Slovencem po svetu

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj - naši rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije, v slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi in v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju in v Beneluksu? Naši sogovorniki so bili: župnik in delegat Jože Kamin, župnik Drago Gačnik in župnik Gregor Šemrl.

Slovenski pevski zbor Korotan iz Clevelanda, ki deluje že 75 let, bo imel to nedeljo svoj tradicionalni spomladanski koncert, in sicer v župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju bo to nedeljo po sveti maši še koncert vokalne skupine VoxDiversa iz Slovenije. Gre za svežo in dinamično zasedbo, ki združuje sedem pevcev in šest pevk z izkušnjami in iskreno ljubeznijo do različnih glasbenih zvrsti, nam je povedal slovenski župnik v Beneluksu Gregor Šemrl. V farni cerkvi v Šentprimožu na avstrijskem Koroškem bo to nedeljo Sodaliteta podelila Slomškovo nagrado društvu IniciativAngola, ob tem bo pester glasbeni okvir slavilnega večera z Vokalno skupino Tambula, Cerkvenim zborom Šentprimož, Mladinskim zborom Danica in Glasbeno skupino ABEND. V Buenos Airesu, in sicer v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, Našem domu San Justo in na Slovenski pristavi bodo ta konec tedna projekcije filma Eksodus 1945 - Naša kri, in sicer s podnapisi v španščini.

Petje v družini je že od nekdaj izredno pomembno pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika na avstrijskem Koroškem. Ljudska pesem je bila do nedavnega pogosto živa v družini, ob delu in raznih običajih. Pri Krščanski kulturni zvezi menijo, da ni prav, da nanjo v času globalizacije pozabimo, zato so se odločili, da letos znova organizirajo priljubljeno prireditev in po 45-ih letih se Družinsko petje vrača na Radiše, kjer so družine leta 1981 prvič zapele. V sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Radiše vabijo v tamkajšnji v Kulturni dom na zadnjo aprilsko nedeljo. Nastopile bodo družine Smrtnik (Tanja in Marko), Wrulich, Lampichler/Tolmaier (Sandra in Marco), družina Zupan iz Slovenije, Niko in Simon Boštjančič in Skupina Sanje.

Zveza Slovencev na Madžarskem je ob 35-letnici delovanja izdala zbornik z naslovom Slovenski rod tu še živi. Urednik Franci Just je na predstavitvi v Monoštru dejal, da je bilo v preteklosti veliko razlogov za črnogledost, prisotne so bile napovedi o izumiranju porabskih Slovencev in njihovega jezika, a to se ni zgodilo. Z zbornikom so počastili tudi spomin na pokojne člane zveze; dolgoletnega predsednika Jožeta Hirnöka ter sekretarki Ireno Barber in Ireno Pavlič, ki so s predanim delom pomembno zaznamovali pot zveze. Zbornik, ki je bogato opremljen s številnimi fotografijami, med drugim prinaša še pregled življenja porabske slovenske skupnosti v obdobju od leta 1919 do 2025 ter osvetljuje ključne zgodovinske procese in prelomnice, tudi tiste po letu 1990. Zveza Slovencev na Madžarskem skrbi za delovanje društev in kulturnih skupin, ponaša se z založniško in likovno dejavnost, skrbi za mlade in ohranjanje ljudskega izročila ter je dejavna na področjih gospodarstva, športa in turizma.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers' Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar.

Odbor za Nagrado Nadja Maganja, ki ga sestavljajo predstavniki Društva slovenskih izobražencev, Slovenske zamejske skavtske organizacije, Skupnosti sv. Egidija iz Trsta ter Nadjine družine, bo nagrado za leto 2026 podelil učiteljici in vsestranski kulturni delavki Veri Poljšak. Izročitev nagrade bo nocoj ob 19. uri v društvenih prostorih SKD Barkovlje pri Trstu. Sodelovali bodo Maja Lapornik, Devan Jagodic, OPZ Glasbena Kambrca pod vodstvom Marilene Lo Pinto in ŽVS Adria pod vodstvom Tine Renar. Nagrada Nadja Maganja je priznanje, ki ga vsako leto podeljujejo v spomin na preminulo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar. Priznanje je namenjeno ženski ali skupini žensk, ki jo odlikujejo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnica, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar.

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj naši rojaki v Sydneyju v Avstraliji, v Stuttgartu v Nemčiji in v Buenos Airesu v Argentini, so nam povedali slovenski duhovniki: frančiškan p. Darko Žnidaršič [0:57], dr. Zvone Štrubelj [14:34] in Robert Brest [34:11].

Praznovanje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, osrednje praznovanje vere med rojaki v Clevelandu je bilo čudovito, piše v biltenu župnije Marije Vnebovzete. Nekoliko ga je krojilo vreme, temperature so nihale, bilo je nekaj sonca, nekaj aprilskega deževja pa tudi snežink. Tako na cvetno nedeljo kot na veliko noč je v procesiji sodelovalo veliko ljudi v narodnih nošah. Odlično se je izkazal pevski zbor, pokazal je svojo prilagodljivost ob gostujočih organistih ob bolezni rednega organista Eda Ferrazzolija. Visoka je bila tudi udeležba pri blagoslovu velikonočnih jedi in pri bogoslužjih velikega tedna. Kot še piše v biltenu, so bili velikonočni prazniki povezani z življenjem, upanjem in lučjo. Imeli so srečo, da so na veliki petek in veliko soboto imeli električno energijo, medtem ko je večina soseščine bila brez nje. Torej je bilo tokrat v Clevelandu kar nekaj izzivov, a so vztrajali in zato so bila velikonočna praznovanja nepozabna in navdihujoča.

Rojaki v Buenos Airesu v Argentini so se zavzeto pripravljali na veliko noč. Slovenska duhovnika Franci Cukjati in Robert Brest sta obiskala tudi številne bolnike. Robert Brest je povedal, da so se starejši ob petju pesmi spomnili vseh kitic. Slovenci v Buenos Airesu obhajajo tudi veliko velikonočnih običajev, med temi je tudi priprava jedi za žegen in barvanje pirhov.

Bogato, raznoliko in polno simbolike je bilo praznovanje velike noči med rojaki v nemškem Stuttgartu. V postu so pred vsako nedeljsko mašo premišljevali križev pot, na cvetno nedeljo so pripravili butaro velikanko in izpeljali procesijo, na veliki četrtek so imeli biblijsko večerjo, na veliki petek je bila slovenska župnija del posebne velikonočne poti po mestu, na veliko soboto in veliko noč pa je župnik dr. Zvone Štrubelj v več krajih imel blagoslove jedi. Pri maši na velikonočni ponedeljek so se spomnili pokojnega župnika Aleša Kalamarja in se Bogu zahvalili za vse dobro, ki ga je izkazoval slovenski verski skupnosti v Stuttgartu in okolici.

V slovenski župniji v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli vse obrede velikega tedna, na veliko noč pa je župnika p. Darka Žnidaršiča čakala kar dolga pot. Zjutraj je bila v župnijski cerkvi sv. Rafaela vstajenjska maša s procesijo, opoldne je bila maša v hrvaški cerkvi v Wollongongu, zvečer pa še v Canberri. Povsod je bil po maši še blagoslov jedi. Na velikonočni ponedeljek je bila v Merrylandsu maša, po njej pa kosilo in pirhovanje. Pripravili so srečelov, darovi so namenjeni za obnovo kapelice na slovenskem delu pokopališča v Sydneyju.

V oddaji ste lahko slišali drugi del posnetka koncerta Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom: Ko glas žensk postane zgodba. Koncert že od leta 1972 v Domu glasbe v Celovcu pripravlja Krščanska kulturna zveza. V oddaji smo predvajali zbore: Skupina Akzent, Komorni zbor Limbar, Moravče, Oktakord, Shifting Roots in Projektni zbor Mladina poje. Slišali smo tudi avdioposnetek pesnic, zborovodkinj, pevk, glasbenic o svojih čustvih, motivaciji in podpori, ki jo čutijo. Do posnetka lahko pridete na tej povezavi.

Zadnji predvelikonočni dogodek letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo potekal jutri ob 11h v dvorani Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici. Na vrsti bo literarno-glasbena matineja Na mladih svet stoji. Gostja bo koroška avtorica mag. Ana Grilc, igral bo kitarist Vitja Kovačević iz Maribora, moderatorka prireditve pa mag. Lidija Golc. Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani napoveduje tudi povelikonočni koncert. To bo medgeneracijski pevski koncert Trikrat tri SPD »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. Ob spremljavi 10-članskega Orffovega orkestra slovenske ljudske pesmi prepeva 40-članski zbor, združen iz najmlajših »Zvezdic«, Mešanega zbora »Danica« ter »Korenin Danice«. Koncert bo danes teden v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vstopnice je moč dobiti tudi pri blagajni te ustanove.

Tržaška založba Mladika, župnija sv. Jerneja apostola in Društvo Finžgarjev dom z Opčin pri Trstu pripravljajo krstno predstavitev pesniške zbirke Anite Bergnach z naslovom Spet si me ustvaril. Gre za četrto zbirko verske poezije pesnice in šolnice iz Beneške Slovenije, ki je prežeta z duhovnostjo in s premišljevanjem o Kristusovem trpljenju. Izšla je pri tržaški založbi Mladika. O njej bo po pozdravu openskega župnika Franca Šenka pogovor, ki ga bo vodila urednica knjige Erika Jazbar in pri katerem bodo sodelovali pesnica Anita Bergnach, avtor ilustracij arhitekt David Faganel in avtorja spremnih besed, časnikar Jure Banchig in župnik Jože Špeh. Predstavitev bo nocoj v župnijski cerkvi na Opčinah pri Trstu ob 19.30, torej po maši, ki se bo začela ob 19. uri. Anita Bergnach je svoje prve pesmi začela objavljati leta 2022 v beneškem kulturno-verskem listu Dom. Izdala je tri pesniške zbirke in sicer prvo leta 2024 pri Zadrugi Dom v Čedadu, drugo lani pri Založbi Ognjišče, tretjo pa prav tako lani, in sicer v italijanščini.

V sklopu letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo jutri finisaža oziroma zaprtje razstave slikarja Stanka Sadjaka, ki je postavljena v preddverju kapele Zavoda sv. Stanislava. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar nam je več povedal o glasbenem programu (Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov) in govornici, ki bo povedala svoja opažanja o razstavljenih slikah, to bo mag. Mojca Jenko. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta nocoj vabi na predvelikonočni večer Srečanja s papežem Frančiškom. Z don Robertom Roso, župniku pri Novem sv. Antonu in osebnim prijateljem papeža Frančiška se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Na voljo bo tudi pričevanjska knjiga Očetovsko srce, ki jo je napisal gost večera, ki se bo v Peterlinovi dvorani na Ulici Donizetti v Trstu začel ob 20.30.

V oddaji ste lahko slišali prvi del posnetka koncerta Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom: Ko glas žensk postane zgodba. Koncert že od leta 1972 v Domu glasbe v Celovcu pripravlja Krščanska kulturna zveza. V oddaji smo predvajali zbore: Moški pevski zbor Foltej Hartman, Jugendchor Oisternig, Kvartet Ave, Vokalna skupina Tambula in Fantje izpod Grmade (Devin pri Trstu). Slišali smo tudi avdioposnetek pesnic, zborovodkinj, pevk, glasbenic o pomenu glasbe za njihovo življenje. Do posnetka lahko pridete na tej povezavi.

Velika noč je praznovanje največjega čudeža, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Beneški petnajstdnevnik Dom v sveži izdaji postavlja v ospredje glavno sporočilo osrednjega krščanskega praznika, ki je mir. Objavljen je urnik svetih maš od sobote pred cvetno nedeljo do velikonočnega ponedeljka za Nadiške doline, Idrsko dolino, Terske doline, Kanalsko dolino in Rezijo. Na voljo bo tudi možnost za vse, ki bi ob teh praznikih radi šli k slovenskemu bogoslužju. Jutri bo pri tedenski sveti maši po slovensko v farni cerkvi v Špetru ob 19. uri blagoslov ojčnih vejic. Na veliko soboto, 4. aprila, ob 18. uri bo v cerkvi v Ažli velikonočna vigilija v slovenskem jeziku. Na začetku bo duhovnik opravil blagoslov ognja, na koncu pa bo še tradicionalni blagoslov velikonočnih jedil. Velikonočna številka beneškega Doma prinaša še prilogo o Marijini romarski poti v Porčinju, kjer je »Ne boj se« po Mariji zaslišala Terezija Dush in nanj odgovorila.

Planica v teh dneh gosti finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih za svetovni pokal. Danes so za slovenske orle v pravi zimski idili ob šolarjih iz vse Slovenije navijali tudi njihovi zamejski vrstniki. Na povabilo ministra Mateja Arčona je v dolino pod Poncami prišlo skoraj 500 otrok in najstnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, drugič zapored tudi mladi rojaki iz Bosne in Hercegovine. Tako Planica postane tudi kraj povezovanja Slovencev iz vseh štirih zamejstev. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dogodek pripravlja v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije ter krovnimi slovenskimi športnimi organizacijami v sosednjih državah: Slovensko športno zvezo iz Avstrije, Kulturnim društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem

Šesti dogodek letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani ima naslov Srečko in jaz. Gre za recital Kosovelovih pesmi - letos je ob 100. obletnici smrti mladega kraškega poeta tudi Kosovelovo leto. Recital pripravlja župnik in dekan iz Bilčovsa, predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca mag. Janko Krištof. Za klavirjem bo pesmi pospremila Ana Tijssen iz Celovca, režiser pa je Aleksander Tolmaier. Recital Srečko in jaz bo ta petek ob 19.00 bo v dvorani župnije Ljubljana-Koseze in se vključuje tudi v sklop 28. Koseških postnih večerov.

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu se že pripravljajo na veliko noč. Včeraj in danes poteka temeljito čiščenje cerkve - tako klopi kot sten in oltarjev. Ta četrtek bodo mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. Rojaki so povabljeni k molitvi, da bi mladi vzljubili ta zakrament Božjega usmiljenja in ga pogosto prejemali. Slovenska tradicija izdelovanja butar se v župniji Marije Vnebovzete nadaljuje, piše v biltenu. Pripravljajo tudi šopke iz zelenja in mačic. Starši in učitelji slovenske šole jih bodo izdelovali ta petek zvečer v Lauschetovem atriju, učenci pa v soboto zjutraj. To nedeljo pa vabijo vse rojake, ki imajo slovensko narodno nošo, da jo oblečejo in se pridružijo že pri blagoslovu palm in butar ter nato pri procesiji, ki bo šla v cerkev. Na cvetno nedeljo bo slovenska župnija svetega Vida v Clevelandu priredila dobrodelno kosilo, zbirali bodo darove za poslanstvo in delo župnije.

Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo v tem tednu prinesli nove zanimive dogodke. Jutri bodo predstavili delovanje slovenskih kulturno prosvetnih društev, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. To so: SPD Šentjanž (Nadja Keutschnig), SPD »Srce« Dobrla vas (Gitti Neuwersch) in SPD »Edinost« Škofiče (Mitja Rovšek). Prireditev bo jutri ob 11.00 v dvorani Slovenske matice, v sredo ob isti uri pa bo tam še predstavitev dveh knjig dr. Pavla Apovnika: Delo za slovensko narodno skupnost na Koroškem ter Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju. Knjigi bodo predstavili: avtorjeva hči in urednica Doroteja Apovnik, urednik Lojze Wieser in mag. Martina Piko-Rustia iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik.

Vpisi v šolsko leto 2026/27 kažejo, da je demografska zima za Benečijo zelo globoka, se pa vse več družin odloči, da se bodo njihovi otroci učili slovenščino, piše petnajstdnevnik Dom. Na dvojezičnem večstopenjskem inštitutu v Špetru sta k slovenščini vpisana 202 učenca, kar predstavlja 58,21 % šolarjev Nediških dolin. V Kanalski dolini je učencev slovenščine 284, v Terskih dolinah skoraj 250, v Tavorjani in Prapotnem skoraj 150, s tistimi v manjših krajih in v Vidmu pridemo skoraj do številke 900. Najvišjo raven znanja slovenščine dosegajo v Špetru, kjer jim znanje jezika omogoča nadaljevanje šolanja na višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu, v Sloveniji in tudi na slovenski gimnaziji v Celovcu v Avstriji. Dom ob tem spomni na beneške duhovnike, ki so pred 60-imi leti želeli prenesti tržaški in goriški model poučevanja tudi v videmsko provinco, a so doživeli nasprotovanje iz nacionalističnih vrst. Današnje zanimanje pa kaže, da so imeli še kako prav.

19. Kugyjevo nagrado bo prejel koroški deželni glavar Peter Kaiser za njegova prizadevanja za krepitev slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, spoštljivo, odprto in mirno sožitje v deželi. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk je v sporočilu za javnost poudarila, da je Kaiser kot deželni glavar pomembno prispeval k javnemu priznanju slovenske manjšine ter sprožil številne pobude na področju manjšinske politike, občinskih zadev, gospodarstva in čezmejnega sodelovanja. Ob tem je organizacija posebej izpostavila njegovo podporo projektom, ki povezujejo Koroško, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, ter njegovo vztrajnost pri spodbujanju večjezičnosti in medkulturne povezanosti. Podelitev nagrade bo 21. aprila na slovenski gimnaziji v Celovcu. Kaiser konec meseca po 13 letih odhaja s položaja deželnega glavarja, ker se bo upokojil. Za njegovo delo v dobro koroških Slovencev se mu je med nedavnim obiskom na avstrijskem Koroškem zahvalila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Januarja je za svojo politiko do slovenske manjšine prejel tudi Rizzijevo nagrado, ki jo podeljujeta Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza.

Zgodovinski film Exodus 1945: Naša kri je v tem večeru prejel prvo Zlato rolo, ki jo podeljuje Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev za več kot 25.000 gledalcev v slovenskih kinematografih. Producent filma David Sipoš je ob tem za naš radio izrazil veliko veselje in zadovoljstvo. Film so si že februarja lahko ogledali rojaki v Clevelandu v Združenih državah Amerike in v Hamiltonu in Torontu v Kanadi, zdaj pa prihaja v Avstrijo in Argentino - ta konec tedna bo v Beljaku in Buenos Airesu, aprila v Pliberku. Ustvarjalci filma pa prejemajo nove prošnje zdomcev in Slovencev po svetu za gostovanje filma tudi v njihovi državi.

Tokrat smo pripravili reportaži z osrednjega pomladanskega koncerta Krščanske kulturne zveze iz Celovca z naslovom Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom Ko glas žensk postane zgodba in s 25. izvedbe dobrodelne akcije Podarimo knjige, pri kateri sodelujeta Mohorjeva družba iz Celovca in Republika Avstrija.

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Od slovenske skupnosti v argentinski Mendozi se bo za letošnjo veliko noč poslovil dolgoletni slovenski župnik Janez Cukjati. Iz zdravstvenih razlogov in ker je nedavno dopolnil 75 let, posvečen pa je bil pred skoraj 50-imi leti, se bo preselil v Buenos Aires, kjer bo bival v redovni skupnosti, hkrati pa po svojih močeh pomagal pri pastoralnem delu. Škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu, se mu je v imenu Slovenske škofovske konference zahvalil za duhovniško pričevanje. V pismu rojakom pa je hkrati sporočil, da bo z veliko nočjo službo župnika slovenske skupnosti v Mendozi prevzel Gašper Mauko, ki je lani začel svoje pastoralno delovanje v Argentini. Še naprej bo vključen v pastoralo mladih tudi Buenos Airesu, še posebej ko gre za duhovne vaje, romanja mladih, počitniške tedne in tudi druge oblike sodelovanja z delegatom Francijem Cukjatijem in duhovnikom Robertom Brestom. Škof Jamnik je rojake še spodbudil, naj še naprej z molitvijo podpirajo svoje duhovnike in molijo za nove duhovne poklice.

Mohorjeva družba iz Celovca in Avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani sta danes 25-ič izvedla akcijo Podarimo knjige. Letos sta jih med slovenske nevladne in izobraževalne ustanove ter organizacije razdelila več kot 1300 v skupni vrednosti 50.000 evrov. Predsednik Mohorjeve dekan Ivan Olip je povedal, da so v tem času podarili različne knjige v vrednosti 1.250.000 evrov mnogim ustanovam. Letos so jih podarili osmim ustanovam, ki so bile po njihovi dobri presoji pomoči še posebej potrebne. Avstrijski veleposlanik Konrad Bühler pa je podčrtal: Branje knjige ne odpira le strani, odpira obzorja in nove poglede ter presega kulture in meje. Med prejemniki knjig je tudi Slovenska karitas. Generalni tajnik Peter Tomažič je dejal, a je knjiga nekaj osebnega, je prijateljica. Prejemniki pomoči so veseli knjige. Akcija Podarimo knjige, ki neprekinjeno poteka od leta 2002, pomembno prispeva k utrjevanju dobrih medsosedskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo, hkrati pa spodbuja ljubezen do knjige, branja ter kulturne izmenjave.

V Celovcu že skoraj sto let deluje Slovenska študijska knjižnica, v Trstu pa dobrih štirideset let deluje Knjižnica Dušana Černeta. O njunem delovanju sta govorili Dragana Laketič [od 15:37 naprej] in Lučka Kremžar [na začetku]. V oddaji smo z Janezom Stergarjem predstavili nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani [od 39:21].

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

V Domu glasbe v Celovcu bo to nedeljo Koroška poje, osrednji koncert Krščanske kulturne zveze. Tematiko nam je predstavil tajnik Martin Kuchnling: Ker bo koncert potekal na mednarodni dan žena, bodo v ospredju ženske kot pesnice, skladateljice, prirejevalke pesmi, zborovodkinje, pevke, glasbenice in moderatorke. Nastopilo bo deset skupin: Skupina akzent iz Ledinc, MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka, Vokalna skupina Oktakord (najboljša mala vokalna skupina leta 2025), Kvartet Ave iz Bilčovsa, Projektni zbor KKZ Mladina poje, Mladinski zbor/Jugendchor Oisternig z Bistrice na Zilji, Vokalna skupina Tambula iz Celovca, Lara Rutar & Shifting Roots iz Celovca, Komorni zbor Limbar iz Slovenije ter Fantje izpod grmade s Primorske v Italiji. To nedeljo bo torej v osrednji koncertni hiši v Celovcu koncert v poklon ženskam, ki nosijo, spremljajo in oblikujejo slovensko kulturo. Za vstopnice se obrnite na Krščansko kulturno zvezo v Celovcu.

Mineva 25 let od sprejema zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Na začetku oddaje je bil naš sogovornik odvetnik Marko Jarc, ki je paritetnemu odboru, ki spremlja izvajanje zakona, predsedoval zadnjih pet let. V Celovcu poteka gledališki in lutkovni festival Tribuna, prihodnjo nedeljo bo Koroška poje 2026. Za več pojasnil smo poklicali tajnika Krščanske kulturne zveze Martina Kuchlinga [od 12:39 naprej]. V Argentini izhaja kulturna revija Meddobje. Od leta 2005 jo ureja Tone Mizerit [od 25:56 naprej].

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo jutri podelili 21. priznanje Kazimir Humar za leto 2025. Prejel ga bo dolgoletni in predani ustvarjalec na področju amaterskega gledališča Božidar Tabaj, in sicer za svojo bogato in večdesetletno gledališko pot ter za neutrudno delo v domačem društvu v Štandrežu in za številna gledališka in širša kulturna sodelovanja na Goriškem. S svojo ustvarjalnostjo, organizacijsko vnemo ter iskrivim in povezovalnim duhom je pomembno zaznamoval goriški prostor ter prispeval k ohranjanju in bogatitvi slovenske kulturne identitete v zamejstvu. Božidar Tabaj je v letih aktivnega delovanja na gledališkem področju prejel več pomembnih priznanj, med temi gre omeniti »Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2017«. Priznanje Kazimir Humar podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

V tem večeru bo v celovškem iKult-u uradno odprtje gledališkega in lutkovnega festivala Tribuna, ki sicer na Koroškem poteka od 19. februarja do 5. marca na več prizoriščih. V iKult-u bo predstavitev obsežnega dokumentarnega zbornika „…začelo se je pred petdesetimi leti…“ Krščanska kulturna zveza (KKZ) je ob 50-letnici neprekinjene, organizirane dejavnosti za lutkarstvo in mladinsko gledališče na Koroškem pripravila obširen zbornik, ki daje pogled na polstoletno dejavnost gledališkega ustvarjanja mladih. Z novim zbornikom so nadgradili publikacije, ki so jih izdali ob dvajsetem, tridesetem in štiridesetem jubileju. Za prispevke so prosili osebe, ki so na ta ali oni način povezane z mladinsko gledališko ali lutkovno dejavnostjo, jo podpirajo ali kakorkoli spremljajo.

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Na včerajšnjo pepelnično sredo so bili s pepelom na čelu zaznamovani tudi rojaki v Clevelandu. Pri Svetem Vidu sta bili sveti maši ob 17h v kapeli svetoviške vasice in ob 18.30 v župnijski cerkvi. Najsvetejše bo v čaščenje izpostavljeno vsak petek od 16h do 17h v kapeli svetoviške vasice, sledila bo sveta maša v angleščini. Pri Mariji Vnebovzeti je bil pepel blagoslovljen in razdeljen med včerajšnjo jutranjo in večerno sveto mašo. V tej župniji so pripravili veliko priložnosti za molitev in razmišljanje. Poleg vsakodnevne jutranje maše v slovenščini bo ob sredah in petkih še večerna sveta maša v angleščini. Križev pot bodo ob sredah zvečer molili v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Molitev pred Najsvetejšim bo ob sredah zvečer in ob četrtkih popoldne. Vsak ponedeljek zvečer bo spokorno bogoslužje v eni od župnij na tistem območju. V tem postu bodo nadaljevali tudi s tradicijo ribjih večerij.

Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.

Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.

V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky