenjskim večerom. Prireditev bo tudi letos združila vrhunske glasbenike, pevce in obiskovalce iz Slovenije, Avstrije ter širšega alpskega prostora. V farni cerkvi v Tinjah pa bo jutri zvečer zaključek Mojstrskega tečaja, ki sta ga v tamkajšnjem Domu prosvete v organizaciji Krščanske kulturne zveze vodila svetovno znana pevca in odlična pevska pedagoga Bernarda in Marko Fink.

Na povabilo Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF je v teh dneh v Sloveniji osem štipendistov programa Visit Slovenia, ki prihajajo iz ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Belgije, Kanade, Argentine in Avstralije: študentka zdravstvene nege Cecilija Rowane, študentka kemijskega inženirstva Eleanor Withrow, študent fizike Nikolas Gestrich, študenti ekonomije in prava Ignacio Farah Bečaj, Kevyn O'Connell ter Geronimo Miguel Comba, astrofizik Jacob Tyle ter scenarist Matija Šraj. ASEF s svojimi programi že od leta 2017 spodbuja povezovanje slovenskih študentov in mladih raziskovalcev z vrhunskimi mentorji ter omogoča pridobivanje mednarodnih raziskovalnih izkušenj, hkrati pa vnovično povezovanje z njihovimi koreninami. Štipendiste in njihovo mentorico dr. Špelo Jalen, direktorico razvoja bioloških zdravil v Novartisu, sta na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejeli tudi ministrica Suzana Lep Šimenko in državna sekretarka Helena Jaklitsch.

Slovenska zamejska skavtska organizacija SZSO je 50. obletnico svoje ustanovitve oz. združitve štirih skavtskih organizacij slovenskih goriških in tržaških skavtov in skavtinj obeležila s 6. slovenskim zamejskim Jamboreejem. Tabori za člane, kjer so skupaj taborili otroci in mladostniki, so v Vipavski dolini potekali od 26. julija. Višek Jamboreeja pa je bil skupni tridnevni dogodek, ki se je včeraj sklenil v Dolenjah pri Ajdovščini. Organizatorji so si obetali več kot 500 obiskovalcev, a so bila pričakovanja krepko prekoračena, saj se je na velikem travniku v objemu reke Vipave in njenega pritoka zbralo kar 655 tako aktivnih kot nekdanjih članov ter odraslih skavtov in drugih obiskovalcev, tudi skavtov z avstrijske Koroške. »Hvala, da smo lahko zopet začutili to veliko skavtsko družino,« so bile večkrat slišane besede udeležencev pa tudi to, da so bila občutja »podobna tistim na prvem zamejskem Jamboreeju!« Dogodek je dokaz, da je skavtizem v zamejstvu še vedno »živ in žilav«, še sporočajo organizatorji.

V tokratni oddaji smo povezali matično domovino, zamejstvo in izseljenstvo s slovensko državnostjo. Na sedežu PD Podgora v Gorici v Italiji je 30. junija 2026 potekal Goriški večer ob dnevu državnosti in na njem so odpirali teme, povezane s slovensko identiteto, zgodovino in skupnim spomin državnosti. Gostje so bili državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch, odvetnica Mariana Poznič iz Argentine in župnik na Goriškem Marijan Markežič. Pogovor je vodila novinarka in publicistka Erika Jazbar.

Obogatiti izkušnjo slovenstva skozi prijetno druženje z vrstniki, spoznavati slovenske kraje in dediščino, utrjevati znanje slovenskega jezika. Vse to so lastnosti Tabora slovenskih otrok. Svetovni slovenski kongres SSK ga je letos pripravil že 30-ič. Z mikrofonom sem se opravil v CŠOD Škorpijon v bližini Maribora, se pogovarjal z udeleženci (Mali iz Berlina, Vilma iz Brazilije, Frano iz Belgije, David iz Luksemburga, Erik iz Italije in Maša s Češke), animatorji in voditelji (Matija, Stanko, Oleg in Sonja). Vabljeni k poslušanju reportaže!

Mohorjeva družba letos praznuje 175 let. Nastala je v Celovcu, na obrobju slovenskega etničnega ozemlja in še danes Celovška in Goriška Mohorjeva družba delujeta na obrobju slovenskega kulturnega prostora, Mohorjeva družba pa že 99 let deluje tudi v Celju. V oddaji ste predvajali posnetke z rednega letnega srečanja, na katerem so govorili: predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu msgr. Ivan Olip, direktor dr. Karl Hren in urednik Hanzi Filipič, predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. Renato Podbersič in tajnik Marko Tavčar, predsednik Celjske Mohorjeve družbe Lojze Kozar in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič.

Rafaelova družba z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov letos pripravlja že 38. Romanje treh Slovenij, ki bo na prvo avgustovsko nedeljo na Svetih Višarjah. Predavatelj bo izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj po potegnil lok med Srečkom Kosovelom in Primožem Trubarjem. Sveto mašo bo daroval nadškof dr. Ivan Jurkovič. Po maši bo še kulturni program, ki bo deloma tudi posvečen Kosovelu, nam je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar.

Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi znova prihaja v Slovenijo, nam je povedala pevka Sabina Sečnik. Čez točno mesec dni, 23. avgusta, bo imela koncert na Ptuju, naslednji dan v Tržiču in v torek, 25. avgusta, v Celju. Tudi tokrat pripravljajo pester in zanimiv program. Zasedbo že 35 let vodi Marija Ahačič Pollak. Razen ohranjanja slovenskega izročila vokalna skupina Plamen skrbi tudi za visok kulturni in umetniški nivo ter prispeva k utrjevanju slovenske narodne zavesti tudi onkraj državnih meja.

Koline v tem delu leta povezujejo rojake na južni polobli. To je zelo priljubljen slovenski običaj, namenjen povezovanju generacij in utrjevanju vezi, ki ga med drugim ohranjajo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu in v Našem domu v San Justu v Buenos Airesu. Domače koline so v obeh primerih pritegnile člane in prijatelje, z obiskom so bili zelo zadovoljni. Kot piše Svobodna Slovenija iz Argentine so možje že sredi tedna zavihali rokave in pravi čas pripravili vse potrebno. V nedeljo so se jim pridružile še kuharice in s skupnimi močmi poskrbele za okusne jedi. Gostom so postregle z bogatim kosilom. Takšna srečanja niso le priložnost za okušanje domačih dobrot, temveč tudi za krepitev prijateljstva, sodelovanja in povezanosti med člani slovenske skupnosti.

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

V bližini Maribora se je včeraj začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa in je namenjen mladim med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše. Letos se je prijavilo 45 udeležencev iz 14 držav, poleg evropskih še ZDA, Brazilije in Južnoafriške republike. Udeleženci bodo dopoldne obiskovali delavnice slovenskega jezika, med katerimi bodo na sproščen način spoznavali tematike o Sloveniji in slovenskem jeziku. Popoldne pa bodo v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino regije, v kateri letos gostujejo. Vsako leto tabor namreč poteka v drugem delu Slovenije. Osrednji namen je krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika. Pomočniki in voditelji skupin so nekdanji udeleženci tabora.

Svetovni slovenski kongres je ob 35. obletnici izdaj jubilejno znanstveno monografijo »Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod«, ki na celovit način predstavlja zgodovino, razvoj in poslanstvo organizacije. O njenem nastajanju in vsebini so govorili: urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorja prispevkov dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Pogovor, ki ga je vodila Mateja Feltrin, je razkril, da publikacija ni zgolj pregled petintridesetih let delovanja Svetovnega slovenskega kongresa, temveč tudi razmislek o njegovem mestu v slovenski družbi in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje. Poročali smo tudi o seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Njegovi člani so predstavniki slovenskih skupnosti iz izseljenstva, predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Po seji sta govorila predsednik sveta, premier Janez Janša in podpredsednica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

To soboto ob 20.30 bo ob sedežu PD Podgora prijetno srečanje z maturanti slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa v Argentini. Gre za 14 sedemnajstletnikov (9 deklet in 5 fantov) in tri spremljevalce, ki končujejo enomesečni obisk v Sloveniji, posvečen utrjevanju slovenskega jezika in spoznavanju slovenskih krajev in ljudi. Skupina je poimenovana RAST 55 (55. Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Že vrsto let za različne generacije teh mladih, ki z obiskom v domovini staršev in starih staršev končujejo 13-letno obdobje prostovoljnega obiskovanja slovenskih sobotnih šol in srednješolskega tečaja, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta prireja »zamejski dan«, da lahko spoznajo tudi tamkajšnje razmere. Tako bodo v soboto vsaj na hitro obiskali nekaj krajev na Tržaškem in Goriškem, dan pa se bo končal s krajšim nastopom in javnim pogovorom z njimi. Recitacijam, petju in plesu iz slovenskega in argentinskega izročila so mladi dali naslov In peli bomo, dokler bomo govorili. Slovensko govorili, zato dvakratno peli! Večer je vključen v niz Goriških večerov, poleg Knjižnice Dušana Černeta in PD Podgora pa ga prireja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Severna Primorska.

V slovenski župniji svetega Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je v mesecu juliju bolj mirno, razen rednih svetih maš in kakšnega krsta, kot beremo v zadnjem Vestniku. Vse bolj dejavno pa je po slovenskih parkih. To nedeljo je bilo proščenje v Slovenskem klubu Bled, ki leži med Hamiltonom in Niagarskimi slapovi. Nastopila sta Slovenska folklorna skupina Nageljčki iz Toronta in Vokalna skupina Plamen iz Toronta, ki bo mimogrede čez dober mesec dni nastopila v Sloveniji - na Ptuju, v Tržiču in v Celju. To soboto bo živahno v Slovenskem Parku, ker bo t.i. Pečenkafest. Danes bo po večerni sveti maši v slovenski župniji v Hamiltonu nastopila Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja. Skupino jutri zvečer čaka še nastop v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu na Večeru folklornega prijateljstva.

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, pozdravlja msgr. Janpavla Dianina, ki je to nedeljo postal nadškof v Gorici. Slovenska skupnost je imenovanje sprejela z veseljem in velikim zadovoljstvom. Hvaležna je za pozornost, bližino in spoštovanje, ki jih je msgr. Dianin vselej izkazoval do slovenskih ustanov, slovenskega jezika in slovenske kulture ter vrednot dialoga in sožitja. Imenovanje novega nadškofa pomeni priznanje njegovemu dolgoletnemu duhovniškemu služenju, človeškim odlikam in pastirski predanosti. V SSO so prepričani, da bo goriška nadškofija pod njegovim vodstvom tudi v prihodnje ostala odprta in vključujoča Cerkev, občutljiva za raznolikost in bogastvo vseh skupnosti, ki živijo na njenem območju.

V galeriji Gorše v Svečah na avstrijskem Koroškem v teh trenutkih poteka odprtje letošnjega 44. Slikarskega tedna, ki ga pripravlja domače Slovensko prosvetno društvo Kočna. Letos bodo v ateljejih ustvarjali Marjan Drev, Anja Jerčič Jakob, Luisa Kasalicky, Siegfried Zaworka, Sophie Lazari, Charlotte Aurich in Elisabeth Oberrauch. V okviru slikarskega tedna potekajo tudi ustvarjalne delavnice: tečaj poslikavanja in glaziranje keramičnih posod za najstnike in odrasle ter tečaj izdelovanja afriških otroških mask. Jutri bo na vrtu pred galerijo Gorše družabni večer, v sredo zvečer pa bo v Einspielerjevem centru koncert, ki ga že več kot 30 let umetniško oblikuje Tonč Feinig. Letos bo njegov gost ponovno Joscho Stephan, eden najvidnejših evropskih kitaristov gypsy jazza. Zaključek slikarskega tedna s predstavitvijo umetnin bo v soboto v Einspielerjevem centru.

Svetovni slovenski kongres SSK je s slovesno akademijo obeležil 35-letnico delovanja. Večer na Gradu Fužine v Ljubljani je bil prepleten s spomini in pogledom v prihodnost te pomembne organizacije, ki povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu. Predvajali smo pozdrave in nagovore, ki so jih pripravili: predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, dr. Aleš Musar, ki je govoril v imenu predsednice Republike Slovenije, državni sekretar na zunanjem ministrstvu dr. Stanislav Raščan, eden prvih podpredsednikov Svetovnega slovenskega kongresa, državna sekretarka na uradu za Slovence po svetu dr. Helena Jaklitsch, Ernest Herzog, izvršni direktor programov Svetovnega judovskega kongresa in akademik prof. dr. Jadran Lenarčič, dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan.

V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.

Mohorjeva družba iz Celovca je sklenila projekt Lingua. Ob tem so predstavili ključne dosežke ter publikacijo s prispevki konferenc »gemeinsam/skupno« iz let 2023, 2024 in 2025. Knjiga predstavlja pomemben prispevek k spodbujanju jezikovne in kulturne raznolikosti ter krepitvi čezmejnega sodelovanja. Projekt LINGUA je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija - Avstrija 2021-2027 in s strani dežele Koroške. Pred zaključkom projekta so v Mohorjevi hiši v Celovcu pripravili zanimivo in vsebinsko bogato omizje posvečeno dvojezični predšolski vzgoji. Na dogodku so sodelovali strokovnjaki s področja dvojezične predšolske vzgoje z obeh strani meje. S svojo navzočnostjo so dogodek počastili tudi državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac ter deželni svetnik mag. Peter Reichmann. Mohorjeva družba je bila ustanovljena 27. julija 1851 v Celovcu, torej bo konec tega meseca minilo 175 let od ustanovitve. Čeprav danes v treh državah delujejo tri Mohorjeve družbe, jih povezuje skupno poslanstvo: ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete ter krepitev povezanosti enotnega slovenskega kulturnega prostora.

Rafaelova družba, Katoliško središče Slovencev po svetu, tudi letos pripravlja Višarske dneve za mlade. Udeleženci imajo možnost spoznati kraje v sosednjih državah, kjer živijo Slovenci, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Višarski dnevi mladih bodo letos potekali med 30. julijem in 2. avgustom. Druženje bodo začeli v Trstu in spoznavali slovensko prisotnost v tem živahnem obmorskem mestu. Naslednji dan se bodo odpravili proti Devinu, sobota pa bo namenjena odkrivanju Beneške Slovenije. Zaključek programa bo na letošnjem že 38. Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah

V Benečiji in v Vidmu so se že pretekli mesec zaključili tečaji slovenskega jezika, ki so potekali na šolah in v popoldanskem času ter jih je organiziralo Združenje Evgen Blankin. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so bili pri združenju še posebej zadovoljni z izvedbo tečajev na šolah z italijanskim učnim jezikom. Prvič so izvedli tečaj na nižji srednji šoli Bearzi v Vidmu in prvo leto je uspešno potekal tudi tečaj v vrtcu in na osnovni šoli v Tavorjani. Še posebej jih veseli dejstvo, da se je hkrati povečalo število ur namenjenih slovenskemu jeziku na nekaterih šolah. Tečaje so izvedli ob finančni podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežele Furlanije Julijske krajine. Združenje je tako v šolskem letu 2025/26 poskrbelo, da je več kot 280 otrok imelo priložnost spoznati slovenski jezik, ki se govori in živi na obmejnem prostoru skupaj s furlanščino in italijanščino kot jezik slovenske manjšine v Italiji, jezik sosednje države Slovenije in je nenazadnje tudi uradni jezik Evropske unije.

Avstrijski parlament bo po napovedih jutri odločal o noveli Zakona o narodnih skupnostih. Obstoječa ureditev je bila sprejeta 50-imi leti in je bila od vsega začetka tarča kritik. Dele določil je ustavno sodišče v teku desetletij razveljavilo zaradi neskladnosti z ustavo. Položaj in potrebe narodnih skupnosti so se v pol stoletja spremenili, česar obstoječi zakon ne upošteva. Predstavniki narodnih skupnosti že leta dolgo zahtevajo celovito posodobitev zakona. Po večletnih pogajanjih in romanjih na Dunaj pa je rezultat dokaj skromen. Zakonodajni paket med drugim na novo ureja dvojezično sodstvo na Koroškem. Po novem bosta vzpostavljena tako imenovana kompetenčna centra v Velikovcu in Celovcu. Kljub temu pa vsi koroški Slovenci in Slovenke ne bodo imeli pravice oziroma možnosti do sodnih obravnav v slovenščini, saj Celovec, zgornji Rož in Zilja niso vključeni v polno dvojezično ureditev. V novem zakonu manjkajo tudi potrebne reforme na področjih šolstva, medijev in političnega zastopstva.

Na nedeljo Slovencev po svetu smo se na začetku oddaje pogovarjali z Lenartom Riharjem, ravnateljem Rafaelove družbe. Predstavil je tudi njihove letošnje poletne programe (Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, Višarske dneve mladih in fotografski natečaj Moj košček Slovenije). V drugem delu ste lahko slišali poudarke z 32. Tabora Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, in sicer pridigo škofa Šuštarja [od 17:31 naprej] ter uvodne pozdrave mag. Uroša Zorana, ministra Kajzerja in državne sekretarke Jaklitscheve [od 30:11 naprej]. Oddajo smo zaključili z novicami.

Pred nami je izseljenska nedelja, ki nas opominja, da Slovenci ne živimo le v matični državi, ampak tudi v sosednjih, v Evropi in po svetu. Prvič jo je Rafaelova družba razglasila leta 1928, torej ima zaporedno številko 98, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Še vedno ostaja prvotni namen, po domačih župnijah obuditi spomin na rojake. Danes misel o slovenski diaspori in zamejstvu splošno še ni navzoča, tako da ta nedelja ne izgublja svojega pomena.

V teh dneh v Ljubljani potekajo oziroma se bodo začeli tradicionalni programi, ki prispevajo h krepitvi povezovanja slovenskega kulturnega prostora. Vodi jih Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta ponedeljek se je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji začela dvotedenska 21. Mladinska poletna šola slovenščine s prijavljenimi 119 udeleženci iz 22 držav. V ponedeljek se bo na Filozofski fakulteti začela dvotedenska 45. Poletna šola slovenskega jezika s prijavljenimi 80 udeleženci iz 31 držav. Istega dne se bo v Cukrarni začel dvotedenski 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo »Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi«; pričakujejo 113 udeležencev iz 25 držav. Čez dobra dva tedna pa se bo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon, v bližini Maribora začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga za mlade med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Dopoldne izboljšujejo znanje slovenščine, popoldne pa v medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije.

V Ljubljani, na Srednji vzgojiteljski šoli bo jutri tako imenovan Argentinski večer, ko bodo nastopili letošnji maturantje iz Argentine oziroma abiturienti Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 55, folklorna skupina Mladika ter glasbena skupina Potomci. Večera sta bosta udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, ki bo zbrane uvodoma tudi pozdravila in državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Dogodek v okviru Mladinske poletne šole slovenskega jezika pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Državna sekretarka Helena Jaklitsch bo jutri tudi gostja pogovornega večera na srečanju Dobrodošli doma, dobrodošli v NUK-u. Na dogodku, ki ga pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, bodo o treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski ter enotnem kulturnem prostoru, skupaj z državno sekretarko razpravljale: urednica in dejavna članica izseljenske skupnosti v Argentini Mariana Poznič, novinarka, publicistka in kulturna delavka iz zamejstva v Italiji Erika Jazbar ter skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK-u Helena Janežič, ki bo pogovor tudi vodila. Z živahnimi slovenskimi in argentinskimi ritmi bo večer popestrila glasbena skupina Los Tilos iz Argentine.

V Trstu so včeraj predstavili amandma k predlogu novega zakona o italijanski volilni reformi, ki bi lahko zagotovil izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v spodnji dom parlamenta v Rimu. Amandma sta v odboru za ustavna vprašanja, ki obravnava predlog novega zakona, na pobudo slovenske senatorke Tatjana Rojc pred dnevi vložila poslanca Demokratske stranke Debora Serracchiani in Gianni Cuperlo. Italijanska ustava »ne dopušča uvedbe 'rezerviranega sedeža' za predstavnike slovenske manjšine« in zato so s pomočjo strokovnjakov oblikovali določbo, ki bi lahko spodbudila politične sile, da predstavnikom slovenske manjšine zagotovijo kandidature na izvoljivih mestih. Večdelni sistem so oblikovali po sistemu, ki je predviden za ladinsko skupnost v Trentinskem-Zgornjem Poadižju, omogočil pa bi zaščito slovenske manjšine, ne da bi se spremenilo število sedežev, ki pripadajo Furlaniji - Julijski krajini. Tatjana Rojc je izrazila upanje, da bo nova slovenska vlada spodbudila vlado premierke Giorgie Meloni k predlagani spremembi volilnega sistema v korist slovenske narodne skupnosti.

Na Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu so v mesecu juniju imeli sprejem otrok, ki so letos prejeli prvo sveto obhajilo. Prekmursko društvo je imelo svoje romanje, prav tako je pripravilo piknik za očetovski dan, v nedeljo, 21. junija. Minuli konec tedna je potekalo tradicionalno srečanje Športnega kluba. Zaključilo se je včeraj s sveto mašo pri lurški votlini. Minuli konec tedna je tudi potekala stoletnica kronanja lemontske Matere Božje in Jezusa. Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je 27. junija 1926 (na kresno nedeljo) po mednarodnem evharističnem kongresu v Chicagu slovesno kronal Marijo Pomagaj za kraljico Ameriških Brezij. Vsakoletno romanje na Ameriške Brezje julija in obhajanje obletnice kronanja Marije Pomagaj (t. i. Zvezin dan) je postalo tradicionalno. Vključevalo je procesijo, ki se je vila od frančiškanskega samostana mimo romarskega doma (Baragovega doma) in vse do lurške votline. Tam je bila maša na prostem, kar je omogočalo udeležbo in sodelovanje večjega števila romarjev. Praznovali so med drugim Marijo Pomagaj (24. maja), porcijunkulo (Marijo Angelsko – 2. avgusta), Marijino vnebovzetje (15. avgusta) in Marijino rojstvo (8. septembra). Posamezna društva in župnije so si za romanje v Lemont izbrale svojo nedeljo.

Kako so dan državnosti praznovali rojaki v nemškem Stuttgartu, nam je na začetku povedal tamkajšnji župnik dr. Zvone Štrubelj. V studiu so nas obiskali Los Tilos, rojaki iz Argentine, ki v teh dneh nastopajo v Sloveniji [od 11:20 naprej]. Ustavili smo se pri osrednji spominski proslavi v Buenos Airesu [od 23:29 naprej]. Ivo Jevnikar nam je povedal, kaj je novega pri tržaški Mladiki [od 29:00 naprej]. Helena Janežič iz NUK-a je predstavila begunsko knjižnico Zdravka Novaka [od 35.53 naprej] - posnetek je s strokovne konference Svetovnega slovenskega kongresa SSK.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu to nedeljo v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Začel se bo s sveto mašo, ki jo bo daroval škof Franc Šuštar, nadaljeval pa z okroglo mizo Razvoj Slovenije v 35-ih letih. O tem bodo z novinarko Vido Petrovčič govorili dr. Aleš Štrancar, dr. Federico Potočnik in dr. Miloš Čotar. V kulturnem delu Tabora bodo nastopile skupine iz Buenos Airesa: maturantje Rast 55, Folklorna skupina Mladika in Glasbena skupina Los Tilos. Ob koncu bodo nazdravili za 35 let slovenske samostojnosti.

Dan državnosti in 35. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije so konec tedna praznovali v nemškem Stuttgartu. Praznovanje sta pripravila Kulturno društvo Slovenija Stuttgart in tamkajšnja slovenska župnija. Župnik dr. Zvone Štrubelj nam je povedal, da so prišli gostje iz Slovenije, skupina Talenti. Pripravili so tri delavnice: glasbeno, literarno in ustvarjalno. Prireditev je privabila okoli 80 udeležencev, ki so se v sobotnem večeru zbrali pri sveti maši za domovino. Nedeljski program je vseboval skupno molitev v besedi in pesmi, ki je zbrane povabila k zbranosti in hvaležnosti ob prazniku in za domovino.

V naslednjih dneh bo v več krajih po Sloveniji nastopila zasedba naših rojakov iz Buenos Airesa iz Argentine, Los Tilos. Več o skupini in imenu nam je povedal Sebastjan Žnidaršič. Njihov repertoar so argentinske folklorne pesmi in priredbe slovenskih narodnih, je povedal Matej Urbančič. Zasedbi Los Tilos boste prvič lahko prisluhnili jutri v Tolminskem Lomu, v sredo bodo nastopili v Logatcu, na dan državnosti na družinskem dnevu v Pivki, v petek na slovensko-argentinskem večeru v Škofji Loki, v soboto na podobnem dogodku na Frankolovem in v nedeljo na Taboru Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, ki je tudi organizator tega gostovanja.

Revija za Slovence v zamejstvu in po svetu Naša luč letos praznuje 75 let neprekinjenega izhajanja. V oddaji so ob tem govorili sedanji in nekdanji uredniki Lenart Rihar, Izidor Pečovnik, Janez Pucelj in Ljubo Bekš ter urednica rubirke Jezikovni kotiček dr. Damjana Kern Andoljšek.

V Gradcu so včeraj obeležili 15-letnico pouka slovenščine. Nastopila je gledališka skupina Ane Monro z interaktivno ekološko predstavo »Zadnji ulov«, tudi učenci z učiteljico dr. Tatjano Vučajnk so pripravili svoj nastop. Zbrane je nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. To je bil njen prvi obisk v vlogi ministrice. Staršem se je zahvalila, da otroke pripeljejo k pouku. Prav tako otrokom, ki bi popoldne kdaj raje šli na igrišče ali bili na telefonu, pa se učijo slovenščino. Zbrane je spodbudila, da naj si še naprej prizadevajo, da se slovenska beseda, slovenski jezik, slovenska kultura in slovenska identiteta ohranjajo. Ministrico posebej veseli, da se je število otrok, ki se učijo jezika, v teh letih povečalo za petdeset odstotkov, število ur pa kar za sto odstotkov.» Obljubila je, da bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi, še naprej podpiral projekte, ki dopolnjujejo njihove aktivnosti. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner.

Sinoči so v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem odprli razstavo Anke Hribar Košmerl Pogovori so sok življenja. Slikarka pravi: »Besedni in duhovni pogovor ustvarjata bližino in nove neslutene dimenzije ljubezni in življenja.« Razstava, ki jo je še pripravil dolgoletni zaslužni rektor tinjskega doma Jože Kopeinig, bo odprta do 15. septembra. Nocoj pa bodo v novogoriški galeriji EPIC odprli dokumentarno razstavo Divja sedemdeseta na Koroškem. Odprl in predstavil jo bo Mirko Messner, ki je poleg Vide Obid, Avgusta Brumnika in Janka Malleja tudi kurator. Razstava skozi številne arhivske fotografije obravnava akcije, proteste, solidarnostne demonstracije, umetniške intervencije, razprave na avstrijskem Koroškem in drugje v 70. letih minulega stoletja. Na ogled bo do konca avgusta.

Zaradi menjave oblasti v Sloveniji letos ne bo tradicionalnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, ki bi bilo že dvaindvajseto in tudi ne srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine, prireditve Dobrodošli doma. Spomnimo, da je bila lanska raztegnjena v niz dogodkov v duhu evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. A tradicionalne prireditve in srečanja rojakov ostajajo: v nedeljo, 28. junija, Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja Tabor Slovencev po svetu in gostovanje maturantov iz Argentine, Rast 55; Rafaelova družba 2. avgusta pripravlja Romanje treh Slovenij in pred tem Višarske dneve mladih; Svetovni slovenski kongres pa pripravlja Tabor slovenskih otrok in praznovanje ob 35-letnici delovanja. Prav na današnji dan leta 1991 je bil namreč v Ljubljani drugi zbor Konference za Slovenijo snujočega se Svetovnega slovenskega kongresa. Odobril je statut konference in izvolil njene delegate za ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bilo na vrsti 27. in 28. junija v Ljubljani.

Pri Svetem Vidu v Clevelandu so včeraj praznovali župnijskega zavetnika. Še posebej so se spomnili ustanovitelja župnije msgr. Vitusa Hribarja in mnogih zvestih faranov, ki so leta 1893 ustanovili župnijo. Slovenska šola pri župniji Marije Vnebovzete, ta je bila ustanovljena pred 120-imi leti, je to nedeljo na Slovenski pristavi pri Clevelandu pripravila tradicionalni piknik. Začel se je s sveto mašo. To nedeljo bo na Slovenski pristavi spominski dan, vsakoletno srečanje za pokojne domobrance in ostale žrtve komunističnega nasilja. Pri kapeli brezjanske Matere Božje na Orlovem vrhu bo sveto mašo daroval Frank Kosem. V nedeljo, 28. junija, pa bo na Slovenski pristavi prireditev Ponosen sem, da sem Slovenec. Po sveti maši bodo nastopili pevski zbor Korotan in folklorna skupina Kres. Poklonili se bodo pokojni rojakinji Bredi Lončar. Obeležili bodo tudi 65. obletnico Pristave. Vse rojake iz Clevelanda in okolice vabijo k udeležbi, da pokažejo svoj ponos na slovensko kulturo, zgodovino in tradicijo.