Podcasts about deluje

Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Ponovili smo pogovor z njim izpred dveh let, ko smo govorili o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, pravi, pa o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar?

Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki so na dnu medenice. Deluje kot celota in sodeluje pri vseh gibih telesa. Predstavlja podporo organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. Ko medenično dno deluje optimalno, ga ne opazimo; ko ne, pa pride do denimo uhajanja urina in blata, nastanka hemoroidov, bolečin pri spolnih odnosih. Ali je tovrstne težave mogoče sanirati, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo diplomirana fizioterapevtka Anna Bogacz-Udovč.

Izobraževanje za starejše, raziskovanje staranja in starosti, medgeneracijsko povezovanje – s temi vsebinami se ukvarja tudi Modra fakulteta, skupnost starejših Univerze v Ljubljani. Deluje v sklopu Mreže klubov alumnov Univerze v Ljubljani, programi pa so namenjeni starejšim od 55 let. Ljudje prehod v pokoj doživljajo različno, naši tokratni sogovornici pa se kot diplomirani delovni terapevtki s tem obdobjem ukvarjata z vidika tega znanja. Doc. dr. Uršo Bratun in višjo predavateljico magistrico Cecilijo Lebar je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. Gostja: asist. dr. Nada Petelin, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Prisluhnite še:  Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?  So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?  Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici?  Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu.

V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.

V tokratni družbi je z nami kandidatka za Slovenko leta - Sanja Lončar. Izjemna ženska, ki se je tokrat znašla v povsem novi vlogi in priznala, da ji je pogovor o sami sebi malček nelagoden. Iskrenost v naših življenjih je izredno pomembna in Sanja izredno smo ti hvaležni, da si bila tukaj, z nami.V koherenca pogovoru je Jasmini Kandorfer povedala vse o svojem otroštvu in kako je iz svetovne popotnice postala strokovnjakinja na področju samooskrbe. Veseli nas, da boste skozi oddajo Sanjo Lončar spoznali bolje. Vabimo vas, pa da zanjo glasujete tudi na spodnji povezavi. Ker graditi skupnost in dajati ljudem, je dano določenim ljudem. In to moramo praznovati.Glasujte tukaj: https://slovenkaleta.si/

Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije LancetZdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Njihova analiza je izšla v ugledni znanstveni reviji Lancet Regional health Europe. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele. Podrobneje v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja doc. dr. Urško Ivanuš in analitikom Tinetom Jermanom. Vir fotografije je knjižica, ki sta jo ob 20 obletnici Državnega programa ZORA soizdala Program ZORA in Onkološki inštitut Študija v Lancetu* TUKAJ Oddaja Ultrazvok o HPV TUKAJ

V Radijski tribuni smo pod drobnogled vzeli nujno oziroma dežurno zobozdravstveno službo v Mariboru in okolici. Ob koncih tedna in praznikih se v primeru močnega zobobola in drugih nujnih stanj lahko obrnete na dežurno službo Zdravstvenega doma Maribor, ki poleg mariborske pokriva še enajst okoliških občin. Katera pa so nujna stanja? Nujna pomoč je na voljo tudi zvečer, a je plačljiva. Koliko vas bo stal obisk in zakaj pacienti, ki ne prihajajo iz občin ustanoviteljic, plačajo več?

Ladeja odlično povezuje ljudi, s tem pa njim in svetu ponuja spodbudo, da je v slogi res moč – velikih razsežnosti. Njeni številni nazivi pričajo o njenih izjemnih sposobnostih in dosežkih. Deluje v mednarodnem okolju, kjer je prepoznana kot strokovnjakinja in ambasadorka krožnega gospodarstva, govornica, predavateljica, publicistka in moderatorka. Ladeja Godina Košir, ki je tudi ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change, vse to počne z nalezljivo energijo in spoštljivostjo do človeštva in okolja. Že sedem let sopredseduje Evropski platformi za krožno gospodarstvo v Bruslju, je članica številnih mednarodnih odborov in komisij, bila pa je tudi finalistka nagrade Circular Leadership Award 2018 v Davosu. Omenimo naj še, da je soavtorica Kažipota prehoda v krožno gospodarstvo v Sloveniji, Srbiji, Črni gori, Kosovu in Čilu, Komisija EU pa jo je uvrstila med # EUwomen4future. Več o podkastu z Ladejo Godino Košir si lahko preberete tukaj. Gostja: Ladeja Godina Košir Voditeljica: Petra Windschnurer https://www.instagram.com/windschnurer/ Več podobnih vsebin najdete na: https://elle.metropolitan.si/

Življenjska doba se daljša in tudi aktivno obdobje, ko ljudje v tretjem življenjskem obdobju ohranjajo vitalnost na različne načine, je čedalje daljše. Združevanje znotraj Modre fakultete, ki deluje na univerzi v Ljubljani, je ena od možnosti. Deluje v sklopu mreže alumnov. Različni programi, ki jih Modra fakulteta razvija so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta razvija izobraževanje, raziskovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prof. dr. Branka Javornik in mag. filozofije Martin Lipovšek.

Mineva 30 let, odkar imamo pri nas institucijo varuha človekovih pravic. Slovenijo je v tem obdobju pretreslo več kriz, med drugim gospodarska kriza, begunska kriza in pandemija covida-19. Številnim prebivalkam in prebivalcem so bile kršene človekove pravice. Obravnaval jih je tudi varuh človekovih pravic. Kot opozarjajo pri instituciji varuha, so največkrat ključna težava neodzivni državni organi in institucije, ki ljudem ne prisluhnejo, jim ne odgovarjajo in ne rešujejo njihovih težav. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred jutrišnjim mednarodnim dnevom človekovih pravic zato poudarja, da je kultura dialoga osnova demokratične in pluralne družbe. Kot je dejal v poslanici, brez kulture dialoga ne moremo izvajati resničnih sprememb.

Vladimir Karafizov je IT inženir, star je 48 let. Deluje v zelo razvitem sektorju, Bolgarija je namreč regijsko središče za številna velika tehnološka podjetja, kar prinaša tudi pozitivne učinke zaradi vlaganj in višjih plač. Po drugi strani pa se mnogi počutijo izkoriščene.

V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.

D-manoza se uporablja kot pomoč pri okužbi mehurja, ki jo povzroča bakterija E.coli, in tudi kot zaščita pred ponovnim vnetjem sečil oz. mehurja. Deluje tako rekoč instantno, v 24 urah naredi razliko, zaradi česar jo moramo imeti vedno s seboj. Če imate tako srečo, kot naša Jelena, ki vnetja mehurja še ni občutila, potem vam bo ta prispevek manj zanimiv. Kdor pa se je že srečal z urinoinfekti ve, kako neugodno je, kako slabo se počutimo ob tem in obenem neupravičen sram, ki se nas prime. Kako si pomagati, kaj spremeniti v življenje, kaj jesti ... o vsem tem smo spregovorili. Tudi zakaj sta D-manoza in biotiki zmagovalna kombinacija.

Umrl je Ismail Kadare, albanski pisatelj in pesnik, ki je v svojem delu pogosto obravnaval zgodovino in kulturo svoje države, s svojim pisanjem pa se je približal bralcem po vsem svetu. V slovenščino imamo prevedene tri njegove romane – General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj. Kadare, rojen leta 1936, je študiral v Tirani, pozneje je šel študirat v Moskvo – na Inštitut Maksima Gorkega. Ko se je leta 1960 vrnil v Albanijo, je postal novinar pod diktatorskim režimom Enverja Hodže. Leta 1990 je pobegnil na zahod. Leta 2010 je Ismail Kadare prišel v Slovenijo; tu je sodeloval na mednarodnem srečanju pisateljev Pen. Takrat se je s pisateljem na ljubljanskem gradu pogovarjal dr. Edvard Kovač. Odlomke iz njunega pogovora je prevedel Matej Juh. Brala sta Ana Bohte in Matjaž Romih. Foto: EPA

Hrvaški gasilci se pri gašenju srečujejo s še eno nadlogo, z droni, ki resno ovirajo gašenje. Poletje pomeni tudi nekaj zatišja na političnem prizorišču. Hrvaška je imela kar pestro volilno pomlad, s koncem tega tedna pa tudi poslanci odhajajo na počitnice. No jeseni se ne bodo vrnili v svoje klopi na Trgu Svetega Marka, selijo se na drugo lokacijo. Zakaj? Filozofska fakulteta je poskrbela za razburjenje z napovedjo novega študija, ki bi se ukvarjal s spolno identiteto. Zlati hrvaški mladenič Mate Rimac, ki je uspel s svojimi elektičnimi avtomobili in sodelovanjem z drugimi prestižnimi avtomobilskimi giganti, je nedavno doživel manjši fiasko na predstavitvi svojega velikega projekta robotaksijev, za katerega je dobil precej evropskega denarja. Kaj je šlo narobe?

Socialni partnerji so po skoraj letu dni v okviru Ekonomsko-socialnega sveta sedli za skupno mizo. Pred tem so podpisali deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Lotili so se že vsebinskih vprašanj v zdravstvu, na področju davkov ter sprememb zakonov o evidencah delovnega časa in prenašanju bremen.

Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne Bili smo veseli kljukic, ki smo jih v zadnjih letih že naredili pri obravnavi bolnic in bolnikov z rakom dojk, pravi gostja tokratnega Ultrazvoka Tanja Španić. Doktorica znanosti in predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna je sodelovala pri nastanku dokumenta, s katerim je mednarodna skupina strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni medicinski reviji Lancet orisala trenutno stanje na področju obravnave bolnic in bolnikov z rakom dojk ter predlagala nekaj usmeritev za naprej. Ključne poudarke in izzive tega poročila dr. Španić predstavlja v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay Europa Donna Slovenija TUKAJ Pregledni članek v reviji Lancet (izšel je 15.4.2024) TUKAJ Program DORA je brezplačni preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. Deluje že petnajst let – v tem času so opravili že 950.000 pregledov; samo lani 114.000.  Ženske lahko mamografijo opravijo v enem od devetnajstih centrov, razpršenih po celi Sloveniji. TUKAJ

Zdravo. Poslovite se od zmajevega zadaha, luknjastega spomina, moralnega in navadnega mačka, metod, ki ste upali, da bodo delovale, in ste bili vsakič razočarani, ker niso. Ne trepetajte že en dan prej, kaj bo dan potem, kajti tokrat najdemo revolucionarno zdravilo za mačka, ki zares deluje. Res, obljubimo. Ker se ta teden že kar vleče in ker je četrtek še daleč, kaj šele #pintfriday. Vmes se posvetimo socialnim stanovanjem v elitnih soseskah, ugotovimo, da je Šiška novi Manhattan in da smo pravi kavč ekonomisti. Spomnimo se tudi na čajne bogate, alkohol, slabe novice in se po nekem čudnem naključju tudi (res zelo malo) pogovarjamo o 6. knjigi in nje 1. poglavju. Aja, gospod z brado in rdečo kapo je bil tudi med nami, ker je prišel preverit, če se držimo prvega pivskega pravila (najboljše pivo je zastonj, drugo najboljše pivo je mrzlo pivo).

V župnijo je prišel nov župnik. Ker jo je hotel ...Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura.

Fluent Fiction - Serbian: Knightly Mishap: Love Unlocked at Kalemegdan Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.org/knightly-mishap-love-unlocked-at-kalemegdan Story Transcript:Sr: Jednog sunčanog prolećnog dana, Kalemegdan je živeo punim plućima.En: On a sunny spring day, Kalemegdan was teeming with life.Sr: U tom drevnom beogradskom tvrđavu smeštenoj na ušću Save u Dunav, vreme je kao da je stalo unazad, vraćajući posetioce u dane srednjeg veka.En: In that ancient Belgrade fortress, situated at the confluence of the Sava and Danube rivers, time seemed to stand still, taking visitors back to the days of the Middle Ages.Sr: Jovan, mladić snažnog duha i čelične volje, odlučio je da impresionira Milicu, devojku koju je tajno obožavao.En: Jovan, a young man of strong spirit and iron will, had decided to impress Milica, the girl he secretly adored.Sr: Dok su se šetali pored čuvenih zidina Kalemegdana, zapazio je društvo ljudi obučenih u srednjovekovne odore.En: As they walked along the famous walls of Kalemegdan, he noticed a group of people dressed in medieval attire.Sr: Bio je to dan za istorijsko reenactment druženje, gde su učesnici obnavljali stare običaje i događaje.En: It was a day for a historical reenactment gathering, where participants were reenacting old customs and events.Sr: Đorđe, Jovanov prijatelj, bio je jedan od učesnika, obučen kao vitez.En: Đorđe, Jovan's friend, was one of the participants dressed as a knight.Sr: "Vidi Milice, šta misliš da probam ovo oklop?" upitao je Jovan, ukazujući na sjajni komplet srednjovekovnog oklopa koji je stajao pored jednog od štandova.En: "Look, Milica, what do you think if I try on this armor?" Jovan asked, pointing to a shiny set of medieval armor displayed at one of the stalls.Sr: "Nije to za šalu, Jovane. Deluje tesno."En: Milica smiled but seemed skeptical. "This is not a joke, Jovan. It looks tight."Sr: "Idi, brate. Obuci ga. Bićeš pravi vitez."En: Đorđe laughed and patted Jovan on the shoulder. "Go for it, brother. Put it on. You'll be a real knight."Sr: Uzbuđen da pokaže hrabrost, Jovan je prišao oklopu.En: Excited to show his bravery, Jovan approached the armor.Sr: Srce mu je lupalo misleći kako će Milica biti oduševljena njegovim viteškim izgledom.En: His heart was racing, thinking about how impressed Milica would be by his knightly appearance.Sr: Sa Đorđevom pomoći, počeo je da navlači teške metalne delove.En: With Đorđe's help, he began to put on the heavy metal pieces.Sr: Kada je oklop bio na njemu, Jovan se osećao baš kao pravi vitez.En: Once the armor was on him, Jovan felt just like a real knight.Sr: Okretao se pred Milicom, smešeći se između tanušnih procepa kacige.En: He turned in front of Milica, smiling through the narrow gaps in the helmet.Sr: Ali, kada je pokušao da napravi korak, shvatio je problem.En: But when he tried to take a step, he realized the problem.Sr: Čelične ploče oko njegovih nogu bile su zaglavljene.En: The steel plates around his legs were stuck.Sr: Bez obzira koliko se trudio, noge su mu ostale nepomične.En: No matter how hard he tried, his legs remained immobile.Sr: Panika ga je obuzela, a zvuk srca u njegovim ušima davio je smeh dece i prolaznika koji su se okupili da gledaju ovu neobičnu scenu.En: Panic seized him, and the sound of his heartbeat in his ears was drowned out by the laughter of children and passersby who had gathered to watch this unusual scene.Sr: "Jovane, da ti pomognem?"En: Milica watched with concern. "Jovan, shall I help you?"Sr: Đorđe se pridružio, pritrčavši sa oruđem pokušavajući da odviji delove oklopa.En: Đorđe joined in, rushing over with tools to try to loosen the armor pieces.Sr: Ali ništa nije išlo.En: But nothing worked.Sr: Jovan je zatvorio oči, osećajući kako mu se lice crveni od stida.En: Jovan closed his eyes, feeling his face flush with embarrassment.Sr: Ovo nije bilo impresioniranje koje je planirao.En: This was not the impression he had planned to make.Sr: Baš kada se činilo da su sve nade izgubljene, jedan od organizatora događaja, iskusni kovač, prišao je sa svojim alatima.En: Just when it seemed all hope was lost, one of the event organizers, a skilled blacksmith, approached with his tools.Sr: Znalački potezi čekića i klešta, i nakon nekoliko znojem okupanih minuta, Jovan je konačno bio slobodan.En: With skillful strokes of his hammer and tongs, and after several sweaty minutes, Jovan was finally free.Sr: Uzdah olakšanja prošao je kroz gomilu.En: A sigh of relief spread through the crowd.Sr: Milica je pritrčala Jovanu sa osmehom na licu.En: Milica ran up to Jovan with a smile on her face.Sr: "Ti si moj hrabri vitez, makar i zaglavljen." Rekla je to kroz smeh.En: "You're my brave knight, even if you got stuck," she said with laughter.Sr: Jovan se, iako postiđen, nasmijao.En: Although feeling embarrassed, Jovan smiled.Sr: Pronašao je nešto više od slobode iz oklopa - pronašao je Milicinu pažnju i nežnost.En: He had found more than just freedom from the armor - he had found Milica's attention and tenderness.Sr: Od tog dana, Jovan i Milica su zajedno istraživali istoriju i tajne Kalemegdanske tvrđave.En: From that day on, Jovan and Milica explored the history and secrets of Kalemegdan fortress together.Sr: A Đorđe im je uvek bio podrška u novim avanturama, podsećajući Jovana da neko vreme ipak treba da prođe pre nego što ponovo obuče oklop.En: And Đorđe was always there to support them in their new adventures, reminding Jovan that some time should pass before he tried on the armor again.Sr: Svetlo Sunca je bilo sve toplije kako je dan odmicao, a u srcima troje prijatelja zauvek je ostala uspomena na dan kada je hrabrost bila zarobljena, ali duh slobode nikada.En: As the day went on, the sunlight grew warmer, and in the hearts of the three friends, the memory remained of the day when courage was trapped, but the spirit of freedom never. Vocabulary Words:impress: impresioniratiteeming: prepunconfluence: ušćereenactment: obnavljanjeattire: odećastalls: štandoviskeptical: skeptičanimmobile: nepomičanseized: obuzetaembarrassment: sramotaorganizers: organizatoriskillful: veštsweaty: znojavrelief: olakšanjetenderness: nežnostexplore: istražitireminding: podsećanjecourage: hrabrosttrapped: zarobljenspirit: duh

Andreas Hoecker je fizik, ki koordinira več kot 3000 znanstvenikov z vsega sveta, predvsem pa zastopa eno izmed tehnoloških čudes sodobnega sveta. Deluje v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave v Ženevi, ki je največji svetovni laboratorij za fiziko delcev. Tamkajšnji najbolj prepoznaven objekt je 27 kilometrov dolg veliki hadronski trkalnik, predor, ohlajen komaj kaj nad absolutno ničlo. V enem od delov trkalnika je postavljen kot katedrala velik detektor, več tisoč ton težka zver, ki ima v sebi za več Eifflovih stolpov železa, predvsem pa je to izjemno sofisticirana gigantska 3D-kamera. O delu na njem in fiziki, glasbi in Franciji, pa tudi o stiku med fascinacijo in frustracijo pri iskanju odgovorov na najtežja vprašanja vesolja se je Maja Ratej z Andreasom Hoeckerjem pogovarjala v nadzorni sobi detektorja Atlas v Cernu. Glasbeni izbor: Miles Davis – Ascenseur pour l'échafaud  Pixies – Where Is My Mind Sufjan Stevens – Concerning the UFO sighting near Highland, Illinois  Zapiski: Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!  Strokovni pregled dr. Andrej Gorišek. Bral je Igor Velše. 

Stavkovnemu valu pri nas so se danes pridružili operaterji številke 112, ki med drugim zahtevajo višje plače. Ob tem v sindikatu zagotavljajo, da kljub stavki številka za klice v sili deluje nemoteno. Druge teme: - Pred Meddržavnim sodiščem začetek postopka o delovanju Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih. - Bruselj po smrti Navalnega za uvedbo novih sankcij proti Rusiji - Ekološka katastrofa zaradi izlitja gnojnice na kmetiji na Studencu pri Postojni

Nazadnje smo z Nikom Škrlecem raziskovali barve senc, v prvi februarski epizodi pa se Radiovedni postavimo ob bok najbolj znanima detektivoma Sherlocku Holmesu in Herculu Poirotu. S forenzičnim psihologom doktorjem Igorjem Arehom raziskujemo, kako lahko prepoznamo laž in kako resnico.

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini.

Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Dela, kar govori, to dokaže vsakič tudi v naših radijskih srečanjih, s svojim prodornim razmišljanjem. Kup odličnih izhodišč smo slišali tudi tokrat, dragocenih za novo enoletno obdobje. Govorili smo o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar?

Razmere v Gazi so vse bolj grozljive. Zaradi izraelskih napadov sta prenehali delovati največji bolnišnici, kjer je ujetih več tisoč ljudi. Umira vse več pacientov, tudi novorojenčki. Izrael še naprej oblega največjo bolnišnico, kot trdi, se v podzemnih rovih pod njo skrivajo Hamasovi borci. Drugi poudarki oddaje: - Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, bodo v prihodnjih dneh dobili odločbo o tem. - Ta teden prinaša novosti na področju delavskih pravic - veljati bo začela novela o delovnih razmerjih. A kot pravi profesor Luka Tičar, bi bila največja reforma dejansko spoštovanje delovne zakonodaje. - Umetna inteligenca tudi v turizem prinaša nove izzive. O tem bodo govorili na dnevih slovenskega turizma, ki se začenjajo v Novi Gorici.

Manca Košir je ambasadorka preventivne in zagovorniške akcije “Rad imam življenje”, s katero želijo spodbuditi razmišljanje, da ima vsako življenje svojo edinstveno in neprecenljivo vrednost ne glede na starost, bolezen in različne omejitve. Z zbranimi srčnimi zgodbami spodbujajo k odkrivanju bogastva odnosov, priznavanje enakih pravic, vrednosti in dostojanstva vsakega posameznika, ne glede na njegovo zdravstveno stanje ali starost.

V oddaji tokrat gostimo srčno žilnega kirurga dr. Jurija Matijo Kališnika, ki deluje na kliniki za srčno kirurgijo v nemškem Nurnbergu, od nedavnega pa tudi v avstrijskem Celovcu. Pomudili se bomo tudi v Romuniji, kjer deluje slovenski lektorat; da je v Bukarešti mogoče slišati tudi slovenščino skrbi lektorica slovenskega jezika na bukareštanski univerzi Katarina Dovč. Slovenščina pa se sliši tudi v češki prestolnici Pragi, kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche, ki je v novem šolskem letu že popestrila pouk z gostjo iz Slovenije.

V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši? Foto: Slovenski dom Bazovica

Redovnica Urša Marinčič, članica ženske redovne skupnosti - šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja, deluje kot misijonarka že pet let v Ugandi. Njen misijon so na jugu Ugande na novo postavile redovnice iz bosansko-hrvaške province šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, in sicer v župniji sv. Frančiška Rushooka, v kraju Rwentobo. Z misijonarko Uršo o pogojih bivanja, draginji, ki je močno prizadela tudi Afričane, pa tudi o drobnih iskricah, ki njej in drugim redovnicam dajejo upanje, da njihovo poslanstvo – pomagati ljudem ne glede na veroizpoved – pa tudi širiti Jezusov nauk, ni zaman.

V galeriji DESSA, prvi arhitekturni galeriji v Sloveniji, je na ogled razstava 'Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture', ki prevprašuje arhitekturne smernice za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta. Ob zaključku razstave bo organizirana tridnevna delavnica, rezultati te delavnice pa bodo obravnavani na okrogli mizi v Rafineriji Cukrarna, 11.oktobra ob 19. uri. Ajda Bračič, arhitektka, urednica in publicistka, vodi platformo za prenovo in trajnostno bivanje Kajža. S pisanjem o arhitekturi sodeluje z različnimi mediji, tudi pri urejanju raznih publikacij (Beneški arhitekturi Bienale 2018, BIO26, BIO 27). S kustosi MAO je pripravila razstavo "Iščem stanovanje", 100 let organizirane stanovanjske gradnje. Leta 2022 je izšel njen literarni prvenec Leteči ljudje. Maša Ogrin, arhitektka, sopobudnica in ustvarjalka več oblikovalskih in družbenih akcij (Pop-up dom, Ljubljana, Piran, Benetke, Milano, Dunaj), soavtorica raznih projektov in prejemnica nagrad na več mednarodnih arhitekturnih natečajih (leseni vrtec v Ohlstedtu-Hamburg 2014, stanovanjska gradnja Kiel 2016, slamnata streha Prekmurje 2022). Deluje kot raziskovalka, publicistka in pedagoginja.

Klicni center za pomoč po poplavah deluje slaba dva tedna, na številko 114 pa se lahko obrnejo posamezniki z različnimi vprašanji glede pomoči, obnove, popisa škode, kot tudi zgolj za pogovor v težkih trenutkih. Bistvo delovanja te službe je usklajenost pri odgovorih in pomoč, poudarja vodja klicnega centra Andrej Šter. Gostimo ga v ponedeljkovem Svetovalnem servisu, tudi za vaša vprašanja, ki jih lahko zapišete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličete med oddajo.

Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.Izvirna študija Gledališče kot oblika spektakelske funkcije Zoje Skušek, osamljeno teoretično delo o gledališču iz 80. let prejšnjega stoletja, se loteva številnih značilnosti, zagat in problemov, ki so se v prostoru gledališča pojavili vse od atiške tragedije do danes. Njeno delo, ki velja za pionirsko, z zanimanjem jemljemo v roke tudi sedaj, ko se ustavljamo ob avtoričini ugotovitvi, da gledališču umanjkata oba pogoja kapitalistične blagovne produkcije: dobrina (kot blago) in pa trg. Zato gledališče vselej že presega menjalno in tržno logiko kapitalistične. Od drugih množičnih medijev, političnih zborovanj, religioznih, artističnih manifestacij, hibridnih umetniških praks in drugega, se gledališče, kot piše, razlikuje tudi po tem, da vendarle ne deluje kot preprosto mamilo, ni navadno dražilo in ni uspavalo. V novi, dopolnjeni izdaji knjige je temeljito in izčrpno spremno študijo napisal gledališki režiser in profesor na AGRFT Janez Pipan, ki pravi, da je gledališče sicer ena izmed oblik spektakla, vendar je tudi kapitalizem spektakel, saj je uprizorjen. Živimo v času strahovite industrije čustev. Tudi totalitaristične idelologije so gradile na spektaklu in čustveni identifikaciji, ki je mnogokrat ostala brez refleksije. Čustva poganjano revolucionarno energijo, vse manj pa jih je v gledališču. Kot pravi Pipan, je sodobni oder kot prižnica, nekakšna poboljševalnica sveta. Če želimo, da gledališče naslovi človekovo bitje v celoti, je potrebno preseči dosedanjo zavrtnitev čustvovanja v sodobnem gledališču.  

Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.Izvirna študija Gledališče kot oblika spektakelske funkcije Zoje Skušek, osamljeno teoretično delo o gledališču iz 80. let prejšnjega stoletja, se loteva številnih značilnosti, zagat in problemov, ki so se v prostoru gledališča pojavili vse od atiške tragedije do aktualnega, tudi slovenskega gledališča. Njeno delo, ki velja za pionirsko, z zanimanjem jemljemo v roke tudi sedaj, ko se ustavljamo ob avtoričini ugotovitvi, da gledališču umanjkata oba pogoja kapitalistične blagovne produkcije: dobrina (kot blago) in pa trg. Zato gledališče vselej že presega menjalno in tržno logiko kapitalistične, meni. Od drugih množičnih medijev, političnih zborovanj, religioznih, artističnih manifestacij, hibridnih umetniških praks in drugega, se gledališče, kot piše, razlikuje tudi po tem, da vendarle ne deluje kot preprosto mamilo, ni navadno dražilo in ni uspavalo. V novi, dopolnjeni izdaji knjige, je temeljito in izčrpno spremno študijo napisal gledališki režiser in profesor na AGRFT Janez Pipan, ki pravi, da je gledališče sicer ena izmed oblik spektakla, vendar je tudi kapitalizem spektakel, saj je uprizorjen. Živimo v času strahovite industrije čustev. Tudi totalitaristične idelologije so gradile na spektaklu in čustveni identifikaciji, ki je mnogokrat ostala brez refleksije. Čustva poganjano revolucionarno energijo, vse manj pa jih je v gledališču. Kot pravi Pipan, je sodobni oder kot prižnica, nekakšna poboljševalnica sveta. Če želimo, da gledališče naslovi človekovo bitje v celoti, je potrebno preseči dosedanjo zavrtnitev čustvovanja v sodobnem gledališču.

11. julija l. 1810 so tedanje francoske okupacijske oblasti v glavnem mestu prehodne politične tvorbe Ilirske province Ljubljani v okviru ustanavljanja laičnega visokega šolstva ustanovile tudi vrt domovinske flore. 200-letnica najstarejše akademske ustanove pri nas l. 2010 je maloštevilni skupini pod vodstvom dr. Jožeta Bavcona vzbudila upanje za financiranje njihovih - tudi iz mednarodnih zavez države o ohranjanju rastlinske biodiverzitete - zaupanih nalog. Vendar se Botanični vrt Univerze v Ljubljani še vedno sooča s pomanjkljivim financiranjem in temu ustreznim kadrovskim pomanjkanjem. Ob tej sicer neokrogli obletnici bomo povzeli njihovo delo pri raziskovalnih projektih, uspešno mednarodno sodelovanje z uglednimi vrtovi predvsem iz anglosaških dežel, vključenost v mednarodne rastlinske semenske banke in skrb za pisanje strokovnih člankov ter knjig o ključnih ljudeh vrta v njegovi preteklosti in o razsvetljenskih predhodnikih. Pravkar so ob letošnji 300-letnici rojstva izdali tudi zbornik o eni osrednjih polihistorskih osebnosti Vojvodine Kranjske 18. stoletja. Janez Anton Scopoli (na južnem Tirolskem rojen 1723 kot Giovanni Antonio Scopoli, umrl v Pavii 1788) je v Idriji deloval kot rudniški zdravnik od 1754-1769, medtem pa je objavil nekaj temeljnih oziroma prvih bioloških znanstvenih knjig o flori in favni Kranjske. Najbolj je znana »Flora Carniolica« iz 1760. Gosta v studiu sta vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani doc.dr. Jože Bavcon in njegova namestnica dr. Blanka Ravnjak. FOTO: Polihistor Giovanni Antonio Scopoli (1723-1788) ima v Botaničnem vrtu UL doprsni kip VIR: Botanični vrt UL

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Teme ep. 17: Konkurenca A.I. modelov OpenAI Code Interpreter Anthropic Claude 2 Google Bard Threads aplikacija Elon Musk in ustanovitev xAI Regulacija AI ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA total pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA: https://bit.ly/podpora-YT =============================

Odlomki iz okrogle mize z naslovom Kako deluje znanost?, ki je potekala 9. 6. 2023 v okviru Tedna Kemijskega inštituta. Več informacij: https://www.ki.si/novica/okrogla-miza-kako-deluje-znanost/ Posnetek celotnega pogovora: https://www.youtube.com/watch?v=AEt9FNe8RIg ali https://fb.watch/l5730V7Mrl/

Leja Jurišič je plesalka, koreografinja in performerka. Deluje na presečišču sodobnega plesa, performativnih praks in gledališča. Kritična je do ekonomskega in političnega izkrivljanja osebnih in kolektivnih svoboščin, v svojih predstavah pa sodeluje z umetnicami in umetniki z različnih področij. Prestopa meje plesa, razbija konvencije ter na novo definira umetniški izraz. Je tudi ena izmed vodij festivala Spider, ki bo v sredini junija zavzel Plečnikovo gledališče v ljubljanskem Tivoliju. Lani je med predstavo utrpela hudo poškodbo kolena, a je vztrajna, da se vrne na odre tudi kot plesalka.

Narcizem ali narcisizem? Slovar pravi, da gre za sopomenki. Ni torej pomembno, katero različico uporabljamo, marveč kdaj in kako. Kaj beseda pomeni, vemo, ali vsaj mislimo, da vemo. O narcisoidnosti se namreč veliko piše in govori, marsikdaj beseda zleti z jezika brez premisleka, tudi po krivici. Zdrav narcizem omogoča prilagodljiv način uravnavanja samopodobe, patološki narcizem pa je nenehno dviganje samopodobe z iskanjem zunanjega odobravanja in priznanja. 1. junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi. Kako jo prepoznati in kako se pred njo zavarovati? Tudi o tem v nočnem pogovoru z Luko Agrežem, psihoterapevtom in strastnim raziskovalcem vseh plati življenja. Najbolj ga zanima psihodinamika človeškega delovanja, zato se je poglobil v različne pristope psihoterapije in specializiral psihodinamsko psihoterapijo. Deluje v samostojni praksi, a tudi v društvu Projekt Človek, kjer spremlja osebe z izkušnjo zasvojenosti in njihove družine; v projektu OMRA pa predava o različnih temah s področja duševnega zdravja. Luka Agreža je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.

Piše: Sašo Puljarević, bere: Aleksander Golja. »Nič ni lažje kot biti proti vojni,« je v literarnem prvencu, romanu Vojni dnevnik, zapisal novinar, publicist in vojni poročevalec Boštjan Videmšek. V središču je posameznik, ki se skorajda čez noč znajde soočen z dejstvom vojne. Kakšna je njegova vloga, kaj naj naredi, bi sploh moral kaj narediti, kdaj vojna kljub vsem načelom postane osebna, kaj je v danih okoliščinah prav? V enajstih dneh oziroma poglavjih, kolikor traja roman, spoznamo Vala, prvoosebnega pripovedovalca, zgodovinarja in pisatelja, ki se v prestolnici zbudi v vojno, se zaradi okoliščin prelevi v novinarja in se nato skupaj s katalonskim fotografom Sergiem odpravi na sever, na bojno črto, kjer dogajanje pričakovano doseže vrhunec. Medtem ves čas piše dnevnik, novinarske zapise za nemški medij, ki naj bi bili brez dlake na jeziku in naj bi tujcem ponudili pogled v dogajanje v … Kje pa sploh smo? Videmšek države nikoli ne imenuje, omeni le, da je vzhodnoevropska, a namigov je dovolj, da v njej zlahka prepoznamo Ukrajino in trenutno vojno. Zakaj ta navidezna kamuflaža? Interpretacijo bi lahko peljali v smeri, da je vojno grozodejstvo v neki meri generično ne glede na to, kje se dogaja, a da bi ta misel delovala prepričljivo, bi morala biti abstrakcija večja, tako pa smo in hkrati nismo v Ukrajini. Kljub univerzalnosti zla je vojni spopad vendarle rezultat posameznih okoliščin, čeprav morda nedoumljivih, banalnih. Težko bi pritrdili tudi tezi Gorana Vojnovića, ki v spremni besedi pravi, da nam s tem roman vojno dogajanje bolj približa in nas postavi v aktivne subjekte, da s tem vojna postane naša. Da je trenutna vojna v Ukrajini tudi naša, ni dvoma, a ne le zato, ker smo ljudje, Slovani, Evropejci, belci in kar je še značilnosti, ki nas povezujejo z Ukrajinci, temveč je za takšno razumevanje odločilen širši družbeno-politični kontekst. S tem ko se mu roman odpove, se odpove tudi dobršnemu delu lastnega mesa. A treba je priznati, da Val nikoli ne pretendira pisati in govoriti o širšem kontekstu, temveč v ospredje postavlja položaj posameznika in intimne odnose, vrednote in občutja, ki se v radikalnih okoliščinah znajdejo na preizkusu. Gre za lik, ki bi bil v vsej svoji nedoslednosti, nemoči in dvomih lahko izrazito simpatičen, tako podoben slehernemu med nami, ki ga teži občutek dolžnosti in hkratno pristajanje na aktivno-pasiven položaj, če ne bi z odlomki o vegetarijanstvu, (a)socialnih omrežjih, politični korektnosti, pandemičnem zaprtju in še kaj bi se našlo dajal vtisa, da govori s prižnice. Alarm, ki me nagonsko sili h kljubovanju. Precej nehvaležen položaj, če se s človekom strinjaš, a si hkrati želiš, da bi ti to povedal drugače ali pa raje v kakšnem drugem besedilu. A če Val kljub vsemu deluje kot lik iz mesa in krvi, občasno tudi zoprn, se drugi liki kažejo predvsem v odnosu do njega. Seveda je to zaradi prvoosebne pripovedi delno pričakovano – so pač takšni, kakršne jih vidi Val – in to ne bi bilo sporno, če ne bi prav zaradi tega delovali precej enodimenzionalno. Oče racionalen, mama občutljiva, ranljiva, skrbna duša. Še najbolj pa v tem pogledu zasije Maša, najpametnejši, najboljši človek, kar jih Val pozna, ki vedno naredi vse prav in ki se je odrekla svetu, da bi lahko izboljšala svojega. In ko se še nežno kot vilinec z levico na nosečniškem trebuhu sprehodi po strelskem jarku in moli, nas njen svetniški sij prav boleče oslepi. Podobno kremžast je Valov odnos z najboljšim prijateljem Vikom. In to ne le zato, ker se ves čas nagovarjata z brate. Prikaz bližine med dvema moškima v želji, da bi bil iskreno pristen, ostane na precej elementarni ravni. Testosteron šprica na vse strani, pa najsi igrata hokej ali se v slogu filma Klub golih pesti gola do pasu mlatita za zabavo. Ne rečem, morda sta res le tako sposobna izražati čustva, a s tem se spet znajdemo na spolzkem terenu klišejev. Dinamiko njunega odnosa pretrese srečanje na fronti, ko Val naposled izve, kar je bralstvu jasno že nekaj časa, in sicer, da je Vik podnevi igralec, ponoči pa pripadnik specialne enote in bodoči oče Mašinega otroka. Resničen prelom torej ni razkritje očitnega, temveč samo dogajanje na fronti. Tu prvič zares vidimo to, kar vidi Val. V nasprotju z dialogi in občasnim modrovanjem Videmšek reševalno operacijo, konvoj s humanitarno pomočjo, suspenz na mostu in ekstremno nelagodno ozračje popiše zelo prepričljivo. Tudi jezikovno je najmočnejši prav odlomek, ki opisuje eksplozijo. Na tem mestu fragmentaren jezik, odsekane povedi, delčki slik kažejo na nezmožnost izrekanja resničnosti v vsej svoji kompleksnosti. Podobne rešitve bi bile veliko bolj dobrodošle kot nenehno preigravanje z oklepaji in enačaji. Okej, enkrat, dvakrat, razpiramo pomenskost, petnajstič pa npr. (m)učilnica že zbode kot cenena fora. Prav opis eksplozije je tudi odličen primer golega prikaza resničnosti, brutalnosti, h kateri nenehno teži Val. Veliko bolj kot pa obmetavanje z okornimi erotičnimi in skatološkimi slikami. Književnost, pa naj jo poskuša še tako zvesto posnemati, namreč nikoli ni le odlitek, indigo resničnosti. Deluje po svojih zakonitostih, ki pa so velikokrat diametralno nasprotne postulatom resničnosti. A vrnimo se k vojni. Videmšek ima sicer v obrtniškem pogledu še ogromno potenciala, a Vojni dnevnik je idejno izrazito izdelan in odpira zelo tehtna vprašanja. Kot pravi Val: »jaz pa nisem več vedel, kaj je prav in kaj narobe. Kako lahkotna, skoraj infantilna so ta vprašanja, če niso izzvana, najmanj soočena z grožnjo trpljenja, bolečine in smrti.« Če je torej najlaže modrovati iz varnega zavetja, kaj nam sploh preostane. Bomo metali knjige v tanke? Ja, metaforično, to je pač tisto, kar je književnost od nekdaj počela.

Ko je prostor enkrat temeljito pospravljen, je tudi čiščenje lažje. Vsaka stvar naj ima svoje mesto in organizacija doma ni tako samoumevna, kot se zdi na prvi pogled. O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu s Tino Markun, certificirano svetovalko za urejanje domov po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja in urejanja doma Marie Kondo. Čeprav ima sistem korenine na drugem koncu sveta, ga lahko brez težav preslikamo tudi v naše okolje. Deluje po načelu, da v domu obdržimo samo tisto, kar imamo radi in kar resnično potrebujemo.

Radiovedni so se ta teden z dežnikom, dežnim plaščem in nepremočljivimi čevlji odpravili raziskovat, kako deluje učinek lotosa. Med drugim so ugotovili, da na deževne dni ostanemo suhi ravno zaradi tega pojava in njegove uporabe na najrazličnejših področjih.

Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.

Branko Pahor je predsednik slovenskega kluba Adelaide, in nam je povedal več kakšne prireditve prirejajo in kaj načrtujejo v tem letu.

Skrajšan in prirejen posnetek predavanja za učitelje fizike, v katerem predstavim napredek na področju umetne inteligence, ki je javnost zadnje mesece še posebej navdušila v obliki zmogljivih jezikovnih modelov, kakršen je ChatGPT. Spoznamo tehnologijo, ki poganja tovrstne sisteme umetne inteligence, in težave, ki so jih morali znanstveniki razrešiti pri njihovem razvoju. Predstavimo tudi nekatere možnosti uporabe teh tehnologij v šoli. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

V 161. epizodi podcasta gostim Tino Dobovšek, ustanoviteljico podjetja InstaCoach in za Instagram, ki podjetjem prek znamke InstaCoach svetuje, kako graditi in razvijati osebne in blagovne znamke na tem omrežju. S Tino se v tej epizodi pogovarjava o vsem, kar moraš vedeti za uspešen nastop v okolju Instagrama, kaj na omrežju deluje, kako upravljati z vsebinami, ki jih pripravljaš za različna omrežja in pri tem prihraniti na času, kaj deluje na Instagramu in kaj na TikToku in, za vse, ki še niste vstopili na trg vplivnostnega marketinga, kako na pravilen način začeti sodelovati z vplivneži in kaj od njih pričakovati. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki smo jih s Tino omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda161 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Na krovu jedne beogradske zgrade stvara Milan Stanisavljević inače rodom iz Jabučja (Lajkovac), vodeći svetski umetnik art brut umetnosti. On pravi skulpture i od 10 metara, nalazi se u enciklopediji svetskih umetnika između Henrija Mura i Pabla Pikasa. Smatra se jednim od najvećih živih umetnika na svetu-njegovi radovi su bili na izložbama širom sveta. Ima i svoj izum, koji smo takođe dokumentovali. Njegovim stopama je krenula i njegova ćerka Ivana, nekadašnja atletičarka, a sada slikarka i vajarka i njen rad smo predstavili. Deluje da njeno vreme tek dolazi, iako je puno toga već uradila. Epizoda je snimljena tamo. Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera, montaža- Dajana Ikonić-Veljković