Slovencem po svetu

Ob prvi obletnici smrti beneškega duhovnika in profesorja Marina Qualizze, ki je bil tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, bo več slovesnosti potekalo konec tedna. Bil je namreč duhovni oče slovenske skupnosti, moralna avtoriteta, ki ji je stal ob strani s svojo človeškostjo in modrostjo ter svojim globokim znanjem. V soboto bo tako maša pri Mariji Devici v Dreki in v Špetru, v nedeljo pa v rojstni Podutani. Dom ob letošnji 60-letnici pripravlja posebno knjigo o msgr. Qualizzi ter publikacijo o njegovem teološkem delu. To bo za marsikoga nekaj novega, saj se je pokojni v domačih krajih predstavljal le kot dušni pastir in zaveden Slovenec. Benečani čutijo njegov blagoslov glede slovenskega jezika v cerkvah in tudi sobotne svete maše po slovensko v špetrski farni cerkvi. Tam bo 30. maja k prvemu svetemu obhajilu pristopilo deset otrok, ki obiskujejo dvojezični verouk. Kot v aktualnem Domu piše odgovorni urednik Ezio Gosgnach, gre velika zahvala duhovnikom, ki niso Slovenci, a se našega jezika pridno učijo in laikom, ki si vsak teden prizadevajo, da se v cerkvah sliši Božjo besedo, se moli in poje po slovensko. Te je pokojni Marino Qualizza imenoval »Čedermaci današnjih dni«.

36. Senjam beneške piesmi, festival pesmi v slovenskih narečjih videmske pokrajine, ki ga vsaki dve leti na Lesah pripravlja kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič in je potekal minuli konec tedna, je prinesel kar 18 novih pesmi. To je bil tudi poklon številnim ustvarjalcem festivala, med njimi Aldu Klodiču, Kekku in Petru Zuanelli. Na festivalu so nastopili tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so zapeli pesmi z minulih festivalov. Jutri pa bo v Benečiji šport združil mlade z obeh strani meje. Občina Tipana v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin in časnikom Dom organizira zabavno športno prireditev Igre brez meja. Na njej bo sodelovalo več kot 80 otrok iz štirih podružničnih šol. Iz italijanske strani bodo nastopili otroci, ki obiskujejo osnovni šoli v Tipani in na Njivici, s slovenske pa otroci iz šol v Breginju in Drežnici. Vrhunec tekmovanja bo tek po ulicah Tipane. Na obeh šolah z italijanskim učnim jezikom tako v Tipani kot na Njivici se otroci pridno učijo slovenščine na tečajih, ki jih organizira združenje Evgen Blankin s podporo Dežele FJK in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Društvo slovenskih izobražencev DSI iz Trsta je nocojšnje srečanje naslovilo Park miru na Opčinah. Po ogledu filma Marka Sosiča z naslovom Strel v tišino bodo v pogovoru sodelovali Marija Brecelj, Štefan Čok, Dušan Kalc, Emil Petaros in Fulvia Premolin. Prireditev bo danes ob 20h v Peterlinovi dvorani v Trstu. V tem tednu si boste dvakrat lahko ogledali literarno-glasbeno prireditev Srečko in jaz pod režisersko taktirko Aleksandra Tolmaierja, v kateri poezijo Srečka Kosovela ob 100. obletnici smrti v recitalu predstavlja Janko Krištof. Jutri ob 19.30 bo nastopil v iKultu v Celovcu, v sredo ob isti uri pa v Kulturnem domu v Pliberku. Srečko in jaz ni zgolj klasična recitacija, temveč globok oseben dialog z vizionarjem s Krasa. Projekt je nastal na pobudo dekana Krištofa, ki je s svojo interpretacijo oživil Kosovelove verze. Ti kljub stoletni razdalji ostajajo srhljivo aktualni, saj neposredno nagovarjajo sodobnega človeka, njegovo stisko, upanje in etično držo. Da pesnikove besede zvenijo še močneje, je večer obogaten z glasbenimi vložki. Na klavirju recitatorja spremlja Ana Tijssen, ki s skrbno izbranimi melodijami dopolnjuje pesnikovo duhovno krajino. Vabi Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca.

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij.

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Pomen slovenskega cerkvenega tednika »Nedelja« za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem je bil v središču dvojezično oblikovane novinarske konference ob »100-letnici cerkvenega tednika Nedelja« s krškim-celovškim škofom Jožetom Marketzem, izdajateljem dekanom Jankom Krištofom in glavnim urednikom Vincencem Gotthardtom. Škof Marketz se je ustavil ob imenu, ki je vseh sto let enako in naglaša: Ta dan ne delaj, ampak beri Nedeljo. Nedelja je vedno šla v korak s časom, a vedno je bila tesno povezana z bralci in bralkami, je še dodal škof Marketz.

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

Pri Marji Vnebovzeti v Clevelandu je bila včeraj zvečer vsakoletna Marijina pobožnost z majskim kronanjem. Slovenska šola v župniji bo imela to soboto zadnji dan pouka, v nedeljo se bodo vsi učenci zbrali pri sveti maši, čestitali bodo tistim, ki bodo zaključili šolanje. Po maši bo v župnijski dvorani program za materinski dan, ki so ga v Clevelandu sicer praznovali v nedeljo. Podoben zaključek bo tudi pri Svetem Vidu. Rojaki v ameriški Ljubljani se že pripravljajo na pobožnost v čast brezjanske Marije Pomagaj, zavetnice Slovenije in Slovencev po svetu. V petek, 22. maja, bodo pri svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu najprej molili rožni venec, sledila bo sveta maša, ki jo bosta darovala župnika obeh slovenskih župnij v mestu John Kumše in Janez Retar, zaključili pa bodo s petimi litanijami Matere Božje in z blagoslovom z Najsvetejšim. Slovenska skupnost v Clevelandu organizira to pobožnost že od leta 1977 in tradicijo predaja mlajšim rodovom.

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila pred 175-imi leti. Javno sta ustanovitev Mohorjeve družbe 27. julija 1851 razglasila škofovski kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek, ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci imeli možnost objavljati literaturo v slovenščini. O zgodovini, sedanjem trenutku, načrtih in izzivih je razmišljal direktor Mohorjeve Celovec, dr. Karel Hren. Predvajali smo posnetke z letošnjega Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je potekalo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem in ga je Dom pripravil skupaj s Katoliško akcijo iz Celovca.

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

Pred nedeljsko 150. obletnico rojstva pisatelja Ivana Cankarja je dunajski kulturno-informacijski center Skica skupaj z drugimi ustanovami na več lokacijah avstrijske prestolnice pripravili Cankarjeve dneve. Pisatelj je na Dunaju preživel več kot deset let in tam napisal veliko svojih del. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja ga je s pomočjo vrste prevodov bolje spoznalo nemško govoreče občinstvo. Veleposlanik naše države na Dunaju Marko Štucin je za Slovenski spored ORF podčrtal, da je Cankar v svojih delih izpostavil tudi pomen družine, zlasti matere kot vogelnega kamna najmanjše družbene celice. V ponedeljek je bila na sporedu Igra za glas in klavir po romanu Hiša Marije Pomočnice, nastopila sta bralec Erwin Köstler in pianistka Marija Moßburger. V torek popoldne so pripravili literarni sprehod po krajih, ki so navdihovali Cankarja in ga oblikovali kot umetnika. Včeraj je bil na dunajski univerzi mednarodni znanstveni simpozij, danes pa je na sporedu projekcija filma Cankar režiserja Amirja Muratovića, v katerem igrajo Rok Vihar, Lara Vouk, Helena Peršuh in drugi.

V dvojezični šoli Pavla Petričiča v Špetru v Beneški Sloveniji so v zadnjem času pripravili več zanimivih dejavnosti. V mesecu aprilu so na povabilo špetrskga župana Pinatta učenci spoznali prostore in zaposlene na občini ter izvedeli, kako deluje ta institucija. Pouk državljanske vzgoje je vodil sam župan. Peti razred osnovne šole je imel priložnost obiska sedeža karabinjerjev v Špetru. Na povabilo poveljnika, maršala Livia Londera, so si učenci lahko ogledali postajo, hkrati pa spoznali vlogo in veščine karabinjerjev. Pred kratkim je šola obnovila pobratenje z osnovno šolo iz Gorenje vasi pri Škofji Loki v Sloveniji. Ta petek, 8. maja, bo v občinski dvorani v Špietru tradicionalni zaključni posvet 5. razreda osnovne šole, ki mu bo sledilo sodelovanje na Sejmu beneške piesmi 15. maja na Liesah, zadnji teden v maju pa bodo nastopili na Mittelteatru v Čedadu.

V Kulturnem domu v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem so danes učiteljem in ravnateljem dvojezičnih osnovnih oziroma ljudskih šol predstavili novi učbenik ter delovni zvezek za slovenščino. Njuna posebnost je, da upoštevata različne jezikovne ravni v enem razredu. Avtorice so: Janja Einspieler, Eva Hartmann, Alexandra Sanna in Tatjana Vučajnk, namestnica predstojnice Inštituta za slavistiko univerze v Celovcu. Dejala je, da je bila pot do učbenika dolga. Pripravljala ga je širša ekipa, v kateri niso bili samo univerzitetni znanstveniki, ampak tudi tisti, ki delajo na terenu. Poudarek novega učnega gradiva je na razumevanju oziroma komunikaciji, branju in pisanju. Gradivo vsebuje tudi QR-kode za slušne primere. Jeseni naj bi novi učbenik prvi učenci dobili v roke in z njim začeli delati.

Slovensko besedo je bilo slišali pri berilu, prošnjah in petju pri včerajšnji sveti maši predsednika italijanske škofovske konference kardinala Zuppija v Guminu v Furlaniji. Z njo se je začel teden, v katerem bodo obeležili 50. obletnico potresa, ki je 6. maja 1976 ob 21. uri zajel tudi Beneško Slovenijo. Terjal je 989 smrtnih žrtev, veliko ranjenih in velikansko gmotno škodo v krajih, kjer živijo Slovenci. Prizadeti so bili deležni solidarnosti z vsega sveta. Tudi Slovenija se je izkazala, piše petnajstdnevnik Dom. Ta še navaja, da je bilo po potresu zaznati več zanimanja za slovenski jezik, nastala so društva in druge iniciative; rodila se je dvojezična šola. To je bilo živo oglje pod pepelom, ki je dajalo upanje, da ni vse izgubljeno. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, da je še čas, da se življenje vrne v te doline. Ne obupajmo in zavihajmo rokave, še piše v Domu.

Predvajali smo prispevke z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij. Slovenske knjižnice v Argentini sta predstavila Polona Majdič in Urh Ferlež z Inštituta za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu [0:57-11:39], Slovensko narodno čitalnico Cleveland je predstavila Katarina Švab [12:03-25:30]; Osrednjo knjižnico Slovencev na Hrvaškem (Karlovec) pa Vedrana Kovač Vrana [25:56-42:23].

Jutri bo prvi petek v mesecu in pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu bo skupno obhajilo Oltarnega Društva. Slednje bo v nedeljo po maši imelo tudi sestanek. V župniji se pripravljajo na praznik prvega svetega obhajila, ki bo to nedeljo, 3. maja, pri posebni sveti maši opoldne. Župnik rojake spodbuja k molitvi, da bi prvoobhajanci vedno cenili veliki dar žive navzočnosti Jezusa, Odrešenika, ki ga prejmejo v zakramentu svete evharistije, in da jih bodo njihovi starši in družine podpirali in spodbujali na njihovi poti vere. Dan prej se bodo prvoobhajanci zbrali na t.i. Jezusovem dnevu, ki predstavlja pripravo na nedeljsko slovesnost. Takrat bodo tudi prejeli zakrament Božjega usmiljenja oziroma pristopili k spovedi.

Porabska Slovenka Noemi Illes je na tekmovanju v podjetniških idejah mladih Popri, ki ga organizira Primorski tehnološki park ob podpori urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, dosegla tretje mesto po izboru strokovne komisije v kategoriji študentje in prvo mesto po izboru ljudstva. Za STA je povedala, da želi izkoristiti priložnost in zagnati proizvodnjo. Illes izvira iz Porabja, starša sta porabska Slovenca, po končanem šolanju pa je študirala na univerzi v Budimpešti. Prav študij in zanimanje za trajnost sta bila po njenih besedah pomemben vir navdiha za razvoj izdelka sladkorne penice z medom, poimenovani Čebelji oblački. Že od nekdaj je želela postati slaščičarka, vendar je zaradi zasičenosti trga po pandemiji covida-19 začela razmišljati o bolj zdravih alternativah sladkarij. Illes trenutno dela v razvojni agenciji Slovenska krajina v Porabju, kamor se je vrnila po študiju v Budimpešti. Svojo zgodbo želi kot pripadnica zamejske skupnosti vključiti tudi v promocijo izdelka.

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je ob 15. obletnici podpisa memoranduma o vprašanjih slovenske skupnosti, ki je bil 26. aprila 2011, opozoril na neizpolnjene obljube. Med njimi so dvojezični krajevni napisi, financiranje slovenske glasbene šole in nov zakon o narodnih skupnostih. Obljubljena je bila postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskih Koroškem, tedanji avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer je obljubil nov zakon o narodnostnih skupnostih, na katerega manjšine v Avstriji po 15 letih še vedno čakajo. NSKS je dodal, da je tedanji koroški deželni glavar Gerhard Dörfler obljubil, da bo dežela prevzela Slovensko glasbeno šolo. Do tega je prišlo šele v času deželnega glavarja Petra Kaiserja, vendar pa je takrat dežela prevzela le polovico od 720 učencev in 16 od okoli 40 učiteljev. Ozračje v deželi se je izboljšalo, ljudje se zbližujejo, slovenska kultura se obravnava kot darilo za Koroško. Še lepše pa bi bilo, če bi kot rezultat dobrega vzdušja prišlo tudi do proaktivnih zakonskih ukrepov, piše NSKS. Prav tako na Koroškem, čeprav je to izrecno zapisano v državni pogodbi, ni več mogoče govoriti o dvojezičnem sodstvu, to je mrtvo, saj je zadnji dvojezični okrajni sodnik iz Pliberka, Železne Kaple in Borovelj pred kratkim odšel v pokoj.

Spoznajte zgodovino in delovanje slovenskih kulturno prosvetnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Šentjanž v Rožu, SPD Srce Dobrla vas in SPD Edinost Škofiče, ki so jih predstavili predsedniki Nadja Keutschnig, Gitti Neuwersch in Mitja Rovšek. Gre za posnetek z letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, dogodek je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani, ki ga vodi Janez Stergar.

Novi zagovornik Slovencev v madžarskem parlamentu je porabski Slovenec Karel Holec. Izvoljen je bil v okviru nedavnih parlamentarnih volitev na Madžarskem, na položaju pa bo nasledil Eriko Köleš Kiss, ki je to funkcijo opravljala zadnjih 12 let. Po njegovih besedah je sodelovanje med obema krovnima organizacijama, narodnostnimi samoupravami in civilnimi organizacijami doslej dobro potekalo. Prizadeval si bo za enotnost, kar vidi kot ključni pogoj za uresničevanje skupnih ciljev. V ospredje mandata postavlja ohranitev slovenskega jezika in kulture, pri čemer posebno vlogo pripisuje izobraževalnim ustanovam. Opozoril je na nujnost stabilnega financiranja šol in vrtcev ter podčrtal večjo vlogo slovenskih asistentov. Prizadeval si bo tudi za izboljšanje cestne povezljivosti, komunalne opremljenosti in digitalne povezljivosti v Porabju, saj je to ključ za zadržanje mladih. Čeprav kot narodnostni predstavnik nima glasovalne pravice v parlamentu, vidi svojo vlogo v neposrednem komuniciranju z odločevalci - ministri in državnimi sekretarji.

V več vaseh Nadiških dolin v Benečiji v Italiji bodo ob godu svetega Marka, ki bo to soboto, 25. aprila, potekale procesije. Te se vijejo ob poljih, čez travnike in skozi gozdove s prošnjo Bogu za dobro letino in varstvo pred naravnimi nesrečami in boleznimi. Med procesijo se pojejo litanije vseh svetnikov ali pa se moli rožni venec, na koncu je sveta maša v cerkvi. To soboto ob 8h se bo procesija začela v Tarčmunu, petnajst minut kasneje v vasi Matajur, nato še v Marseu, sledile bodo še druge vasi. Ena od prošenj je povezana tudi s obvarovanjem pred potresom. Letos mineva pol stoletja od katastrofalnega potresa, ki je maja in septembra leta 1976 prizadel Furlanijo. Da bi lepa tradicija Markovih procesih ne šla v pozabo, je združenje Blankin pred časom pripravilo dokumentarni film in knjižico Obredi, ki jih opravljajo v cerkvi Svetega Janeza Krstnika na Tarčmunu.

Na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu je v okviru pobude »Mladina proti pozabi« potekalo srečanje, namenjeno ohranjanju zgodovinskega spomina. Osrednja gostja je bila 90-letna Katja Sturm-Schnabl, ki je dijakom in dijakinjam pretresljivo opisala izkušnjo deportacije koroških Slovencev, ki jo je sama doživela leta 1942 kot otrok in travmatično izkušnjo iz taborišča. Njeno sestro Verico, ki je tam zbolela, je zdravnik umoril z injekcijo v srce v naročju mame. To je grozota, ki je ostala travma družine do danes. Organizatorka te pobude, ki že več let poteka na akademiji, je profesorica Mirjam Zwitter-Šlemic. Zgodovinski okvir obdobja pregona koroških Slovenk in Slovencev v dobi nacizma so pripravili dijakinje in dijaki četrtega letnika pod mentorstvom profesorice Miriam Salbrechter. Prireditev je s slovenskimi pesmimi in ubranim solopetjem olepšala maturantka Victorija Micheuz. V drugem delu prireditve je pravice manjšin in razvoj le-teh po avstrijski državni pogodbi osvetlil odvetnik Rudi Vouk. V sklopu prireditve so odprli razstavo »Pregon«, ki v naslednjih tednih omogoča dijakinjam in dijakom podrobnejši vpogled v temo deportacije.

Na Trbižu v Kanalski dolini v Italiji so pred dnevi ustanovili novo slovensko društvo, in sicer Amatersko športno društvo »Julijce«. Nastalo je na pobudo lokalne skupnosti in je namenjeno predvsem mladim, ki se bodo lahko ukvarjali s športom v slovenskem jeziku. Predvidevajo širok nabor športnih dejavnosti, trenutno je poseben poudarek pri namiznemu tenisu ter športnemu plezanju. Ustanovitev Amaterskega športnega društva »Julijce« predstavlja pomemben korak k razvoju športnih dejavnosti in utrjevanju slovenske skupnosti v Kanalski dolini, hkrati pa odpira nove priložnosti za povezovanje mladih in širše javnosti. Pozdravni nagovor je imel predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI Ivan Peterlin ob prisotnosti predsednika Sveta slovenskih organizacij SSO Walterja Bandlja, ki je tudi pobudnik organizacije dogodka. Predsednica društva je postala Alessandra Ksenja Jelen.

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu bodo nocoj podelili 63. nagrado Vstajenje. Poseben odbor pri Slovenski prosveti v Trstu jo podeljuje zamejskim in zdomskim pisateljem, pesnikom in znanstvenikom, saj ustvarjajo v težjih razmerah kot v matični domovini. Podeljuje se v velikonočnem času, od tod njen naslov. Strokovna žirija v sestavi prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar in urednica Nadia Roncelli se je po poglobljenem in tehtnem razmisleku odločila, da letošnjo nagrado prejme revija Mladika, ki je začela izhajati leta 1957 v Trstu, torej obeležuje 70-letnico rednega izhajanja in je edina kulturna revija, ki še vedno izhaja med Slovenci v Italiji ter ohranja povezavo med tremi Slovenijami in ponuja pluralen in poglobljen pogled na izbrane teme. Ob izročitvi denarne nagrade Zadružne kraške banke Trst-Gorica bo še pogovor o aktualnosti Mladike danes, pri katerem bodo sodelovali: urednik revije Ivo Jevnikar, predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, pisateljica Vilma Purič, profesor, bloger in pisatelj Primož Sturman in urednica mladinskega lista Rast Malina Dolhar. Večer bo glasbeno obogatil nastop mladega pianista Evana Milianija iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli pri Glasbeni matici v Trstu.

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj - naši rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije, v slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi in v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju in v Beneluksu? Naši sogovorniki so bili: župnik in delegat Jože Kamin, župnik Drago Gačnik in župnik Gregor Šemrl.

Slovenski pevski zbor Korotan iz Clevelanda, ki deluje že 75 let, bo imel to nedeljo svoj tradicionalni spomladanski koncert, in sicer v župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju bo to nedeljo po sveti maši še koncert vokalne skupine VoxDiversa iz Slovenije. Gre za svežo in dinamično zasedbo, ki združuje sedem pevcev in šest pevk z izkušnjami in iskreno ljubeznijo do različnih glasbenih zvrsti, nam je povedal slovenski župnik v Beneluksu Gregor Šemrl. V farni cerkvi v Šentprimožu na avstrijskem Koroškem bo to nedeljo Sodaliteta podelila Slomškovo nagrado društvu IniciativAngola, ob tem bo pester glasbeni okvir slavilnega večera z Vokalno skupino Tambula, Cerkvenim zborom Šentprimož, Mladinskim zborom Danica in Glasbeno skupino ABEND. V Buenos Airesu, in sicer v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, Našem domu San Justo in na Slovenski pristavi bodo ta konec tedna projekcije filma Eksodus 1945 - Naša kri, in sicer s podnapisi v španščini.

Petje v družini je že od nekdaj izredno pomembno pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika na avstrijskem Koroškem. Ljudska pesem je bila do nedavnega pogosto živa v družini, ob delu in raznih običajih. Pri Krščanski kulturni zvezi menijo, da ni prav, da nanjo v času globalizacije pozabimo, zato so se odločili, da letos znova organizirajo priljubljeno prireditev in po 45-ih letih se Družinsko petje vrača na Radiše, kjer so družine leta 1981 prvič zapele. V sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Radiše vabijo v tamkajšnji v Kulturni dom na zadnjo aprilsko nedeljo. Nastopile bodo družine Smrtnik (Tanja in Marko), Wrulich, Lampichler/Tolmaier (Sandra in Marco), družina Zupan iz Slovenije, Niko in Simon Boštjančič in Skupina Sanje.

Zveza Slovencev na Madžarskem je ob 35-letnici delovanja izdala zbornik z naslovom Slovenski rod tu še živi. Urednik Franci Just je na predstavitvi v Monoštru dejal, da je bilo v preteklosti veliko razlogov za črnogledost, prisotne so bile napovedi o izumiranju porabskih Slovencev in njihovega jezika, a to se ni zgodilo. Z zbornikom so počastili tudi spomin na pokojne člane zveze; dolgoletnega predsednika Jožeta Hirnöka ter sekretarki Ireno Barber in Ireno Pavlič, ki so s predanim delom pomembno zaznamovali pot zveze. Zbornik, ki je bogato opremljen s številnimi fotografijami, med drugim prinaša še pregled življenja porabske slovenske skupnosti v obdobju od leta 1919 do 2025 ter osvetljuje ključne zgodovinske procese in prelomnice, tudi tiste po letu 1990. Zveza Slovencev na Madžarskem skrbi za delovanje društev in kulturnih skupin, ponaša se z založniško in likovno dejavnost, skrbi za mlade in ohranjanje ljudskega izročila ter je dejavna na področjih gospodarstva, športa in turizma.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers' Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar.

Odbor za Nagrado Nadja Maganja, ki ga sestavljajo predstavniki Društva slovenskih izobražencev, Slovenske zamejske skavtske organizacije, Skupnosti sv. Egidija iz Trsta ter Nadjine družine, bo nagrado za leto 2026 podelil učiteljici in vsestranski kulturni delavki Veri Poljšak. Izročitev nagrade bo nocoj ob 19. uri v društvenih prostorih SKD Barkovlje pri Trstu. Sodelovali bodo Maja Lapornik, Devan Jagodic, OPZ Glasbena Kambrca pod vodstvom Marilene Lo Pinto in ŽVS Adria pod vodstvom Tine Renar. Nagrada Nadja Maganja je priznanje, ki ga vsako leto podeljujejo v spomin na preminulo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar. Priznanje je namenjeno ženski ali skupini žensk, ki jo odlikujejo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnica, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar.

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj naši rojaki v Sydneyju v Avstraliji, v Stuttgartu v Nemčiji in v Buenos Airesu v Argentini, so nam povedali slovenski duhovniki: frančiškan p. Darko Žnidaršič [0:57], dr. Zvone Štrubelj [14:34] in Robert Brest [34:11].

Praznovanje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, osrednje praznovanje vere med rojaki v Clevelandu je bilo čudovito, piše v biltenu župnije Marije Vnebovzete. Nekoliko ga je krojilo vreme, temperature so nihale, bilo je nekaj sonca, nekaj aprilskega deževja pa tudi snežink. Tako na cvetno nedeljo kot na veliko noč je v procesiji sodelovalo veliko ljudi v narodnih nošah. Odlično se je izkazal pevski zbor, pokazal je svojo prilagodljivost ob gostujočih organistih ob bolezni rednega organista Eda Ferrazzolija. Visoka je bila tudi udeležba pri blagoslovu velikonočnih jedi in pri bogoslužjih velikega tedna. Kot še piše v biltenu, so bili velikonočni prazniki povezani z življenjem, upanjem in lučjo. Imeli so srečo, da so na veliki petek in veliko soboto imeli električno energijo, medtem ko je večina soseščine bila brez nje. Torej je bilo tokrat v Clevelandu kar nekaj izzivov, a so vztrajali in zato so bila velikonočna praznovanja nepozabna in navdihujoča.

Rojaki v Buenos Airesu v Argentini so se zavzeto pripravljali na veliko noč. Slovenska duhovnika Franci Cukjati in Robert Brest sta obiskala tudi številne bolnike. Robert Brest je povedal, da so se starejši ob petju pesmi spomnili vseh kitic. Slovenci v Buenos Airesu obhajajo tudi veliko velikonočnih običajev, med temi je tudi priprava jedi za žegen in barvanje pirhov.

Bogato, raznoliko in polno simbolike je bilo praznovanje velike noči med rojaki v nemškem Stuttgartu. V postu so pred vsako nedeljsko mašo premišljevali križev pot, na cvetno nedeljo so pripravili butaro velikanko in izpeljali procesijo, na veliki četrtek so imeli biblijsko večerjo, na veliki petek je bila slovenska župnija del posebne velikonočne poti po mestu, na veliko soboto in veliko noč pa je župnik dr. Zvone Štrubelj v več krajih imel blagoslove jedi. Pri maši na velikonočni ponedeljek so se spomnili pokojnega župnika Aleša Kalamarja in se Bogu zahvalili za vse dobro, ki ga je izkazoval slovenski verski skupnosti v Stuttgartu in okolici.

V slovenski župniji v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli vse obrede velikega tedna, na veliko noč pa je župnika p. Darka Žnidaršiča čakala kar dolga pot. Zjutraj je bila v župnijski cerkvi sv. Rafaela vstajenjska maša s procesijo, opoldne je bila maša v hrvaški cerkvi v Wollongongu, zvečer pa še v Canberri. Povsod je bil po maši še blagoslov jedi. Na velikonočni ponedeljek je bila v Merrylandsu maša, po njej pa kosilo in pirhovanje. Pripravili so srečelov, darovi so namenjeni za obnovo kapelice na slovenskem delu pokopališča v Sydneyju.

V oddaji ste lahko slišali drugi del posnetka koncerta Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom: Ko glas žensk postane zgodba. Koncert že od leta 1972 v Domu glasbe v Celovcu pripravlja Krščanska kulturna zveza. V oddaji smo predvajali zbore: Skupina Akzent, Komorni zbor Limbar, Moravče, Oktakord, Shifting Roots in Projektni zbor Mladina poje. Slišali smo tudi avdioposnetek pesnic, zborovodkinj, pevk, glasbenic o svojih čustvih, motivaciji in podpori, ki jo čutijo. Do posnetka lahko pridete na tej povezavi.

Zadnji predvelikonočni dogodek letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo potekal jutri ob 11h v dvorani Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici. Na vrsti bo literarno-glasbena matineja Na mladih svet stoji. Gostja bo koroška avtorica mag. Ana Grilc, igral bo kitarist Vitja Kovačević iz Maribora, moderatorka prireditve pa mag. Lidija Golc. Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani napoveduje tudi povelikonočni koncert. To bo medgeneracijski pevski koncert Trikrat tri SPD »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. Ob spremljavi 10-članskega Orffovega orkestra slovenske ljudske pesmi prepeva 40-članski zbor, združen iz najmlajših »Zvezdic«, Mešanega zbora »Danica« ter »Korenin Danice«. Koncert bo danes teden v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vstopnice je moč dobiti tudi pri blagajni te ustanove.

Tržaška založba Mladika, župnija sv. Jerneja apostola in Društvo Finžgarjev dom z Opčin pri Trstu pripravljajo krstno predstavitev pesniške zbirke Anite Bergnach z naslovom Spet si me ustvaril. Gre za četrto zbirko verske poezije pesnice in šolnice iz Beneške Slovenije, ki je prežeta z duhovnostjo in s premišljevanjem o Kristusovem trpljenju. Izšla je pri tržaški založbi Mladika. O njej bo po pozdravu openskega župnika Franca Šenka pogovor, ki ga bo vodila urednica knjige Erika Jazbar in pri katerem bodo sodelovali pesnica Anita Bergnach, avtor ilustracij arhitekt David Faganel in avtorja spremnih besed, časnikar Jure Banchig in župnik Jože Špeh. Predstavitev bo nocoj v župnijski cerkvi na Opčinah pri Trstu ob 19.30, torej po maši, ki se bo začela ob 19. uri. Anita Bergnach je svoje prve pesmi začela objavljati leta 2022 v beneškem kulturno-verskem listu Dom. Izdala je tri pesniške zbirke in sicer prvo leta 2024 pri Zadrugi Dom v Čedadu, drugo lani pri Založbi Ognjišče, tretjo pa prav tako lani, in sicer v italijanščini.

V sklopu letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo jutri finisaža oziroma zaprtje razstave slikarja Stanka Sadjaka, ki je postavljena v preddverju kapele Zavoda sv. Stanislava. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar nam je več povedal o glasbenem programu (Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov) in govornici, ki bo povedala svoja opažanja o razstavljenih slikah, to bo mag. Mojca Jenko. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta nocoj vabi na predvelikonočni večer Srečanja s papežem Frančiškom. Z don Robertom Roso, župniku pri Novem sv. Antonu in osebnim prijateljem papeža Frančiška se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Na voljo bo tudi pričevanjska knjiga Očetovsko srce, ki jo je napisal gost večera, ki se bo v Peterlinovi dvorani na Ulici Donizetti v Trstu začel ob 20.30.

V oddaji ste lahko slišali prvi del posnetka koncerta Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom: Ko glas žensk postane zgodba. Koncert že od leta 1972 v Domu glasbe v Celovcu pripravlja Krščanska kulturna zveza. V oddaji smo predvajali zbore: Moški pevski zbor Foltej Hartman, Jugendchor Oisternig, Kvartet Ave, Vokalna skupina Tambula in Fantje izpod Grmade (Devin pri Trstu). Slišali smo tudi avdioposnetek pesnic, zborovodkinj, pevk, glasbenic o pomenu glasbe za njihovo življenje. Do posnetka lahko pridete na tej povezavi.

Velika noč je praznovanje največjega čudeža, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Beneški petnajstdnevnik Dom v sveži izdaji postavlja v ospredje glavno sporočilo osrednjega krščanskega praznika, ki je mir. Objavljen je urnik svetih maš od sobote pred cvetno nedeljo do velikonočnega ponedeljka za Nadiške doline, Idrsko dolino, Terske doline, Kanalsko dolino in Rezijo. Na voljo bo tudi možnost za vse, ki bi ob teh praznikih radi šli k slovenskemu bogoslužju. Jutri bo pri tedenski sveti maši po slovensko v farni cerkvi v Špetru ob 19. uri blagoslov ojčnih vejic. Na veliko soboto, 4. aprila, ob 18. uri bo v cerkvi v Ažli velikonočna vigilija v slovenskem jeziku. Na začetku bo duhovnik opravil blagoslov ognja, na koncu pa bo še tradicionalni blagoslov velikonočnih jedil. Velikonočna številka beneškega Doma prinaša še prilogo o Marijini romarski poti v Porčinju, kjer je »Ne boj se« po Mariji zaslišala Terezija Dush in nanj odgovorila.