Slovencem po svetu

V bližini Maribora se je včeraj začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa in je namenjen mladim med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše. Letos se je prijavilo 45 udeležencev iz 14 držav, poleg evropskih še ZDA, Brazilije in Južnoafriške republike. Udeleženci bodo dopoldne obiskovali delavnice slovenskega jezika, med katerimi bodo na sproščen način spoznavali tematike o Sloveniji in slovenskem jeziku. Popoldne pa bodo v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino regije, v kateri letos gostujejo. Vsako leto tabor namreč poteka v drugem delu Slovenije. Osrednji namen je krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika. Pomočniki in voditelji skupin so nekdanji udeleženci tabora.

Svetovni slovenski kongres je ob 35. obletnici izdaj jubilejno znanstveno monografijo »Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod«, ki na celovit način predstavlja zgodovino, razvoj in poslanstvo organizacije. O njenem nastajanju in vsebini so govorili: urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorja prispevkov dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Pogovor, ki ga je vodila Mateja Feltrin, je razkril, da publikacija ni zgolj pregled petintridesetih let delovanja Svetovnega slovenskega kongresa, temveč tudi razmislek o njegovem mestu v slovenski družbi in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje. Poročali smo tudi o seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Njegovi člani so predstavniki slovenskih skupnosti iz izseljenstva, predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Po seji sta govorila predsednik sveta, premier Janez Janša in podpredsednica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

To soboto ob 20.30 bo ob sedežu PD Podgora prijetno srečanje z maturanti slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa v Argentini. Gre za 14 sedemnajstletnikov (9 deklet in 5 fantov) in tri spremljevalce, ki končujejo enomesečni obisk v Sloveniji, posvečen utrjevanju slovenskega jezika in spoznavanju slovenskih krajev in ljudi. Skupina je poimenovana RAST 55 (55. Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Že vrsto let za različne generacije teh mladih, ki z obiskom v domovini staršev in starih staršev končujejo 13-letno obdobje prostovoljnega obiskovanja slovenskih sobotnih šol in srednješolskega tečaja, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta prireja »zamejski dan«, da lahko spoznajo tudi tamkajšnje razmere. Tako bodo v soboto vsaj na hitro obiskali nekaj krajev na Tržaškem in Goriškem, dan pa se bo končal s krajšim nastopom in javnim pogovorom z njimi. Recitacijam, petju in plesu iz slovenskega in argentinskega izročila so mladi dali naslov In peli bomo, dokler bomo govorili. Slovensko govorili, zato dvakratno peli! Večer je vključen v niz Goriških večerov, poleg Knjižnice Dušana Černeta in PD Podgora pa ga prireja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Severna Primorska.

V slovenski župniji svetega Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je v mesecu juliju bolj mirno, razen rednih svetih maš in kakšnega krsta, kot beremo v zadnjem Vestniku. Vse bolj dejavno pa je po slovenskih parkih. To nedeljo je bilo proščenje v Slovenskem klubu Bled, ki leži med Hamiltonom in Niagarskimi slapovi. Nastopila sta Slovenska folklorna skupina Nageljčki iz Toronta in Vokalna skupina Plamen iz Toronta, ki bo mimogrede čez dober mesec dni nastopila v Sloveniji - na Ptuju, v Tržiču in v Celju. To soboto bo živahno v Slovenskem Parku, ker bo t.i. Pečenkafest. Danes bo po večerni sveti maši v slovenski župniji v Hamiltonu nastopila Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja. Skupino jutri zvečer čaka še nastop v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu na Večeru folklornega prijateljstva.

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, pozdravlja msgr. Janpavla Dianina, ki je to nedeljo postal nadškof v Gorici. Slovenska skupnost je imenovanje sprejela z veseljem in velikim zadovoljstvom. Hvaležna je za pozornost, bližino in spoštovanje, ki jih je msgr. Dianin vselej izkazoval do slovenskih ustanov, slovenskega jezika in slovenske kulture ter vrednot dialoga in sožitja. Imenovanje novega nadškofa pomeni priznanje njegovemu dolgoletnemu duhovniškemu služenju, človeškim odlikam in pastirski predanosti. V SSO so prepričani, da bo goriška nadškofija pod njegovim vodstvom tudi v prihodnje ostala odprta in vključujoča Cerkev, občutljiva za raznolikost in bogastvo vseh skupnosti, ki živijo na njenem območju.

V galeriji Gorše v Svečah na avstrijskem Koroškem v teh trenutkih poteka odprtje letošnjega 44. Slikarskega tedna, ki ga pripravlja domače Slovensko prosvetno društvo Kočna. Letos bodo v ateljejih ustvarjali Marjan Drev, Anja Jerčič Jakob, Luisa Kasalicky, Siegfried Zaworka, Sophie Lazari, Charlotte Aurich in Elisabeth Oberrauch. V okviru slikarskega tedna potekajo tudi ustvarjalne delavnice: tečaj poslikavanja in glaziranje keramičnih posod za najstnike in odrasle ter tečaj izdelovanja afriških otroških mask. Jutri bo na vrtu pred galerijo Gorše družabni večer, v sredo zvečer pa bo v Einspielerjevem centru koncert, ki ga že več kot 30 let umetniško oblikuje Tonč Feinig. Letos bo njegov gost ponovno Joscho Stephan, eden najvidnejših evropskih kitaristov gypsy jazza. Zaključek slikarskega tedna s predstavitvijo umetnin bo v soboto v Einspielerjevem centru.

Svetovni slovenski kongres SSK je s slovesno akademijo obeležil 35-letnico delovanja. Večer na Gradu Fužine v Ljubljani je bil prepleten s spomini in pogledom v prihodnost te pomembne organizacije, ki povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu. Predvajali smo pozdrave in nagovore, ki so jih pripravili: predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, dr. Aleš Musar, ki je govoril v imenu predsednice Republike Slovenije, državni sekretar na zunanjem ministrstvu dr. Stanislav Raščan, eden prvih podpredsednikov Svetovnega slovenskega kongresa, državna sekretarka na uradu za Slovence po svetu dr. Helena Jaklitsch, Ernest Herzog, izvršni direktor programov Svetovnega judovskega kongresa in akademik prof. dr. Jadran Lenarčič, dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan.

V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.

Mohorjeva družba iz Celovca je sklenila projekt Lingua. Ob tem so predstavili ključne dosežke ter publikacijo s prispevki konferenc »gemeinsam/skupno« iz let 2023, 2024 in 2025. Knjiga predstavlja pomemben prispevek k spodbujanju jezikovne in kulturne raznolikosti ter krepitvi čezmejnega sodelovanja. Projekt LINGUA je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija - Avstrija 2021-2027 in s strani dežele Koroške. Pred zaključkom projekta so v Mohorjevi hiši v Celovcu pripravili zanimivo in vsebinsko bogato omizje posvečeno dvojezični predšolski vzgoji. Na dogodku so sodelovali strokovnjaki s področja dvojezične predšolske vzgoje z obeh strani meje. S svojo navzočnostjo so dogodek počastili tudi državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac ter deželni svetnik mag. Peter Reichmann. Mohorjeva družba je bila ustanovljena 27. julija 1851 v Celovcu, torej bo konec tega meseca minilo 175 let od ustanovitve. Čeprav danes v treh državah delujejo tri Mohorjeve družbe, jih povezuje skupno poslanstvo: ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete ter krepitev povezanosti enotnega slovenskega kulturnega prostora.

Rafaelova družba, Katoliško središče Slovencev po svetu, tudi letos pripravlja Višarske dneve za mlade. Udeleženci imajo možnost spoznati kraje v sosednjih državah, kjer živijo Slovenci, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Višarski dnevi mladih bodo letos potekali med 30. julijem in 2. avgustom. Druženje bodo začeli v Trstu in spoznavali slovensko prisotnost v tem živahnem obmorskem mestu. Naslednji dan se bodo odpravili proti Devinu, sobota pa bo namenjena odkrivanju Beneške Slovenije. Zaključek programa bo na letošnjem že 38. Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah

V Benečiji in v Vidmu so se že pretekli mesec zaključili tečaji slovenskega jezika, ki so potekali na šolah in v popoldanskem času ter jih je organiziralo Združenje Evgen Blankin. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so bili pri združenju še posebej zadovoljni z izvedbo tečajev na šolah z italijanskim učnim jezikom. Prvič so izvedli tečaj na nižji srednji šoli Bearzi v Vidmu in prvo leto je uspešno potekal tudi tečaj v vrtcu in na osnovni šoli v Tavorjani. Še posebej jih veseli dejstvo, da se je hkrati povečalo število ur namenjenih slovenskemu jeziku na nekaterih šolah. Tečaje so izvedli ob finančni podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežele Furlanije Julijske krajine. Združenje je tako v šolskem letu 2025/26 poskrbelo, da je več kot 280 otrok imelo priložnost spoznati slovenski jezik, ki se govori in živi na obmejnem prostoru skupaj s furlanščino in italijanščino kot jezik slovenske manjšine v Italiji, jezik sosednje države Slovenije in je nenazadnje tudi uradni jezik Evropske unije.

Avstrijski parlament bo po napovedih jutri odločal o noveli Zakona o narodnih skupnostih. Obstoječa ureditev je bila sprejeta 50-imi leti in je bila od vsega začetka tarča kritik. Dele določil je ustavno sodišče v teku desetletij razveljavilo zaradi neskladnosti z ustavo. Položaj in potrebe narodnih skupnosti so se v pol stoletja spremenili, česar obstoječi zakon ne upošteva. Predstavniki narodnih skupnosti že leta dolgo zahtevajo celovito posodobitev zakona. Po večletnih pogajanjih in romanjih na Dunaj pa je rezultat dokaj skromen. Zakonodajni paket med drugim na novo ureja dvojezično sodstvo na Koroškem. Po novem bosta vzpostavljena tako imenovana kompetenčna centra v Velikovcu in Celovcu. Kljub temu pa vsi koroški Slovenci in Slovenke ne bodo imeli pravice oziroma možnosti do sodnih obravnav v slovenščini, saj Celovec, zgornji Rož in Zilja niso vključeni v polno dvojezično ureditev. V novem zakonu manjkajo tudi potrebne reforme na področjih šolstva, medijev in političnega zastopstva.

Na nedeljo Slovencev po svetu smo se na začetku oddaje pogovarjali z Lenartom Riharjem, ravnateljem Rafaelove družbe. Predstavil je tudi njihove letošnje poletne programe (Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, Višarske dneve mladih in fotografski natečaj Moj košček Slovenije). V drugem delu ste lahko slišali poudarke z 32. Tabora Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, in sicer pridigo škofa Šuštarja [od 17:31 naprej] ter uvodne pozdrave mag. Uroša Zorana, ministra Kajzerja in državne sekretarke Jaklitscheve [od 30:11 naprej]. Oddajo smo zaključili z novicami.

Pred nami je izseljenska nedelja, ki nas opominja, da Slovenci ne živimo le v matični državi, ampak tudi v sosednjih, v Evropi in po svetu. Prvič jo je Rafaelova družba razglasila leta 1928, torej ima zaporedno številko 98, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Še vedno ostaja prvotni namen, po domačih župnijah obuditi spomin na rojake. Danes misel o slovenski diaspori in zamejstvu splošno še ni navzoča, tako da ta nedelja ne izgublja svojega pomena.

V teh dneh v Ljubljani potekajo oziroma se bodo začeli tradicionalni programi, ki prispevajo h krepitvi povezovanja slovenskega kulturnega prostora. Vodi jih Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta ponedeljek se je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji začela dvotedenska 21. Mladinska poletna šola slovenščine s prijavljenimi 119 udeleženci iz 22 držav. V ponedeljek se bo na Filozofski fakulteti začela dvotedenska 45. Poletna šola slovenskega jezika s prijavljenimi 80 udeleženci iz 31 držav. Istega dne se bo v Cukrarni začel dvotedenski 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo »Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi«; pričakujejo 113 udeležencev iz 25 držav. Čez dobra dva tedna pa se bo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon, v bližini Maribora začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga za mlade med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Dopoldne izboljšujejo znanje slovenščine, popoldne pa v medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije.

V Ljubljani, na Srednji vzgojiteljski šoli bo jutri tako imenovan Argentinski večer, ko bodo nastopili letošnji maturantje iz Argentine oziroma abiturienti Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 55, folklorna skupina Mladika ter glasbena skupina Potomci. Večera sta bosta udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, ki bo zbrane uvodoma tudi pozdravila in državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Dogodek v okviru Mladinske poletne šole slovenskega jezika pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Državna sekretarka Helena Jaklitsch bo jutri tudi gostja pogovornega večera na srečanju Dobrodošli doma, dobrodošli v NUK-u. Na dogodku, ki ga pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, bodo o treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski ter enotnem kulturnem prostoru, skupaj z državno sekretarko razpravljale: urednica in dejavna članica izseljenske skupnosti v Argentini Mariana Poznič, novinarka, publicistka in kulturna delavka iz zamejstva v Italiji Erika Jazbar ter skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK-u Helena Janežič, ki bo pogovor tudi vodila. Z živahnimi slovenskimi in argentinskimi ritmi bo večer popestrila glasbena skupina Los Tilos iz Argentine.

V Trstu so včeraj predstavili amandma k predlogu novega zakona o italijanski volilni reformi, ki bi lahko zagotovil izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v spodnji dom parlamenta v Rimu. Amandma sta v odboru za ustavna vprašanja, ki obravnava predlog novega zakona, na pobudo slovenske senatorke Tatjana Rojc pred dnevi vložila poslanca Demokratske stranke Debora Serracchiani in Gianni Cuperlo. Italijanska ustava »ne dopušča uvedbe 'rezerviranega sedeža' za predstavnike slovenske manjšine« in zato so s pomočjo strokovnjakov oblikovali določbo, ki bi lahko spodbudila politične sile, da predstavnikom slovenske manjšine zagotovijo kandidature na izvoljivih mestih. Večdelni sistem so oblikovali po sistemu, ki je predviden za ladinsko skupnost v Trentinskem-Zgornjem Poadižju, omogočil pa bi zaščito slovenske manjšine, ne da bi se spremenilo število sedežev, ki pripadajo Furlaniji - Julijski krajini. Tatjana Rojc je izrazila upanje, da bo nova slovenska vlada spodbudila vlado premierke Giorgie Meloni k predlagani spremembi volilnega sistema v korist slovenske narodne skupnosti.

Na Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu so v mesecu juniju imeli sprejem otrok, ki so letos prejeli prvo sveto obhajilo. Prekmursko društvo je imelo svoje romanje, prav tako je pripravilo piknik za očetovski dan, v nedeljo, 21. junija. Minuli konec tedna je potekalo tradicionalno srečanje Športnega kluba. Zaključilo se je včeraj s sveto mašo pri lurški votlini. Minuli konec tedna je tudi potekala stoletnica kronanja lemontske Matere Božje in Jezusa. Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je 27. junija 1926 (na kresno nedeljo) po mednarodnem evharističnem kongresu v Chicagu slovesno kronal Marijo Pomagaj za kraljico Ameriških Brezij. Vsakoletno romanje na Ameriške Brezje julija in obhajanje obletnice kronanja Marije Pomagaj (t. i. Zvezin dan) je postalo tradicionalno. Vključevalo je procesijo, ki se je vila od frančiškanskega samostana mimo romarskega doma (Baragovega doma) in vse do lurške votline. Tam je bila maša na prostem, kar je omogočalo udeležbo in sodelovanje večjega števila romarjev. Praznovali so med drugim Marijo Pomagaj (24. maja), porcijunkulo (Marijo Angelsko – 2. avgusta), Marijino vnebovzetje (15. avgusta) in Marijino rojstvo (8. septembra). Posamezna društva in župnije so si za romanje v Lemont izbrale svojo nedeljo.

Kako so dan državnosti praznovali rojaki v nemškem Stuttgartu, nam je na začetku povedal tamkajšnji župnik dr. Zvone Štrubelj. V studiu so nas obiskali Los Tilos, rojaki iz Argentine, ki v teh dneh nastopajo v Sloveniji [od 11:20 naprej]. Ustavili smo se pri osrednji spominski proslavi v Buenos Airesu [od 23:29 naprej]. Ivo Jevnikar nam je povedal, kaj je novega pri tržaški Mladiki [od 29:00 naprej]. Helena Janežič iz NUK-a je predstavila begunsko knjižnico Zdravka Novaka [od 35.53 naprej] - posnetek je s strokovne konference Svetovnega slovenskega kongresa SSK.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu to nedeljo v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Začel se bo s sveto mašo, ki jo bo daroval škof Franc Šuštar, nadaljeval pa z okroglo mizo Razvoj Slovenije v 35-ih letih. O tem bodo z novinarko Vido Petrovčič govorili dr. Aleš Štrancar, dr. Federico Potočnik in dr. Miloš Čotar. V kulturnem delu Tabora bodo nastopile skupine iz Buenos Airesa: maturantje Rast 55, Folklorna skupina Mladika in Glasbena skupina Los Tilos. Ob koncu bodo nazdravili za 35 let slovenske samostojnosti.

Dan državnosti in 35. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije so konec tedna praznovali v nemškem Stuttgartu. Praznovanje sta pripravila Kulturno društvo Slovenija Stuttgart in tamkajšnja slovenska župnija. Župnik dr. Zvone Štrubelj nam je povedal, da so prišli gostje iz Slovenije, skupina Talenti. Pripravili so tri delavnice: glasbeno, literarno in ustvarjalno. Prireditev je privabila okoli 80 udeležencev, ki so se v sobotnem večeru zbrali pri sveti maši za domovino. Nedeljski program je vseboval skupno molitev v besedi in pesmi, ki je zbrane povabila k zbranosti in hvaležnosti ob prazniku in za domovino.

V naslednjih dneh bo v več krajih po Sloveniji nastopila zasedba naših rojakov iz Buenos Airesa iz Argentine, Los Tilos. Več o skupini in imenu nam je povedal Sebastjan Žnidaršič. Njihov repertoar so argentinske folklorne pesmi in priredbe slovenskih narodnih, je povedal Matej Urbančič. Zasedbi Los Tilos boste prvič lahko prisluhnili jutri v Tolminskem Lomu, v sredo bodo nastopili v Logatcu, na dan državnosti na družinskem dnevu v Pivki, v petek na slovensko-argentinskem večeru v Škofji Loki, v soboto na podobnem dogodku na Frankolovem in v nedeljo na Taboru Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, ki je tudi organizator tega gostovanja.

Revija za Slovence v zamejstvu in po svetu Naša luč letos praznuje 75 let neprekinjenega izhajanja. V oddaji so ob tem govorili sedanji in nekdanji uredniki Lenart Rihar, Izidor Pečovnik, Janez Pucelj in Ljubo Bekš ter urednica rubirke Jezikovni kotiček dr. Damjana Kern Andoljšek.

V Gradcu so včeraj obeležili 15-letnico pouka slovenščine. Nastopila je gledališka skupina Ane Monro z interaktivno ekološko predstavo »Zadnji ulov«, tudi učenci z učiteljico dr. Tatjano Vučajnk so pripravili svoj nastop. Zbrane je nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. To je bil njen prvi obisk v vlogi ministrice. Staršem se je zahvalila, da otroke pripeljejo k pouku. Prav tako otrokom, ki bi popoldne kdaj raje šli na igrišče ali bili na telefonu, pa se učijo slovenščino. Zbrane je spodbudila, da naj si še naprej prizadevajo, da se slovenska beseda, slovenski jezik, slovenska kultura in slovenska identiteta ohranjajo. Ministrico posebej veseli, da se je število otrok, ki se učijo jezika, v teh letih povečalo za petdeset odstotkov, število ur pa kar za sto odstotkov.» Obljubila je, da bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi, še naprej podpiral projekte, ki dopolnjujejo njihove aktivnosti. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner.

Sinoči so v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem odprli razstavo Anke Hribar Košmerl Pogovori so sok življenja. Slikarka pravi: »Besedni in duhovni pogovor ustvarjata bližino in nove neslutene dimenzije ljubezni in življenja.« Razstava, ki jo je še pripravil dolgoletni zaslužni rektor tinjskega doma Jože Kopeinig, bo odprta do 15. septembra. Nocoj pa bodo v novogoriški galeriji EPIC odprli dokumentarno razstavo Divja sedemdeseta na Koroškem. Odprl in predstavil jo bo Mirko Messner, ki je poleg Vide Obid, Avgusta Brumnika in Janka Malleja tudi kurator. Razstava skozi številne arhivske fotografije obravnava akcije, proteste, solidarnostne demonstracije, umetniške intervencije, razprave na avstrijskem Koroškem in drugje v 70. letih minulega stoletja. Na ogled bo do konca avgusta.

Zaradi menjave oblasti v Sloveniji letos ne bo tradicionalnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, ki bi bilo že dvaindvajseto in tudi ne srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine, prireditve Dobrodošli doma. Spomnimo, da je bila lanska raztegnjena v niz dogodkov v duhu evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. A tradicionalne prireditve in srečanja rojakov ostajajo: v nedeljo, 28. junija, Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja Tabor Slovencev po svetu in gostovanje maturantov iz Argentine, Rast 55; Rafaelova družba 2. avgusta pripravlja Romanje treh Slovenij in pred tem Višarske dneve mladih; Svetovni slovenski kongres pa pripravlja Tabor slovenskih otrok in praznovanje ob 35-letnici delovanja. Prav na današnji dan leta 1991 je bil namreč v Ljubljani drugi zbor Konference za Slovenijo snujočega se Svetovnega slovenskega kongresa. Odobril je statut konference in izvolil njene delegate za ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bilo na vrsti 27. in 28. junija v Ljubljani.

Pri Svetem Vidu v Clevelandu so včeraj praznovali župnijskega zavetnika. Še posebej so se spomnili ustanovitelja župnije msgr. Vitusa Hribarja in mnogih zvestih faranov, ki so leta 1893 ustanovili župnijo. Slovenska šola pri župniji Marije Vnebovzete, ta je bila ustanovljena pred 120-imi leti, je to nedeljo na Slovenski pristavi pri Clevelandu pripravila tradicionalni piknik. Začel se je s sveto mašo. To nedeljo bo na Slovenski pristavi spominski dan, vsakoletno srečanje za pokojne domobrance in ostale žrtve komunističnega nasilja. Pri kapeli brezjanske Matere Božje na Orlovem vrhu bo sveto mašo daroval Frank Kosem. V nedeljo, 28. junija, pa bo na Slovenski pristavi prireditev Ponosen sem, da sem Slovenec. Po sveti maši bodo nastopili pevski zbor Korotan in folklorna skupina Kres. Poklonili se bodo pokojni rojakinji Bredi Lončar. Obeležili bodo tudi 65. obletnico Pristave. Vse rojake iz Clevelanda in okolice vabijo k udeležbi, da pokažejo svoj ponos na slovensko kulturo, zgodovino in tradicijo.

Generalni konzulat Slovenije v Clevelandu je prejšnji teden gostil osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Dogodek je bil posvečen 35. obletnici slovenske neodvisnosti in prijateljstvu z ZDA. Generalna konzulka Suzana Češarek je v nagovoru poudarila pomembno vlogo slovensko-ameriške skupnosti pri ohranjanju slovenske identitete in povezovanju z matično domovino. V kulturnem delu programa je sodeloval pevski zbor Fantje na vasi, violinistki Clevelandskega orkestra sta izvedli slovensko in ameriško himno. Omenjeni orkester bo namreč oktobra imel prvo gostovanje Sloveniji, nastopil bo v Ljubljani. Američani slovenskega rodu v Bethlehemu v zvezni državi Pensilvanija so dan državnosti obeležili s svečanim dvigom ameriške in slovenske zastave, župan Murske Sobote Damjan Anželj pa je ob tem Stephenu Antalicsu podelil plaketo častnega občana Murske Sobote. Med drugim zaradi pobude za pobratenje obeh mest.

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba v torek zvečer obeležili v Ljubljani. Slišali smo, kaj je povedala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in predsednik zveze ter glavni urednik mesečnika Izidor Pečovnik. Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Več so nam povedali Boštjan in Anja Kocmur iz društva ter novinarka Vida Petrovčič, ki bo povezovala okroglo mizo [od 23:55 naprej]. Društvo katoliških pedagogov Slovenije na mednarodno konferenco o domoljubju vabi tudi zdomce in izseljence. Več nam je povedala predsednica društva Helena Kregar [od 33:52 naprej]

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo jutri poslovilni večer letošnjih maturantov, skupine Rast 55. S sveto mašo se bodo priporočili Mariji Pomagaj za potovanje v Slovenijo, sledila bo predstavitev programa. Junij je za slovensko skupnost v Argentini spominski mesec. Tako bo to nedeljo dopoldne v Slovenski hiši spominska proslava, na zadnjo junijsko nedeljo pa bodo te še v krajevnih domovih. Letošnja osrednja spominska proslava se bo začela s sveto mašo in poklonom pred spomenikom, v dvorani bo govori imel Tone Rode, sledil bo odrski prizor njegove Maše za vstajenje Slovencev v režiji Jožeta Lenarčiča. V sklop meseca spomina so si naši rojaki v Argentini kmalu po uspešni premieri v Sloveniji lahko ogledali celovečerni film Exodus 1945 - Naša kri studia Siposh. Težki, a pomembni dogodki slovenske zgodovine so se živo in ponosno vtisnili v srca mnogih. V organizaciji Zedinjene Slovenije se je film - španske podnapise je pripravila Luciana Hribar - predvajal devetkrat, gledalcev pa je bilo več kot tisoč, med njimi mnogo mladih. Ponekod so bila po predvajanju še pričevanja. O odzivih pišejo v novi številki Svobodne Slovenije. Eden od argentinskih obiskovalcev je dejal: kako se morate vi počutiti, ko je to vaša kri, če smo mi tako žalostni in nam je tako hudo.

Petdeset let po potresu, ki je 6. maja 1976 opustošil Benečijo in Furlanijo, se spominjamo tudi izjemnega vala solidarnosti, ki je pripeljal do pobratenja 81 italijanskih škofij z župnijami, prizadetimi v potresu v nadškofiji Videm in škofiji Concordia-Pordenone. Nadškofija Bologna se je pobratila z župnijami v dolini Rezije, ki jih je potres močno prizadel; pod ruševinami je umrlo sedem ljudi. Najbolj oprijemljiv znak solidarnosti bolonjske Cerkve je bila gradnja 46 hišic za prav toliko družin. Po poročanju beneškoslovenskega petnajstdnevnika Dom bo osrednji dogodek obujanja spominov ob obletnici pobratenja ta konec tedna. Napovedani so obiski, srečanja in bogoslužna slavja. Vrhunec bo zahvalna sveta maša, ki jo v nedeljo v župnijski pracerkvi na Ravanci daroval kardinal Matteo Zuppi, nadškof Bologne in predsednik Italijanske škofovske konference. Dom napoveduje še, da bo to soboto na Dobraču potekalo jubilejno, deseto Čezmejno srečanje. Kulturnozgodovinsko vodstvo do vrha Dobrača se bo začelo na Rožtrati nad Beljakom. Med potjo bo o zgodnji Karantaniji spregovoril deželni konservator Gorazd Živkovič. Ob 11.30 bo v slovenski cerkvi na vrhu gore sveto mašo daroval krški škof Jože Marketz. Na vrh Dobrača vabijo številne ustanove z območja tromeje.

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba sinoči obeležili v Ljubljani. Državna sekretarka na USZS dr. Helena Jaklitsch je naglasila pomen visoke obletnice. Naša luč že 75 let izhaja neprekinjeno, izšlo je že 758 številk, za prihodnost se spogledujejo z elektronsko obliko, je dejal predsednik omenjene zveze Izidor Pečovnik Dori. Ob obletnici Naše luči so predvajali tri kratke filme, ki jih je zasnovala Rafaelova družba: film o zgodovini in poslanstvu Naše luči ter prva dva filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata Porabje in slovensko skupnost v Italiji.

Bogato kulturno in duhovno dediščino Slovencev, ki živijo v Fairfieldu v ZDA, njihovo povezanost s slovenskimi koreninami ter prizadevanja za ohranjanje identitete skozi generacije prikazuje nov dokumentarni film, ki je nastal v okviru projekta »(Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu« pri Svetovnem slovenskem kongresu SSK. Projekcija bo jutri zvečer v dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani. Sledil bo pogovor z dr. Dejanom Valentinčičem o nastajanju dokumentarne serije in pomenu ohranjanja slovenske dediščine po svetu. Svetovni slovenski kongres pa ta petek v dvorani Zdravniške zbornice v Ljubljani pripravlja okroglo mizo: Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda. Ugledni slovenski strokovnjaki iz domovine in tujine bodo razpravljali o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema ter iskali rešitve in dobre prakse, ki bi lahko prispevale k bolj učinkovitemu in človeku prijaznemu zdravstvu. Dogodek nadaljuje dolgoletno prizadevanje Svetovnega slovenskega kongresa za povezovanje slovenskih zdravnikov in prenos znanja iz mednarodnega okolja v slovenski prostor.

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

Na zadnji majski ponedeljek je umrl slovenski duhovnik z avstrijske Koroške Mirko Isop, ki je bil več kot 40 let župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru. Pogreb je bil ta ponedeljek, 1. 6. 2026. Rodil se je 18. 8. 1942 v taborišču v Nemčiji, v duhovnika je bil posvečen leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Več kot 40 let je bil župnik v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Pogosto je romal k Mariji Pomagaj na Brezje. Po skoraj 80-ih letih je prvič povedal nekaj spominov čas druge svetovne vojne.

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.

Minulo soboto je začela obratovati žičnica na svete Višarje in s tem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Do 27. septembra bodo vsaj tri svete maše na dan. Kot piše beneškoslovenski petnajstdnevnik Dom, je videmska nadškofija pred kratkim sporočila, da bo novi rektor višarskega svetišča Ennio Gobbatto. Rodil se je leta 1961 in prihaja iz kraja Goricizza pri Codroipu. Dosedanji rektor p. Peter Lah je namreč dokončno zapustil to funkcijo in se stalno preselil v Rim, kjer poučuje na Papeški univerzi Gregoriana. Vernikom za zdaj še ni znano, ali novi rektor poleg italijanščine obvlada tudi slovenski in nemški jezik. Tako trenutno ni jasno, ali bo za vernike in obiskovalce ohranjena tradicija pastoralne skrbi in darovanja svetih maš v krajevnih jezikih.

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Krovna organizacija naših rojakov na avstrijskem Koroškem Narodni svet koroških Slovencev išče naslednika Valentina Inzka. Slednji je bil na čelu organizacije od leta 2013 in za nov mandat ni več kandidiral. Ker za neposredne volitve predsednika Narodnega sveta ni kandidiral nihče, bodo po pravilniku novega vodjo izvolili iz vrst članov Zbora narodnih predstavnikov. To je najvišje telo NSKS. Za 48 mest v njem je kandidiralo 60 rojakov. Od 6.165 upravičencev se je volitev v Zbor narodnih predstavnikov, ki so potekale med 17. aprilom in 8. majem, udeležilo 1.905 oseb. To pomeni 30,9 odstotka in je skoraj tri odstotne točke več kot na prejšnjih volitvah leta 2018. Sodelovanje in soodločanje je dokaz žive volje, da se okrepi neposredna demokracija v naših vrstah, je po objavi rezultatov podčrtal Valentin Inzko. Ustanovna seja Zbora narodnih predstavnikov bo 19. junija. Najkasneje tri mesece zatem naj bi Narodni svet koroških Slovencev dobil novega predsednika.

V Škocjanu na avstrijskem Koroškem so v tem popoldnevu na zadnjo pot pospremili župnika Mirka Isopa. Rodil se je leta 1942 v izgnanstvu v Nemčiji, posvečen je bil leta 1968 in je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Ko ga je takratni škof poslal v Škocjan ob Klopinjskem jezeru, so nekateri nemško govoreči domačini proti temu zbirali podpise. A Mirko Isop je, kot je povedal v oddaji Naš gost, ubral srednjo pot ... po 20-ih letih službovanja je od občine prejel zlati prstan za sožitje. Pokojni Mirko Isop je bil tudi reden romar k Mariji Pomagaj na Brezje, še posebej po težki bolezni leta 2009. Tam je daroval tudi svojo zlato mašo leta 2018.

Rojaki s Švedske so imeli tradicionalno binkoštno romanje v Vadsteno. Več o tem sta nam povedala slovenski župnik Zvone Podvinski in Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. V Buenos Airesu v Argentini so praznovali že 71. Slovenski dan in sicer je bilo praznovanje združeno s 66. obletnico Slovenskega doma San Martin. Naš sogovornik je bil predsednik tega krajevnega doma Marjan Boltežar [od 19:36 naprej]. Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pa znova prihaja v Slovenijo. Avgusta bo imela koncerte na Ptuju, v Tržiču in v Celju. V studiu se nam je pridružila Sabina Jevnišek Sečnik [od 33:21 naprej].