Podcasts about lahko

O Hubertovi čudežni torbi, čarovniji, ki se lahko zgodi le na kresno noč, in pismih, ki bodo šele razveselila naslovnike. Pripovedovalec: Matej Puc. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel čebele in Čebelice, maj 2020.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Bi radi izvedeli kako preganja čas grajski duhec Duško? Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Glasbenik: Matej Krajter, pozavna. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Nova izvedba pravljice v živo s strehe Radia Slovenija, 21.6.2023.

Mirko Ivan Schwery se z eno besedo opiše kot umetnik. Rodil se je v Zürichu, iz katerega prihaja njegov oče, mama je Slovenka. Po končani poklicni šoli za tehničnega risarja v arhitekturi se je odločil, da bo pobliže spoznal mamine rojstne kraje. Po nekaj letih razpetosti med Švico in Slovenijo pa mu je postalo jasno, da bodo njegov dom Šebrelje. Ukvarja se z risanjem, iz pozabe pa obuja tudi delo idrijskega igralca in trgovca Vinka Lapajneta. Čeprav ne zna brati not in, kot sam pravi, bi se dalo razpravljati tudi o njegovem posluhu, je v zadnjih letih z umetno inteligenco oživil melodije, ki jih je dolga leta nosil v sebi. Ustvaril je tudi posebno glasbeno popotovanje, posvečeno sinovoma. Mirko Ivan Schwery, ki se ga je v Šebreljah, Cerknem in okolici prijel vzdevek Švicar, stavi tudi na uspešnico "No Techno in Cerkno". * Glasba, uporabljena v oddaji, je objavljena z dovoljenjem avtorja. Uporabljene skladbe: Julian Julian&Adrian Adrian No techno In Cerkno 

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kaj nam prinaša junij 2026?

Nekaj dni po uničujočem neurju v Spodnjem Podravju, kjer je škoda velika predvsem v kmetijstvu, in teden dni po neurju v Žetalah, kjer se je sprožilo okrog 50 zemeljskih plazov, poškodovanega pa je dve tretjini območja občine, smo v Radijski tribuni preverili, kakšno je stanje na terenu. S pristojnimi smo govorili o konkretni škodi in ali oziroma kdaj lahko upajo na državno pomoč in kdaj bo stekla sanacija.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Ameriški predsednik Donald Trump vsaj za zdaj na svoj 80-ti rojstni dan še ni dočakal želenega podpisa sporazuma z Iranom. Nekaj dodatnih dvomov v proces je vnesel današnji izraelski povračilni napad na Hezbolahova oporišča v Bejrutu, zaradi katerih Teheran dvomi, da bi Washington lahko izpolnil svoje obveznosti. Da se napad ne bi smel zgoditi, meni tudi Trump. Druge teme: - V trčenju jadrnice in katamarana pri Splitu umrli trije češki državljani. - Nad ustavljenim projektom graditve mostu na Sicilijo zdaj še sum korupcije. - Neurja s točo že klestila v delih Štajerske, nevihte se bodo nadaljevale v večer.

Če bi ljudje poskusili glavo obrniti za skoraj cel krog, bi hitro ugotovili, da kaj takega ni mogoče. Sove pa to počnejo brez posebnega napora. Kako jim uspe?V tokratnih Radiovednih smo odgovor poiskali pri biologu Davorinu Tometu z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Poletje je čas potovanj in na potovanjih nas pogosteje kot po navadi zanese tudi v najrazličnejše muzeje po svetu med raznovrstne umetnostne, arheološke in druge zbirke. A sami predmeti brez ozadja, brez zgodb, kako, kdaj in zakaj so nastali, nam ne povejo kaj dosti, predvsem pa nam ne zbudijo domišljije. Za ta kontekst kot tudi seveda za ohranjanje vseh dragocenih zbirk pa je nenehno potrebno novo znanje in nove raziskave. Na mednarodni konferenci Kemija za kulturno dediščino, ki v organizaciji Univerze v Ljubljani v tem tednu potekala na Bledu, se je nazorno pokazalo, kako različni vidiki raziskav so potrebni za razumevanje in ohranjanje svetovne dediščine. Močna vpetost slovenskih znanstvenikov v svetovno dediščinsko znanost pa se je pokazala tudi z visoko udeležbo strokovnjakov iz nekaterih najbolj znanih svetovnih muzejev, kot so denimo Egipčanski muzej v Kairu, Britanski muzej ali Muzej prvega kitajskega cesarja. Nekaj utrinkov o sodelovanju in raziskavah so prestavili direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim, direktor znanstvenih raziskav pri Britanskem muzeju Carl Heron, direktor Prirodoslovnega muzej v nemškem Leipzigu Ronny Maik Leder, direktorica NUK dr. jana Kolar ter prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.

Iz kolerabic, ki nas v teh dneh že razveseljujejo na naših vrtovih, lahko pripravimo prilogo ali pa juho. Slednjo lahko naredimo čisto ali pa kremno, odvisno od okusa gostov. Vedno je dobra harmonija okusov, zato kolerabicam dodamo še korenje in pa krompir. Prvi način je, da na maščobi pražimo čebulo in dodamo enakomerno narezano kolerabico, korenček in krompir. Večkrat pomešamo, na koncu lahko potresemo z moko z žličko moke (pirine) in zalijemo z vodo (glede na količino juhe). Zakuhamo lahko malo smetanovega podmeta, po okusu še dosolimo, pred serviranjem potresemo z zelenim peteršiljem ali drobnjakom. Če želimo kremno juho, jo zmiksamo s paličnim mešalnikom. Če se želimo izogniti moki, raje dajmo dva krompirja. Lahko pa surov krompir grobo naribamo (kot jabolka za zavitek),, počakamo, da prevre in bo škrob lepo povezal juho, nato dodamo še smetano. Juha bo boljšega okusa, če dodamo še zelenjav, ki morda ostaja. Spretne gospodinje bodo zagotovo vedele, kaj vse imajo v hladilniku in v shrambi in to porabile. Okus bo zelo izboljšal pečenkin sok.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Poslušalec Miha je sprešaval, kam naj z oblico češenj. Sestra Nikolina je svetovala pripravo zavitka, ali pa naj jih da v biskvit, tretja možnost je, da jih izkoščiči in naloži na pladenj ter zmrzne (take češnje mu bodo kasneje velikokrat prav prišle). Seveda lahko skuha tudi kompot ali pa vkuhava v kozarce. Nemara bi se lahko naredila tudi marmelada. Treba jih je izkoščičiti, posladkati in skuhati. Lahko naredi tudi zavitek (štrudelj) na zalogo. Zavitek tik pred peko damo na pekač, ki je prekrit s folijo in to damo v zamrzovalnik. Ko zamrzne, ga predstavimo v vrečko. Pečemo pa tako, da še zamrznjen zavitek damo na dobro namazan pekač, po vrhu premažemo s smetano in damo v ogreto pečico.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

»Sin že več kot dva meseca ne hodi v vrtec, hčerke pa vanj sploh nismo vpisali, ker nimamo prevoza,« iskreno priznava mama treh otrok, ki brez prevoza ne more iskati niti službe. Njen partner je lahko službo obdržal le zaradi prijaznosti sodelavcev, ki so ga vozili v službo, predvsem iz nočne izmene pa je domov velikokrat pešačil tudi poldrugo uro. In hkrati nosil hrano iz trgovine. Zdaj, ko jim je donatorka podarila svoj starejši avto, bo vse nepopisno lažje. Kot je bilo lažje njej pred dobrim desetletjem, ko je sama potrebovala pomoč za golo preživetje in jo dobila prav pri Zvezi Anita Ogulin.

Dars je včeraj zvečer na avtocestnem delovišču pri Postojni začel izvajati dela tudi ponoči. Poudarjajo, da nočno delo ni nič novega, ga pa zdaj stopnjujejo. Izvajalec Kolektor CPG pojasnjuje, da gre za načrtovano časovnico, ker je nočno delo v pogodbi predvideno, aneksov ne bo. Strokovnjaki medtem opozarjajo, da ima nočno delo številne posebne zahteve in lahko nekoliko pospeši obnovo, ne more pa rešiti vsega, ter da vse skupaj lahko reši le manj istočasno odprtih gradbišč. V oddaji tudi o tem: - Kot zadnji od novih ministrov uradno prevzema posle minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. - Italija izraelskega ministra za nacionalno varnost obtožuje nezakonitega pridržanja in mučenja članov humanitarne flotilje za Gazo. - V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odpirajo razstavo protokolarnih in osebnih daril, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije.

Zakaj je šest največ boste izvedeli nocojšnji pravljici … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Primož Pirnat. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Mahnoor Jamil prihaja iz pakistanske prestolnice Islamabad, že nekaj mesecev pa je pri nas mlada raziskovalka na Inštitutu Jožef Štefan. Ukvarja se s kibernetsko varnostjo in umetno inteligenco. Pravi, da se v Ljubljani počuti kot doma, čeprav pogreša družino in prijatelje, pa tudi začimbe. Pri nas uporabljamo včasih zgolj dve, sol in poper, v Pakistanu pa za posamezno jed kombinacijo tudi petnajstih začimb. Opaža, da je zato postala občutljivejša za pekoče okuse, ko se je nazadnje vrnila v domači Islamabad, se ji je vse zdelo pretirano pekoče. Bližnji so ji rekli, da se je poevropila!

Rezi, prekrivanja, šivi in fragmenti podob – to je način, kako poskuša svet razumeti umetnica Tanja Lažetić, ki že več desetletij raziskuje razmerja med vidnim in skritim in pa teme vsakdana, spomina, identitete. Pri tem se medijsko ne omejuje – ob knjigi umetnice, fotografiji, videu, keramiki, instalaciji in performansu se v zadnjem času nekoliko presenetljivo obrača k slikarstvu. V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled njena razstava z naslovom Laž, ki med drugim prinaša tudi delo Dialog v kuhinji, 2. del. Gre za dialog umetnice z orodjem umetne inteligence o njenem delu, v katerem igra samo sebe in sprašuje, ali bi Tanja Lažetić tako tudi odgovorila. In kaj je odgovorila Izi Pevec?

V tokratnem komentarju Erika Ašič spomni na spominsko slovesnost, ki bo v soboto, 6. junija pri breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu: »Videti je, kot da prejšnja oblast ne pozna prav nobene razumne meje. Nikakor se ni pripravljena umakniti s svojih položajev in spustiti vajeti iz rok, kot jih nikoli zares ni. Lahko bi rekli, da gre na žive in mrtve. Dobesedno. Ker če ne bodo na oblasti oni, bo pa kdo drug. In če je drug, je za njih problem … Toda: zakaj že? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok nekaj, za kar si bil sicer nekaj časa odgovoren (pustimo sedaj ob strani, da zelo neuspešno), ampak ni tvoje? No, naj ne bi bilo. A tega Robert Golob in njegov cvetober levih aktivistov ne razumejo. Prepričani so, da jim oblast pripada. In s tem vse materialno, kar sicer ustvarjajo in ustvarjamo drugi, oni pa v imenu oblasti pobirajo – prevečkrat zgolj za svoje žepe.

Poslušalka ima domače jagode, iz njih bi rada pripravila domač sladoled. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj jih očisti in razreže (če se debelejše, lahko na štiri dele). Potrese jih s sladkorjem in doda sok limone. Posebej naj stepe sladko smetano (½ litra) in doda ena ali dva jogurta. Lahko sta navadna, odlično pa bo, če bo to jagodni jogurt. To naj doda k jagodam in dobro premeša. Lahko doda še kakšno godzno jagodo ali malino. Metlico naj pusti v posodi, ki pa jo postavi v skrinjo. Vsak ½ do ¾ ure na premeša. Tak bo nastal zelo okusen domač sladoled. Možno je tudi, da dobljeno mešanico naloži v posodice ali kozarčke in jih postavi v skrinjo. Iz jagod lahko naredi tudi domačo marmelado. Jagode očisti in nareže na polovice ali četrtine. Naloži jih na pekač, ki ga malo nagne. Nato naj potrese s sladkorjem. Tako pusti nekaj ur ali čez noč. Sok, ki se ob tem nabere, se porabi za popit, jagodno kašo pa naj naloži v kozico, po potrebi še dosladka in skuha. Pene naj sproti pobira. Čas kuhanja se skrajša z želirnim sladkorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Iz belušev, ki jih v teh dneh že lahko dobimo z domačih polj in vrtov, se lahko pripravi odlična juha ali pa rižota. Beluše očistimo, oleseneli del odrežemo in narežemo na 1 do 1 ½ cm velike koščke. V vodo jih damo kuhat skupaj s krompirjem in korenčkom. Solimo in naj se kuhajo do mehkega. Nato jih zmiksamo in dobimo kremno juho iz belušev. V njo lahko zamešamo 1-2 žlici kisle smetane, po želji dodamo še kakšno začimbo. Lahko pa narezane beluše najprej pražimo na čebuli, dodamo krompir in korenje in zalijmo z vodo. Ko bo skuhano, zmiksamo. Za rižoto beluše narežemo in pražimo na čebuli, nato dodamo riž in ko bo dobro praženo, zalijemo z dvakratno količino vode ter solimo. Nato naj počasi, mirno vre. Ko se je tekočina pokuhala, dobro premešamo in po vrhu pokrijemo s tankimi rezinami masla.

Juriju krade besede in jih zlaga po svoje … Pripoveduje: Gregor Gruden. Napisal: Matej Žist. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Pravljica o tem, kako oholost nikoli ni prava pot in kako je prijaznost vedno pravi ključ. Tudi, ko velikan ukrade letne čase … Pripoveduje: Matija Rozman. Avtorica besedila: Irena Androjna. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser oddaje in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Nova vlada dobiva vse jasnejše oblike - po napovedih bi lahko premier Janez Janša seznam ministrov v državni zbor vložil še danes ali pa jutri. Kandidate sicer danes potrjujejo izvršilni odbori strank SDS, NSi in Demokrati, v javnost pa prihaja vse več imen. Drugi poudarki oddaje: Gospodarska zbornica opozarja na rast stroškov dela v minulem letu in pozdravlja davčne spremembe, ki jih predvideva koalicijska pogodba prihajajoče vlade Napetosti med Združenimi državami in Iranom kljub nedavnim napovedim o približevanju dogovoru ne pojenjajo, novim ameriškim napadom je sledil iranski vojaški odziv Bolivija je po več mesecih protivladnih protestov na prelomni točki, opozarja predsednik Paz; razglasil bi lahko izredno stanje

O prepomembni kozi, ki pretirava prav o vsem in veverici, ki odkrije, da pogled od zgoraj opogumi in še tako velik strah naredi majhen, nam bo pripovedovala igralka Polona Juh. Pripoveduje: Polona Juh. Avtorica besedila: Polonca Kovač. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser oddaje in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Jaz, Mene in Meni živijo v vsakem izmed nas … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Sonja Žnidarčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Tokrat smo v centrifugi zavrteli burno politično dogajanje, se postavili v vrsto čakajočih za vpis pri novi ginekologinji v Sežani, z maturantkami in maturanti zaplesali četvorko, podprli naše pogumne čebelarje, ki so se uprli trgovski mafiji, in o tem opranem in ožetem tednu napisali še basen, ki se začne takole: »Dobrodošli, to je naš živalski paradiž, ki mu vlada siva miš …« Vas zanima, kako se basen konča?

Kako je Vrba Žaljivka postala Vrba Očarljivka … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Neža Pavlovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Na svetovni dan čebel bo igralka Barbara Cerar interpretirala pesmi Neže Maurer, zbrane pod naslovom Od srede do petka. Vabljeni na poetično popotovanje z vetrom med oblake, krošnje dreves ali dneve tedna za sladke sanje … Pripovedovalka: Barbara Cerar. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Uspavanka za piščančke … Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Anica Perpar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Morje že stoletja pripoveduje svojo zgodbo, razume pa jo le, kdor mu prisluhne s srcem. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Kristina Menih. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Bosta veverica in zajec premagala osamljenost? Pripoveduje: Matej Puc. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, april 2023.

Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali. Gostji: dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka Bral je Jure Franko. Avtorica fotografije: Umetna inteligenca. Poglavja: 00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah? 00:05:14 O tokratnih gostjah 00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat? 00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več 00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika 00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro 00:10:14 O epigenetski uri 00:11:18 Apoptoza in senescenca 00:13:52 O vlogi telomer 00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev 00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju. 00:23:29 Geni niso vedno odločilni 00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic 00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav 00:28:36 Ponovimo … 00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar

Politika začenja teden, ko naj bi nastajajoča koalicija po napovedih uskladila koalicijsko pogodbo, s potrditvijo interventnega zakona za razvoj pa začela preusmerjati gospodarsko in zdravstveno politiko. Državni zbor bo že danes na izredni seji obravnaval zakon, ki so ga vložili Demokrati, stranka Resnica in trojček okoli NSi, podpira pa ga še SDS. Sprožil je burne odzive v politiki, med socialnimi partnerji in v ključnih državnih blagajnah. Osrednja kritika zadeva učinke na javne finance, saj naj bi povzročil povečanje primanjkljaja za dodaten odstotek BDP. - Nov pravilnik o potrjevanju učnih gradiv razburja založnike. Svarijo pred poslabšanjem aktualnosti in kakovosti pouka. - Trump zavrnil iranski predlog za končanje vojne. Ali začasno premirje še velja, ni jasno. - Amnesty International pred jutrišnjim prvim polfinalnim večerom Evrovizije ostro nad EBU zaradi sodelovanja Izraela.

Vila se bo upokojila. Kralj in kraljica pa se bosta lahko odpeljala na morje … Pripovedujeta: Brane Grubar in Asja Kahrimanović. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Kako se lahko spletajo različne interpretacije ene hiše, ki je že dolgo časa ni več. Ena takih stavb je džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom za bosanske čete nekdanjega avstroogrskega imperija, ki so se borile na Soški fronti. Džamije ni več, ostal je le še zelen travnik, ki razkriva marsikaj. Ta sled nevidne hiše, džamije v Logu pod Mangartom je dobila zvočno podobo, slišno zgodbo, ki je zapolnila slovenski pavilion na Beneškem bienalu umetnosti. Projekt so zasnovali člani Nonument Group, pod kuratorskim vodstom Nataša Petrešin Bachelez in ga poimenovali Zvočna sled nevidne hiše. Miloš Kosec: »Bistvo paviliona je zvok, so zgodbe, govorimo o mnogozvočju. Intervjuvali smo veliko lokalnih prebivalcev, pripadnike islamske skupnosti v Sloveniji, raziskovalce, ki so se dolgo časa ukvarjali s tem območjem, intervjuvali smo arheologa, ki je izkopaval to prizorišče in iz vsega tega spletli neko pripoved o pripovedih o džamiji.« Člani Nonument Group, ki nas zastopajo na 61.beneškem bienalu umetnosti s projektom Zvočna sled nevidne hiše so: umetnica Neja Tomšič in umetnik Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Nika Grabar in Miloš Kosec.

Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka. Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja. Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij. Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav. Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.Foto: Pixabay/blickpixel

Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva, če nam zato ni treba v vrtec in lahko cel dan počnemo kar nas je volja … Pripoveduje: Maša Derganc. Napisala: Darja Marinšek. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

V gorskem potočku, sred strmih vršacev začela se kapljice Bučke je pot … Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisal: Metod Mališnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom. Poglavja: 00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo 00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja? 00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov 00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov 00:13:56 Oznake romanov 00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica 00:16:43 Simbolni pomen klanca 00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta? 00:21:26 Francka in Eva 00:25:10 Vloga matere 00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine 00:33:53 (Ne)odnos z očetom 00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor 00:42:08 Tišina v odnosih 00:44:38 Slikar in Tomaž 00:49:27 Lahko determinizem presežemo? 00:55:02 Okolje in narava v romanih 00:56:38 Motiv teka za vozom 00:58:57 Motiv trpljenja 01:01:00 Konca romanov 01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo? 01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen? 01:08:18 Aktualnost romanov 01:09:23 Kaj romana predajata mladim? 01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja

Združene države so včeraj začele izvajati blokado iranskih pristanišč. Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči vnovič zatrdil, da si Iran zelo želi mirovni dogovor. Po nekaterih navedbah, bi se lahko pogajanja nadaljevala ta teden. Podpredsednik JD Vance, ki je vodil pogajanaja minuli konec tedna, je dejal, da so dosegli velik napredek, ter da čakajo odziv iranske strani. Posebej je izpostavil vprašanje Hormuške ožine, kjer je Teheran obtožil ekonomskega terorizma. V oddaji tudi o tem: - Stroka poudarja, da morajo biti ukrepi zaradi dražjih energentov ciljno usmerjeni, razmere na trgu se sicer umirjajo - Visoke cene letalskih vozovnic bodo spremenile potovalne navade, več bo potovanj z avtomobili. - Ob začetku mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic za mir v Ljubljani o njihovi odgovornosti v času globalnih kriz

Prijateljici Papirnata ptica pa Porcelanasta princeska prespita pod previsno pečino … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Zdenka Podbelšek Bračič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.