Podcasts about deluje

Dr. Uroš Seljak je eden od najbolj znanih slovenskih znanstvenikov. Deluje kot profesor na prestižni Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer kot kozmolog preučuje izvor in strukturo vesolja, še zlasti na podlagi preučevanja kozmičnega prasevanja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja. Ukvarja se tudi z načini selekcije številnih podatkov o vesolju, ki jih pošiljajo teleskopi in vesoljske sonde. S svojim delom tudi pomembno krepi slovensko prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Letos je za svoje delo prejel priznanje ambasador znanosti. Foto: Matjaž Tavčar

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Ležite v ordinaciji, zdravnik se s sondo sprehaja po vašem trebuhu, na ekranu pa se kar naenkrat prikažejo vaši trebušni organi. Kako je to mogoče, je to res, da je po sredi zvok? In to ultrazvok! V najnovejših Radiovednih se skupaj z Nikom Škrlecem sprašujemo, kako deluje ultrazvok in kako ga lahko slišimo. V iskanju odgovora se je znašel v enem od najtišjih prostorov v Sloveniji, nastavljal ušesa netopirjem in preverjal, ali ima nemara v ušesih repo.Gost: Dr. Samo Beguš, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Še nekateri vsebinsi poudarki oddaje: - V Murski Soboti so ob prenovljeni Noršinski ulici uredili tudi kolesarsko stezo. - V Mariboru so avtobusni vozni park povečali še za štiri električna vozila. - Na kruto usodo otrok s Petrička opominja nova spominska tabla v Celju. - Partnerski knjižnici iz Novega mesta in Karlovca spodbujata branje in kulturno povezovaje mladih z obeh strani Kolpe.

Minulo sredo je ekipa Prvega obiskala Uršljo Goro, kjer je že 60 let tudi eden največjih in najbolj oddaljenih oddajnikov, ki omogoča prenose radijskih in televizijskih programov. Metka Pirc si je ogledala oddajnik, ki nam ga je približala pod vodstvom dveh od treh tam zaposlenih oddajničarjev.

Kralj Sachsenringa je ponovo zaseo na svoj tron posle dva nezaboravna nastupa, jednog po kiši u sprintu i drugog po suvom u glavnoj trci. Sledi odlazak u Brno pred odlazak na dugu letnju pauzu. Prvi od dva poteza za početak kraja je uspešno povučen, Deluje da ga niko neće ugroziti ni u Češkoj.OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationKUPITE ULAZNICE ZA IMAX F1 FILM CINEPLEXX PREMIJERU: https://bit.ly/f1-film-lap76-cineplexxIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik. Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo.

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik. Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo.

V novogoriškem X-CENTRU, v sklopu projektov GO! 2025, Evropske prestolnice kulture je predstavil umetniško -znanstven projekt ISOLABS, ki preučuje vse, kar se dogaja v dolini Soče od njenega izvira do izliva. Projekt je zasnovan kot krajina forenzičnega raziskovanja in dialoga, raziskuje človekove sledi, kako se je vse skupaj prepletalo z okoljem, z lokalnimi in globalnimi skupnostmi. Projekt združuje natančnost znanstvenega raziskovanja z razsežnostmi konceptualne umetnosti. Vsi projekti Marka Peljhana se gibljejo po široki pokrajini, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike.

To je le prvi pogovor iz serije s Framcom Šturmom, zato ne zamudite naslednjih epizod. Resnično smo hvaležni, da smo lahko s takim strokovnjakom in poznavalcem, raziskovalcem biopolj preživeli trenutke v oddaji in da jih lahko delimo z vami. Skupaj spoznajmo delček starodavnih tehnologij in njihov pomen za obstoj.Ko raziskujemo duhovne razsežnosti narave vedno najdemo kačje črte, to so pasovi energije, ki potekajo skozi pokrajino. Ti pokažejo navzočnost duhovnih naravnih sistemov, saj jih povezujejo med seboj. Te sisteme oblikuje narava po svojih algoritmih, ki so jih poznali tudi naši posoški staroverci.Naravni sistemi so: dvojnik, tročan (vodni, ognjeni in zemeljski), binkelj, dvojni tročan, truj (vodni, ognjeni in zemeljski) in megalitski krog. Elementi naravnih sistemov pa so kačje črte (skrajšano kače) in potenciali moči. Na kačji črti so lahko ojačevalci, ki so jim predniki rekli »kačji vahtarji«, in kretnice. Kače lahko potekajo horizontalno, po površini zemljišča ali pa vertikalno, iz neba. Tiste, ki prihajajo od zgoraj navzdol, so posoški staroverci imenovali pajkove niti. Potenciale moči pa lahko okrepimo z matjarji in kamnitimi kačjimi glavami. V naravi se le redko pojavi izoliran naravni sistem, praviloma so sistemi povezani v funkcionalno celoto. Lahko so majhni, binkelj na primer uravnotežuje le eno hišo ali le nekaj njih, lahko pa so tudi veliko večji, kot na primer tročan, ki je lahko obsežen kakor mesto, njegovo polje lahko prekriva vso dolino. Če se posamezni duhovni naravni sistem poveže z drugimi sistemi se njegova duhovna moč pomnoži, hkrati pa povezani sistemi kot celota generirajo večjo duhovno moč. Ta sčasoma preide v ljudi in živali, ki se z njo uskladijo, zato tudi sami pridobijo večjo duhovno moč oziroma večjo splošno odpornost telesa. To je temeljni namen vseh naravnih sistemov.

V ponedeljek, 2. junija se začenja že 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80-letnici ustanovitve. Po predstavitvi panojske razstave s prikazi raziskav in raziskovalnih prebojev inštituta na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja smo se o strukturni biologiji pogovarjali z raziskovalcem dr. Maticem Kisovcem. Deluje v inštitutskem Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, enem od osmih raziskovalnih odsekov. Njegove temeljne raziskovalne metode že vrsto let vsebuje strukturna biologija, disciplina, ki se je v zadnjih desetletjih z razvojem tehnologij vedno boljšega vpogleda v živo snov povzpela v eno malodane paradnih področij sodobne znanosti. Tako na področjih biotehnologij v industriji kot tudi na širokem področju zdravja. Nenazadnje je bilo cepivo proti virusu SARS-CoV-2 razvito prav s pomočjo metodologij strukturne biologije. Matic Kisovec je med drugim tudi skrbnik inštitutskega krioelektronskega mikroskopa. FOTO: Matic Kisovec na stopnicah radijske avle VIR: Goran Tenze, Program Ars

Tokrat že naslov pove vse in lepo vabi k poslušanju šmarnic. Bog deluje, Božja beseda nagovarja, če ji le dovolimo, da vstopi v nas.

Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.

Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Ponovili smo pogovor z njim izpred dveh let, ko smo govorili o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, pravi, pa o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar?

Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Ponovili smo pogovor z njim izpred dveh let, ko smo govorili o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, pravi, pa o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar?

Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki so na dnu medenice. Deluje kot celota in sodeluje pri vseh gibih telesa. Predstavlja podporo organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. Ko medenično dno deluje optimalno, ga ne opazimo; ko ne, pa pride do denimo uhajanja urina in blata, nastanka hemoroidov, bolečin pri spolnih odnosih. Ali je tovrstne težave mogoče sanirati, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo diplomirana fizioterapevtka Anna Bogacz-Udovč.

Izobraževanje za starejše, raziskovanje staranja in starosti, medgeneracijsko povezovanje – s temi vsebinami se ukvarja tudi Modra fakulteta, skupnost starejših Univerze v Ljubljani. Deluje v sklopu Mreže klubov alumnov Univerze v Ljubljani, programi pa so namenjeni starejšim od 55 let. Ljudje prehod v pokoj doživljajo različno, naši tokratni sogovornici pa se kot diplomirani delovni terapevtki s tem obdobjem ukvarjata z vidika tega znanja. Doc. dr. Uršo Bratun in višjo predavateljico magistrico Cecilijo Lebar je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. Gostja: asist. dr. Nada Petelin, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Prisluhnite še:  Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?  So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?  Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici?  Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu.

V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.

V tokratni družbi je z nami kandidatka za Slovenko leta - Sanja Lončar. Izjemna ženska, ki se je tokrat znašla v povsem novi vlogi in priznala, da ji je pogovor o sami sebi malček nelagoden. Iskrenost v naših življenjih je izredno pomembna in Sanja izredno smo ti hvaležni, da si bila tukaj, z nami.V koherenca pogovoru je Jasmini Kandorfer povedala vse o svojem otroštvu in kako je iz svetovne popotnice postala strokovnjakinja na področju samooskrbe. Veseli nas, da boste skozi oddajo Sanjo Lončar spoznali bolje. Vabimo vas, pa da zanjo glasujete tudi na spodnji povezavi. Ker graditi skupnost in dajati ljudem, je dano določenim ljudem. In to moramo praznovati.Glasujte tukaj: https://slovenkaleta.si/

Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije LancetZdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Njihova analiza je izšla v ugledni znanstveni reviji Lancet Regional health Europe. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele. Podrobneje v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja doc. dr. Urško Ivanuš in analitikom Tinetom Jermanom. Vir fotografije je knjižica, ki sta jo ob 20 obletnici Državnega programa ZORA soizdala Program ZORA in Onkološki inštitut Študija v Lancetu* TUKAJ Oddaja Ultrazvok o HPV TUKAJ

V Radijski tribuni smo pod drobnogled vzeli nujno oziroma dežurno zobozdravstveno službo v Mariboru in okolici. Ob koncih tedna in praznikih se v primeru močnega zobobola in drugih nujnih stanj lahko obrnete na dežurno službo Zdravstvenega doma Maribor, ki poleg mariborske pokriva še enajst okoliških občin. Katera pa so nujna stanja? Nujna pomoč je na voljo tudi zvečer, a je plačljiva. Koliko vas bo stal obisk in zakaj pacienti, ki ne prihajajo iz občin ustanoviteljic, plačajo več?

Ladeja odlično povezuje ljudi, s tem pa njim in svetu ponuja spodbudo, da je v slogi res moč – velikih razsežnosti. Njeni številni nazivi pričajo o njenih izjemnih sposobnostih in dosežkih. Deluje v mednarodnem okolju, kjer je prepoznana kot strokovnjakinja in ambasadorka krožnega gospodarstva, govornica, predavateljica, publicistka in moderatorka. Ladeja Godina Košir, ki je tudi ustanoviteljica in izvršna direktorica inštituta Circular Change, vse to počne z nalezljivo energijo in spoštljivostjo do človeštva in okolja. Že sedem let sopredseduje Evropski platformi za krožno gospodarstvo v Bruslju, je članica številnih mednarodnih odborov in komisij, bila pa je tudi finalistka nagrade Circular Leadership Award 2018 v Davosu. Omenimo naj še, da je soavtorica Kažipota prehoda v krožno gospodarstvo v Sloveniji, Srbiji, Črni gori, Kosovu in Čilu, Komisija EU pa jo je uvrstila med # EUwomen4future. Več o podkastu z Ladejo Godino Košir si lahko preberete tukaj. Gostja: Ladeja Godina Košir Voditeljica: Petra Windschnurer https://www.instagram.com/windschnurer/ Več podobnih vsebin najdete na: https://elle.metropolitan.si/

Življenjska doba se daljša in tudi aktivno obdobje, ko ljudje v tretjem življenjskem obdobju ohranjajo vitalnost na različne načine, je čedalje daljše. Združevanje znotraj Modre fakultete, ki deluje na univerzi v Ljubljani, je ena od možnosti. Deluje v sklopu mreže alumnov. Različni programi, ki jih Modra fakulteta razvija so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta razvija izobraževanje, raziskovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prof. dr. Branka Javornik in mag. filozofije Martin Lipovšek.

Mineva 30 let, odkar imamo pri nas institucijo varuha človekovih pravic. Slovenijo je v tem obdobju pretreslo več kriz, med drugim gospodarska kriza, begunska kriza in pandemija covida-19. Številnim prebivalkam in prebivalcem so bile kršene človekove pravice. Obravnaval jih je tudi varuh človekovih pravic. Kot opozarjajo pri instituciji varuha, so največkrat ključna težava neodzivni državni organi in institucije, ki ljudem ne prisluhnejo, jim ne odgovarjajo in ne rešujejo njihovih težav. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred jutrišnjim mednarodnim dnevom človekovih pravic zato poudarja, da je kultura dialoga osnova demokratične in pluralne družbe. Kot je dejal v poslanici, brez kulture dialoga ne moremo izvajati resničnih sprememb.

Vladimir Karafizov je IT inženir, star je 48 let. Deluje v zelo razvitem sektorju, Bolgarija je namreč regijsko središče za številna velika tehnološka podjetja, kar prinaša tudi pozitivne učinke zaradi vlaganj in višjih plač. Po drugi strani pa se mnogi počutijo izkoriščene.

V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.

V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.

D-manoza se uporablja kot pomoč pri okužbi mehurja, ki jo povzroča bakterija E.coli, in tudi kot zaščita pred ponovnim vnetjem sečil oz. mehurja. Deluje tako rekoč instantno, v 24 urah naredi razliko, zaradi česar jo moramo imeti vedno s seboj. Če imate tako srečo, kot naša Jelena, ki vnetja mehurja še ni občutila, potem vam bo ta prispevek manj zanimiv. Kdor pa se je že srečal z urinoinfekti ve, kako neugodno je, kako slabo se počutimo ob tem in obenem neupravičen sram, ki se nas prime. Kako si pomagati, kaj spremeniti v življenje, kaj jesti ... o vsem tem smo spregovorili. Tudi zakaj sta D-manoza in biotiki zmagovalna kombinacija.

Umrl je Ismail Kadare, albanski pisatelj in pesnik, ki je v svojem delu pogosto obravnaval zgodovino in kulturo svoje države, s svojim pisanjem pa se je približal bralcem po vsem svetu. V slovenščino imamo prevedene tri njegove romane – General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj. Kadare, rojen leta 1936, je študiral v Tirani, pozneje je šel študirat v Moskvo – na Inštitut Maksima Gorkega. Ko se je leta 1960 vrnil v Albanijo, je postal novinar pod diktatorskim režimom Enverja Hodže. Leta 1990 je pobegnil na zahod. Leta 2010 je Ismail Kadare prišel v Slovenijo; tu je sodeloval na mednarodnem srečanju pisateljev Pen. Takrat se je s pisateljem na ljubljanskem gradu pogovarjal dr. Edvard Kovač. Odlomke iz njunega pogovora je prevedel Matej Juh. Brala sta Ana Bohte in Matjaž Romih. Foto: EPA

Hrvaški gasilci se pri gašenju srečujejo s še eno nadlogo, z droni, ki resno ovirajo gašenje. Poletje pomeni tudi nekaj zatišja na političnem prizorišču. Hrvaška je imela kar pestro volilno pomlad, s koncem tega tedna pa tudi poslanci odhajajo na počitnice. No jeseni se ne bodo vrnili v svoje klopi na Trgu Svetega Marka, selijo se na drugo lokacijo. Zakaj? Filozofska fakulteta je poskrbela za razburjenje z napovedjo novega študija, ki bi se ukvarjal s spolno identiteto. Zlati hrvaški mladenič Mate Rimac, ki je uspel s svojimi elektičnimi avtomobili in sodelovanjem z drugimi prestižnimi avtomobilskimi giganti, je nedavno doživel manjši fiasko na predstavitvi svojega velikega projekta robotaksijev, za katerega je dobil precej evropskega denarja. Kaj je šlo narobe?

Socialni partnerji so po skoraj letu dni v okviru Ekonomsko-socialnega sveta sedli za skupno mizo. Pred tem so podpisali deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Lotili so se že vsebinskih vprašanj v zdravstvu, na področju davkov ter sprememb zakonov o evidencah delovnega časa in prenašanju bremen.

Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne Bili smo veseli kljukic, ki smo jih v zadnjih letih že naredili pri obravnavi bolnic in bolnikov z rakom dojk, pravi gostja tokratnega Ultrazvoka Tanja Španić. Doktorica znanosti in predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna je sodelovala pri nastanku dokumenta, s katerim je mednarodna skupina strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni medicinski reviji Lancet orisala trenutno stanje na področju obravnave bolnic in bolnikov z rakom dojk ter predlagala nekaj usmeritev za naprej. Ključne poudarke in izzive tega poročila dr. Španić predstavlja v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay Europa Donna Slovenija TUKAJ Pregledni članek v reviji Lancet (izšel je 15.4.2024) TUKAJ Program DORA je brezplačni preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. Deluje že petnajst let – v tem času so opravili že 950.000 pregledov; samo lani 114.000.  Ženske lahko mamografijo opravijo v enem od devetnajstih centrov, razpršenih po celi Sloveniji. TUKAJ

Zdravo. Poslovite se od zmajevega zadaha, luknjastega spomina, moralnega in navadnega mačka, metod, ki ste upali, da bodo delovale, in ste bili vsakič razočarani, ker niso. Ne trepetajte že en dan prej, kaj bo dan potem, kajti tokrat najdemo revolucionarno zdravilo za mačka, ki zares deluje. Res, obljubimo. Ker se ta teden že kar vleče in ker je četrtek še daleč, kaj šele #pintfriday. Vmes se posvetimo socialnim stanovanjem v elitnih soseskah, ugotovimo, da je Šiška novi Manhattan in da smo pravi kavč ekonomisti. Spomnimo se tudi na čajne bogate, alkohol, slabe novice in se po nekem čudnem naključju tudi (res zelo malo) pogovarjamo o 6. knjigi in nje 1. poglavju. Aja, gospod z brado in rdečo kapo je bil tudi med nami, ker je prišel preverit, če se držimo prvega pivskega pravila (najboljše pivo je zastonj, drugo najboljše pivo je mrzlo pivo).

V župnijo je prišel nov župnik. Ker jo je hotel ...Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Fluent Fiction - Serbian: Knightly Mishap: Love Unlocked at Kalemegdan Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.org/knightly-mishap-love-unlocked-at-kalemegdan Story Transcript:Sr: Jednog sunčanog prolećnog dana, Kalemegdan je živeo punim plućima.En: On a sunny spring day, Kalemegdan was teeming with life.Sr: U tom drevnom beogradskom tvrđavu smeštenoj na ušću Save u Dunav, vreme je kao da je stalo unazad, vraćajući posetioce u dane srednjeg veka.En: In that ancient Belgrade fortress, situated at the confluence of the Sava and Danube rivers, time seemed to stand still, taking visitors back to the days of the Middle Ages.Sr: Jovan, mladić snažnog duha i čelične volje, odlučio je da impresionira Milicu, devojku koju je tajno obožavao.En: Jovan, a young man of strong spirit and iron will, had decided to impress Milica, the girl he secretly adored.Sr: Dok su se šetali pored čuvenih zidina Kalemegdana, zapazio je društvo ljudi obučenih u srednjovekovne odore.En: As they walked along the famous walls of Kalemegdan, he noticed a group of people dressed in medieval attire.Sr: Bio je to dan za istorijsko reenactment druženje, gde su učesnici obnavljali stare običaje i događaje.En: It was a day for a historical reenactment gathering, where participants were reenacting old customs and events.Sr: Đorđe, Jovanov prijatelj, bio je jedan od učesnika, obučen kao vitez.En: Đorđe, Jovan's friend, was one of the participants dressed as a knight.Sr: "Vidi Milice, šta misliš da probam ovo oklop?" upitao je Jovan, ukazujući na sjajni komplet srednjovekovnog oklopa koji je stajao pored jednog od štandova.En: "Look, Milica, what do you think if I try on this armor?" Jovan asked, pointing to a shiny set of medieval armor displayed at one of the stalls.Sr: "Nije to za šalu, Jovane. Deluje tesno."En: Milica smiled but seemed skeptical. "This is not a joke, Jovan. It looks tight."Sr: "Idi, brate. Obuci ga. Bićeš pravi vitez."En: Đorđe laughed and patted Jovan on the shoulder. "Go for it, brother. Put it on. You'll be a real knight."Sr: Uzbuđen da pokaže hrabrost, Jovan je prišao oklopu.En: Excited to show his bravery, Jovan approached the armor.Sr: Srce mu je lupalo misleći kako će Milica biti oduševljena njegovim viteškim izgledom.En: His heart was racing, thinking about how impressed Milica would be by his knightly appearance.Sr: Sa Đorđevom pomoći, počeo je da navlači teške metalne delove.En: With Đorđe's help, he began to put on the heavy metal pieces.Sr: Kada je oklop bio na njemu, Jovan se osećao baš kao pravi vitez.En: Once the armor was on him, Jovan felt just like a real knight.Sr: Okretao se pred Milicom, smešeći se između tanušnih procepa kacige.En: He turned in front of Milica, smiling through the narrow gaps in the helmet.Sr: Ali, kada je pokušao da napravi korak, shvatio je problem.En: But when he tried to take a step, he realized the problem.Sr: Čelične ploče oko njegovih nogu bile su zaglavljene.En: The steel plates around his legs were stuck.Sr: Bez obzira koliko se trudio, noge su mu ostale nepomične.En: No matter how hard he tried, his legs remained immobile.Sr: Panika ga je obuzela, a zvuk srca u njegovim ušima davio je smeh dece i prolaznika koji su se okupili da gledaju ovu neobičnu scenu.En: Panic seized him, and the sound of his heartbeat in his ears was drowned out by the laughter of children and passersby who had gathered to watch this unusual scene.Sr: "Jovane, da ti pomognem?"En: Milica watched with concern. "Jovan, shall I help you?"Sr: Đorđe se pridružio, pritrčavši sa oruđem pokušavajući da odviji delove oklopa.En: Đorđe joined in, rushing over with tools to try to loosen the armor pieces.Sr: Ali ništa nije išlo.En: But nothing worked.Sr: Jovan je zatvorio oči, osećajući kako mu se lice crveni od stida.En: Jovan closed his eyes, feeling his face flush with embarrassment.Sr: Ovo nije bilo impresioniranje koje je planirao.En: This was not the impression he had planned to make.Sr: Baš kada se činilo da su sve nade izgubljene, jedan od organizatora događaja, iskusni kovač, prišao je sa svojim alatima.En: Just when it seemed all hope was lost, one of the event organizers, a skilled blacksmith, approached with his tools.Sr: Znalački potezi čekića i klešta, i nakon nekoliko znojem okupanih minuta, Jovan je konačno bio slobodan.En: With skillful strokes of his hammer and tongs, and after several sweaty minutes, Jovan was finally free.Sr: Uzdah olakšanja prošao je kroz gomilu.En: A sigh of relief spread through the crowd.Sr: Milica je pritrčala Jovanu sa osmehom na licu.En: Milica ran up to Jovan with a smile on her face.Sr: "Ti si moj hrabri vitez, makar i zaglavljen." Rekla je to kroz smeh.En: "You're my brave knight, even if you got stuck," she said with laughter.Sr: Jovan se, iako postiđen, nasmijao.En: Although feeling embarrassed, Jovan smiled.Sr: Pronašao je nešto više od slobode iz oklopa - pronašao je Milicinu pažnju i nežnost.En: He had found more than just freedom from the armor - he had found Milica's attention and tenderness.Sr: Od tog dana, Jovan i Milica su zajedno istraživali istoriju i tajne Kalemegdanske tvrđave.En: From that day on, Jovan and Milica explored the history and secrets of Kalemegdan fortress together.Sr: A Đorđe im je uvek bio podrška u novim avanturama, podsećajući Jovana da neko vreme ipak treba da prođe pre nego što ponovo obuče oklop.En: And Đorđe was always there to support them in their new adventures, reminding Jovan that some time should pass before he tried on the armor again.Sr: Svetlo Sunca je bilo sve toplije kako je dan odmicao, a u srcima troje prijatelja zauvek je ostala uspomena na dan kada je hrabrost bila zarobljena, ali duh slobode nikada.En: As the day went on, the sunlight grew warmer, and in the hearts of the three friends, the memory remained of the day when courage was trapped, but the spirit of freedom never. Vocabulary Words:impress: impresioniratiteeming: prepunconfluence: ušćereenactment: obnavljanjeattire: odećastalls: štandoviskeptical: skeptičanimmobile: nepomičanseized: obuzetaembarrassment: sramotaorganizers: organizatoriskillful: veštsweaty: znojavrelief: olakšanjetenderness: nežnostexplore: istražitireminding: podsećanjecourage: hrabrosttrapped: zarobljenspirit: duh

Razmere v Gazi so vse bolj grozljive. Zaradi izraelskih napadov sta prenehali delovati največji bolnišnici, kjer je ujetih več tisoč ljudi. Umira vse več pacientov, tudi novorojenčki. Izrael še naprej oblega največjo bolnišnico, kot trdi, se v podzemnih rovih pod njo skrivajo Hamasovi borci. Drugi poudarki oddaje: - Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, bodo v prihodnjih dneh dobili odločbo o tem. - Ta teden prinaša novosti na področju delavskih pravic - veljati bo začela novela o delovnih razmerjih. A kot pravi profesor Luka Tičar, bi bila največja reforma dejansko spoštovanje delovne zakonodaje. - Umetna inteligenca tudi v turizem prinaša nove izzive. O tem bodo govorili na dnevih slovenskega turizma, ki se začenjajo v Novi Gorici.

Klicni center za pomoč po poplavah deluje slaba dva tedna, na številko 114 pa se lahko obrnejo posamezniki z različnimi vprašanji glede pomoči, obnove, popisa škode, kot tudi zgolj za pogovor v težkih trenutkih. Bistvo delovanja te službe je usklajenost pri odgovorih in pomoč, poudarja vodja klicnega centra Andrej Šter. Gostimo ga v ponedeljkovem Svetovalnem servisu, tudi za vaša vprašanja, ki jih lahko zapišete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličete med oddajo.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Teme ep. 17: Konkurenca A.I. modelov OpenAI Code Interpreter Anthropic Claude 2 Google Bard Threads aplikacija Elon Musk in ustanovitev xAI Regulacija AI ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA total pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA: https://bit.ly/podpora-YT =============================

Odlomki iz okrogle mize z naslovom Kako deluje znanost?, ki je potekala 9. 6. 2023 v okviru Tedna Kemijskega inštituta. Več informacij: https://www.ki.si/novica/okrogla-miza-kako-deluje-znanost/ Posnetek celotnega pogovora: https://www.youtube.com/watch?v=AEt9FNe8RIg ali https://fb.watch/l5730V7Mrl/

Ko je prostor enkrat temeljito pospravljen, je tudi čiščenje lažje. Vsaka stvar naj ima svoje mesto in organizacija doma ni tako samoumevna, kot se zdi na prvi pogled. O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu s Tino Markun, certificirano svetovalko za urejanje domov po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja in urejanja doma Marie Kondo. Čeprav ima sistem korenine na drugem koncu sveta, ga lahko brez težav preslikamo tudi v naše okolje. Deluje po načelu, da v domu obdržimo samo tisto, kar imamo radi in kar resnično potrebujemo.

Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.

Branko Pahor je predsednik slovenskega kluba Adelaide, in nam je povedal več kakšne prireditve prirejajo in kaj načrtujejo v tem letu.

Skrajšan in prirejen posnetek predavanja za učitelje fizike, v katerem predstavim napredek na področju umetne inteligence, ki je javnost zadnje mesece še posebej navdušila v obliki zmogljivih jezikovnih modelov, kakršen je ChatGPT. Spoznamo tehnologijo, ki poganja tovrstne sisteme umetne inteligence, in težave, ki so jih morali znanstveniki razrešiti pri njihovem razvoju. Predstavimo tudi nekatere možnosti uporabe teh tehnologij v šoli. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

V 161. epizodi podcasta gostim Tino Dobovšek, ustanoviteljico podjetja InstaCoach in za Instagram, ki podjetjem prek znamke InstaCoach svetuje, kako graditi in razvijati osebne in blagovne znamke na tem omrežju. S Tino se v tej epizodi pogovarjava o vsem, kar moraš vedeti za uspešen nastop v okolju Instagrama, kaj na omrežju deluje, kako upravljati z vsebinami, ki jih pripravljaš za različna omrežja in pri tem prihraniti na času, kaj deluje na Instagramu in kaj na TikToku in, za vse, ki še niste vstopili na trg vplivnostnega marketinga, kako na pravilen način začeti sodelovati z vplivneži in kaj od njih pričakovati. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki smo jih s Tino omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda161 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Na krovu jedne beogradske zgrade stvara Milan Stanisavljević inače rodom iz Jabučja (Lajkovac), vodeći svetski umetnik art brut umetnosti. On pravi skulpture i od 10 metara, nalazi se u enciklopediji svetskih umetnika između Henrija Mura i Pabla Pikasa. Smatra se jednim od najvećih živih umetnika na svetu-njegovi radovi su bili na izložbama širom sveta. Ima i svoj izum, koji smo takođe dokumentovali. Njegovim stopama je krenula i njegova ćerka Ivana, nekadašnja atletičarka, a sada slikarka i vajarka i njen rad smo predstavili. Deluje da njeno vreme tek dolazi, iako je puno toga već uradila. Epizoda je snimljena tamo. Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera, montaža- Dajana Ikonić-Veljković