Duhovni nagovor

Zdravstveni delavci so v svetem letu upanja počaščeni za svoje sočutno in požrtvovalno delo. Njihovo poslanstvo je služenje življenju, prinašanje upanja bolnim in razodevanje Božje ljubezni. Nagovor jih spodbuja k vztrajnosti, vero in zaupanju ter vse vernike poziva k molitvi in solidarnosti z bolniki

»Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Lk 16,10)Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Saje.

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora, spodbude.

V tokratnem duhovnem nagovoru smo poslušali o ponižnosti.

»In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.« (Lk 13,30)Nagovor je pripravil upokojeni koprski škof dr. Jurij Bizjak.

Nagovor je pripravil upokojeni škof dr. Jurij Bizjak.

Škof Bizjak se je v nagovoru osredotočil na svetopisemski pregovor o človeškem pričakovanju in vrednosti upanja kot temelja duhovnega življenja. Razmišlja o zgodovinskih kontekstih obljub, zavezi z Abrahamom ter Mojzesovem vodenju, ki oživljata upanje v Izraelskem ljudstvu. Poudarja tudi pomen izvoljenega ljudstva in njihove vloge pri širjenju Božjih obljub, ter kako upanje navdihuje voljo do delovanja.

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora o smiselnosti človekovega življenja in dela.

Nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf.

Koprski škof Peter Štumpf se v nagovoru dotakne teme gostoljubja, ki se odraža skozi odnose in duhovne vrednote, kot jih prikazuje evangelij o Jezusovem obisku pri Lazarju, Marti in Mariji. Poudari pomen empatičnega in iskrenega odnosa do gostov, ki naj nadomesti materialistični pristop, ter izpostavi nujnosti vključitve Boga v naš vsakdan in ravnotežja med duhovnimi ter fizičnimi potrebami.

V tokratnem duhovnem nagovoru smo poslušali o brezbrižnosti sodobnega življenja ter pomenu usmiljenja in empatije do bližnjih.

Dvainsedemdeseteri so se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu. (Lk 10,17)Duhovni nagovor je pripravil koprski škof Peter Štumpf.

Z duhovno hrano božje besede nedelje praznika apostolov Petra in Pavla nas je okrepčal škof Marjan Turnšek.

Z duhovno hrano božje besede nedelje med letom nas je okrepčal škof Marjan Turnšek.

»Dejal jim je: Dajte jim vi jesti.« (Lk 9,13a)Duhovni nagovor je pripravil nadškof Marjan Turnšek.

»Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.« (Jn 16,15)Duhovni nagovor je pripravil nadškof Marjan Turnšek.

»Prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika.« (Jn 14,16) Duhovni nagovor je pripravil nadškof Marjan Turnšek.

Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Nagovor ljubljanskega nadškofa ob prazniku vnebohoda.

Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. (Jn 14,27)Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Tokratni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 4. velikonočno nedeljo.

»Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,15)Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na belo nedeljo.

“Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.”Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (Lk 19, 38)Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 5. postno nedeljo.

Nagovor na nedeljo Laetare, nedeljo veselja, je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, svoje razmišljanje pa začel z mašnim vstopnim spevom: Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil. (Iz 60,10-11)

»Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad;« (Lk 13,8-9). Ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar se je osredotočil na Božje spremstvo ter poslanstvo posameznika, razkrito skozi Mojzesovo nalogo. Poudaril je Božjo skrb, aktivno sodelovanje v odrešenju, ter pomen dialoga z Bogom in deljenja darov v sodobnem svetu.

Škof spomni na zavezo med Bogom in človekom, osredotočeni na Abrahama, Očeta vere, in njegovo izkušnjo Božjih obljub. Abrahamova odločitev, da zapusti domovino, je simbol njegove globoke vere in zaupanja. Zaveza, kot pogodba med Bogom in ljudmi, ki se razširi na izraelski narod in kristjane. Božja prisotnost in milost nas spremljata na duhovni poti.

Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar je poudaril pomen postnega časa kot obdobja milosti in duhovne obnove. Osredotoča se na poglobitev vere ter refleksijo o Božji besedi, ki nas usmerja k razumevanju našega odrešenja. Poudarja povezavo med vero in vsakdanjim življenjem ter kako lahko prepoznavamo Božja dejanja v naši zgodovini. Nadaljuje z Jezusovimi skušnjavami v puščavi, kjer se učimo spoprijemanja z izzivi, ki te skušnjave prinašajo. Na koncu nas spodbuja k zvestobi našim načelom in zavedanju Božje prisotnosti v našem življenju, kar povečuje našo vero v vsakodnevnih preizkušnjah.

Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar se je osredotočil na pomen kateheze in njeno vlogo v življenju posameznega kristjana. Raziskuje Jezusove nauke in prilike, ki ostajajo aktualne v sodobnem svetu, ter poudarja razumevanje sporočila Božjega kraljestva in njegov vpliv na naše vrednote in odnose. Govoril je o izzivih sodobne družbe in poudarja pomen evangelizacije. Katehezo predstavi tudi kot dolgotrajen proces rasti, ki vključuje oznanjevanje in oblikovanje življenjskega sloga. Poudarja tudi pomembnost osebnega srečanja z Jezusom in vabi poslušalce, da izkoristijo postni čas za poglobljeno refleksijo ter aktivno sodelovanje v skupnosti.

Škof obravnava nauke iz evangelijskega odlomka, ki nas spodbuja k ljubezni do sovražnikov in odpuščanju. Poudarjena je moč Božje besede, ki transformira naš pogled na svet. Zgodba svetega Polikarpa opominja na moč vere, medtem ko osebna žrtva duhovnika Izidorja Završnika predstavlja zvestobo in ljubezen do drugih. Na koncu se osredotoča na poslušanje Božje besede, ki nas osvobaja strahu ter nas vodi k življenju v duhu in ljubezni.

Celjski škof tokrat raziskuje globoka sporočila svetega pisma, poudarja zaupanje, darovanje in preoblikovanje skozi Božjo besedo. Osredotoča se na Jezusov javni nastop ter sporočilo blagrov, ki nas spodbuja k deljenju in iskanju novih priložnosti v življenju.

Celjski škof tokrat obravnava Božjo besedo in usmiljenje ter zgodbo o Simonu in njegovih dvomih. Poudarja pogum, zaupanje v Božje obljube ter opozarja na mlačnost v sodobnem svetu, kar spodbuja k duhovni obnovi.

Praznik nas spodbuja k utrjevanju vere in upanja v Boga, ter k temu, da postanemo nosilci upanja v svetu, ki pogosto izgublja vero in ljubezen. Učimo se o vrednotah vere, upanja in ljubezni, ki so temelj naše identitete kot kristjanov.

Škof raziskuje koncept časa in različne načine, kako ga ljudje doživljamo. Povezuje trenutek danes s sporočili evangelija, kjer ta simbolizira upanje in rešitev, ki jo prinaša Jezus. Jezusova moč morda ne prinaša takojšnje rešitve, temveč ustvarja prostor za upanje in nove začetke.

Škof se osredotoči na obdaritev, ki jo prinaša vino v kontekstu Jezusovega čudeža na svadbi v Kani, ter na duelnost vere in nevere v sodobnem svetu. Izpostavlja Marijino vlogo kot simbol naše matere.

Škof razloži pomen praznika Jezusovega krsta, ki simbolizira željo po očiščenju in prerojenju. Povedna je Jezusova solidarnost z ljudmi, ki so čutili potrebo po odrešenju, ter njegova zavezanost k uresničevanju očetove volje. Jezusov krst predstavlja zvezo med njim in grešniki ter njihovim upanjem na novo življenje. Ob tem škof izpostavi, da je krščansko poslanstvo povezano s skrbjo za sočloveka in aktivno prisotnost v družbi.

Škof razlaga simboliko modrih z vzhoda in njihovo iskanje Boga, ki je predstavljeno v evangeliju po Mateju. Kako skromnost in drama trenutka opozarjata na globoko duhovno iskanje. Modri prepoznajo Božjo ljubezen v preprostosti ter simbolizirajo pot iskalcev Boga. Naša notranja iskanja in odprtost do Božjih milosti oblikujejo naše duhovno rojstvo.

Škof se upre na uvodne besede Janezovega evangelija, ki jih pogosto razumemo kot zapletene. Kako lahko preprosti ljudje, brez akademskega znanja, dojamemo pomen teh besed v vsakdanjem življenju? Besede niso le komunikacijsko orodje, temveč povezujejo ljudi ter osvetljujejo Božjo ustvarjalno naravo. Janezov evangelij nas poučuje o nesprejemanju Božje besede in prikazuje, kako se ljudje odzivamo na Božjo ljubezen. Božja beseda naj prebiva med nami in nas navdihuje, da širimo sporočilo milosti in vključevanja v našem svetu.