Slovencem po svetu

Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo v tem tednu prinesli nove zanimive dogodke. Jutri bodo predstavili delovanje slovenskih kulturno prosvetnih društev, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. To so: SPD Šentjanž (Nadja Keutschnig), SPD »Srce« Dobrla vas (Gitti Neuwersch) in SPD »Edinost« Škofiče (Mitja Rovšek). Prireditev bo jutri ob 11.00 v dvorani Slovenske matice, v sredo ob isti uri pa bo tam še predstavitev dveh knjig dr. Pavla Apovnika: Delo za slovensko narodno skupnost na Koroškem ter Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju. Knjigi bodo predstavili: avtorjeva hči in urednica Doroteja Apovnik, urednik Lojze Wieser in mag. Martina Piko-Rustia iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik.

Vpisi v šolsko leto 2026/27 kažejo, da je demografska zima za Benečijo zelo globoka, se pa vse več družin odloči, da se bodo njihovi otroci učili slovenščino, piše petnajstdnevnik Dom. Na dvojezičnem večstopenjskem inštitutu v Špetru sta k slovenščini vpisana 202 učenca, kar predstavlja 58,21 % šolarjev Nediških dolin. V Kanalski dolini je učencev slovenščine 284, v Terskih dolinah skoraj 250, v Tavorjani in Prapotnem skoraj 150, s tistimi v manjših krajih in v Vidmu pridemo skoraj do številke 900. Najvišjo raven znanja slovenščine dosegajo v Špetru, kjer jim znanje jezika omogoča nadaljevanje šolanja na višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu, v Sloveniji in tudi na slovenski gimnaziji v Celovcu v Avstriji. Dom ob tem spomni na beneške duhovnike, ki so pred 60-imi leti želeli prenesti tržaški in goriški model poučevanja tudi v videmsko provinco, a so doživeli nasprotovanje iz nacionalističnih vrst. Današnje zanimanje pa kaže, da so imeli še kako prav.

19. Kugyjevo nagrado bo prejel koroški deželni glavar Peter Kaiser za njegova prizadevanja za krepitev slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, spoštljivo, odprto in mirno sožitje v deželi. Skupnost koroških Slovencev in Slovenk je v sporočilu za javnost poudarila, da je Kaiser kot deželni glavar pomembno prispeval k javnemu priznanju slovenske manjšine ter sprožil številne pobude na področju manjšinske politike, občinskih zadev, gospodarstva in čezmejnega sodelovanja. Ob tem je organizacija posebej izpostavila njegovo podporo projektom, ki povezujejo Koroško, Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, ter njegovo vztrajnost pri spodbujanju večjezičnosti in medkulturne povezanosti. Podelitev nagrade bo 21. aprila na slovenski gimnaziji v Celovcu. Kaiser konec meseca po 13 letih odhaja s položaja deželnega glavarja, ker se bo upokojil. Za njegovo delo v dobro koroških Slovencev se mu je med nedavnim obiskom na avstrijskem Koroškem zahvalila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Januarja je za svojo politiko do slovenske manjšine prejel tudi Rizzijevo nagrado, ki jo podeljujeta Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza.

Zgodovinski film Exodus 1945: Naša kri je v tem večeru prejel prvo Zlato rolo, ki jo podeljuje Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev za več kot 25.000 gledalcev v slovenskih kinematografih. Producent filma David Sipoš je ob tem za naš radio izrazil veliko veselje in zadovoljstvo. Film so si že februarja lahko ogledali rojaki v Clevelandu v Združenih državah Amerike in v Hamiltonu in Torontu v Kanadi, zdaj pa prihaja v Avstrijo in Argentino - ta konec tedna bo v Beljaku in Buenos Airesu, aprila v Pliberku. Ustvarjalci filma pa prejemajo nove prošnje zdomcev in Slovencev po svetu za gostovanje filma tudi v njihovi državi.

Tokrat smo pripravili reportaži z osrednjega pomladanskega koncerta Krščanske kulturne zveze iz Celovca z naslovom Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom Ko glas žensk postane zgodba in s 25. izvedbe dobrodelne akcije Podarimo knjige, pri kateri sodelujeta Mohorjeva družba iz Celovca in Republika Avstrija.

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Od slovenske skupnosti v argentinski Mendozi se bo za letošnjo veliko noč poslovil dolgoletni slovenski župnik Janez Cukjati. Iz zdravstvenih razlogov in ker je nedavno dopolnil 75 let, posvečen pa je bil pred skoraj 50-imi leti, se bo preselil v Buenos Aires, kjer bo bival v redovni skupnosti, hkrati pa po svojih močeh pomagal pri pastoralnem delu. Škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu, se mu je v imenu Slovenske škofovske konference zahvalil za duhovniško pričevanje. V pismu rojakom pa je hkrati sporočil, da bo z veliko nočjo službo župnika slovenske skupnosti v Mendozi prevzel Gašper Mauko, ki je lani začel svoje pastoralno delovanje v Argentini. Še naprej bo vključen v pastoralo mladih tudi Buenos Airesu, še posebej ko gre za duhovne vaje, romanja mladih, počitniške tedne in tudi druge oblike sodelovanja z delegatom Francijem Cukjatijem in duhovnikom Robertom Brestom. Škof Jamnik je rojake še spodbudil, naj še naprej z molitvijo podpirajo svoje duhovnike in molijo za nove duhovne poklice.

Mohorjeva družba iz Celovca in Avstrijsko veleposlaništvo v Ljubljani sta danes 25-ič izvedla akcijo Podarimo knjige. Letos sta jih med slovenske nevladne in izobraževalne ustanove ter organizacije razdelila več kot 1300 v skupni vrednosti 50.000 evrov. Predsednik Mohorjeve dekan Ivan Olip je povedal, da so v tem času podarili različne knjige v vrednosti 1.250.000 evrov mnogim ustanovam. Letos so jih podarili osmim ustanovam, ki so bile po njihovi dobri presoji pomoči še posebej potrebne. Avstrijski veleposlanik Konrad Bühler pa je podčrtal: Branje knjige ne odpira le strani, odpira obzorja in nove poglede ter presega kulture in meje. Med prejemniki knjig je tudi Slovenska karitas. Generalni tajnik Peter Tomažič je dejal, a je knjiga nekaj osebnega, je prijateljica. Prejemniki pomoči so veseli knjige. Akcija Podarimo knjige, ki neprekinjeno poteka od leta 2002, pomembno prispeva k utrjevanju dobrih medsosedskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo, hkrati pa spodbuja ljubezen do knjige, branja ter kulturne izmenjave.

V Celovcu že skoraj sto let deluje Slovenska študijska knjižnica, v Trstu pa dobrih štirideset let deluje Knjižnica Dušana Černeta. O njunem delovanju sta govorili Dragana Laketič [od 15:37 naprej] in Lučka Kremžar [na začetku]. V oddaji smo z Janezom Stergarjem predstavili nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani [od 39:21].

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

V Domu glasbe v Celovcu bo to nedeljo Koroška poje, osrednji koncert Krščanske kulturne zveze. Tematiko nam je predstavil tajnik Martin Kuchnling: Ker bo koncert potekal na mednarodni dan žena, bodo v ospredju ženske kot pesnice, skladateljice, prirejevalke pesmi, zborovodkinje, pevke, glasbenice in moderatorke. Nastopilo bo deset skupin: Skupina akzent iz Ledinc, MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka, Vokalna skupina Oktakord (najboljša mala vokalna skupina leta 2025), Kvartet Ave iz Bilčovsa, Projektni zbor KKZ Mladina poje, Mladinski zbor/Jugendchor Oisternig z Bistrice na Zilji, Vokalna skupina Tambula iz Celovca, Lara Rutar & Shifting Roots iz Celovca, Komorni zbor Limbar iz Slovenije ter Fantje izpod grmade s Primorske v Italiji. To nedeljo bo torej v osrednji koncertni hiši v Celovcu koncert v poklon ženskam, ki nosijo, spremljajo in oblikujejo slovensko kulturo. Za vstopnice se obrnite na Krščansko kulturno zvezo v Celovcu.

Mineva 25 let od sprejema zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Na začetku oddaje je bil naš sogovornik odvetnik Marko Jarc, ki je paritetnemu odboru, ki spremlja izvajanje zakona, predsedoval zadnjih pet let. V Celovcu poteka gledališki in lutkovni festival Tribuna, prihodnjo nedeljo bo Koroška poje 2026. Za več pojasnil smo poklicali tajnika Krščanske kulturne zveze Martina Kuchlinga [od 12:39 naprej]. V Argentini izhaja kulturna revija Meddobje. Od leta 2005 jo ureja Tone Mizerit [od 25:56 naprej].

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo jutri podelili 21. priznanje Kazimir Humar za leto 2025. Prejel ga bo dolgoletni in predani ustvarjalec na področju amaterskega gledališča Božidar Tabaj, in sicer za svojo bogato in večdesetletno gledališko pot ter za neutrudno delo v domačem društvu v Štandrežu in za številna gledališka in širša kulturna sodelovanja na Goriškem. S svojo ustvarjalnostjo, organizacijsko vnemo ter iskrivim in povezovalnim duhom je pomembno zaznamoval goriški prostor ter prispeval k ohranjanju in bogatitvi slovenske kulturne identitete v zamejstvu. Božidar Tabaj je v letih aktivnega delovanja na gledališkem področju prejel več pomembnih priznanj, med temi gre omeniti »Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2017«. Priznanje Kazimir Humar podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

V tem večeru bo v celovškem iKult-u uradno odprtje gledališkega in lutkovnega festivala Tribuna, ki sicer na Koroškem poteka od 19. februarja do 5. marca na več prizoriščih. V iKult-u bo predstavitev obsežnega dokumentarnega zbornika „…začelo se je pred petdesetimi leti…“ Krščanska kulturna zveza (KKZ) je ob 50-letnici neprekinjene, organizirane dejavnosti za lutkarstvo in mladinsko gledališče na Koroškem pripravila obširen zbornik, ki daje pogled na polstoletno dejavnost gledališkega ustvarjanja mladih. Z novim zbornikom so nadgradili publikacije, ki so jih izdali ob dvajsetem, tridesetem in štiridesetem jubileju. Za prispevke so prosili osebe, ki so na ta ali oni način povezane z mladinsko gledališko ali lutkovno dejavnostjo, jo podpirajo ali kakorkoli spremljajo.

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Na včerajšnjo pepelnično sredo so bili s pepelom na čelu zaznamovani tudi rojaki v Clevelandu. Pri Svetem Vidu sta bili sveti maši ob 17h v kapeli svetoviške vasice in ob 18.30 v župnijski cerkvi. Najsvetejše bo v čaščenje izpostavljeno vsak petek od 16h do 17h v kapeli svetoviške vasice, sledila bo sveta maša v angleščini. Pri Mariji Vnebovzeti je bil pepel blagoslovljen in razdeljen med včerajšnjo jutranjo in večerno sveto mašo. V tej župniji so pripravili veliko priložnosti za molitev in razmišljanje. Poleg vsakodnevne jutranje maše v slovenščini bo ob sredah in petkih še večerna sveta maša v angleščini. Križev pot bodo ob sredah zvečer molili v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Molitev pred Najsvetejšim bo ob sredah zvečer in ob četrtkih popoldne. Vsak ponedeljek zvečer bo spokorno bogoslužje v eni od župnij na tistem območju. V tem postu bodo nadaljevali tudi s tradicijo ribjih večerij.

Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.

Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.

V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky

Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

V Ljubljani se je v teh dneh zaključil seminar za učiteljica in učitelje, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v čezoceanskih državah. Udeležilo se ga je 19 udeležencev iz Argentine, Brazilije, Združenih držav Amerike in Japonske. Seminar, namenjen osvežitvi in poglobitvi znanja ter metod poučevanja, hkrati pa izmenjavi izkušenj in mreženju, sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo.

V Clevelandu v ZDA, kjer živi največja izseljenska skupnost izven Slovenije, v teh dneh poteka tradicionalno Kurentovanje. Kurentov skok je bil v soboto, 7. februarja, dan kasneje je bila kuharska delavnica, v ponedeljek pa so prikazali novi slovenski celovečerni film To je rop!. V počastitev Prešernovega dne je bila v torek v župnijski dvorani pri svetem Vidu monodrama Ivana Cankarja Gospa Judit, v kateri nastopa Gaia Višnar. Danes bodo v Slovenskem narodnem domu odprli razstavo in pripravili pogovor o pomembnem Clevelandčanu Georgu Voinovichu, jutri bo v župnijski dvorani pri svetem Vidu pogovor o maskah z Miho Špičkom iz Slovenskega etnografskega muzeja, zvečer pa bo še tečaj polke. Vrhunec kurentovanja v Clevelandu bo v soboto v Slovenskem narodnem domu. Vsakoletna prisotnost kurentov v Cleveland prinese edinstveno kulturno izkušnjo, ki daje poudarek slovenski dediščini.

V Slovenski hiši v Cortini d'Ampezzo je bil ob robu zimskih olimpijskih iger danes vrhunec dvodnevnega srečanja »Olimpijski mostovi: Povezovanje gospodarstva in športa v zamejskih skupnostih«. Sogostiteljica je bila državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Na konferenci so se o pomenu sistematičnega povezovanja slovenskega zamejstva na področjih gospodarstva in športa pogovarjali člani Zamejske gospodarske koordinacije in Zamejske športne koordinacije. V razpravi so sodelovali predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije, zamejskih športnih in gospodarskih organizacij iz Italije, Avstrija, Hrvaške in Madžarske ter razvojnih manjšinskih projektov. Na dogodku, ki je bil obenem Letna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije, je bil predstavljen tudi Program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah 2026–2029.

V Bratislavi na Slovaškem so minulo soboto na povabilo mestnega odbora za kulturo in turizem prvič na 4. Bratislavskih Fašiangih nastopili kurenti iz Desternika in s Ptuja. Sodelovale so tudi študentke slovenščine z lektorata Univerze v Bratislavi, ki so se pustile ujeti kurentom na odru in so jim pripele robčke na ježevke. Kurenti so sodelovali tako na glavnem odru pred mestno hišo, kakor tudi v pohodu po ulicah starega mestnega jedra. Pogostili so jih na Veleposlaništvu v Bratislavi. Popoldne je na glavnem odru potekal mednarodni karneval, kjer so se poleg Slovenije predstavile še Indija, Kitajska, Španija in Ekvador. Kurenti so imeli ves čas največ občudovalcev, saj so se vsi hoteli z njimi fotografirati. Predsednik združenja Slo Slo Borut Meršak - večino sredstev za gostovanje sta prispevala prav on in združenje - je na glavnem odru predstavil kurente in večtisočglavo množico povabil, da se udeleži tudi največjega kurentovanja ta konec tedna na Ptuju.

Center avstrijskih narodnih skupnosti z Dunaja je po opominu Francu Jožefu Smrtniku zaradi uporabe nekaj slovenskih besed v deželnem zboru v Celovcu pozval h krepitvi dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem namesto sankcioniranja. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavil, da je prisotnost slovenščine neločljiv del koroške stvarnosti in avstrijske demokracije. Smrtnik, iz poslanske skupine Team Kärnten - Lista Köfer, je na četrtkovi seji koroškega deželnega zbora dobil opomin, ker je v svojem šestminutnem govoru uporabil tri besedne zveze v slovenščini, in sicer: lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla. Opomin mu je izrekel Christoph Staudacher, drugi predsednik koroškega deželnega zbora, ki prihaja iz svobodnjaške stranke. Prvi predsednik Andreas Scherwitzl, član socialdemokratske stranke, je menil, da Smrtnik ni storil ničesar narobe in sam ne bi izdal opomina. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija. Slovenija je Smrtniku izrazila podporo in solidarnost.

Predvajali smo prispevka z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij, pa tudi o vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti zdomskega knjižničnega gradiva. O tem sta govorili: Barbara Kavčič, predsednica strokovnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo [od 12:12 naprej] ter Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici [od 34:15 naprej]. Na začetku smo se ustavili še pri govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, ki sta ga razpisali Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Rezultati so bili razglašeni ob podelitvi 47. Tischlerjeve nagrade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen iz Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na avstrijskem Koroškem.

V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici je bila sinoči premiera izvirnega glasbeno-gledališkega dela »Besneče morje«, skupne produkcije centra Bratuž in SNG Nova Gorica. Avtor besedila je tržaški pisatelj Mario Rossi, glasbo je ustvaril Stefano Sacher. Režijo podpisuje Jasmin Kovic, video projekcije je zasnovala Sybill Calligaris, kostumografijo pa Snežica Černic. V predstavi nastopa mednarodna zasedba pevcev in igralcev, ki jih spremlja orkester Go Borderless pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. V glavni vlogi se predstavlja priznani slovenski tenorist Gregor Ravnik. Prav tako včeraj so v Peterlinovi dvorani v Trstu ob slavnostnem govoru pisatelja Sebastijana Preglja razglasili imena avtorjev nagrajenih in priporočenih proznih in pesniških besedil na uveljavljenem, že 54. literarnem natečaju Mladike. Za prozo so nagrade prejele Tadeja Krečič Sholten, Miljana Cunta in Valentina Fras. Nagrajenci za poezijo pa so: Milan Novak, Alenka Mihorič in Eli Škaler.

Osrednja prireditev Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu vsako leto poteka drugje: eno leto na Tržaškem, drugo na Goriškem in tretje na Videmskem. Pripravljata jo obe krovni organizaciji slovenske manjšine, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Letos bo to nedeljo v Kulturnem domu v Trstu in bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednikov obeh držav. Program je pripravila Glasbena matica, naslov so mu dali po noveli Borisa Pahorja Grmada v pristanu, ki jo je v verze prelila Nina Pahor, glasbo je za simfonični orkester, mešani pevski zbor in solista napisal Patrick Quaggiato. Gre za novo, izvirno glasbeno delo, ki skozi umetniški izraz odpira temeljna vprašanja zgodovinskega spomina, identitete in človeškega dostojanstva. Slavnostna govornica bo igralka Ilaria Bergnach. Krovni organizaciji bosta podelili nagradi za življenjsko delo pri kulturnem udejstvovanju.

Že po tradiciji se bo v tem tednu tudi v zamejstvu zvrstilo več prireditev v počastitev Prešernovega dne – slovenskega kulturnega praznika. Jutri bo slovesno v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Tam sicer tovrstno prireditev pripravijo prvi, a so jo morali letos zaradi vremenskih razmer prestaviti. Slavnostni govornik bo mag. Roman Verdel, sodelovali bodo še pevci MePZ Sele, Vokalna skupina Lipa in Kvartet Dobniško jezero ter pianistka Zlatina Riepl. Prireditev bo potekala pod naslovom »Kultura-jezik-identiteta: življenje v dveh kulturah«. Porabski Slovenci pa ob slovenskem kulturnem prazniku vabijo v Slovenski dom v Monoštru, kjer bo v nedeljo predstavitev 28. knjige v knjižni zbirki Med Rabo in Muro Daleč, daleč poje mila melodija Marijane Sukič. Slovenski kulturni praznik bodo v teh dneh med drugim obeležili v obeh Slovenskih kulturno-informacijskih centrih (Skica), ki sta na Dunaju in Berlinu.

V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.

V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Več

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

V Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair v Clevelandu je bila minulo soboto Pristavska noč. To je prireditev s plesom in zabavo, ki ima že dolgoletno tradicijo, potekal je že 65-ič. V nedeljo je bil v farni dvorani pri Svetem Vidu v Clevelandu pri dopoldanski maši predstavljen film Exodus 1945: Naša kri, ki je nastal v produkciji Studia Siposh iz Slovenije. Film v slovenščini z angleškimi podnapisi osvetljuje delo slovenskih zdravnikov, dr. Valentina Meršola in dr. Janeza Janeža, ki sta ob koncu druge svetovne vojne od maja do junija 1945 rešila na tisoče Slovencev, beguncev iz Jugoslavije v južno Avstrijo. Na predstavitvi filma je bil tudi David Sipoš. Film bodo to soboto predvajali še v slovenski župniji Svetega Gregorija velikega v Hamiltonu v Kanadi, v soboto pa župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu.

V Vidmu se je že zaključil prvi del tečaja slovenskega jezika na nižji srednji šoli Bearzi. Tečaj je bil zelo dobro sprejet med učenci, tako da sta se vodstvo šole in Združenje Blankin odločila, da bosta nadaljevala s programom tudi v drugem semestru. Slovenščina za mlade predstavlja velik doprinos k njihovemu kulturnemu ozadju in jim širi komunikacijska obzorja, saj je to jezik slovenske manjšine, jezik sosednje države in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, so se tečaja slovenščine v šolskem letu 2025/26 sploh prvič z veliko mero vedoželjnosti razveselili tudi otroci v vrtcu in osnovni šoli v Tavorjani, medtem ko se tečaji že utečeno nadaljujejo tudi na šoli v Prapotnem. Konec januarja pa se bodo spet začeli tečaji slovenščine v vrtcih in v šolah v Ahtnu, Fojdi in Čampeju ter na Njivici, kjer potekajo že več let. Leto 2026 bo prav posebno za vse člane in prijatelje Združenja Evgen Blankin, saj bo minilo 30 let od njegove ustanovitve. Od svojih začetkov si združenje prizadeva slediti delu duhovnika in pionirja socialnega dela v videmski pokrajini Evgena Blankina, po katerem nosi svoje ime.

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v petek v Gornjem Seniku v Porabju udeležila sestanka programskega odbora Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba. Urad skupaj z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj vodi delovanje sklada. Na sestanku so razpravljali o prijavljenih projektih in dosegli soglasje o tistih, ki bodo financirani iz skupnega meddržavnega sklada. Slovenija in Madžarska vanj prispevata vsaka milijon evrov. Končno odločitev bodo sprejeli na naslednjem zasedanju v začetku februarja, predvidoma v Lendavi. Državna sekretarka Vesna Humar je povedala, da »slovensko-madžarski sklad prispeva k temu, da so dialog in odnosi v čezmejnem prostoru odlični, kar je velik kulturni in civilizacijski dosežek. Ne glede na to, koliko izjemnih in čudovitih projektov bo izvedenih, je to prvi in morda najpomembnejši uspeh celotnega projekta.

Kaj se dogaja s slovenskimi knjigami v krajih po svetu, kjer se slovenščina izgublja kot vsakdanji jezik in kako lahko preprečimo zavrženje, je povedal dr. Dejan Valentinčič. Spomnili smo se tudi nekdanjega predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, dr. Branka Zorna. V oddaji ste slišali še, da so ob robu 54. Novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni pobudnik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.

Potem ko so se v slovenskem verskem središču v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji že na začetku meseca, na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, spomnili stote obletnice rojstva p. Valerija Jenka, ustanovitelja tega verskega središča in njihovega dolgoletnega dušnega pastirja, ki je zadnja leta preživel v osrednjem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani, se ga bodo jutri spomnili tudi v Ljubljani, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Sveta maša bo ob 11. uri, nato pa bo v župnijski dvorani srečanje sorodnikov in prijateljev ter nekdanjih slovensko-avstralskih rojakov, ki bodo ob video prezentaciji lahko osvežili hvaležne spomine na patra Valerijana. Za svoje delo je prejel številna priznanja in državno odlikovanje Avstralije in Slovenije.