Podcasts about lahko

Coprnice novi sošolki zakuhajo napoj … Pripoveduje: Maja Končar. Glasbenik: Milko Jurečič, violina. Napisal: Tomo Kočar. Režiserka: Špela Kravogel. Lahkonočnice na obisku v oddaji Lahko noč, otroci!. Premiera izvedba v živo iz studia 13 Radia Slovenija, september 2020.

Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 61 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Zaspano zebro avtorice Mateje Perpar je interpretiral dramski igralec Klemen Janežič. Pripoveduje: Klemen Janežič. Avtorica besedila: Mateja Perpar. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Gašper Vodlan. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 28.9.2026

Najbrž ste že kdaj v kakšnem filmu ali pa mediju zasledili zanimivo opažanje, da so bile pred potresom živali nemirne, nekateri opisujejo, kako podgane in miši tečejo ven iz poslopij in podzemnih kanalov. Toda je res kaj na tem njihovem – v narekovajih – šestem čutu. Ali res lahko napovedo, da prihaja potres? Gost: dr. Gregor Rajh, vodja Sektorja za seizmologijo na Agenciji RS za okolje. Vprašanje sta nam poslala Rok in Klement, sodelovali sta tudi Katja in Lorna. 

Za koalicijo zakon o Skoku ključen za pregon korupcije, opozicija opozarja na podreditev politiki.Sindikati zbrali 40 tisoč podpisov za referendum o intrventnem zakonu za razvoj Slovenije.Gospodarstveniki in vlada potrdili zavezanost pripravljenim ukrepom v sklopu omenjenega zakona.Trump v Washingtonu sprejel kitajskega kolega Šija. Lahko pogovori med voditeljema velesil na štiri oči prinesejo kaj oprijemljivega?Janša se je ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov udeležil večerje pri Trumpu in ga povabil v Slovenijo.Vreme: Proti večeru lahko pričakujemo plohe in nevihte, jutri bo sončno z jutranjo meglo.ŠPORT: Slovenski odbojkarji v polfinalu ervopskega prvenstva jutri s Poljaki.

V epizodi govorimo tudi o kriptovalutah, zlatu, nepremičninah in obveznicah ter predvsem o tem, kaj narediti s portfeljem, ko se približujemo finančnemu cilju. Kdaj prodati naložbe, koliko portfelja ohraniti, kako zmanjševati tveganje pred upokojitvijo in zakaj je dolgoročno investiranje pogosto lažji del poti. Dotaknemo se tudi umetne inteligence pri investiranju in vprašanja, ali lahko AI nekoč sam upravlja naš portfelj. Pred mikrofonom: Nikola Maljković, Optimtrader ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Med množico frančiškovih bratov, ki so prišteti med svete, je pater Pij edini, ki je bil, tako kot Frančišek, zaznamovan s krvavečimi Kristusovimi ranami. Lahko bi sklepali ...

Smo v takem delu leta, da so zelo aktualne tudi slive. Nekako jih ne moremo spregledati. Sestra Nikolina je povedala, kaj lahko naredimo iz njih. Marmelado in to kar brez sladkorja bomo lahko naredili iz dobro zrelih. Prepoznamo jih tako, da so pri peclju majhno nagubane. Slive lahko tudi sušimo ali skuhamo kompot. Uporabimo jih za različne zavitke (štrudlje), pite iz krhkega testa, za t.i. zdravilno pogačo (kot marmornik brez čokolade in kakava), pa za različna peciva od navadnega biskvita naprej. Lahko jih razpolovimo, narežemo na četrtine ali pa uporabimo cele. S koščico ali brez. Tako je tudi za cmoke. Nekateri prisegajo na slive brez koščic, drugi pravijo, da so boljšega okusa s koščicami in da raje malo pazijo, ko jedo. Seveda jih lahko tudi zamrzujemo ... Za marmelado v pečici slive izkoščičimo, damo na pekač z višjimi stranicami in postavimo v pečico na 170 °C. To se peče 1-2 uri, nič ni treba mešati, vratca pa naj bodo malo priprta. Nato jih pretresemo v posodo, zmiksamo s paličnim mešalnikom ali pa pustimo kot džem ter naložimo v ogrete kozarce.

Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Kaj bi lahko pomenil naslov Kar in kar maj? Razumeli bi, če bi avtor napisal Kar in kar naj, toda dodani maj je nekaj posebnega in dovolj zgovornega. To je pomladni mesec, ko vse cveti in že skoraj pozabljamo, kako nas je pozimi zeblo in nam je bilo kar sitno. Dozdevalo se nam je, da trave ne bodo nikoli več ozelenele in se bodo sivi in pusti dnevi vlekli kot jara kača. Marko Kravos je tudi v zrelem obdobju svojega pesniškega snovanja pesnik pomladi, nove rasti in prebujenja. Že res, da je v zbirki nekaj pesmi, ki pozvanjajo kot nekakšne predsmrtnice, toda poglavitno je, da prevladujejo hvalnice življenja. Pesnik je pomladno radoživ, igriv, duhovit in celo navihan. Njegov korenjak se imenuje brizgavec in ima narisane klobuk in brčice. Zapisal se je ljubezni, zna se smejati na svoj račun. Ni mu nerodno, da bi se razgalil, saj je še vedno ves mlad in vihrav. Odgovor na pisanost življenja, minevanje in slutnjo konca je njegova poezija sama. Tako kot Prešeren zapoje, naj poet ne jenja peti, se tudi Kravos predaja verzom, s katerimi zaustavlja odhod s tega sveta. Piše stihe in stihi pišejo njega. Zna storiti, da vse postane smiselno in barvito, odene se v posebno milino. Ponuja veselje, vmes dahne kaj osebnega, družbenokritičnega in filozofskega. V pesmih je zgoščen njegov čas. Veliko ve in verze ovije z življenjsko modrostjo, a ga kdaj pa kdaj osrečujeta tudi domnevna nevednost in novo iskanje. Radosti se in se čudi in je malce ironičen. Ves blag je, dobronameren in ohranjevalec upanja. Zlepa ga ne bo zapustilo, čeprav so se srednja leta že poslovila. Postal je zlat poblisk na listu poezije, ljubezen je tista moč, ki mu daje polet in zamaknjenost. »Nadnaravno vznemirjen in neizkušen, / sladostrastno sam, na kraju vsega / ljubim. In ni me sram.« Erotika je posredovana kot nežna čutnost in zadovoljstvo, da življenje ponuja toliko raznovrstnih užitkov. Če mu preostanejo samo še bežni in komaj opazni dotiki, je tudi to dragoceno. Izrekati je mogoče osrečujoče besede in se veseliti dvojine, možnosti znotraj nje in vsega, kar se bo primerilo ali pa se ne bo zgodilo. Nič zato, pesem bo zazvenela in njen zven bo pričevanje o živosti in optimizmu. Poet se ne brani niti naključja, saj mu lahko prinese vse mogoče in nori svet za kratek čas uredi v prijetno preživljanje in odzivanje na zunanje dogajanje. Rad ima dvojnosti in kar nekaj verzov nameni duši in telesu. Navaja vprašanja in daje neposredne ali večpomenske odgovore. Če ni hudiča, duše nihče ne preizkuša. Je duša potem še kaj vredna? Kot kava, kratka, grenka: kjer ni tesnobe, ni odrešenja. Duša včasih ponagaja, veselo čivkne, potem pa kar odleti. »Za vselej zavlada mir za oba, / ko se razideta. Nič več pekla.« Že res, toda občutila sta tudi raj. Skupaj jima je bilo toplo in razigrano, vedno znova se jima je dozdevalo, da večnost vendarle ni samo prazna beseda in lažno upanje. Srce je bílo glasno, zdaj enakomerno, zdaj z razmetanimi utripi: »Srce je ambivalentno čutilo, / Moško in žensko in še vse drugo. // Vse bolj je v svojih dejanjih / neprištevno, a marljivo.« Pesnik z verzi odganja zlo tega sveta. Spomni se na Auschwitz, pomisli na otroške krike v Gazi in resignirano zapiše, da zadušenega zla ne bo nikoli konec. Lahko se zazre v vesolje, toda tudi tam ne najde niti pomiritve niti odrešitve. Njegova zapuščina postaja poročilo o življenju in slepilu časa. »Če se le najde kdo, ki ti odkupi / večno ljubezen in bližnjo smrt.« S formalnega vidika se Marko Kravos večinoma drži pravopisnih pravil, le nekaj pesmi je napisanih brez ločil. Tu in tam omeni tudi kaj iz slovnice, na primer predlog, da je treba m izgovoriti kot nezveneči ustnični pripornik z implozijo. Pripomni pa tudi, da slovnica nima pravil za rok nežnosti, saj nikjer ni zapisan dovršni čas izliva. Tu in tam se verzi končajo z rimo. Pomembna spoznanja so zapisana v ležečem ali krepkem tisku, beseda ž i v pa celo razprto. Življenjske resnice, globoka vednost in šaljive domislice so urejene v kitice različnih dolžin. Nekatere pesmi so kratke, vendar izpovedno nadvse globoke in polnokrvne. Kravos se domisli celo tega, da na koncu pesmi pod črto doda nekakšno opombo ali morda pojasnilo, med drugim seznanitev o tem, da je v slovensko poezijo končno uvedel motiv zajca, dolgoušca, ki se, kot pravi, v detelji sladostrastno pôja. V poeziji Marka Kravosa je veliko besednih iger, parafraz in aluzij. Za hip se pojavi lepa Vida, kaj kmalu pred nami zaplava usodna riba Faronika, starozavezna Adam in Eva pa sta prav dobro vedela, kako in kaj, avtor bi dodal, kar in kar maj. V pesniški zbirki s tem naslovom sta umetniško prepričljivo povezani univerzalnost in individualnost. Jezikoslovka in slovenistka Vesna Mikolič je pesniško zbirko Kar in kar maj v spremni besedi, že kar študiji, ovrednotila kot zrelo podobo Kravosove bogate in prepoznavne poetike in destilat dolgoletnega pesniškega ustvarjanja, v katerem so se izoblikovali ključni gradniki njegovega izraza. Lahkotnost je združena z mislijo, humor z metafiziko, ironija z nežnostjo. Zbirko preveva dvojno gibanje. Zavedanje minevanja in ljubezen sta sili, ki dopolnjujeta druga drugo.

Ime tedna je Matjaž Merkužič, gasilski poveljnik iz Centra za zaščito in reševanje Domžale ter poveljnik Gasilske zveze Domžale, ki je načrtovani dopust na Braču zamenjal za štiri dni gašenja enega največjih požarov na otoku. Čeprav je bil tam zasebno, se je že prvi dan pridružil več kot 250 hrvaškim gasilcem na požarišču in večino počitnic preživel v gasilski opremi. Kot je dejal za hrvaški portal Index, kolegov in prijateljev, s katerimi ga že leta povezujeta gasilstvo in Brač, ni želel pustiti samih, in dodal: "Gasilec si, ne glede na to, ali si v drugi državi ali na dopustu." Na fotografiji: levo Nikola Martinić - Dragan, poveljnik DVD Supetar in VOP Brač, ter Matjaž Merkužič. Kandidati so bili tudi: Mina Švajger, igralka in ena od pobudnic akcije »Dramin vrtnarski krožek«, v kateri so člani in članice kolektiva ljubljanske Drame, pridružili pa so se jim tudi njihovi družinski člani in drugi ljubitelji gledališča, počistili okolico stare Drame, pospravili smeti in populili plevel. Z akcijo so opozorili na klavrno stanje stavbe in njeno propadanje ter javnost spomnili, da je Drama še vedno tu in da nanjo niso pozabili. Čeprav se je SNG Drama Ljubljana zaradi načrtovane prenove že leta 2024 preselila na nadomestno lokacijo, se gradbena dela še vedno niso začela. Vesna Vozlič Košir in Matej Vozlič, arhitekta, ki že več kot štiri desetletja pomembno zaznamujeta slovensko arhitekturo in javni prostor. Med njunimi najpomembnejšimi skupnimi projekti je več kot tri desetletja trajajoča prenova in ureditev nabrežij Ljubljanice. Za svoje delo sta prejela številna pomembna priznanja, med drugim Plečnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, zdaj pa tudi platinasti svinčnik za življenjsko delo, ki ga podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Po Saški Anhaltu bi lahko nove deželne volitve v Nemčiji prinesle še več vetra v jadra skrajno desne Alternative za Nemčijo. Danes bodo volitve potekale v Berlinu in v deželi Mecklenburg-Predpomorjansko. Drugi poudarki oddaje: Zadnji dan glasovanja na parlamentarnih volitvah v Rusiji; včeraj iz Moskve poročila o kibernetskih napadih na volilni sistem Bojazni pred novim načinom evropskega financiranja lokalnih projektov Današnja vožnja na čas uvod v svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu

Podobno kot preteklo soboto bomo tudi danes RaZOOvedni in vam zavrtimo še drugi del nedavnega Radiovednega druženja v ljubljanskem živalskem vrtu. Tamkajšnji veterinar Peter Omejc bo tokrat odgovarjal na vprašanja o prehrani hišnih ljubljenčkov in njihovem najbolj rosnem obdobju. Celotno Radiovedno druženje v ljubljanskem živalskem vrtu slišite tu. Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtuNovinarke: Ajda Kus, Vida Lestan in Maja RatejTonska mojstra: Maks Pust in Liam Samsa

Tokratna radijska kateheza je v znamenju angelov Angelske nedelje. Ta duhovna bitja so ob ljudeh tudi v bolnišnici, o čemer bo iz prve roke povedal bolniški župnik Anže Cunk. V minutah za liturgijo pa se bomo posvetili Slavi, ki jo pri maši pojemo skupaj z angeli in svetniki.

Pot domov si prijatelji krajšajo tako, da kot iz rokava stresajo ljudske pregovore in reke. In kaj mislite, kaj bo nocoj sanjal Jazbec in kaj Zajec? Pa Medved, Veverica in Miš? Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, premierno predvajanje jeseni 2023 v okviru projekta Lahkonočnice na obisku v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust 2023.

Dr. Saša Aden je doktorica biomedicine, raziskovalka toksinov in komunikatorka znanosti, ki kompleksne teme o kemikalijah, toksinih in vplivih našega okolja pretvarja v razumljive ter uporabne nasvete za vsakdanje življenje. S svojim delom ljudem pomaga sprejemati bolj premišljene odločitve – brez nepotrebnega strahu, vendar z več znanja in zavedanja.V najinem pogovoru ob matchi sva govorili o toksinih in toksičnih snoveh, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem življenju, o njihovem vplivu na naše telo ter o preprostih spremembah, s katerimi lahko zmanjšamo svoje toksično breme.Dotakneva se tem, kot so:Kaj sploh so toksini in toksične snovi ter zakaj je pri njihovem vplivu pomembna predvsem dolgotrajna izpostavljenost.Kaj pomeni toksično breme telesa in kako nanj vpliva kombinacija različnih snovi iz našega okolja.Zakaj so gibanje, spanje, prehrana in obvladovanje stresa osnova naravnih procesov razstrupljanja telesa.Kje v svojem domu smo najpogosteje izpostavljeni neželenim snovem – od novega pohištva in prahu do sintetičnih dišav in sveč.Kako izbrati primernejšo posodo ter zakaj moramo biti previdni pri poškodovanih premazih, plastiki in visokih temperaturah.Kako plesen vpliva na kakovost bivanja in zakaj je pomembno, da jo odstranimo pravilno ter odpravimo njen vzrok.Ali potrebujemo čistilec zraka, rekuperacijo ali zgolj redno prezračevanje in brisanje prahu.Kdaj je smiselno filtrirati vodo in kakšne so razlike med oglenimi filtri, ionizatorji ter reverzno osmozo.Kaj danes vemo o mikroplastiki in kako lahko zmanjšamo njeno prehajanje v hrano ter pijačo.To ni pogovor o popolnoma »netoksičnem« življenju ali domu brez ene same kemikalije. Je pogovor o razumevanju okolja, v katerem živimo, in o majhnih, premišljenih spremembah, ki jih lahko postopoma vključimo v svoj vsakdan.O tem, zakaj ni treba živeti v strahu pred vsem, kar nas obdaja – pomembno je predvsem vedeti, na kaj moramo biti pozorni in kje lahko z malo truda naredimo največjo razliko.Če si želiš strokovnega, razumljivega in praktičnega pogleda na toksine, kakovost bivanja ter zmanjševanje vsakodnevne izpostavljenosti, si vzemi čas in prisluhni najinemu čveku ob matchi.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu:► https://www.instagram.com/malincanastja/► https://www.instagram.com/sasaaden/

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Piše Andrej Lutman, bere Dejan Kaloper. Knjiga, ki je izšla pri založbi, ki se imenuje Super, si vsaj na začetku zasluži nekaj superlativov. Pa jih naštejmo: imenitna, čudovita, odlična, dražestna, vrhunska, vabljiva zapeljiva, mikavna, očarljiva, privlačna ... Poznamo še katerega? Ne? Lahko nadaljujemo? Pa dajmo: ugledna, pomembna, znamenita, izbrana, prevzvišena ... Tako nekako naj bi potekal pouk na eni izmed ljubljanskih gimnazij v letu, od katerega bo prav kmalu minilo pol stoletja. In potemtakem ni čudno, da je roman, ki ga je s pomočjo umetne inteligence napisal Boštjan Tadel, označen za zgodovinskega. A ne samo zgodovinski, je tudi ljubezenski. Med dolgočasenjem pri pouku polpretekle zgodovine, s katero mnogi dijaki nimajo kaj početi, se dogajajo tudi zmenki za preživljanje tako imenovanega prostega časa in prihajajočih zimskih počitnic. Ker je učenje dejstev, ki pa so le preveč ideološko obremenjena, sprejeto z določeno mero odpora, je med poukom nadvse vabljivo poslušanje radijskega prenosa pomembne smučarske tekme, na kateri se na belih strminah za presežne športne rezultate potegujejo domači smučarji. Med poročanjem s tako razburljive tekme pa je osrednji dogodek nekaj povsem drugega. Na zdravljenju je namreč državnik in radijska poročila stalno oskrbujejo poslušalstvo s potekom zdravljenja oziroma mu sčasoma namenjajo osrednjo pozornost. Skupina gimnazijcev in gimnazijk se nato med zimskimi počitnicami odpravi na smučanje, kam drugam kot na Gorenjsko. Na tem terenu se razbohotijo in razvejajo ljubezenske in druge vezi, spletene že med poukom. Pripoved sestavljajo poročila o zdravljenju, poročilo o tekmi, vezi, spletene v šoli, in odnosi, vzpostavljeni na počitnicah, in na teh štirih ravneh Boštjan Tadel plete zgodovinsko nit. A to še ni vse. Zraven napleta tudi glasbeni okus tistega časa, kar je zgledno predstavljeno s seznamom na knjižnem zavihku. Osemdeseta so bila pač čas prepleta diska in punka ter obračunavanj privržencev ene in druge glasbene smeri. Nekakšno nasprotje pa je vpliv tako imenovane klasične glasbe, ki pa je bila že tista zvrst, ki je prispevala k družbeni delitvi oziroma označevanju družbeno prepoznavnejše diferenciacije. Gimnazija je pač veljala za elitnejšo šolo in odskočno desko za vsakovrstne vezi, ki niso omejene na druženje po diskotekah ali za šankom in za vsakodnevno pehanje, ki ga je udarnejši duh jugoslovanskega socializma že zapuščal. Celotna naracija romana je zgledno zapletena in spletena. Kako tudi ne, saj je bila prvotno namenjena snemanju filma, kar pa še ni bilo realizirano, in je tako preurejena za knjižne potrebe bralstvu omogočila osebnejšo predstavljivost. Poseben splet, ki osnovni naraciji daje globino, pa so pogovori gimnazijcev o tako imenovanih zamolčanih temah, ki so krojile polpreteklo zgodovino. V teh pogovorih je v ospredju poreklo staršev oziroma tudi nekakšna družinska zgodovina, ki se prav počasi razkriva in sovpada z razkrivanjem zdravstvenega stanja državnika, voditelja. Odlika romana Boštjana Tadla Svoboda 1980 je ustvarjanje vzdušja, v katerem prevladujejo odkrit posmeh, opisovanje tovarištva, ki ga še ni načel pritiskajoči kapitalizem z individualiziranjem življenjskih slogov, in pa komunikativni slengovski vrivki. Vse to docela pričara čas, ko je zgodovina obrnila nov list. In obrnjeni list razkriva dozo prikritega sarkazma, kar nemara nakazuje tudi knjižna naslovnica, na kateri par smuči nakazuje tako eksplicitno dogajanje protagonistov kot tudi usodo voditelja. Gimnazijska skupina se pač postavlja na lastne noge, saj se časi odraščanja končujejo. Morda dozori tudi čas, da se roman Svoboda 1980 prelije na televizijske zaslone in filmska platna.

Kosmati astronavti so strmoglavili v morje. Tam se ne moreš sporazumevati z besedami, lahko pa se, kako zabavno, z rokami in gestami … Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, premierno predvajanje jeseni 2023 v okviru projekta Lahkonočnice na obisku v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust 2023.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Vsako leto ob tem času obišče Velenje najbolj navihana literarna junakinja, ki spodbuja ustvarjalnost in domišljijo. V Pikinem svetu se dogajajo nenavadne stvari, mogoče je prav vse, zato smo v sredo v Galeriji Velenje v družbi učencev Osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, Podružnične šole Topolšica v živo izvedli pravljico Buba Debeluba avtorice Darinke Kobal. Bolj zimska pravljica je to, in na zadnji dan Pikinega festivala jo bodo slišali tudi naši radijski poslušalci. Pričarali so nam jo igralka Vanja Iva Kretič in glasbenika Maj Koletnik na kromatični harmoniki in violinistka Maja Sevčnikar. Pripovedovalka: Vanja Iva Kretič. Glasba: Maj Koletnik, kromatična harmonika, Maja Sevčnikar, violina. Glasbeni opremljevalec: Matej Jevnišek. Avtorica besedila: Darinka Kobal. Mojstra zvoka: Sonja Strenar, Miha Oblak. Studijska obdelava javnega posnetka: Klemen Markovčič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Posnetek pravljice, ki smo jo na Pikinem festivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Velenje, 9.9.2026.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Otroci se počasne in zgubane starke bojijo. Prepričani so, da okamniš, če te samo pogleda … Pripoveduje: Milena Zupančič. Glasba: Klemen Golner, klavir. Avtorica: Damjana Kenda Hussu. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci! Alja Verbole. Premiera izvedba 1.10.2020 v živo iz studia 26 Radia Slovenija. Lahkonočnice na obisku v oddaji Lahko noč, otroci! s ciklom pravljic o odnosih, ki jih spletajo otroci.

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za njeno mnenje o uporabi korenja. Slišala je, da ga ne smemo dosti jesti. Sestra ji je odgovorila, da ga sama uporablja, kjer se le da. Zelo prav pride v različnih juhah in prilogah. Lahko ga naribamo in dodamo k zeleni solati ali pa k pire krompirju. Slednji potem postane oranžne barve, da ga otroci še posebej radi pojedo. Za druge je najboljši svež z vrta (kjer ga le malo obrišeš in pohrustaš). Korenje dodamo v različne omake pa k dušeni govedini: na čebulo damo papriko, ki se praži in nato še nekaj korenčkov. To na koncu zmiksamo z mesnimi sokom in dobimo odlično omako.

Koliko je v sodobni družbi, ki se večinoma ukvarja s hiperprodukcijo, tako dela kot užitka, tudi strahu, sploh časa za razmislek, za notranji dialog o minevanju, o smrti. O nečem tako neizogibno življenjskem in gotovem. Velikokrat mi pride na misel izjava ameriškega režiserja Woodyja Allena, ki jo je seveda začinil s svojim značilnim črnim humorjem, ko je rekel: »Ne bojim se smrti, samo nočem biti zraven, ko se bo to zgodilo.« Ampak dokončnost, vsaj zemeljska dokončnost v telesu, izgube bližnjih oseb sploh, so ene najtežjih preizkušenj v življenju. Še posebej pa je težko, če izguba doleti otroka ali mladostnika. Smrt starša, sorojenca, starega starša ali druge pomembne osebe, pogosto globoko zareže v otrokovo doživljanje sveta, njegov občutek varnosti in vsakodnevno bivanje. Šola je vse pogosteje otrokov drugi dom, zato postane pomemben prostor, kjer otrok s svojo bolečino ne bi smel ostati sam. Učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni sodelavci se ob takšnih situacijah pogosto znajdejo pred zahtevnim vprašanjem: kako k otroku pristopiti varno, spoštljivo in podporno? Zato je nastal priročnik za učitelje in strokovne delavce, kot podpora otrokom in mladostnikom v času žalovanja – Ko bolečina pride v razred, njegova avtorja pa sta tokratna gosta oddaje Glasovi svetov. Miha Zimšek – sodelavec na programih Slovenskega društva Hospic. Deluje na odboru Murska Sobota kot koordinator spremljanja in vseh ostalih programih ter aktivnostih društva. Pri društvu je 17 let, od tega je bil 10 let prostovoljec. Je tudi vodja programa žalovanje otrok in mladostnikov, kamor sodi tudi tabor Levjesrčni Rok Kuralt - strokovni delavec na območnem odboru Ljubljana Slovenskega društva Hospic, 7 let je bil tudi prostovoljec

Veliko sadja pada z dreves. To je vsekakor zelo uporabno in dobrodošlo. Sestra Nikolina svetuje, da sadje očistimo in obrežemo in pripravimo za dušenje. Lahko je z olupkom ali brez, lahko ga narežemo na polovice ali na krhlje. Ob jabolkih in hruškah je zelo dobrodošla kakšna sliva ali domače breskve ... Narezano sadje sladkamo po okusu, potresemo s cimetom, za boljši okus v lonec lahko damo tudi ½ do 1 dl belega vina ali pa domačega mošta. Pokrito dušimo na srednji temperaturi. Tako dušeno sadje je lahko sladica po kosilu ali se poda h pečenjaku, k narastku in podobno. Uporabimo ga lahko tudi za pripravo riževega narastka (tu zelo dober okus doda kakšna malina). Če ga ne bomo porabili sproti, ga lahko damo v škatlo in v skrinjo. Zelo prav bo kasneje prišlo pri pripravi kakšne pite. Dušeno sadje lahko vroče naložimo v vroče kozarce, dobro zapremo in shranimo v kleti.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V panju na robu travnika je živel velik in debelušen čmrlj … Pripoveduje: Rok Matek. Napisala: Elvira Maličev. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Lahko noč, nestrpnost! Pripoveduje: Milena Zupančič. Glasba: Sofia Ristić, harfa. Tonski mojster: Miran Kazafura. Tonski asistent: Gašper Vodlan. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Projekt Lahkonočnice na obisku v oddaji Lahko noč, otroci! Premierna izvedba v živo iz studia 13 Radia Slovenija, 20.9.2018.

Čez nekaj dni se bo v Sloveniji začel tradicionalni Blejski strateški forum. 31. avgusta in 1. septembra bo med različnimi razpravami pomembno mesto namenjeno tudi območju Zahodnega Balkana in Jugovzhodne Evrope. Zaradi globalnih kriz in vojn je naša soseščina v zadnjem času sicer nekoliko manj v ospredju evropske javnosti, vendar se v regiji dogajajo pomembni premiki, predvsem zaradi protestov v Srbiji in Albaniji. O političnih krizah v regiji, širitvi EU, avtoritarnih vzorcih, pa tudi o Madžarski po Orbanu, se pogovarjamo z dr. Florianom Bieberjem, predstojnikom Centra za študije Jugovzhodne Evrope v Gradcu.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Maščobe so sestavni del vsake celice v telesu in so nujne za njeno delovanje ter presnovo.Svojevrstna oblika, ki jo maščobe v celici zavzamejo, pa so maščobne kapljice. O slednjih se danes ugotavlja, da niso zgolj zaloga energije za hude čase, temveč se vključujejo v kompleksne signalne poti. Med drugim lahko sprožijo celično smrt, še bolj presenetljivo pa je, da so na eni strani prav maščobe ključne za razvoj in rast tumorjev, na drugi strani pa so kapljice tudi način, kako lahko rakave celice uničimo. Kako so nova spoznanja o maščobnih kapljicah lahko zaveznik pri iskanju protitumorskih zdravil, med drugim raziskuje tokratni gost Podob znanja, izr. prof. dr. Toni Petan z Instituta Jožef Stefan.

Skorajda vsakdo od nas se spomni navdušenja ob tem, ko je prvič v živo zagledal kakšno žival, ki jo je predtem videl samo na televiziji v kakšnem naravoslovnem dokumentarnem filmu. Lahko se spomni tudi zaskrbljenosti ali pa žalosti ob tem, češ, kako je ta žival uboga, ker ni svobodna. Mislimo seveda na živalske vrtove, brez njih živih soočenj z raznolikostjo živalskega kraljestva sploh ne bi bilo mogoče, za večino izmed nas. Njihova vloga se je skozi čas, zgodovino seveda spreminjala, razvijala, tokrat pa nas je v Intelekti zanimalo, kakšna je vloge živalskih vrtov v sodobnem času in kakšen sploh je sodoben živalski vrt. Z nami so gostje iz največjega in edinega klasičnega živalskega vrta pri nas, ki deluje kot javni zavod, Živalski vrt Ljubljana : • Irena Furlan, biologinja in vodja pedagoške službe, • dr. Pavel Kvapil, veterinar in vodja veterinarske službe, • Peter Mazić, oskrbnik živali.

Jazbec se rad igra z besedami in si jih tudi izmišlja. Nekega dne pa ugotovi, da je porabil vse rime. Na pomoč, miš, veverica, zajec, medved in vi, otroci! Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Premierno predvajanje 31.8.2023 v okviru projekta Lahkonočnice na obisku v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija 2023.

Nekoč se mali ježek odpravi povprašat svoje prijatelje o njihovih spretnostih, saj sam svoje še ni odkril. Pripoveduje: Tadej Pišek. Avtorica besedila: Manca Ferjan. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, julij 2023.

Ponujeno bogastvo ne odtehta dečkovega domotožja … Pripovedovalec: Matej Puc. Glasbenik: Lenart Krečič, saksofon. Slovenska ljudska pravljica, zapisal: Andrej Šavli. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Premierna izvedba v živo z Novega trga v Ljubljani, radijske noči v Stari Ljubljani, 24.8.2017.

Ker vemo, da ste nas blazno pogrešali, se vračamo v velikem slogu! Čeprav sploh še nismo bili na morju in se slovenski ligaški nogomet vrača še preden se bo končalo svetovno prvenstvo, smo se z vso vnemo zagrizli v vse tematike, ki so aktualne pred novo sezono. Glede Olimpije nismo optimisti.Poleg tega smo na koncu debatirali še o mundialu, tako da se boste lahko posmehovali našim napovedim, ki so se že naslednji dan izkazale za napačne.To je ena naših najdaljših epizod. Naj se sezona začne!

Anja Nsoromma prihaja iz Naklega na Gorenjskem, njena ljubezen do Afrike pa traja že 15 let. Pravi, da je Gana njen dom, tako podeželske Butre kot tudi velemesto Akra. Po izobrazbi je diplomirana rusistka in polonistka, v Sloveniji je bila pivovarka, v Gani pa na mednarodni šoli poučuje angleščino. Pripoveduje, da je okolje naravnost zdravilno za njen deloholizem, da se znajo Ganci ustaviti, ko so utrujeni. Razlaga tudi, kakšni so ganski pogrebi in zakaj imajo nekateri pokojniki krste v obliki steklenice kokakole, ribe ali kakavovega zrna.

Popravljica je pravljica, ki popravlja, da se dolgčas skrajša, samota zmanjša in žalost izgine. Pripovedujeta: Nina Valič in Zvone Hribar. Napisala: Mateja Gomboc. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Najmanjšemu polžku in majceni miški se mudi na tržnico … Pripovedujeta: Anja Novak in Gregor Zorc. Avtorica besedila: Natalija Šimunović. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

O Hubertovi čudežni torbi, čarovniji, ki se lahko zgodi le na kresno noč, in pismih, ki bodo šele razveselila naslovnike. Pripovedovalec: Matej Puc. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel čebele in Čebelice, maj 2020.

Bi radi izvedeli kako preganja čas grajski duhec Duško? Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Glasbenik: Matej Krajter, pozavna. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Nova izvedba pravljice v živo s strehe Radia Slovenija, 21.6.2023.

Zakaj je šest največ boste izvedeli nocojšnji pravljici … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Primož Pirnat. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Juriju krade besede in jih zlaga po svoje … Pripoveduje: Gregor Gruden. Napisal: Matej Žist. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Pravljica o tem, kako oholost nikoli ni prava pot in kako je prijaznost vedno pravi ključ. Tudi, ko velikan ukrade letne čase … Pripoveduje: Matija Rozman. Avtorica besedila: Irena Androjna. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser oddaje in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

O prepomembni kozi, ki pretirava prav o vsem in veverici, ki odkrije, da pogled od zgoraj opogumi in še tako velik strah naredi majhen, nam bo pripovedovala igralka Polona Juh. Pripoveduje: Polona Juh. Avtorica besedila: Polonca Kovač. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser oddaje in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Jaz, Mene in Meni živijo v vsakem izmed nas … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Sonja Žnidarčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.