Duhovni nagovor

Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Nagovor ljubljanskega nadškofa ob prazniku vnebohoda.

Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. (Jn 14,27)Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Tokratni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 4. velikonočno nedeljo.

»Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,15)Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na belo nedeljo.

“Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.”Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (Lk 19, 38)Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 5. postno nedeljo.

Nagovor na nedeljo Laetare, nedeljo veselja, je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, svoje razmišljanje pa začel z mašnim vstopnim spevom: Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil. (Iz 60,10-11)

»Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad;« (Lk 13,8-9). Ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar se je osredotočil na Božje spremstvo ter poslanstvo posameznika, razkrito skozi Mojzesovo nalogo. Poudaril je Božjo skrb, aktivno sodelovanje v odrešenju, ter pomen dialoga z Bogom in deljenja darov v sodobnem svetu.

Škof spomni na zavezo med Bogom in človekom, osredotočeni na Abrahama, Očeta vere, in njegovo izkušnjo Božjih obljub. Abrahamova odločitev, da zapusti domovino, je simbol njegove globoke vere in zaupanja. Zaveza, kot pogodba med Bogom in ljudmi, ki se razširi na izraelski narod in kristjane. Božja prisotnost in milost nas spremljata na duhovni poti.

Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar je poudaril pomen postnega časa kot obdobja milosti in duhovne obnove. Osredotoča se na poglobitev vere ter refleksijo o Božji besedi, ki nas usmerja k razumevanju našega odrešenja. Poudarja povezavo med vero in vsakdanjim življenjem ter kako lahko prepoznavamo Božja dejanja v naši zgodovini. Nadaljuje z Jezusovimi skušnjavami v puščavi, kjer se učimo spoprijemanja z izzivi, ki te skušnjave prinašajo. Na koncu nas spodbuja k zvestobi našim načelom in zavedanju Božje prisotnosti v našem življenju, kar povečuje našo vero v vsakodnevnih preizkušnjah.

Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar se je osredotočil na pomen kateheze in njeno vlogo v življenju posameznega kristjana. Raziskuje Jezusove nauke in prilike, ki ostajajo aktualne v sodobnem svetu, ter poudarja razumevanje sporočila Božjega kraljestva in njegov vpliv na naše vrednote in odnose. Govoril je o izzivih sodobne družbe in poudarja pomen evangelizacije. Katehezo predstavi tudi kot dolgotrajen proces rasti, ki vključuje oznanjevanje in oblikovanje življenjskega sloga. Poudarja tudi pomembnost osebnega srečanja z Jezusom in vabi poslušalce, da izkoristijo postni čas za poglobljeno refleksijo ter aktivno sodelovanje v skupnosti.

Škof obravnava nauke iz evangelijskega odlomka, ki nas spodbuja k ljubezni do sovražnikov in odpuščanju. Poudarjena je moč Božje besede, ki transformira naš pogled na svet. Zgodba svetega Polikarpa opominja na moč vere, medtem ko osebna žrtva duhovnika Izidorja Završnika predstavlja zvestobo in ljubezen do drugih. Na koncu se osredotoča na poslušanje Božje besede, ki nas osvobaja strahu ter nas vodi k življenju v duhu in ljubezni.

Celjski škof tokrat raziskuje globoka sporočila svetega pisma, poudarja zaupanje, darovanje in preoblikovanje skozi Božjo besedo. Osredotoča se na Jezusov javni nastop ter sporočilo blagrov, ki nas spodbuja k deljenju in iskanju novih priložnosti v življenju.

Celjski škof tokrat obravnava Božjo besedo in usmiljenje ter zgodbo o Simonu in njegovih dvomih. Poudarja pogum, zaupanje v Božje obljube ter opozarja na mlačnost v sodobnem svetu, kar spodbuja k duhovni obnovi.

Praznik nas spodbuja k utrjevanju vere in upanja v Boga, ter k temu, da postanemo nosilci upanja v svetu, ki pogosto izgublja vero in ljubezen. Učimo se o vrednotah vere, upanja in ljubezni, ki so temelj naše identitete kot kristjanov.

Škof raziskuje koncept časa in različne načine, kako ga ljudje doživljamo. Povezuje trenutek danes s sporočili evangelija, kjer ta simbolizira upanje in rešitev, ki jo prinaša Jezus. Jezusova moč morda ne prinaša takojšnje rešitve, temveč ustvarja prostor za upanje in nove začetke.

Škof se osredotoči na obdaritev, ki jo prinaša vino v kontekstu Jezusovega čudeža na svadbi v Kani, ter na duelnost vere in nevere v sodobnem svetu. Izpostavlja Marijino vlogo kot simbol naše matere.

Škof razloži pomen praznika Jezusovega krsta, ki simbolizira željo po očiščenju in prerojenju. Povedna je Jezusova solidarnost z ljudmi, ki so čutili potrebo po odrešenju, ter njegova zavezanost k uresničevanju očetove volje. Jezusov krst predstavlja zvezo med njim in grešniki ter njihovim upanjem na novo življenje. Ob tem škof izpostavi, da je krščansko poslanstvo povezano s skrbjo za sočloveka in aktivno prisotnost v družbi.

Škof razlaga simboliko modrih z vzhoda in njihovo iskanje Boga, ki je predstavljeno v evangeliju po Mateju. Kako skromnost in drama trenutka opozarjata na globoko duhovno iskanje. Modri prepoznajo Božjo ljubezen v preprostosti ter simbolizirajo pot iskalcev Boga. Naša notranja iskanja in odprtost do Božjih milosti oblikujejo naše duhovno rojstvo.

Škof se upre na uvodne besede Janezovega evangelija, ki jih pogosto razumemo kot zapletene. Kako lahko preprosti ljudje, brez akademskega znanja, dojamemo pomen teh besed v vsakdanjem življenju? Besede niso le komunikacijsko orodje, temveč povezujejo ljudi ter osvetljujejo Božjo ustvarjalno naravo. Janezov evangelij nas poučuje o nesprejemanju Božje besede in prikazuje, kako se ljudje odzivamo na Božjo ljubezen. Božja beseda naj prebiva med nami in nas navdihuje, da širimo sporočilo milosti in vključevanja v našem svetu.

V nagovoru škof osvetli pomen blagoslova ob novem letu in dnevu miru, ki prinaša varstvo, milost ter mir. Reflektira o simboliki peščene ure, ki spominja na minljivost časa, in izpostavlja, kako pretekle izkušnje oblikujejo našo sedanjost ter pripravijo prihodnost. Deli občutke zadoščenja ob izzivih preteklega leta, hkrati pa priznava lepoto in težo spominov. Razmišlja o različnih življenjskih obdobjih ter poudarja, da sta učenje in rast mogoča v vsakem starostnem obdobju. Na koncu se osredotoči na simboliko upanja, ki ga predstavlja Marija, kot luč v težkih časih, in izraža željo, da bi nas vodila skozi prihajajoče leto.

Pomen tradicionalne družine za celostni razvoj otrok in vplivu odsotnosti družinske podpore na identiteto posameznikov. Nadškof je izpostavil, da sodobne ideologije ogrožajo vrednote družine, ki je ključna za zdrav razvoj zrelih osebnosti. Poudarja pomembnost vzgoje, ki temelji na ljubezni in zaupanju, ter vlogo institucij, kot so šole in cerkev, pri podpori teh vrednot. Poseben poudarek daje veri in duhovnosti v družini ter izzivih, ki jih prinaša sodoben čas, kar nas zavezuje, da aktivno ščitimo družinske vrednote.

Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres izpostavlja Marijino vero in zaupanje v Božjo obljubo, ki kaže, da pri Bogu nič ni nemogoče. Poudarja pomen upanja v Božje kraljestvo ljubezni in pravičnosti ter nas vabi, da postanemo Božji sodelavci pri uresničevanju njegovega načrta. S tem nagovorom odkriva alternativen pogled na življenje, kjer ljubezen, resnica in sprava premagujejo sovraštvo in laži.

Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres v svojem nagovoru razmišlja o tem, kako nas vsakdanja dejanja poštenja, sočutja in solidarnosti približujejo globlji duhovni prenovi. S pomočjo Janeza Krstnika nas usmerja k izpolnjevanju dolžnosti v malem in odkrivanju Božje bližine skozi ljubečo pozornost do bližnjih. Nagovor je navdihujoče vabilo k veri, ki se izraža v dejanjih.

Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres je v nagovoru na 2. adventno nedeljo, ko obhajamo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, razmišljal o širšem pomenu in razumevanju tega praznika. Verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju ne meri samo na trenutek spočetja, samo na začetek njenega življenja, ampak označuje in zaznamuje vse njeno življenje.

V današnjem bogoslužju prve adventne nedelje se osredotočamo na dvig pogleda in zaupanje v prihodnost. Pomen božičnih praznikov, pričakovanja novega neba in nove zemlje. Škof poudari povezanost z Jezusom Kristusom, ki izpolnjuje starozavezne obljube, ter nujnost okrepljenega zaupanja v Božje obljube. Ob tem nas spomni, da moramo ostati osredotočeni na duhovne cilje in ohranjati budnost v adventnem času. Pripravljamo se na globlje razumevanje Božje volje skozi branje Svetega pisma, molitev in meditacijo, kar nas vodi k uresničitvi Božjega kraljestva na zemlji.

Veselimo se ko obhajamo praznik Kristusa Kralja vesoljstva ob sklepu cerkvenega leta. Hvaležni za prehojeno pot bogoslužnega dogajanja, ki je za nami, vabljeni k poslušanju.

Mesec november je posvečen našim rajnim, s smrtjo pa ni konec temveč začetek novega, večnega življenja. Vabljeni k poslušanju.

»Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« (Mr 12,43)Duhovni nagovor za 32. nedeljo med letom je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.

Duhovni nagovor za 31. nedeljo med letom je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.

»Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« (Mr 10,23)Duhovni nagovor je pripravil generalni vikar celjske škofije Rok Metličar.

Misijonsko nedeljo je papež Frančišek obeležil s geslom Pojdite in povabite vse na gostijo. Papež nas v poslanici spodbuja, da se zavedamo klica evangelija, ki nas vabi na božansko gostijo, kjer prevladata veselje in bratstvo.