Podcasts about lahko

Le kdo bi si mislil, da lahko turoben dan v sebi skriva toliko lepega … Pripoveduje: Gregor Zorc Avtorica besedila: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu Radia Slovenija 2023.

Lahko bi tudi rekli: “Poiščimo svoj smisel in ko ga najdemo, ga uresničujmo z vsemi močmi.” “Sajalec je šel sejat,” začne znamenito priliko Jezus v kateri razloži na kaj moramo biti pozorni, če želimo ...

Za postni čas lahko pripravimo testenine s sadjem ali pa testenine - domače rezance z orehi, pravi sestra Nikolina. Testenine skuhamo in dobro odcedimo ter vrnemo v lonec in zabelimo z raztopljenim maslom. Potem pa za kosilo ponudimo ob teh testeninah v posodici zmlete orehe, lahko tudi pomešane s sladkorjem (kristal ali v prahu). Vsak si vzame, kolikor želi, zraven pa lahko ponudimo kakšno sadno kremo ali čežano ali kompot ali podobno. Lahko pa naredimo testenine s sadjem – kot narastek. Jabolka (in še drugo sadje) zdušimo in zamešamo v kuhane, odcejene in zabeljene testenine. Po potrebi dolijemo malo sadnega (jabolčnega) soka. Po želji lahko dodamo še kakšno rozino (namočeno v rumu). Lahko pa sestavimo kot narastek: plast testenin in plast dušenega sadja. Na vrhu naj bo sadje, ki ga dobro pokrijemo s sirom ali jajčnim mlekom ali kislo smetano in damo v pečico, da se malo zapeče.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?Gostje:– strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani– dr. Janez Kos, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani– Alok Jha, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist– prof. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani– dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU V Xpertizi se predstavi Luka Petravič, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent na ljubljanski Medicinski fakulteti na programu Javno zdravje. Poglavja: 00:01:53 Je vse čudež ali ni čudež nič? 00:04:49 dr. Tomaž Zwitter o posebnostih Sonca 00:09:44 dr. Janez Kos o majhni verjetnosti za nastanek Zemlje 00:13:17 Alok Jha o neverjetnih lastnostih vode 00:29:44 Xpertiza: Luka Petravič 00:18:12 prof. Nina Gunde Cimerman o organizmih v ekstremnih okoljih 00:22:00 dr. Irena Debeljak o padcu asteroida na Zemljo

Poslušalka bi rada doma naredila napolitanke in je prosila za nasvet. Sestra Nikolina ji je povedala, kako si lahko pripravi kremo, v bistvu kar dve, oblate pa bo treba kupiti. Lahko jih uporabi cele, ali pa prereže, da bo dobila več plasti. Za čokoladno kremo potrebujemo 2 jajci, 15 dag sladkorja (to je 3-5 žlic kristal sladkorja), 1 ½ dl mleka, zvrhano žlico (3 dag) kakava in 3-4 dag čokoladnega prahu. Sestavine zmešamo in damo v kovinsko posodo, ki jo postavimo nad vrelo vodo. Mešamo, da dobimo pravo čokoladno kremo. Če je zelo gosta, dodamo še malo mleka. Skuhamo jo, da postane gladka. Odstavimo jo in dodamo 2-3 žlice ruma. Odstavimo, da se ohlaja. Posebej zmiksamo smetano, ki ji dodamo malo želatine (2 lista želatine, ki smo jo zmehčali v mrzli vodi). Ko je čokoladna krema že hladna, vmešamo smetano in dobimo krasen čokoladni namaz. Ko namaže plasti napolitanke, jih mora še obtežiti in oviti v mokro servieto, da bodo mehke. Nareže jih z dobrim, ostrim nožem ali žagico - z električnim nožem gre dobro. so tudi zunanjosti, da se ne drobi. Tako da to je pa skoraj obvezno. Ja, da naredi pa potem ko je to zavito, pa obteži, pa bo potem kakor treba. Za limonino kremo potrebujemo 3 žlice ostre moke in ½ l mleka. To zakuhamo, kakor kuhamo puding. V mleko dodamo tudi 15 dag sladkorja, vanilin sladkor pa damo v smetano med miksanjem. Lahko dodamo še kakšno žlico likerja in sok 2 ali 3 limon (po želji pomaranč). V kuhan puding pa dodamo še malo razmočene želatine. Če pozabimo, jo lahko dodamo v stepeno smetano. V ohlajeno kremo zamešamo že 30 dag dobro zmiksanega masla. Napolitanke sestavimo tako kot pri čokoladni kremi.

Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.

Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/

Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.

Zdravo! Ta teden začnemo s podporo lokalne obrti. Ker je konec sveta vsak dan bližje, smo prišli na idejo, da bi sami skovali apokaliptični bowie nož (ali pa mačeto) v kovačiji Krmelj. Pot z motorjem Jawa 42 do Kitajske nam razblinijo ameriške in izraelske rakete, ki padajo na Iran (čeprav v času snemanja tega še nismo vedeli). Povemo tudi, kako ne uporabljati telefona, medtem ko ste obtičali v gneči. Najboljše, kar lahko storite je, da greste na vlak (ali drugo obliko javnega prevoza) in tam berete knjigo ali pa v avtu poslušate podkaste in (globoko) dihate. Ali pa greste peš ali z biciklom. Za konec skočimo še v Garambo: Douglas je na termitnjaku, ki zgleda kot nosorog, Land Rover je izgubljen, Kes pa reši vse.

Pred prvim nacionalnim dnevom branja, ki bo v četrtek 5. marca potekal pod sloganom Branje je veselje, sta gosta oddaje dr. Samo Rugelj in Renate Rugelj, iz založbe UMCO. V oddaji smo se vprašali, kaj lahko spremeni nacionalni dan branja.

Piše Marija Švajncer, bereta Dejan Kaloper in Lidija Hartman. Pisateljica, igralka in energijska terapevtka Tanja Dimitrievska je objavila svoj drugi roman in mu dala pomenljiv naslov Tako kot delfini ter se z literarnim snovanjem pridružila slovenskim igralkam in igralcem, ki so prepričljivi tako na odru ali filmu kot pri ustvarjanju v vezani ali nevezani besedi. V preteklosti Poldetu Bibiču in Metodu Pevcu, v današnjem času pa Saši Pavček, Barbari Cerar, Sašu Tabakoviću, Desi in Kristijanu Mucku in še mnogim drugim. V novem literarnem delu pisateljica opisuje dogajanje skupine posameznikov, ki se družijo in krepijo svoja telesa v telovadnici: Dvojica ženske in moškega zaživi skupaj, eden od njih pa zatrjuje, da je gojenje konoplje nadvse priporočljivo in zaželeno. Ne zgodi se nič usodnega, zgodbe skorajda ni, toda pomembno je, da je avtorica izvirna, domiselna in v marsičem drugačna od drugih literarnih ustvarjalcev. Njeni odličnosti sta humor in igrivost, posebnosti pa zmožnost in spretnost, da zna čustvena stanja in stališča materializirati, jih spreminjati v dogajanje, ki je podobno naravnim pojavom ali telesni dejavnosti, v hipu pa bi ga lahko imeli celo za nekakšno metafiziko. Obraz se na primer skisa in napihne v žabo, smeh uide na ves obraz in skoči še čez. Kaj, če je konoplja, o kateri je med drugim govor, plevel pod krinko? Iz glavne protagonistke, po imenu Eme, skoči mačka, čez čas pa se mlada ženska čedalje bolj zbližuje z delfinom. Delfin simbolizira igrivost in občutljivost, je živo bitje, ki ga je strah odgovornosti in nevarnosti zunaj sebe. Delfini ves čas plavajo v krogih, prepoznajo svoj odsev v ogledalu, vedno spijo samo na pol ter so vesele in šegave narave. Njihovi možgani imajo veliko površino, tako rekoč odločilno za inteligenco, če bi jo v zvezi z njimi lahko tako imenovali. Globlja in tesnejša povezanost z delfinom bi bila za Emo morda rešitev, saj bi se ta sesalec, ki torej ni riba, izluščil iz morske sinjine in nenadoma postal viden. Ema je občutljiva mlada ženska, marsikaj ji je jasno in vprašanje je, ali sploh potrebuje rešitev v pravem pomenu besede. Med drugim modruje: »V srcu je vse. Tudi modrost, za vsak korak, iz koraka v korak, iz trenutka v trenutek. Resnica je v srcu in raste iz trenutka v trenutek. Hipna je. Rešitev je vedno v srcu, mi ga pa znova in znova zapuščamo in iščemo modrost drugje.« Ema ima občasne odvode nekam v vesolje. Zgodi se, da se košček miru zdrobi, tanek pas tesnobe vrže senco, skrhano od prežvečenih časov. V nekaterih odlomkih bi bilo mogoče prepoznati nadrealizem, magični realizem in tudi neke vrste nonsens. Igrivo pisanje postaja čedalje bolj poglobljeno in sporočilno razvejano. Dogajanje je postavljeno v koronski čas. Kljub nevarnostim, ki prežijo na protagoniste, so medčloveški odnosi precej preprosti in večinoma dobronamerni, toda pozornost vzbujajo spoznanja o prostoru in času, že kar filozofija, ki se staplja z igralskimi izkušnjami in terapevtskim znanjem. Lahko se zgodi, da igralec nehote sprejme negativno energijo iz okolice, na primer ljubljansko energijo:. » In potem se zgodi, da se v tisti têmi, ki jo igra, igralec za trenutek izgubi in takrat, v tistem trenutku šibkosti, ko on kar je tista tema, brez svetlobe okrog, takrat se okoliška energijska tema z lahkoto nalepi nanj.« Terapevtska vednost govori o ženski in moškem v dvojici in njunih različnih hotenjih ter pobudi, da bi morali biti ljudje vsak trenutek začudeni, uporabljati intuicijo in zajeziti tok neumnosti. Človek ima pet čutov in si lahko prizadeva, da bi se povzdignil do višje čutne zaznave. Z notranjim očesom bi bilo mogoče videti celo dogodke iz preteklosti. Telo ima modrost in spomin. S kar nekaj besedami je prikazan pomen višjega jaza, globlje zavesti, duha in brezčasja, in to že skoraj v maniri new agea, se pravi nove dobe in prizadevanj po združevanju pristnega človeka, upanju ter ohranjanju narave in povezanosti z njo. Tanja Dimitrievska ponuja dvojnost, pripoved v romanu in refleksijo vsebine, nekaj zunanjega in podkrepljenega z vrednostnimi sodbami, torej razlikovanje med notranjim in zunanjim. Sama omeni, da je situacija groteskna. Ema bi v hipu najraje skočila nazaj v poglavje in ga prebutala, včasih pa se znajde na robu romana. Sporazumevanje med protagonisti tu in tam spominja na teater absurda. Očitna je tudi družbena kritika. Neposredno je izražena trditev, da je največje zlo našega sveta pohlep. Preden se bo svet v celoti iztiril, bi ga bilo treba izboljšati ter premagati kaos in v pretirano potrošništvo obrnjen moderni čas. Odločilnega pomena je prizadevanje za ohranitev narave. Na koncu romana ostane veliko nerešenih vprašanj, takih, ki bralkam in bralcem vsekakor dajo misliti in jih spodbujajo, da bi sami iskali odgovore nanje. Je primerno gojiti konopljo? Ali je revolucija res edina rešitev? Kdo si upa vzeti moč, da sodi drugim? Je mar to, kaj je prav in kaj ni prav, res nekaj absolutnega? So virus covida-19 povzročili luskavci in netopirji ali pa je bil morda namerno izdelan v laboratoriju? Je neznana bolezen izbruhnila kot svarilo in kazen za človekovo pokvarjenost? Ali se vse začne pri spreminjanju posameznika? »Šele ko bo dosežena kritična masa transformiranih posameznikov, bo družba lahko resnično spremenjena, bolj zdrava.« Tanja Dimitrievska v delu Tako kot delfini poudarja, da človek v življenju potrebuje svobodo in mir. Izpeljanka ljubezni pomeni sočutje, modrost, notranjo skladnost, iskrivost, pogum in ustvarjalnost. Vsak izmed nas bi lahko bil žarek istega sonca in to bi zagotavljalo pristno povezanost in vzajemnost. V ubranosti je treba ohraniti predvidljivost in slej ko prej se bodo uresničili svetloba, mir in vnovična rast. Protagonistka Ema poleti nekam navzgor, toda pri tem jo preganja misel, da pravzaprav ni mogoče nikamor pobegniti in uiti. A na njeno vprašanje, ali je nekakšen absolut samo ljubezen, bi bilo po vsej verjetnosti mogoče najti odgovor.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu. Zdravilni šamponi. Serumi. Sistemska terapija. Laserji. Plazma. Presaditev. Izdelkov, postopkov in posegov za preprečevanje izpadanja las in plešavosti je veliko – obljub pa še več. A kaj je danes res uresničljivo? Ali plešavost lahko upočasnimo in ustavimo? Vsak dan nam izpade med petdeset in sto petdeset las. Povsem normalno. Ko pa jih opazimo več, se začnejo vprašanja in skrbi. Je to genetika? Stres? Bolezen? Ali zgolj staranje? O izpadanju in tanjšanju las, androgenetični alopeciji in plešavosti v Ultrazvoku odgovarja Dominik Škrinjar, dr. med. (UKC Maribor). Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, kalhh, free for use

Sredstva iz Evropskega socialnega sklada plus so na voljo tudi za zagotavljanje dostopa do varnega splava, je danes sporočila Evropska komisija v odzivu na evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice, ki jo je koordiniral Inštitut 8. marec. Njegova vodja Nika Kovač komisijo poziva, naj podpre dodatno financiranje za ta namen. Druge teme: - ZPIZ potrdil izredno uskladitev pokojnin, zdaj mora to storiti še vlada - V Ženevi danes nova pogajanja o Ukrajini in Iranu; za zdaj brez prebojev - Pred nogometaši Celja povratna tekma za uvrstitev v osmino finala konferenčne lige

Medveda je preplavilo hrepenenje in ga ni več izpustilo … Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Če je beseda spreobrnjenje še nekako korektna v današnjem besednjaku, pa je beseda pokora na novodobnem indeksu. Skoraj prepovedana. Lahko uporabljamo besede kot: očiščevanje, prebujenje, preobrazba ...

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Žalcu opozarjajo, da so drevesa in rastlinje ob reki Savinji na območju Nature 2000 v Krajinskem parku Vrbje pristojni posekali brez ustreznih soglasij. - Na Tatrah v Brkinih bodo v prenovljenem zadružnem domu uredili tudi predelovalnico sadja in zelenjave. - Štiri primorske regijske turistične destinacije v povezovanju vidijo veliko prednosti in priložnosti. - V Mariboru starejši plešejo tudi balet.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Johannesa Hesflota Klaeba je drugi teden olimpijskih iger skrbelo, da ne bo zbolel. Precej njegovih tekmecev je staknilo virozo ali prehlad, nemalo jih je zaradi tega odstopilo med najdaljšo tekaško preizkušnjo na 50 kilometrov, najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger pa je pil poseben zvarek iz česna, ingverja, medu in limon. Njegov oče pravi, da očitno to pomagalo, da je njegov sin med igrami ostal zdrav. V oddaji Dolimita pa več tudi pred finalom hokejskega turnirja med Kanado in ZDA. Radijski reporter Tomaž Langerholz pravi, da bi lahko bila ključna dnevna forma obeh vratarjev Connora Hellebuycka in Jordana Binningtona. Langerholz se o dogajanju na igrah pogovarja z Anjo Hlača Ferjančič in voditeljem Luko Petričem.

…živijo pod drevesnimi koreninami … Vsaka od njih je svet zase … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Amanda Mlakar Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Še tretjič gostimo radijsko voditeljico in igralko Ondino Kerec! Tokrat poskušajo ugotoviti: “Kdo ali kaj je Tsundoku?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Congratulations! You're still in the running to become America's Next Top Model! Kdo v dvatisočih ni redno poslušal teh besed iz ust Tyre Banks? Tyre, ki smo ji jedli z roke. Dokler se v zadnjih letih mehurček ni dokončno razpočil. Se še kdo vpraša, kako smo lahko to gledali???

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Dr. Rok Gašparič je decembra lani prejel nagrado – medaljo Mary Anning, ki jo podeljuje britansko paleontološko društvo –, za svoj izjemen prispevek k razvoju paleontologije, vede, ki preučuje fosile in razvoj življenja na Zemlji. A v nasprotju s tem, kar bi morda pomislili, Rok Gašparič ni poklicni paleontolog, svoje raziskave opravlja v prostem času; v službenem delu dneva je namreč manager – in sicer generalni direktor za vzhodno Evropo pri japonskem podjetju Nikon. A za paleontologijo se je navdušil že v mladosti in iz geologije oz. konkretneje paleontologije tudi doktoriral. Doma, v Kamniku, ima čisto pravi paleontološki laboratorij in obsežno zbirko fosilov, načrtuje pa tudi odprtje paleontološkega muzeja. Slovenija je s fosili zelo bogata; v pogovoru smo med drugim podrobneje zavili k najstarejšim morskim konjičkom v okolici Kamnika, najstarejšemu jastogu, ki so ga našli v Triglavskem pogorju in h koralnim grebenom Trnovskega gozda.

V Malem betnavskem gozdu v Mariboru že 15 let deluje doživljajsko igrišče, kjer se otroci in mladostniki sami odločajo, kako in kje se bodo igrali. O tem, kakšna pravila veljajo v doživljajskem igrišču, zakaj v sodobni družbi potrebujemo takšne prostore, kjer se lahko družijo tudi starši, bo več povedala vodja doživljajskega igrišča Nina Krašovec, gostja oddaje Obrazi sosednje ulice.

Pojdimo na pomoč coprničku Matičku! Reševalno akcijo vodi Marička. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Mateja Črv Sužnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Ponovno se je v gosteh znašla radijska voditeljica in igralka nemirne krvi: Ondina Kerec! Ona v tem delu vpraša naša fanta: “Kdo ali kaj je Tendu?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Z nami je radijska voditeljica in igralka (trenutno jo lahko vidite v seriji Nemirna kri) Ondina Kerec. Tokrat ugotavljamo: “Kdo ali kaj je Gran Risa?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Pravljica pravzaprav ni živela čisto tako, kot se za pravljico spodobi, ampak samo napol, ker je ni še nihče povedal … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nataša Konc Lorenzutti. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.

Smeh je nalezljiv. Pripoveduje: Damjana Černe. Napisal: Radko Oketič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

… brati! Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Faramarz Ghobadian je bil nepremičninski agent v Teheranu. Po neuspešnih protestih za demokratizacijo je leta 2009 moral zapustiti Iran. Prek Turčije in Nemčije je prišel v Ljubljano, kjer zadnja leta uspešno vodi orientalsko restavracijo. Fari ima dva majhna otroka. Nekoč jima želi pokazati tudi njuno domovino. Ob najnovejših krvavih protestih v Iranu se je zato močno angažiral. Pojasnjuje, kaj je v ozadju obračuna oblastnikov s protestniki. Pripoveduje, kaj se dogaja njegovim sorodnikom in prijateljem. Razmišlja, kakšne so iranske alternative in zakaj je Donald Trump lahko najboljša rešitev med številnimi slabimi možnostmi.

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen. Gosti oddaje so: mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in magistrica nutricionistike Ajda Strnad. Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:  Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Poglavja: 00:02:12 Kaj je mikrobiota? 00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju 00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje 00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani 00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane 00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor 00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto? 00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha? 00:25:23 Fekalna transplantacija 00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar 00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu 00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote

Razprava na dogodku Money-How Live: Spopad bikov in medvedov je jasno poudarila tudi glavno tveganje LJSE: nizka likvidnost. Lahko to ogrozi preveč skoncentrirane portfelje slovenskih vlagateljev? Mimogrede, eden od sogovornikov že mesec dni prodaja delnice Telekoma Slovenije. Zakaj? Pred mikrofonom so: - Blaž Hribar, Pokojninska družba A - Andraž Grahek, Capital Genetics - Nikola Maljković, Optimtrader - Tilen Šarlah, Acex - Simon Logar, NLB Skladi - Saši Šmigić, Generali Investments ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore? O novih časih optimizacije spletnega iskanja razmišljata vodja digitalnih projektov na agenciji Futura DDB Gregor Čič in Jake Kastrenakes, urednik na ameriškem tehnološkem mediju The Verge. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si The poeple who ruined the internet Poglavja: 00:00:01 Prva epizoda v letu 2026: Kaj sta Anže in Maruša nazadnje guglala? 00:01:05 Predstavitev gosta: Gregor Čič (digitalni projekti, Futura DDB) 00:01:54 Kaj je sploh optimizacija spletnih strani (SEO) in zakaj je bila do zdaj ključna? 00:03:35 Vloga SEO strokovnjaka v času prevlade Googlovega algoritma 00:04:31 Research vs. Search: Kdaj uporabimo Google in kdaj chat GPT? 00:05:44 Primer picerije: Kako se odgovori razlikujejo med iskalniki in klepetalniki 00:06:28 Pogovor z izvršnim urednikom portala The Verge (Jake Kastrenakes) o "zatonu Googla" 00:07:54 Koncept "Google Zero": Bo obisk spletnih strani zaradi UI popolnoma usahnil? 00:08:44 Ali je SEO mrtev? 00:10:54 Podatki o uporabi: 16 milijard iskanj na Googlu vs. 1 milijarda na chat GPT dnevno 00:12:13 Kako mlajše generacije (Gen Z) iščejo izdelke prek TikToka in klepetalnikov 00:13:24 Izguba "lijaka": Kako spletne strani izgubljajo prihodek od oglasov 00:15:45 Pritisk umetne inteligence: UI povzetki na vrhu Googlovih rezultatov 00:16:41 Kako danes vplivati na odgovore velikih jezikovnih modelov (LLM)? 00:18:03 Pomen prisotnosti na forumih in portalih s pregledi (TripAdvisor, Reddit) 00:18:41 FAQ za robote: Zakaj vsebino pišemo za UI agente? 00:20:25 (Ne)merljivost uspeha: Ni več garancije, da boste na prvem mestu 00:22:13 Sistemi "črne skrinje": Zakaj ne vemo natančno, kako UI sintetizira odgovore 00:24:52 Ali se sploh splača "izigravati" klepetalnike? 00:26:27 Nevarnost za manjše spletne strani: Kdo bo sploh še ustvarjal vsebino? 00:29:10 Prihodnost: Nakupovanje neposredno znotraj klepetalnika 00:30:12 Amazon vs. roboti: Boj za človeške kupce 00:30:56 Ali bodo klepetalniki postali podkupljivi s strani oglaševalcev? 00:33:04 Tehnične zahteve v letu 2026: Sheme v ozadju spletnih strani 00:34:27 Od SEO do GEO: Kako marketing spreminja kratice 00:35:00 Zaključek

O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in KitajskeEvropska unija, ki je v osnovi nastala kot gospodarska skupnost zahodnoevropskih držav, nedvomno ni ena tistih političnih tvorb, ki bi se razvile v goreči želji njenih prebivalcev po vzpostavitvi suverenosti evropskega kontinenta, ki je bil v tistem času tako in tako v veliki meri razdeljen na vplivni sferi Združenih držav in Sovjetske zveze. Zato morda ni nenavadno, da iz Bruslja tudi več kot pol stoletja za tem, že v 21. stoletju, ni bilo slišati veliko razmislekov o evropski avtonomiji od svetovnih velesil, pa naj je šlo za gospodarsko in energetsko odvisnost od Kitajske in Rusije ali pa za tehnološko, gospodarsko, tako rekoč popolno vojaško in v veliki meri tudi politično-strateško odvisnost od Združenih držav.In vendar so v preteklih nekaj letih spričo političnih premikov na vseh celinah tudi evropski voditelji morali začeti razmišljati o tem, kakšno vlogo lahko Evropa sploh igra v svetu velesil, ki so ji vedno manj samoumevno naklonjene in od katerih je odvisna na tako rekoč vseh področjih. Če je razmislek o strateški avtonomiji skozi vojno v Ukrajini in vedno manj rožnate odnose z ZDA nenazadnje le prišel v ospredje razmislekov v Bruslju, pa to seveda še ne pomeni, da je ta avtonomija na dosegu roke. Kakšnim miselnim premikom smo priča in koliko so želje po vojaški, gospodarski, tehnološki in politični suverenosti sploh uresničljive v evropskih državah, ki imajo vsaka svoje partikularne gospodarske in politične interese, ki so tehnološko marsikje v zaostanku, ki so dolga leta zanemarjale aktivno industrijsko politiko, ki v evropski komisiji nimajo najbolj učinkovitega in še manj legitimnega vodstva in imajo na svojih tleh na tisoče ameriških vojakov? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni intelekti, ko pred mikrofonom gostimo filozofa in politologa dr. Sašo Furlana z ljubljanske Filozofske fakultete ter dr. političnih znanosti Jašo Veselinoviča, podoktorskega raziskovalca na Svobodni univerzi Amsterdam. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay  

… kujejo srečo za tiste ljudi, ki gledajo s srcem. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Tatjana Jamnik Pocajt. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Še tretjič je z nami Čuk Jože Potrebuješ in tokrat skupaj z Alešem ugotavljata: “Kdo ali kaj je Pattie Boyd?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V njej pada sneg s tako hitrostjo, da v času ene pravljice prekrije celotno mesto ... Pripoveduje: Vesna Kuzmič. Napisala: Sara Šober. Pravljica z natečaja a oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2:https://www.t-2.net/pripravljeni-na-prihodnost-zanesljivih-povezavMotitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Še vedno je v gosteh Čuk Jože Potrebuješ in v tem delu Sašo in Aleš poskušata ugotoviti: “Kdo ali kaj je Fohšvanc?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V zadnjem decembrskem četrtkovem pravljičnem večeru, v katerem v oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice s ciklom treh novih pravljic za sladke sanje, boste lahko prisluhnili pravljici Čarobni ježek. Kako bo ježek razveselil prijatelje izvemo v pravljici pisatelja Toma Kočarja, ki jo interpretira dramski igralec Zvone Hribar. Pripovedovalec: Zvone Hribar. Avtor besedila: Tomo Kočar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

Še zjutraj poznal je vsak kamen, stezico, s prijatelji zajčki skakljal je čez plan, med grmi odmeval je vrišč razigran. Zdaj belo, tihotno je, zajček pa sam … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Dolores Turičnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, september 2022.

Skupni projekt Prvega program Radia Slovenija in A1 Slovenija prinaša tri nove pravljice, ki ob četrtkovih decembrskih večerih otroke zazibajo v sladke sanje. Druga v ciklu je pravljica avtorja Žige X Gombača: Kuža brez imena. Slišali jo boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Jevnikar. Nekoč je živel kuža brez imena. Velikokrat je bil lačen, velikokrat ga je zeblo … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtor besedila: Žiga X Gombač. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.