Slovencem po svetu

V pripravi na letošnji božič so v Stuttgartu v Nemčiji velik poudarek dali angelom. Na četrto adventno nedeljo so si rojaki z zanimanjem ogledali monodramo oz. monokomedijo Moj sinko, Jezus, ki jo je predstavil Igor Korošec iz Slovenskega narodnega gledališča Kranj. Na sveti večer so imeli večerno sveto mašo skupaj z nemško skupnostjo pri svetem Konradu, praznična maša je bila tudi na božič in na god svetega Štefana, ko so v dvorani pod cerkvijo pripravili še tradicionalno božično tombolo. Nekoliko drugačna pa je bila nedelja Svete družine. Pri njih so se ustavili mladi romarji iz Slovenije na novoletno taizejsko srečanje v Parizu. Postanek v Stuttgartu bodo naredili tudi ob vračanju domov. Tako nam je povedal slovenski župnik v Stuttgartu dr. Zvone Štrubelj, ki je pripravil tudi zanimivo božično meditacijo.

Rojaki na Švedskem so letošnje božične praznike obhajali s slovenskim dušnim pastirjem Zvonetom Podvinskim, ki nam je povedal, da so letos polnočnico lahko obhajali v Göteborgu in sicer v dvorani Janeza Pavla II. Rojakom sta se pri praznovanju pridružila dva študenta, ki sta v Göteborg prišla preko programa Erasmus. Zbrali so se na praznik svetega Štefana, zapeli slovensko himno, nazdravili Sloveniji, da bi bilo več enotnosti v našem narodu. Na nedeljo Svete družine pa so svete maše in srečanja po njih potekali v Stockholmu, Eskilstuni in Köpingu.

Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo 9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.

Rojaki v Franciji so se na letošnji božič pripravljali tudi s celodnevnim srečanjem in s spokornim bogoslužjem, nam je povedal delegat in župnik v Freyming-Merlebachu Jože Kamin. V Habstericku so imeli duhovno pripravo in osebne spovedi. V ta kraj radi prihajajo Slovenci in tudi drugi. Polnočnice že nekaj let nimajo, imajo pa skupno večnacionalno praznovanje. V župnijski cerkvi sv. Mauricija bodo slovenski pevci Jadrana in župnijskega zbora zapeli s francoskim pevskim zborom. Na božič bo sveta maša v slovenski kapeli svetega Jožefa, kjer so postavili tudi lepe jaslice, okraski na smrekah pa so iz čipk. Več.

Kako so se skozi advent pripravljali na božič in kako bodo praznovali sveti večer, božični praznik in god svetega Štefana naši rojaki po svetu? Z nami so bili: frančiškan p. Darko Žnidaršič, slovenski župnik iz Sydneyja v Avstraliji, Franci Cukjati, delegat slovenskih duhovnikov v Buenos Airesu v Argentini [od 14:08 naprej], salezijanec Drago Gačnik, slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi [od 25:26 naprej] in Jože Kamin, delegat za Francijo in slovenski župnik v Freyming-Merlebachu v Franciji [od 34:09 naprej].

Pred dnevom samostojnosti in enotnosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar na Brdu pri Kranju podelila državna odlikovanja. Med petnajstimi prejemniki medalje za zasluge so tudi Slovenci iz zamejstva: zagovornik pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji Rafko Dolhar, zagovornik slovenske manjšine na Koroškem Štefan Domej, zagovornik pravic slovenske skupnosti na Goriškem duhovnik Marijan Markežič, pedagoginja z Opčin pri Trstu Stanislava Sosič, športni pedagog s Tržaškega Aldo Rupel, medaljo je prejel tudi zagovornik krepitve slovenske identitete, dolgoletni sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak.

V župniji Marije vnebovzete v Clevelandu je ta ponedeljek zvečer potekala dekanijska adventna spokorna pobožnost. Duhovniki vseh župnij so bili na voljo za zakrament spovedi, da bi se verniki lahko na najboljši način pripravili na Jezusov rojstni dan, piše v župnijskem listu. Svoj prvi božič v večnosti pa bo obhajala sestra Štefana Osredkar, članica redovne skupnosti Notre Dame in hči župnije sv. Marije, ki je na drugo adventno nedeljo odšla k večnemu počitku. Rodila se je v Sloveniji 16. decembra 1944. Ko je njena družina ob koncu druge svetovne vojne pobegnila v Avstrijo, so jo pustili v oskrbi starih staršev, v pričakovanju, da se bodo čez nekaj tednov vrnili domov. Vendar se to ni zgodilo. Pri devetih letih se je združila z družino v Avstriji in se nato odpravila na pot, da bi začela novo življenje v Clevelandu. Med obiskovanjem srednje šole se je seznanila z redovnicami Notre Dame in sprejela božji klic. Znana je bila po svoji prijaznosti in tihi delovni etiki. Še novica iz župnije svetega Vida. Predsednica Oltarnega društva je župniku Janezu Retarju izročila darove, ki so bili to leto zbrani z mesečno prodajo krofov - 10 tisoč dolarjev. Namenili jih bodo za nadgradnjo cerkvenega ozvočenja in popravilo cerkvenih orgel.

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, je na nedavnem občnem zboru v Gorici izvolil nov odbor in kandidatno listo. Ob tem so zbrani lahko prisluhnili poročilu Walterja Bandlja, ki je predsednik organizacije zadnjih deset let. Kot je povedal za naš radio, je Svet slovenskih organizacij zvest načelom, ki so jih na današnji dan, 16. decembra 1976, postavili na ustanovni seji organizacije: slovenstvo, krščanstvo in demokracijo. Svet slovenskih organizacij povezuje slovenske kulturne, športne, gospodarske, izobraževalne, vzgojne in socialne organizacije ter zveze in društva na Goriškem, Tržaškem in Videmskem.

Nagrado Dušana Černeta za leto 2025, osemintrideseto po vrsti, prejme javni delavec Hadrijan Corsi iz Števerjana za življenjsko delo v korist krajevne, zamejske in širše skupnosti na področju javne uprave, narodne, socialne in kulturne politike, cerkvenega življenja ter gospodarstva.Tako je pred dnevi soglasno sklenila posebna komisija pri Knjižnici Dušana Černeta, ki jo podeljuje in jo sestavljajo Tomaž Simčič (predsednik), Erika Jazbar (članica) ter Ivo Jevnikar (član). Nagrada se podeljuje od leta 1976 v spomin na časnikarja in politika Dušana Černeta Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v prizadevanjih za ideale slovenstva, krščanstva in demokracije, ki so bili pri srcu Dušanu Černetu. Vročitev nagrade Hadrijanu Corsiju bo v petek, 26. decembra 2025, takoj po praznični maši, ki se bo v števerjanski župnijski cerkvi začela ob 11.15.

V Ljubljani je potekala strokovna konferenca o bibliotekarstvu v zamejstvu in po svetu. Slišali ste, kaj so povedali predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, državna sekretarka Vesna Humar in podpredsednik SAZU Marko Sonj ter ameriški kongresnik slovenskega rodu Paul Gosar. Naš sogovornik bo tudi Walter Bandelj, ki je že deset let predsednik Sveta slovenskih organizacij [od 26:07 naprej]. Slišali boste še, kaj prinaša Novoletno srečanje, ki bo 3. in 4. januarja v Tinjah. Teme in sogovornike nam je predstavila Marija Gruškovnjak iz Katoliške akcije [od 40:28].

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

V Ljubljani je včeraj v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa in soorganizaciji NUK-a potekala vsebinsko bogata strokovna konferenca »Mostovi znanja: Slovenske knjižnice doma in po svetu«. Udeleženci so govorili o stanju in izzivih slovenskih knjižnic ter knjižničnem gradivu po svetu, povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu in uporabi sodobnih informacijskih tehnologij v ta namen, vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti knjižničnih gradiv Slovencev po svetu. Slišati je bilo primere dobrih praks, pa tudi nekateri izzive in priložnosti, s kateri se slovenske knjižnice po svetu srečujejo. Udeležence je s svojim nagovorom presenetil ameriški kongresnik slovenskih korenin Paul Gosar, zbrane pa so uvodoma nagovorili predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar in podpredsednik SAZU, akademik prof. dr. Marko Snoj.

V Gorici so pred dnevi podelili nagrade za izjemne dosežke na področju kulture, umetnosti ter humanistične in družbene promocije v Furlaniji - Julijski krajini. Med nagrajenci sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Slednji je nagrado prejel kot predstavnik slovenske manjšine in pobudnik spoštljivega sodelovanja s furlanskim in italijanskim družbenim in kulturnim svetom. Ministru Arčonu so nagrado podelili za njegovo izjemno predanost družbenim in kulturnim vrednotam, ki so ga vodile pri političnem delovanju, s ključnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in povezovanju.

V Bratislavi na Slovaškem je tamkajšnje veleposlaništvo skupaj z Združenjem SLO SLO organiziralo tradicionalno letno srečanje Slovencev in prijateljev Slovenije združeno s praznovanjem slovenskega državnega praznika, dneva enotnosti in samostojnosti. Srečanja se je udeležilo približno 80 udeležencev, združili so ga s prihodom Miklavža, ki je obdaroval 15 pridnih otrok. Veleposlanik dr. Stanislav Raščan je pozdravil navzoče in jih nagovoril ob prazniku. Zahvalil se je tudi glavnemu organizatorju rednih letnih srečanj Slovencev na Slovaškem Borutu Meršaku, predsedniku Združenja SLO SLO in lektorici slovenščine dr. Saši Vojtech Poklač. Veseli so bili, da se je letošnjega srečanja udeležil tudi poveljnik slovenske enote v NATO mednarodni brigadi v Leštu stotnik Blaž Primc. Bil je v uniformi slovenske vojske in poleg Miklavža glavna atrakcija za otroke. Na veleposlaništvu so po uradnem programu postregli s tradicionalno slovaško božično zeljnato juho kapustnico in slovenskim vinom ter sokovi za otroke. Večina udeležencev se je še dolgo zadržala v prijetnem druženju in pogovoru.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.

Letos mineva 80 let povojnega političnega begunstva in prav toliko let zvestobe in ustvarjalnosti rojakov po svetu. Tega so spomnili tudi na Taboru Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu. V oddaji boste lahko prisluhnili posnetkom okrogle mize, kjer so sodelovali: Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. Z njimi se je pogovarjal Federico Potočnik.

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14].

V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je na ponedeljkovem občnem zboru za predsednika za naslednja tri leta potrdila dekana mag. Janka Krištofa, ki osrednjo kulturno organizacijo vodi že 12 let. Bogato dejavnost zadnjih treh let so predstavili v zborniku. V njem sta dokumentirana delo in trud društev in kulturnih dejavnikov, ki jih organizacija podpira na vse mogoče načine. Skrb za jezik se odraža v mnogih projektih na gledališkem, glasbenem, filmskem in izobraževalnem področju. Najbolj svež je mladinska oddaja Smrklja na iskrica.tv. Zaslužnim kulturnim delavcem so v ponedeljek kot izraz spoštovanja podelili Janežičeva priznanja. Prejeli so jih Anica Lesjak-Ressmann, Barbara Mistelbauer-Stern, Roman Verdel in Franz Starz z avstrijske Koroške ter Franca Padovan iz Števerjana.

V župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli v nedeljo tradicionalni jesenski festival. Po dopoldanski maši so po poročanju župnijskega biltena odprli vrata župnijske dvorane. Na voljo je bila raznovrstna hrana, rojaki so se lahko preskusili v igrah na srečo ali sodelovali pri žrebanju 40 šunk in 40 puranov. Oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva in pripravilo žrebanje košaric. Župnijska dvorana je bila do šestih zvečer napolnjena z energijo in navdušenjem župljanov, nekdanjih župljanov in prijateljev župnije, ki letos praznuje 120-letnico. Izkupiček bo namenjen načrtovani obnovi stranišč in dveh učilnic v prvem nadstropju šole za izobraževanje odraslih in sestanke. Rojaki v Clevelandu, tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu, pa se že pripravljajo na četrtkov zahvalni dan, ko se bodo pri mašah spomnili tudi vseh pokojnih župnijskih dobrotnikov.

Krovni zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je doživel drugo posodobitev od sprejetja v letu 2006. Novela, ki jo je v petek podprlo vseh 79 prisotnih poslancev, nihče ni bil proti, prinaša predvsem novosti za rojake v sosednjih državah. Najpomembnejša sprememba je nov sklop, povezan s spodbujanjem njihovega gospodarskega razvoja. S tem bo omogočeno izvajanje programa, za katerega ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že zagotavlja sredstva v naslednjih proračunih. V naslednjih štirih letih bo za to namenjenih deset milijonov evrov. Na področju regionalnega sodelovanja novela določa organ, pri katerem se zagotavljajo proračunska sredstva za uresničitev prevzetih mednarodnih obveznosti, ki se izvajajo v interesu Slovencev v zamejstvu. Poleg tega novela rešuje prostorsko stisko Slovenske izseljenske matice in Svetovnega slovenskega kongresa. Na petkovem zasedanju je bilo med drugim slišati željo, da bi država podoben model našla tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenci po svetu.

V Slomškovem domu v Buenos Airesu so imeli 73. Skupni mladinski dan. Več nam je [na začetku] povedala predsednica Slovenske dekliške organizacije Erika Čeč. V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa so govorili o slovenščini v družini in družbi. Večer je s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca pripravil Zavod Rodna Zemlja iz Ljubljane. Več nam je [od 18:05 naprej] povedala Jasna Martinjak. Slišali ste še novice Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo ta konec tedna potekala 66. revija goriških pevskih zborov, Cecilijanka 2025. Prireja jo Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije. Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine, ob podpori Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine. Na odru se bo letos zvrstilo 12 zborov z Goriške, Tržaške in Slovenije. Občinstvo bo deležno pisane palete slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Revija je letos posvečena Emilu Komelu ob 150. obletnici rojstva in Ubaldu Vrabcu ob 120. obletnici rojstva. V soboto se bo koncert začel ob 20.30, v nedeljo pa ob 17h. Vstop je prost. Slovenska duhovska zveza na Tržaškem pa vernike ob prazniku Matere Božje od zdravja vabi k sv. maši, ki bo jutri ob 16. uri v cerkvi Marije Velike. Maševal bo škofov vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomaž Kunaver ob sodelovanju združenega zbora ZCPZ in ob orgelski spremljavi Alenke Cergol.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Antonijom Tajanijem. Prav na njegovo povabilo se je v mestu ob Tiberi udeležil prve mednarodne konference o italofoniji. Zavzel se je za povečanje sredstev za slovensko skupnost v Italiji in za zagotovljeno zastopstvo na parlamentarni ravni. Tajani je bil z obema temama seznanjen in je napovedal podporo proračunski dopolnitvi, ki bo omogočila dvig finančne podpore. Prav tako je potrdil politično voljo vlade, da se najde pot do zagotovljenega zastopstva, pri čemer je opozoril, da je treba v okviru italijanskega pravnega reda poiskati ustrezne tehnične rešitve. Matej Arčon se je srečal tudi s švicarskim zunanjim ministrom Cassisejem in veleposlanikom naše države pri Svetem sedežu Francem Butom, obiskal Vatikan in Slovenski papeški zavod Slovenik. Ministra Arčona je na obisku spremljala državna sekretarka Vesna Humar. Oba sta tudi nagovorila udeležence konference o italofoniji.

Rafaelova družba je po petih odmevnih predstavitvah monografije o Marjanu Grumu v Sloveniji in zamejstvu v juniju pripravila še cikel petih predstavitev v jesenski mesecih. V Lazah v Tuhinju, Trebnjem, Poljanah nad Škofjo Loko in Vojniku so potekali pogovorni večeri z zanimivi sogovorniki, prepleteni s kakovostnim glasbenim programom. Razstava je gostovala tudi v Državnem zboru v Ljubljani. Osrednja predstavitev knjige pa je bila v Galeriji Družina v Ljubljani. Marjan Grum je svetovno znani umetnik slovenskega rodu, ki živi v Buenos Airesu. Njegova umetnost prepleta slovensko likovno tradicijo s toplimi ritmi in barvitostjo latinskoameriškega sveta, kar ustvarja edinstveno vizualno govorico. Predstavitev knjige, pogovor z umetnikom in gosti ter kulturni program bo to soboto še v Kulturnem centru Muzej Conventillo pri Marjanu Grumu v La Boci v Buenos Airesu. Umetnikovo delo najlepše povzamejo besede prednice karmeličanskega samostana v Sori, s. Damjane Pintarič, ki je posredno tudi sodelovala pri knjigi: Pretresljivo. Globoko. Presežno. Čudovito.

Zavod RS za zaposlovanje v sodelovanju z veleposlaništvom naše države v Buenos Airesu v Argentini v tem tednu pripravlja dogodke z naslovom Življenje in delo v Sloveniji. Predstaviti želijo priložnosti na slovenskem trgu dela ter s pomočjo celovitih in verodostojnih informacij omogočiti podporo pri morebitnem vključevanju v matično domovino, v delovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Predstavili se bodo ugledni slovenski delodajalci in njihove potrebe s področja zdravstva in socialnega varstva, obiskovalci pa bodo imeli priložnost za osebno predstavitev in neposreden pogovor s sodelujočimi delodajalci. V Buenos Airesu bodo tri srečanja jutri popoldne po lokalnem času, v Mendozi pa to soboto v dopoldanskem času.

V Buenos Airesu v Argentini so praznovali 70. Slovenski dan in ponovitev zlate maše rojaka Petra Opeke. O tem nam je na začetku oddaje več povedala predsednica društva Slovenska vas Kristina Grbec. V Celovcu so Einspielerjevo nagrado 2025 podelili Georgu Wurmitzerju. Naš sogovornik [od 14:49 naprej] je bil predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip. V Monoštru so praznovali 35. obletnico delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Več nam je [od 31:29 naprej] povedala predsednica Zveze Andrea Kovacs.

V Slovenski vasi v Lanusu v Buenos Airesu v Argentini so v nedeljo praznovali 70. Slovenski dan in 73. Obletnico društva Slovenska vas. Predsednica društva Kristina Grbec nam je povedala, da so imeli ponovitev zlate maše rojaka Petra Opeke. Zbrali so se na dvorišču šole Marije Kraljice, ki je središče Slovenske vasi. Tam so po slovesnko zapeli Zlatomašnik bod' pozdravljen. Zbrali so se člani bratskih domov in tam je Peter Opeka izrekel zelo ganljive besede, ki so napolnile srca vsem navzočim. Prisotnih je bilo veliko duhovnikov: primas Argentine, kardinal Vinko Bokalič, nadškof Andrej Stanovnik, nadškof Anton Stres, duhovniki Franci Cukjati, Pavle Novak, Robert Brest, Gašper Mauko, Jože Bokalič in Toni Burja. Bila je res zelo slovesna maša, zelo ganljiva in je bila po slovensko in v španščini tudi zato, ker je bilo tudi precej špansko govorečih ljudi, nam je še povedala Kristina Grbec. Zlate maše Petra Opeke ter kulturnega programa na letošnjem 70. Slovenskem dnevu v Buenos Airesu v Argentini se je udeležilo več kot 500 ljudi.

Občinski svet v Tablji/Pontebbi na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlanija - Julijska krajina je soglasno sprejel sklep o pridružitvi seznamu občni, kjer se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. To bi tako postala devetnajsta občina zaščitenega območja v videmski pokrajini, vseh pa je trenutno dvaintrideset. To je še zlasti pomembno, ker Dipalja vas v občini Tablja od vedno velja za slovenski kraj, navaja zamejski petnajstdnevnik Dom. »Še posebej je pomembno, da se zaščita širi na območje, kjer je slovenska prisotnost zgodovinsko globoko ukoreninjena, a obenem tudi najbolj izpostavljena sodobnim izzivom, sta namero z zadovoljstvom pozdravila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in predsednik Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Marko Jarc. »Ta novica nas navdaja z upanjem, da se bo proces vključevanja novih občin nadaljeval tudi v prihodnje, saj je celovita in trajna zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji ključnega pomena za njen obstoj in razvoj,« sta še ocenila Jarc in Bandelj.

V Celovcu so sinoči podelili letošnjo Einspilerjevo nagrado. Prejel jo je Georg Wurmitzer. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti na Koroškem v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki. Bil je dolgoletni župan občine Albeck iz vrst ljudske stranke, deželni in državni poslanec, leta 1999 je postal član deželne vlade, od leta 2000 do 2004 pa bil deželni predsednik ljudske stranke. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je za naš radio dejal, da so Wurmitzerja spoznali kot velikega poštenjaka, ki je prepričan kristjan in svoje vrednote tudi živi: kar je obljubil, je držal besedo, vedno je prišel na lice mesta preverjat zadeve, tudi proti absolutnim večinam v občinskih svetih in po tem šele odločal … Dostikrat v prid slovenske narodne skupnosti. Njegove sledi so konkretno vidne od Podjune do Zile.

Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila osrednjo slovesnost ob 35-letnici svojega delovanja. Slavnostni govornik, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, je poudaril, da je porabska slovenska skupnost v tem času dokazala povezanost, vztrajnost in razvojno usmerjenost. Zvezi, ki je ob jubileju izdala zbornik, je podelil priznanje in zahvalo, priznanje pa je ob 40-letnici podelil tudi folklorni skupini iz Gornjega Senika. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs je poudarila ključne mejnike 35-letnega delovanja. Kot prvega je izpostavila ustanovitev časopisa Porabje, s katerim so povezali skupnost ter slovenščino in narečje. Omenila je tudi rast števila kulturnih skupin, pridobitev Slovenskega doma in ustanovitev razvojne agencije ter programa spodbujanja gospodarske osnove. Med glavnimi izzivi prihodnosti pa je izpostavila zlasti delo z mladimi. No, jutri bodo v Novi Gorici podpisali pismo o nameri o nadaljevanju sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje. Slovenskima ministroma Arčonu in Aleksandru Jevšku se bo pridružil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, skupaj se bodo na Sveti Gori udeležili maše, ki jo bo za padle madžarske vojake na Soški fronti daroval škof Peter Štumpf.

Skupina slovenskih romarjev iz Stuttgarta se je odpravila na svetoletno romanje v Rim. Več nam je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj [od 0:15 naprej]. Kako so rojaki v Sydneyju v Avstraliji praznovali praznika vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih, nam je povedala Danica Petrič [od 16:44 naprej]. Slišali ste še druge novice, tudi o konferenci o prihodnosti mladih v zamejstvu, ki je potekala v Trstu [pri 26:57].

Ena največjih zborovskih revij v Sloveniji in zamejstvu Primorska poje bo prihodnje leto prinesla prenovljen koncept. Pripravlja jo Zveza pevskih zborov Primorske s partnerji: Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica in Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst. 57. Primorska poje bo od 27. februarja do 26. aprila prinesla lastno skladbo posameznega zbora, na reviji pa bodo obeležili 150. obletnico rojstva Dragotina Ketteja in 100. obletnico smrti Srečka Kosovela. V poklon pesniku bo zaključna prireditev Primorske poje simbolično potekala v Kosovelovem domu v Sežani in tradicionalno v zamejskem Zavarhu v Italiji. Letos je na 36 revijah sodelovalo 210 zborov, organizatorji prihodnje leto pričakujejo še večjo udeležbo. Elektronske prijave sprejemajo do 30. novembra 2025.

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

Naši rojaki iz Stuttgarta v Nemčiji je bili na svetoletnem romanju v Rim in Vatikan. Kot je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj, so vstopili skozi vsa štiri sveta vrata. Slovenska župnija v Stuttgartu je posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, zato so obiskali tudi cerkev sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril, kjer so imeli sveto mašo. Srečali so se tudi s slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu Francem Butom ter bili zadnji dan na trgu svetega Petra v Vatikanu pri papeževi maši in blagoslovu urbi et orbi. Več boste slišali v nedeljski oddaji oz. podkastu.

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Naši rojaki v Lemontu pri Chicagu so minulo nedeljo praznovali stoletnico Ameriških Brezij in 30-letnico tamkajšnjega Slovenskega katoliškega centra. Več o tem sta povedala škof za Slovence po svetu Anton Jamnik in p. Metod Ogorevc, ki že 24 let skrbi za tamkajšnjo slovensko skupnost. Slišali smo še, da se pripravljajo spremembe krovnega zakona o Slovencih po svetu.

Naši rojaki v Lemontu pri Chicagu so minulo nedeljo praznovali stoletnico Ameriških Brezij in 30-letnico tamkajšnjega Slovenskega katoliškega centra. Več o tem sta povedala škof za Slovence po svetu Anton Jamnik in p. Metod Ogorevc, ki že 24 let skrbi za tamkajšnjo slovensko skupnost. Slišali smo še, da se pripravljajo spremembe krovnega zakona o Slovencih po svetu.