Podcasts about deluje

S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain.Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo eno najbolj univerzalnih človeških izkušenj: bolečino. Ali je res samo opozorilni signal telesa, ali tudi nekaj, kar nastaja v možganih, odnosih in čustvih? Psihologinja in nevroznanstvenica doc. dr. Satja Mulej Bratec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru razloži, kako lahko že sama podporna prisotnost romantičnega partnerja spremeni naše doživljanje bolečine. Originalni članek v reviji The Journal of Pain TUKAJ Foto: Dr. Satja Mulej Bratec/ Osebni arhiv Satje Mulej Bratec

Blizu Ljubljane in malo pred Domžalami, točneje v Brinju, že od leta 1966 obratuje Reaktorski infrastrukturni center, ki je del Instituta ''Jožef Stefan'', največje javne raziskovalne ustanove pri nas. Šestdeset let je minilo od začetka delovanja tamkajšnjega eksperimentalnega oziroma raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA Mark II. Reaktor je takrat dobavila ameriška jedrska družba General Atomics, infrastrukturo centra pa so zgradila domača gradbena podjetja. Z njim in v njem so raziskovalne skupine inštituta, sorodnih raziskovalnih ustanov pri nas, od Univerze v Ljubljani pa do skupin iz tujine, uporabljale napravo za treniranje in šolanje uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh, za raziskave z nevtroni in žarki gama, za izdelavo radioaktivnih izotopov. Predvsem pa je bil ta reaktor, sicer razmeroma šibke toplotne moči 250 kWatt, temelj za izgradnjo zmogljivosti in znanja za Slovenijo kot jedrsko državo. Danes zvečer bo tako predsednica republike na slovesnosti v Ljubljani inštitutu za izjemen prispevek k razvoju slovenske znanosti, jedrske varnosti, energetske neodvisnosti in mednarodne prepoznavnosti Republike Slovenije ob 60-letnici delovanja reaktorja TRIGA podelila državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Predstavitev šestih desetletij delovanja tega reaktorja, osnovne in visoke šole za upravljanje in delovanje jedrske elektrarne v Krškem, so nam novinarjem predstavili sedanji ključni ljudje centra in reaktorja, ki jih bomo slišali v oddaji. Prvi bo na vrsti, od lani direktor IJS, prof. dr. Leon Cizelj, poznavalec jedrske tehnike in že dolgo povezan z delovanjem reaktorja, sledil mu bo vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra dr. Anže Jazbec, predstavitev pa bo sklenil prof. dr. Luka Snoj, vodja reaktorja TRIGA, sicer pa tudi vodja Odseka za reaktorsko fiziko – F8 na inštitutu. FOTO: Modrina hladilne vode reaktorja po poskusnem zagonu in delovanju VIR: Program Ars, Goran Tenze

Ime tedna je postala Špela Pungaršek, biologinja in vodja Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, ki letos praznuje 100 let od ustanovitve. V njem uspeva okoli 700 rastlinskih vrst, med njimi številne redke, ogrožene in zavarovane. Od leta 1951 je zavarovan kot spomenik oblikovane narave, uvrščen pa je tudi med naravne vrednote Slovenije. Deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer so ob obletnici pripravili razstavo Juliana – cvetoča učilnica narave. Kandidatki sta bili tudi: Aleksandra Česen, nogometna sodnica, ki je postala prva glavna sodnica v slovenski moški prvi ligi. Kot mednarodna sodnica je leta 2021 debitirala v drugi slovenski moški ligi, prelomni trenutek pa je bila tekma 32. kroga državnega prvenstva, ko je kot glavna sodnica vodila tekmo s sodniško ekipo. Leta 2014 je bila uvrščena na mednarodno listo FIFA kot druga slovenska sodnica v zgodovini, od takrat pa sodi na tekmah domačih in mednarodnih tekmovanj. Teja Reba, predsednica Društva za sodobni ples Slovenije in umetniška vodja prvega bienalnega festivala v javnem prostoru Ples za vse, ki je ob mednarodnem dnevu plesa potekal v Ljubljani, Škofji Loki, Celju in Novi Gorici. Kljub dežju je festival povezal profesionalne plesalce in ljubitelje plesa ter za en dan plesno oživil mesta, ob tem pa izpostavil, da je ples tudi orodje za razumevanje sveta in grajenje boljših medčloveških odnosov.

Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danesV širokem loku od Argentine do Indije, od Rusije do Brazilije, od Združenih držav do Izraela – da o Evropi ne govorimo – političnemu življenju zdaj že lep čas dajejo osnovni ton nacionalistične, populistične, mačistične, neliberalne in avtoritarne stranke, za katere se zdi, da konec koncev strežejo predvsem interesom oligarhov, lokalnih in globalnih. Nasprotniki teh novih, desno orientiranih političnih sil se sicer ne obotavljajo njihovih voditeljev zmerjati s fašisti, a izraz fašizem je vendarle obtežen s takšno zgodovinsko prtljago, s travmatičnim spominom na dvajseta, trideseta in štirideseta leta 20. stoletja, na tajno policijo, koncentracijska taborišča, zasužnjeno delovno silo, vojno agresijo, genocid in holokavst, da ni čisto jasno, ali so tovrstne diskvalifikacije, tovrstna zmerjanja analitično pertinentna in politično učinkovita ali ne. Bolsonarovi, Modijevi, Trumpovi ali Putinovi podporniki pač lahko vedno opozorijo na že kakšno potezo, po kateri se njihovi voditelji očitno razlikujejo od zgodovinskih fašistov izpred 90 let, in tako otopijo ost očitkov svojih oponentov. Ta retorična operacija se zdi precej spretna, precej učinkovita, a ob tem le ne gre pozabiti, da si njega dni celo Mussolinijeva in Hitlerjeva ideologija oziroma politična praksa nista bili podobni kot jajce jajcu. Zato si najbrž velja zastaviti tole vprašanje: ali mora neka politika izkazovati točno določen, zaokrožen, končen seznam simptomov, da jo smemo po pravici označiti kot fašistično, ali pa fašizem vendarle obstaja v, pogojno rečeno, različnih barvah, različnih okusih? In če drži to drugo: katere širše poteze so skupne vsem fašizmom – tako tistim iz klavrne zgodovine 20. stoletja kakor, potencialno, tistim, ki na svetovnem političnem odru delujejo danes? Natanko to je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Do odgovorov pa smo skušali priti ob listanju po knjigi Kako deluje fašizem, dobrih sedem let stari, globalno odmevni razpravi uglednega ameriškega političnega filozofa Jasona Stanleyja, ki je pred nedavnim pod založniškim okriljem Mladinske knjige izšla tudi v slovenskem prevodu. Kako natanko ameriški filozof misli fašizem in kako s pomočjo njegove analize misliti našo zdajšnjost, smo preverjali v pogovoru z novinarjem in komentatorjem časopisne hiše Delo, dr. Janezom Markešem, ki je slovenski izdaji Stanleyjeve knjige pripisal spremno besedo. Foto: zvezni uniformiranci na križišču 34. ulice in avenije Portland v Minneapolisu 7. januarja 2026, ko je med demonstracijami zoper brutalne prakse Zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE) v Minnesoti agent J. Ross ubil ameriško državljanko in opazovalko dogajanja Renée Good (Chad Davis / Wikipedia)

Tokrat se odpravljamo v svet gledališča, v tišino ustvarjanja in glasnost smeha. Naša gostja je dramaturginja in dramatičarka Iva Štefanija Slosar, doma iz Jelšan. Iz dramaturgije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, trenutno pa zaključuje magistrski študij na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Deluje tako na področju praktične dramaturgije kot dramskega pisanja. Njena dela so že v preteklih letih požela pozornost, letos pa je za tekst Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu prejela dve pomembni priznanji, pred dvema tednoma nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika.

Travniki, ki sta jih skozi zgodovino družno oblikovala človek in narava, so prava zakladnica raznovrstnih rastlin.Ni presenetljivo, da se med travami, cvetlicami, zelmi vzpostavljajo zelo dinamični in kompleksni odnosi, v katere človek s kmetovanjem stalno posega in jih celo narekuje. Dobro poznavanje, kako se prepletajo naravne razmere in človekova dejavnost, pa poleg vpogleda v delovanje pestrih travniških združbe, naravovarstvenikom omogoča, da te posebne tipe travnikov tudi ohranjajo. V tokratnih Podobah znanja gostimo izredno profesorico doktorico Sonjo Škornik, ki raziskuje rastlinske združbe suhih in polsuhih traviščih. Deluje na Oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Foto: Sonja Škornik, Boč 2024

V tej epizodi razmišljamo, kako generativna umetna inteligenca spreminja naš pojem znanja. Deluje kot nekakšna matematična različica Platonovega sveta idej, saj iz ogromnih količin podatkov izlušči »geometrijo pomenov« in ponuja zelo prepričljive odgovore. A ti odgovori niso resnice, temveč vzorci. Umetna inteligenca ne nosi odgovornosti kot človeški strokovnjaki, temveč deluje kot statistični konsenz preteklosti. Zato lahko hitro postane zapeljiva enciklopedija, ki nas uspava v intelektualno pasivnost. Kako se temu izogniti? Govorimo o tem, zakaj moramo ostati aktivni soustvarjalci znanja in kako ločiti med priročnimi odgovori stroja ter resničnim razumevanjem sveta. Izvorni članek: Platon v stroju - umetna inteligenca in kriza pojma znanja Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanja predsednica Slovenskega sociološkega društva in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v predsedstvu Evropske sociološke asociacije, v preteklosti je bila članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Namen vseh vsebin, ki jih ponujamo, je, da poslušalci najdejo informacije, ki jim lahko pomagajo, da bi živeli bolj kvalitetno. Ali pa dobro informacijo, ki lahko pomaga komu od družinskih članov, sosedu, sodelavki.V ospredju je tako celosten pogled na človeka, tematike pa se dotikajo tudi komplementarne medicine, zdravilstva, osebnostne rasti in duhovnega razvoja, ezoterike, psihologije, ekologije, nutricionizma in drugih področij.

Igor Štemberger je ustanovitelj, lastnik in predsednik uprave Ilirike d.d., ene najstarejših in najbolj prepoznavnih finančnih hiš v Sloveniji. Kot dolgoletni strokovnjak za kapitalske trge in investicijsko upravljanje vodi Iliriko skozi obdobje rasti, digitalizacije in širitve v širšo regijo. Igor je znan po svojem strateškem razmišljanju, jasni komunikaciji in sposobnosti povezovanja tržnih trendov s potrebami vlagateljev. V Sloveniji velja za izjemno kredibilen glas, ko gre za razumevanje financ, portfeljev in dolgoročnega investiranja. Je oseba, ki razume psihologijo vlagateljev in zna razložiti trende tako, da so razumljivi tudi širši javnosti. O družbi Ilirika:Ilirika je ena vodilnih in najdlje delujočih finančnih institucij v Sloveniji, ustanovljena leta 1993. Podjetje je specializirano za borzno posredništvo, upravljanje premoženja, investicijske sklade, finančno svetovanje ter podporo institucionalnim in malim vlagateljem. Deluje v Sloveniji, Srbiji, Severni Makedoniji in širši regiji, kjer gradi svoj ugled na strokovnosti, zanesljivosti in dolgoročni investicijski filozofiji. Ilirika je ena redkih domačih institucij, ki združuje tradicijo, regionalno prisotnost in modernizacijo portfeljskih storitev. Najljubsi citat: Mark Avrelij: Če ni prav, tega ne stori, če ni res, tega ne reciNajljubša knjiga: Starec in morje, Ernest HemingwayNajljubša serija: Izgubljeni v vesolju ter Lucky Luciano je bilo ime seriji,ki sem jo zelo rad gledal ob petkih zvečer leta 1999. Bil je to čas 1930 mafijskih družin v ZDA čas prihibicije.Hobiji: šport - kolesarstvo, smučanje, plavanjeNajljubša hrana: ribe Najljubši podjetnik: v Sloveniji jih je kar nekaj, žal ne moreš našteti prav vseh; brata Jakopin, izjemen dosežek v gradnji jadrnic; g. Akrapovič, g. Ivo Boscarol, oba ustanovitelja Bitstampa, lastnik-stanovitelj NGEN baterijski polnilniki, …G. Pleško, director in ustanovitelj Cosylab.Med tujimi: ne poznam vseh - a ustanovitelj in dolgoletni vodja Microsofta in prav tako podjetja Apple so po mojem mnenju zagotovo med najbolj uspešnimi Najljubša aplikacija: email aplikacija, Delo, Zaključni nauki za poslušalce: ·      V življenju je zelo pomembno vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Treba se je držati dobrega občutka, da lahko dobro spiš. Nujno je delati v skladu z zakonom, da ne zaideš s prave poti, kajti potem zelo pogosto ni več vrnitve, saj to pomeni nemir v telesu,nemir v družini, slabo samozavest…·      Potrebno je čuvati zdravje, saj je to ključno, ker življenje ni tekma na kratke proge, skrbeti za dobro hrano, dovolj spanja..·      Morajo si prisluhniti in ugotoviti, kaj bi zares radi delali in ugotoviti, ali imajo v svojem telesu tudi vsaj osnovne predpostavke za to. Kajti če jih nekaj zares zanima in to delajo z veseljem, delo postane hobij. S tem in tako imajo seveda tudi voljo. Tam, kjer je volja, je tudi moč in to pomeni, da ni težko v taki simbiozi najti tudi disciplino, ker rad delaš tudi poskrbiš za pravi ritem in na dolgi rok ne utruja telesa in misli ter prinaša tudi rezultat.

Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina.

Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom.

Namen vseh vsebin, ki jih ponujamo, je, da gledalci najdejo informacije, ki jim lahko pomagajo, da bi živeli bolj kvalitetno. Ali pa dobro informacijo, ki lahko pomaga komu od družinskih članov, sosedu, sodelavki.V ospredju je tako celosten pogled na človeka, tematike pa se dotikajo tudi komplementarne medicine, zdravilstva, osebnostne rasti in duhovnega razvoja, ezoterike, psihologije, ekologije, nutricionizma in drugih področij.

Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni. Če pa užitni laser vgradimo v med ali pa denimo olje, tako preverimo njuno kakovost. To so zgolj nekateri izmed poskusov, ki premikajo meje možnega na področju biofotonike in kvantnih tehnologij. In če se nam zdi svet fotonov in drugih osnovnih delcev pogosto abstrakten in zapleten, nam ravno poskusi tokratnega gosta Podob znanja - dr. Matjaža Humarja - ta svet, ki deluje po povsem drugačnih pravilih, približajo na nekaj oprijemljivega in nadvse vznemirljivega. Za dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe je izr. prof. Matjaž Humar prejel Zoisovo nagrado. Poleg tega je tudi vodja Laboratorija za biološko in mehko fotoniko ter kvantno optiko na odseku za fiziko trdne snovi Instituta Jožef Stefan ter izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Dr. Uroš Seljak je eden od najbolj znanih slovenskih znanstvenikov. Deluje kot profesor na prestižni Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer kot kozmolog preučuje izvor in strukturo vesolja, še zlasti na podlagi preučevanja kozmičnega prasevanja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja. Ukvarja se tudi z načini selekcije številnih podatkov o vesolju, ki jih pošiljajo teleskopi in vesoljske sonde. S svojim delom tudi pomembno krepi slovensko prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Letos je za svoje delo prejel priznanje ambasador znanosti. Foto: Matjaž Tavčar

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Ležite v ordinaciji, zdravnik se s sondo sprehaja po vašem trebuhu, na ekranu pa se kar naenkrat prikažejo vaši trebušni organi. Kako je to mogoče, je to res, da je po sredi zvok? In to ultrazvok! V najnovejših Radiovednih se skupaj z Nikom Škrlecem sprašujemo, kako deluje ultrazvok in kako ga lahko slišimo. V iskanju odgovora se je znašel v enem od najtišjih prostorov v Sloveniji, nastavljal ušesa netopirjem in preverjal, ali ima nemara v ušesih repo.Gost: Dr. Samo Beguš, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Še nekateri vsebinsi poudarki oddaje: - V Murski Soboti so ob prenovljeni Noršinski ulici uredili tudi kolesarsko stezo. - V Mariboru so avtobusni vozni park povečali še za štiri električna vozila. - Na kruto usodo otrok s Petrička opominja nova spominska tabla v Celju. - Partnerski knjižnici iz Novega mesta in Karlovca spodbujata branje in kulturno povezovaje mladih z obeh strani Kolpe.

Minulo sredo je ekipa Prvega obiskala Uršljo Goro, kjer je že 60 let tudi eden največjih in najbolj oddaljenih oddajnikov, ki omogoča prenose radijskih in televizijskih programov. Metka Pirc si je ogledala oddajnik, ki nam ga je približala pod vodstvom dveh od treh tam zaposlenih oddajničarjev.

Kralj Sachsenringa je ponovo zaseo na svoj tron posle dva nezaboravna nastupa, jednog po kiši u sprintu i drugog po suvom u glavnoj trci. Sledi odlazak u Brno pred odlazak na dugu letnju pauzu. Prvi od dva poteza za početak kraja je uspešno povučen, Deluje da ga niko neće ugroziti ni u Češkoj.OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationKUPITE ULAZNICE ZA IMAX F1 FILM CINEPLEXX PREMIJERU: https://bit.ly/f1-film-lap76-cineplexxIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik. Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo.

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik. Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo.

V novogoriškem X-CENTRU, v sklopu projektov GO! 2025, Evropske prestolnice kulture je predstavil umetniško -znanstven projekt ISOLABS, ki preučuje vse, kar se dogaja v dolini Soče od njenega izvira do izliva. Projekt je zasnovan kot krajina forenzičnega raziskovanja in dialoga, raziskuje človekove sledi, kako se je vse skupaj prepletalo z okoljem, z lokalnimi in globalnimi skupnostmi. Projekt združuje natančnost znanstvenega raziskovanja z razsežnostmi konceptualne umetnosti. Vsi projekti Marka Peljhana se gibljejo po široki pokrajini, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike.

To je le prvi pogovor iz serije s Framcom Šturmom, zato ne zamudite naslednjih epizod. Resnično smo hvaležni, da smo lahko s takim strokovnjakom in poznavalcem, raziskovalcem biopolj preživeli trenutke v oddaji in da jih lahko delimo z vami. Skupaj spoznajmo delček starodavnih tehnologij in njihov pomen za obstoj.Ko raziskujemo duhovne razsežnosti narave vedno najdemo kačje črte, to so pasovi energije, ki potekajo skozi pokrajino. Ti pokažejo navzočnost duhovnih naravnih sistemov, saj jih povezujejo med seboj. Te sisteme oblikuje narava po svojih algoritmih, ki so jih poznali tudi naši posoški staroverci.Naravni sistemi so: dvojnik, tročan (vodni, ognjeni in zemeljski), binkelj, dvojni tročan, truj (vodni, ognjeni in zemeljski) in megalitski krog. Elementi naravnih sistemov pa so kačje črte (skrajšano kače) in potenciali moči. Na kačji črti so lahko ojačevalci, ki so jim predniki rekli »kačji vahtarji«, in kretnice. Kače lahko potekajo horizontalno, po površini zemljišča ali pa vertikalno, iz neba. Tiste, ki prihajajo od zgoraj navzdol, so posoški staroverci imenovali pajkove niti. Potenciale moči pa lahko okrepimo z matjarji in kamnitimi kačjimi glavami. V naravi se le redko pojavi izoliran naravni sistem, praviloma so sistemi povezani v funkcionalno celoto. Lahko so majhni, binkelj na primer uravnotežuje le eno hišo ali le nekaj njih, lahko pa so tudi veliko večji, kot na primer tročan, ki je lahko obsežen kakor mesto, njegovo polje lahko prekriva vso dolino. Če se posamezni duhovni naravni sistem poveže z drugimi sistemi se njegova duhovna moč pomnoži, hkrati pa povezani sistemi kot celota generirajo večjo duhovno moč. Ta sčasoma preide v ljudi in živali, ki se z njo uskladijo, zato tudi sami pridobijo večjo duhovno moč oziroma večjo splošno odpornost telesa. To je temeljni namen vseh naravnih sistemov.

V ponedeljek, 2. junija se začenja že 10. teden Kemijskega inštituta, druge največje slovenske javne raziskovalne ustanove, ki se bliža 80-letnici ustanovitve. Po predstavitvi panojske razstave s prikazi raziskav in raziskovalnih prebojev inštituta na nabrežju Ljubljanice v Trnovem v drugi polovici maja smo se o strukturni biologiji pogovarjali z raziskovalcem dr. Maticem Kisovcem. Deluje v inštitutskem Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, enem od osmih raziskovalnih odsekov. Njegove temeljne raziskovalne metode že vrsto let vsebuje strukturna biologija, disciplina, ki se je v zadnjih desetletjih z razvojem tehnologij vedno boljšega vpogleda v živo snov povzpela v eno malodane paradnih področij sodobne znanosti. Tako na področjih biotehnologij v industriji kot tudi na širokem področju zdravja. Nenazadnje je bilo cepivo proti virusu SARS-CoV-2 razvito prav s pomočjo metodologij strukturne biologije. Matic Kisovec je med drugim tudi skrbnik inštitutskega krioelektronskega mikroskopa. FOTO: Matic Kisovec na stopnicah radijske avle VIR: Goran Tenze, Program Ars

Tokrat že naslov pove vse in lepo vabi k poslušanju šmarnic. Bog deluje, Božja beseda nagovarja, če ji le dovolimo, da vstopi v nas.

Tokrat že naslov pove vse in lepo vabi k poslušanju šmarnic. Bog deluje, Božja beseda nagovarja, če ji le dovolimo, da vstopi v nas.

Podajamo se v Bruselj in prek radijskih valov gostimo učiteljico slovenskega jezika in kulture Petro Jan Likar, ki v belgijski prestolnici vodi tudi bralni klub in je zelo dobro povezana tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Nekaj več izveste tudi o tem, kako negujejo slovenski jezik rojaki v Vojvodini, na kratko se ustavljamo na 11. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, seznanjamo pa vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike.

Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Ponovili smo pogovor z njim izpred dveh let, ko smo govorili o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, pravi, pa o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar?

Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, je v pogovoru z nami iskal poti boljšega sobivanja in razumevanja sebe. Deluje v sklopu Inštituta CAR v Kopru. Ponovili smo pogovor z njim izpred dveh let, ko smo govorili o zmotah sekiranja, ki je kar nekakšen nacionalni šport, pravi, pa o odgovornem življenju, kako lahko odvržemo, kar nas na poti osebne rasti ovira in zakaj popolnost ni Božji dar?

Medenično dno je skupina 19 mišic, vezi, žil in živcev, ki so na dnu medenice. Deluje kot celota in sodeluje pri vseh gibih telesa. Predstavlja podporo organom, ki ležijo v mali medenici in v trebušni votlini, preprečuje prolaps organov medenice, pomaga razbremenjevati hrbtenico, omogoča boljše spolno doživljanje in odziv. Ko medenično dno deluje optimalno, ga ne opazimo; ko ne, pa pride do denimo uhajanja urina in blata, nastanka hemoroidov, bolečin pri spolnih odnosih. Ali je tovrstne težave mogoče sanirati, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo diplomirana fizioterapevtka Anna Bogacz-Udovč.

Izobraževanje za starejše, raziskovanje staranja in starosti, medgeneracijsko povezovanje – s temi vsebinami se ukvarja tudi Modra fakulteta, skupnost starejših Univerze v Ljubljani. Deluje v sklopu Mreže klubov alumnov Univerze v Ljubljani, programi pa so namenjeni starejšim od 55 let. Ljudje prehod v pokoj doživljajo različno, naši tokratni sogovornici pa se kot diplomirani delovni terapevtki s tem obdobjem ukvarjata z vidika tega znanja. Doc. dr. Uršo Bratun in višjo predavateljico magistrico Cecilijo Lebar je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. Gostja: asist. dr. Nada Petelin, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Prisluhnite še:  Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?  So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?  Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici?  Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu.

V oddaji gostimo doktorskega raziskovalca in eksperta za baterijske sisteme ter športnika Luko Smajila, ki že štiri leta biva na Švedskem, pogovarjali smo se tudi s slovenskim rojakom Damjanom Pristovnikom, ki je pred tremi desetletji novi dom in delo našel na Predarlskem, v mestu Bregenz, beležimo pa tudi pomladni utrip v slovenski dopolnilni šoli v Banjaluki.

V tokratni družbi je z nami kandidatka za Slovenko leta - Sanja Lončar. Izjemna ženska, ki se je tokrat znašla v povsem novi vlogi in priznala, da ji je pogovor o sami sebi malček nelagoden. Iskrenost v naših življenjih je izredno pomembna in Sanja izredno smo ti hvaležni, da si bila tukaj, z nami.V koherenca pogovoru je Jasmini Kandorfer povedala vse o svojem otroštvu in kako je iz svetovne popotnice postala strokovnjakinja na področju samooskrbe. Veseli nas, da boste skozi oddajo Sanjo Lončar spoznali bolje. Vabimo vas, pa da zanjo glasujete tudi na spodnji povezavi. Ker graditi skupnost in dajati ljudem, je dano določenim ljudem. In to moramo praznovati.Glasujte tukaj: https://slovenkaleta.si/

Vladimir Karafizov je IT inženir, star je 48 let. Deluje v zelo razvitem sektorju, Bolgarija je namreč regijsko središče za številna velika tehnološka podjetja, kar prinaša tudi pozitivne učinke zaradi vlaganj in višjih plač. Po drugi strani pa se mnogi počutijo izkoriščene.

Umrl je Ismail Kadare, albanski pisatelj in pesnik, ki je v svojem delu pogosto obravnaval zgodovino in kulturo svoje države, s svojim pisanjem pa se je približal bralcem po vsem svetu. V slovenščino imamo prevedene tri njegove romane – General mrtve armade, Zlomljeni april in Palača sanj. Kadare, rojen leta 1936, je študiral v Tirani, pozneje je šel študirat v Moskvo – na Inštitut Maksima Gorkega. Ko se je leta 1960 vrnil v Albanijo, je postal novinar pod diktatorskim režimom Enverja Hodže. Leta 1990 je pobegnil na zahod. Leta 2010 je Ismail Kadare prišel v Slovenijo; tu je sodeloval na mednarodnem srečanju pisateljev Pen. Takrat se je s pisateljem na ljubljanskem gradu pogovarjal dr. Edvard Kovač. Odlomke iz njunega pogovora je prevedel Matej Juh. Brala sta Ana Bohte in Matjaž Romih. Foto: EPA

Zdravo. Poslovite se od zmajevega zadaha, luknjastega spomina, moralnega in navadnega mačka, metod, ki ste upali, da bodo delovale, in ste bili vsakič razočarani, ker niso. Ne trepetajte že en dan prej, kaj bo dan potem, kajti tokrat najdemo revolucionarno zdravilo za mačka, ki zares deluje. Res, obljubimo. Ker se ta teden že kar vleče in ker je četrtek še daleč, kaj šele #pintfriday. Vmes se posvetimo socialnim stanovanjem v elitnih soseskah, ugotovimo, da je Šiška novi Manhattan in da smo pravi kavč ekonomisti. Spomnimo se tudi na čajne bogate, alkohol, slabe novice in se po nekem čudnem naključju tudi (res zelo malo) pogovarjamo o 6. knjigi in nje 1. poglavju. Aja, gospod z brado in rdečo kapo je bil tudi med nami, ker je prišel preverit, če se držimo prvega pivskega pravila (najboljše pivo je zastonj, drugo najboljše pivo je mrzlo pivo).

Fluent Fiction - Serbian: Knightly Mishap: Love Unlocked at Kalemegdan Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.org/knightly-mishap-love-unlocked-at-kalemegdan Story Transcript:Sr: Jednog sunčanog prolećnog dana, Kalemegdan je živeo punim plućima.En: On a sunny spring day, Kalemegdan was teeming with life.Sr: U tom drevnom beogradskom tvrđavu smeštenoj na ušću Save u Dunav, vreme je kao da je stalo unazad, vraćajući posetioce u dane srednjeg veka.En: In that ancient Belgrade fortress, situated at the confluence of the Sava and Danube rivers, time seemed to stand still, taking visitors back to the days of the Middle Ages.Sr: Jovan, mladić snažnog duha i čelične volje, odlučio je da impresionira Milicu, devojku koju je tajno obožavao.En: Jovan, a young man of strong spirit and iron will, had decided to impress Milica, the girl he secretly adored.Sr: Dok su se šetali pored čuvenih zidina Kalemegdana, zapazio je društvo ljudi obučenih u srednjovekovne odore.En: As they walked along the famous walls of Kalemegdan, he noticed a group of people dressed in medieval attire.Sr: Bio je to dan za istorijsko reenactment druženje, gde su učesnici obnavljali stare običaje i događaje.En: It was a day for a historical reenactment gathering, where participants were reenacting old customs and events.Sr: Đorđe, Jovanov prijatelj, bio je jedan od učesnika, obučen kao vitez.En: Đorđe, Jovan's friend, was one of the participants dressed as a knight.Sr: "Vidi Milice, šta misliš da probam ovo oklop?" upitao je Jovan, ukazujući na sjajni komplet srednjovekovnog oklopa koji je stajao pored jednog od štandova.En: "Look, Milica, what do you think if I try on this armor?" Jovan asked, pointing to a shiny set of medieval armor displayed at one of the stalls.Sr: "Nije to za šalu, Jovane. Deluje tesno."En: Milica smiled but seemed skeptical. "This is not a joke, Jovan. It looks tight."Sr: "Idi, brate. Obuci ga. Bićeš pravi vitez."En: Đorđe laughed and patted Jovan on the shoulder. "Go for it, brother. Put it on. You'll be a real knight."Sr: Uzbuđen da pokaže hrabrost, Jovan je prišao oklopu.En: Excited to show his bravery, Jovan approached the armor.Sr: Srce mu je lupalo misleći kako će Milica biti oduševljena njegovim viteškim izgledom.En: His heart was racing, thinking about how impressed Milica would be by his knightly appearance.Sr: Sa Đorđevom pomoći, počeo je da navlači teške metalne delove.En: With Đorđe's help, he began to put on the heavy metal pieces.Sr: Kada je oklop bio na njemu, Jovan se osećao baš kao pravi vitez.En: Once the armor was on him, Jovan felt just like a real knight.Sr: Okretao se pred Milicom, smešeći se između tanušnih procepa kacige.En: He turned in front of Milica, smiling through the narrow gaps in the helmet.Sr: Ali, kada je pokušao da napravi korak, shvatio je problem.En: But when he tried to take a step, he realized the problem.Sr: Čelične ploče oko njegovih nogu bile su zaglavljene.En: The steel plates around his legs were stuck.Sr: Bez obzira koliko se trudio, noge su mu ostale nepomične.En: No matter how hard he tried, his legs remained immobile.Sr: Panika ga je obuzela, a zvuk srca u njegovim ušima davio je smeh dece i prolaznika koji su se okupili da gledaju ovu neobičnu scenu.En: Panic seized him, and the sound of his heartbeat in his ears was drowned out by the laughter of children and passersby who had gathered to watch this unusual scene.Sr: "Jovane, da ti pomognem?"En: Milica watched with concern. "Jovan, shall I help you?"Sr: Đorđe se pridružio, pritrčavši sa oruđem pokušavajući da odviji delove oklopa.En: Đorđe joined in, rushing over with tools to try to loosen the armor pieces.Sr: Ali ništa nije išlo.En: But nothing worked.Sr: Jovan je zatvorio oči, osećajući kako mu se lice crveni od stida.En: Jovan closed his eyes, feeling his face flush with embarrassment.Sr: Ovo nije bilo impresioniranje koje je planirao.En: This was not the impression he had planned to make.Sr: Baš kada se činilo da su sve nade izgubljene, jedan od organizatora događaja, iskusni kovač, prišao je sa svojim alatima.En: Just when it seemed all hope was lost, one of the event organizers, a skilled blacksmith, approached with his tools.Sr: Znalački potezi čekića i klešta, i nakon nekoliko znojem okupanih minuta, Jovan je konačno bio slobodan.En: With skillful strokes of his hammer and tongs, and after several sweaty minutes, Jovan was finally free.Sr: Uzdah olakšanja prošao je kroz gomilu.En: A sigh of relief spread through the crowd.Sr: Milica je pritrčala Jovanu sa osmehom na licu.En: Milica ran up to Jovan with a smile on her face.Sr: "Ti si moj hrabri vitez, makar i zaglavljen." Rekla je to kroz smeh.En: "You're my brave knight, even if you got stuck," she said with laughter.Sr: Jovan se, iako postiđen, nasmijao.En: Although feeling embarrassed, Jovan smiled.Sr: Pronašao je nešto više od slobode iz oklopa - pronašao je Milicinu pažnju i nežnost.En: He had found more than just freedom from the armor - he had found Milica's attention and tenderness.Sr: Od tog dana, Jovan i Milica su zajedno istraživali istoriju i tajne Kalemegdanske tvrđave.En: From that day on, Jovan and Milica explored the history and secrets of Kalemegdan fortress together.Sr: A Đorđe im je uvek bio podrška u novim avanturama, podsećajući Jovana da neko vreme ipak treba da prođe pre nego što ponovo obuče oklop.En: And Đorđe was always there to support them in their new adventures, reminding Jovan that some time should pass before he tried on the armor again.Sr: Svetlo Sunca je bilo sve toplije kako je dan odmicao, a u srcima troje prijatelja zauvek je ostala uspomena na dan kada je hrabrost bila zarobljena, ali duh slobode nikada.En: As the day went on, the sunlight grew warmer, and in the hearts of the three friends, the memory remained of the day when courage was trapped, but the spirit of freedom never. Vocabulary Words:impress: impresioniratiteeming: prepunconfluence: ušćereenactment: obnavljanjeattire: odećastalls: štandoviskeptical: skeptičanimmobile: nepomičanseized: obuzetaembarrassment: sramotaorganizers: organizatoriskillful: veštsweaty: znojavrelief: olakšanjetenderness: nežnostexplore: istražitireminding: podsećanjecourage: hrabrosttrapped: zarobljenspirit: duh

Razmere v Gazi so vse bolj grozljive. Zaradi izraelskih napadov sta prenehali delovati največji bolnišnici, kjer je ujetih več tisoč ljudi. Umira vse več pacientov, tudi novorojenčki. Izrael še naprej oblega največjo bolnišnico, kot trdi, se v podzemnih rovih pod njo skrivajo Hamasovi borci. Drugi poudarki oddaje: - Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, bodo v prihodnjih dneh dobili odločbo o tem. - Ta teden prinaša novosti na področju delavskih pravic - veljati bo začela novela o delovnih razmerjih. A kot pravi profesor Luka Tičar, bi bila največja reforma dejansko spoštovanje delovne zakonodaje. - Umetna inteligenca tudi v turizem prinaša nove izzive. O tem bodo govorili na dnevih slovenskega turizma, ki se začenjajo v Novi Gorici.

Klicni center za pomoč po poplavah deluje slaba dva tedna, na številko 114 pa se lahko obrnejo posamezniki z različnimi vprašanji glede pomoči, obnove, popisa škode, kot tudi zgolj za pogovor v težkih trenutkih. Bistvo delovanja te službe je usklajenost pri odgovorih in pomoč, poudarja vodja klicnega centra Andrej Šter. Gostimo ga v ponedeljkovem Svetovalnem servisu, tudi za vaša vprašanja, ki jih lahko zapišete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličete med oddajo.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Teme ep. 17: Konkurenca A.I. modelov OpenAI Code Interpreter Anthropic Claude 2 Google Bard Threads aplikacija Elon Musk in ustanovitev xAI Regulacija AI ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA total pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA: https://bit.ly/podpora-YT =============================

Odlomki iz okrogle mize z naslovom Kako deluje znanost?, ki je potekala 9. 6. 2023 v okviru Tedna Kemijskega inštituta. Več informacij: https://www.ki.si/novica/okrogla-miza-kako-deluje-znanost/ Posnetek celotnega pogovora: https://www.youtube.com/watch?v=AEt9FNe8RIg ali https://fb.watch/l5730V7Mrl/

Ko je prostor enkrat temeljito pospravljen, je tudi čiščenje lažje. Vsaka stvar naj ima svoje mesto in organizacija doma ni tako samoumevna, kot se zdi na prvi pogled. O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu s Tino Markun, certificirano svetovalko za urejanje domov po metodi znane japonske mojstrice pospravljanja in urejanja doma Marie Kondo. Čeprav ima sistem korenine na drugem koncu sveta, ga lahko brez težav preslikamo tudi v naše okolje. Deluje po načelu, da v domu obdržimo samo tisto, kar imamo radi in kar resnično potrebujemo.

Branko Pahor je predsednik slovenskega kluba Adelaide, in nam je povedal več kakšne prireditve prirejajo in kaj načrtujejo v tem letu.

Skrajšan in prirejen posnetek predavanja za učitelje fizike, v katerem predstavim napredek na področju umetne inteligence, ki je javnost zadnje mesece še posebej navdušila v obliki zmogljivih jezikovnih modelov, kakršen je ChatGPT. Spoznamo tehnologijo, ki poganja tovrstne sisteme umetne inteligence, in težave, ki so jih morali znanstveniki razrešiti pri njihovem razvoju. Predstavimo tudi nekatere možnosti uporabe teh tehnologij v šoli. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --