Podcasts about lahko

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Na svetovni dan čebel bo igralka Barbara Cerar interpretirala pesmi Neže Maurer, zbrane pod naslovom Od srede do petka. Vabljeni na poetično popotovanje z vetrom med oblake, krošnje dreves ali dneve tedna za sladke sanje … Pripovedovalka: Barbara Cerar. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Poslušalki, ki bi rada ješprenj pripravila kot prilogo (do zdaj ga je pripravljala je v ričetu), je sestra Nikolina svetovala, naj ga pripravi po načinu praženja. Ješprenj je najbolje dvakrat dobro oprati v vodi, nato ga namočimo. Najbolje že dan pred pripravo ali pa čim prej zjutraj. Na čebuli najprej popražimo čebulo in ko ovene, dodamo odcejen ješprenj. Po želji lahko dodamo malo česna. Zalijemo z dvakratno količino vode. Pražimo do mehkega, po potrebi dolijemo malo vode. Če smo česen pozabili dati k praženju, ga dodamo – strok narezan na štiri dele – v to tekočino. Po želji dodamo lovorjev list in solimo. Tak ješprenj je lahko priloga k mesu z omako in podobno. Enako pripravimo piro. Lahko pa ješprenj ali piro samo skuhamo v vodi in ga na koncu zabelimo z vročim raztopljenim maslom. Pride zelo okusno, lahko tudi s peteršiljem potresemo, kjer to smemo. Lahko se zabeli tudi z ocvirki in podobno. Zelo dober okus dobimo, če dodamo sveže praženo čebulo. Sestra Nikolina je odgovorila tudi poslušalcu Jožetu: ješprenj naj kuha 30-40 minut.

Medtem ko danes na Valu ves dan govorimo o našem odnosu do narave in o tem, kako hitro izginjajo rastlinske in živalske vrste, se odpira tudi vprašanje, kako o teh spremembah sploh pripovedovati ljudem. Znanost ponuja podatke in opozorila, literatura pa lahko naravi vrne glas, čustva in zgodbe. Prav to je storila tudi finska pisateljica Iida Turpeinen v romanu Iskanje življenja, svojem prvencu, ki je postal tudi globalna literarna uspešnica. Od nedavnega je njena knjiga o izumrtju Stellerjeve morske krave in človekovem odnosu do sveta, ki ga vse bolj izgublja, na voljo tudi v slovenskem jeziku. O tem, kakšno moč ima literatura pri ozaveščanju o naravi in zakaj nas včasih roman gane bolj kot statistika, se je Maja Ratej pogovarjala s prevajalko dela Julijo Potrč Šavli, začeli pa sta preprosto s tem, o čem knjiga sploh pripoveduje.

Uspavanka za piščančke … Pripoveduje: Judita Zidar. Napisala: Anica Perpar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

V prvih junijskih dneh bo v Domu kulture Kamnik potekalo Državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije. Na Prvem smo gostili Jana Pirnata, svetovalca za gledališko in lutkovno dejavnost pri JSKD, ter dramaturginjo in dramatičarko Heleno Šukljan, brez dvoma rekorderko v številu gledaliških predstav, ki si jih je bilo mogoče ogledati v zadnjih mesecih. Kako živi, pisani in številčni sta danes gledališka in lutkovna ustvarjalnost mladih pri nas? Kakšni so pogoji mentorskega dela v šolah in kulturnih društvih? Je bilo v otroških predstavah mogoče ujeti več otroškega ali odraslega sveta? Lahko mentor postane tudi denimo učitelj fizike iz Sevnice? Kako še okrepiti ljubiteljsko lutkarstvo, ki je bilo nedavno predlagano za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine?

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Piše Silvija Žnidar, bere Eva Longyka Marušič Pisave pisateljice Eve Mahkovic, tudi dramaturginje in dramatičarke, se že od začetka njenega literarnega ustvarjanja drži oznaka avtofikcija, o kateri je zadnje čase, sploh na naših tleh, veliko govora, nemalo se je tudi piše. A pri Evi Mahkovic lahko vselej računamo na to, da nas bo z vsako novo knjižno izdajo presenetila z novo slogovno pa tudi vsebinsko prizmo formiranja avtofikcije, na podlagi česar se nam zdi, da vselej vpademo v malce drugačno sfero piske, ki razpreda o svojih interierjih in eksterierjih. S knjigo na tak dan najbolj trpi mastercard je ustvarila svojevrstne facebookovske dnevniške zapise, skorajda v poetično-aforistični maniri s pridihom takšne drugačne ironije in sarkazma, s TOXICom pa nas je potegnila v divji svet avtofikcijskega romanesknega hibrida, sestavljenega iz različnih manierizmov, oblik pisave. Potem imamo še Vinjete straholjubca, ki niso avtofikcijske, ampak delo fascinantne domišljije z afiniteto do nadrealistične groteske, ki se lahko postavi ob bok pisateljicam, kot so Dorothea Tanning, Leonora Carrington in Leonor Fini. V samem začetku Pogovorov z Bogom avtorica zapiše: »Ko sem napisala: Oseba je lahko toliko stvari hkrati, sem se zlagala. Jaz seveda ne bi mogla biti nič drugega kot Eva Mahkovic«. A deluje, kot da se avtorska oseba zaveda, da je vsak jaz performativen, nenehno podrejen transformacijam, maskiranju, re-invencijam; že samo spominjanje nekega preteklega jaza je posredna, olepšana ali pomanjkljiva naracija – ravno zato je Eva Mahkovic kot avtorica izjemo intrigantna, saj nas k temu, kar naj bi bili njeno sebstvo in percepcija materialnosti, v katerega je le to položeno, pripušča skozi različne jezikovne formacije, refleksije. Ne prepričuje nas v avtentičnost, ki je v naši post-»tisto in ono« že tako ali tako iztrošen in pomanjkljiv pojem, temveč računa na afektivnost, moč izraznosti v pisavi. Mnogo bralstva, najsibo strokovnega ali »občega«, ji je očitalo ravno pomanjkanje pristnosti, univerzalnosti. A kar avtorica vedno znova dokaže, je, da nobena bolečina, izkustvo ni univerzalno, ampak sta bridko lastna, in da ju bralstvu najbolje približamo ravno s pravšnjim razmerjem ranljivosti in moči govorice, in to dokazuje piska tudi v zadnjem delu. Kako bi torej opredelili delo Pogovori z Bogom? Lahko bi si sposodili romantični, Schleglov termin univerzalne progresivne poezije, ki leporečno govori o hibridni književnosti, vsebujoči razne zvrsti, od poezije, proze, drame do kritike, filozofije, avtorefleksije, z vsemi možnimi stilskimi prijemi. V osnovi tako lahko rečemo, da gre za avtofikcijske zapise o osebni tragediji v času napovedujočih se podnebnih kriz, ki se ne držijo linearne narativne linije, temveč so polni digresij, stranskih refleksij, nizanja popkulturnih, zgodovinskih in umetniških referenc, mešanj »visokega in nizkega« tako v registrih vsebine kot stila; intertekstualnih paralel, izmed katerih najbolj izstopa Kleistova drama Katica iz Heilbronna, ki zaradi momenta požara oziroma preizkusa z ognjem postane pomemben interpretacijski ključ. Pogovori z Bogom so nekakšno hibridno telo raznovrstnih tekstov, ki bi jim lahko nadeli različna imena: dnevniški zapisi, samorefleksije, vrtinci seznamov, alineje strahu, narativne razglednice, dialogi s popkulturnimi fenomeni, sekularne alegorije, vizije posvetne mističarke itd. Vsekakor pestro branje, ki pa sicer ne deluje tako naostreno in intenzivno kot pri TOXICu. Specifična kaotičnost notranjosti in zunanjosti, ki sta vselej v prepustnem prepletu, se odvijata počasneje, mehkeje, z več melanholične ranljivosti. Kljub različnim stranpotem, fragmentiranosti ali »slepim rokavom« teksta se celota bere gladko, sledimo jasnemu dramaturškemu loku, z »vrhuncem« v družinski tragediji, ki nato avtorico popelje do novih razmislekov o sebi in svojih odnosih do raznih fenomenov, ljudi in stvari. Kot namiguje že naslov knjige, gre v tem hibridnem romanu za nagovor Boga, ki pa je bolj kot dogmatičen svetopisemski Bog bitje različnih pojavnosti, kar pač trenutno »molivka« rabi od presežne entitete. Knjiga je nekakšen retoričen aparat artikulacije notranjosti. Bog je kot nekakšen dnevnik, h kateremu se obračamo v času lastne akutne krize, samote, da objasnimo sebe, predamo svoja čustva višji sili, za katero vemo, da verjetno ne bo urgirala, ampak nam že sama konfesija ponuja jasnejšo sliko, če ne ravno striktnih odgovorov in rešitev. Eva Mahkovic si je knjigo sicer zamislila v obliki strukture krščanske maše, vendar je, kot bralstvo kmalu opazi, to mišljeno precej ohlapno oziroma, kot »priznava« piska, prilagojeno njenim predstavam. Zanimivo bi bilo sicer gledati na roman kot na izpoved moderne, sekularne mučenice, mističarke na ozadju potrošništva in podnebne apokalipse. Torej ženske, ki trpi zaradi družinske tragedije, ki jo globoko, duhovno transformira, hkrati pa jo žrejo tegobe nelagodja v telesu, ki se zdi tuje, necelovito, fragmentarno, kot je zrcalno razdrobljena celotna pripoved, v telesu, podrejenemu počasnemu propadanju, stigmatiziranemu z neizprosnimi znaki staranja. Dodatno komponento trpljenja povzroča neznosno stanje vročičnega okolja, zapisanega apokalipsi, ki jo napovedujejo podnebne spremembe, zaradi česar se nekateri avtoričini uvidi zdijo kot vizije gorečega sveta, materije. Če beremo študije preučevalk misticizma, mučenic, svetnic in religioznih zadev, kot so Marina Warner, Amy Hollywood in Rachel J. D. Smith, izvemo, da telo pri mističarkah in mučenicah ni bilo nasprotje duha, temveč njegov medij, proizvajalec pomena skozi bolečino, primarno prizorišče religijskega izkustva. Melanholija, ki večinoma spremlja takšna mistična, mučeniška stanja, pa ni zgolj razpoloženje, temveč epistemološko stanje, generator vednosti, kot na primer že od Roberta Burtona in Dürerja naprej. Pisateljici različne preizkušnje, tragedije in telesna nelagodja omogočajo pogled v neko širšo vednost o sebstvu pa tudi o stanju okolja in o poziciji ženskega spola in telesa v družbi, pri čemer pa knjiga ne vztraja pri tem, da ima končne, totalne odgovore, raje vztraja v odprtosti. Piska seveda mitov ženske telesnosti ne utrjuje, temveč jih s tem, ko jim tudi občasno podlega, učinkovito secira, analizira, subvertira. Takšno branje se zdi privlačno, čeprav bi bilo morda enostavneje reči, da gre za nekakšno potencirano, časovno večsmerno elegijo: avtorica v raznih manirah žaluje za ranami, ki jih zada trenutna nesreča ali pa so jih zadali drugi pretekli dogodki, hkrati pa že vnaprej piše žalostinko za izginjajočim svetom. Za upodabljanje tega sveta, kot stkanega iz vročične nočne more, uporablja konkretne, efektivne, neposredne, neolepšane opise, morbidno razpoloženje stopnjuje z motivi in podobami mrtvih živalic, ki skupaj z drugimi izvirnimi prispodobami prerastejo v čudovito metaforično mrežo znamenj nasilja, strahu in smrti. Skozi celotno knjigo je vzdušje primerno vročično, skorajda halucinatorno, somnambulno, kot pri Katici iz Heilbronna, avtorica gradi na primerni paleti barv, ki poudarja katastrofo ognja in njegovih pomenskih sledov. Na vse skupaj bi lahko prišili tudi termin morbidne fascinacije nad stanji nesreče in raznimi smrtmi, a če ta idiom naznanja nekakšno vznemirjenje, radovednost nad takšnim stanjem stvari, pa pri Evi Mahkovic pomeni tudi nekakšno globljo povezanost z žalobnim podtokom celotnega življa. Čeprav vročičen svet na začetku in koncu knjige teži k nekemu kaosu, entropiji, kar je tudi čudovito barvno uprizorjeno, piska vselej ohranja »drobce božjega v svetu« vročine, nekakšno milost, lepoto, možnost celjenja. Pogovori z Bogom so fascinantni in čudoviti zaradi notranjih napetosti in kontradikcij: zaradi nekakšne baročnosti vsebine, neštetih seznamov tega in onega, mrgolečih asociacij, hkrati pa melanholičnosti uprizoritve le tega. Zaradi neumornega zanimanja za telesno, ki pa je vselej že prizorišče bistrega »duha«. Zaradi neskončne žalosti, ki jo generirajo različne tragedije, hkrati pa zaradi sijajno svetlečih se drobcev, ki toliko nežneje pobožajo v temini.

Morje že stoletja pripoveduje svojo zgodbo, razume pa jo le, kdor mu prisluhne s srcem. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Kristina Menih. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Svet stranke Resnica je sklenil, da stranka ne bo del prihodnje vlade, bo pa podprla Janeza Janšo za mandatarja. Potem, ko so vstop v koalicijo že podprli Nova Slovenija in Demokrati, bo to v ponedeljek po pričakovanjih storila še SDS. V oddaji tudi o tem: - Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek poudarja, da je pokop žrtev povojnih pobojev mednarodna obveznost Slovenije - V Londonu dva množična protestna shoda. Policija operacijo označila za eno najzahtevnejših v zadnjih letih. - V domačem Tomaju so se spomnili pesnika Srečka Kosovela. Večer prinesel tudi nova spoznananja o njem.

Temna snov velja danes za veliko uganko astrofizike, o kateri bi si resnično želeli vedeti kaj več in predvsem kaj bolj otipljivega. Vemo, da obstaja, vemo, da jo je mnogo več kot običajne snovi. Brez nje galaksije zagotovo ne bi bile takšne, kot so. A razen tega, da temna snov prispeva zelo veliko dodatne mase znanemu vesolju, se še vedno izmika podrobnejšim opazovanjem, predvsem zato, ker preprosto ne reagira z navadno snovjo, denimo s svetlobo. Vseeno je mogoče o njej veliko izvedeti tudi posredno, sploh ob pomoči zmogljivih teleskopov, kot je Vesoljski teleskop Jamesa Webba. Za raziskave izmuzljive narave temne snovi je doktorski študent na fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič prejel prestižno štipendijo Evropske vesoljske agencije, s katero bo svoje raziskave temne snovi nadaljeval na Nizozemskem. Kaj vemo o temni snovi in kako bi lahko izvedeli še kaj več, bo v ospredju današnjih Podob znanja.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Bosta veverica in zajec premagala osamljenost? Pripoveduje: Matej Puc. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, april 2023.

Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali. Gostji: dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka Bral je Jure Franko. Avtorica fotografije: Umetna inteligenca. Poglavja: 00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah? 00:05:14 O tokratnih gostjah 00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat? 00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več 00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika 00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro 00:10:14 O epigenetski uri 00:11:18 Apoptoza in senescenca 00:13:52 O vlogi telomer 00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev 00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju. 00:23:29 Geni niso vedno odločilni 00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic 00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav 00:28:36 Ponovimo … 00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar

Ena od svežih stvari, ki jih je pomladi že prenesla, je pehtran. Lahko ga uporabimo pri pripravi kuhanih ali pečenih štrukljev ter potice, je povedala sestra Nikolina. Za slednjo naredimo dobro kvašeno testo, zelo mehko, prijetno, dobro zabeljeno. Razvaljeno testo lahko samo bogato potresemo z narezanim pehtranom in z rozinami, ki smo jih dobro namočili v rum. To zavijemo, preložimo v modele, nabodemo in vzhajamo eno uro. Nato namažemo z jajcem, damo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) in pečemo dobre ¾ ure. Lahko pa naredimo bolj bogato potico, tako da razvaljano najprej namažemo s skutinim namazom in nato šele potresemo pehtran in rozine. Lahko naredimo tudi štrukeljce, ki naj ne bodo predebeli, dolgi od 8 do 10 cm. Razrežemo jih lahko s koleščkom, nalagamo na peki papir in nabodemo z dvorogelno vilico. Vzhajajo naj vsaj pol ure, nato jih pomažemo in nato spečemo (v pol ure). Še ena možnost je: namazan zvitek narežemo in dobimo osja gnezda, ki jih prav tako spečemo v pol ure.

Politika začenja teden, ko naj bi nastajajoča koalicija po napovedih uskladila koalicijsko pogodbo, s potrditvijo interventnega zakona za razvoj pa začela preusmerjati gospodarsko in zdravstveno politiko. Državni zbor bo že danes na izredni seji obravnaval zakon, ki so ga vložili Demokrati, stranka Resnica in trojček okoli NSi, podpira pa ga še SDS. Sprožil je burne odzive v politiki, med socialnimi partnerji in v ključnih državnih blagajnah. Osrednja kritika zadeva učinke na javne finance, saj naj bi povzročil povečanje primanjkljaja za dodaten odstotek BDP. - Nov pravilnik o potrjevanju učnih gradiv razburja založnike. Svarijo pred poslabšanjem aktualnosti in kakovosti pouka. - Trump zavrnil iranski predlog za končanje vojne. Ali začasno premirje še velja, ni jasno. - Amnesty International pred jutrišnjim prvim polfinalnim večerom Evrovizije ostro nad EBU zaradi sodelovanja Izraela.

Ime tedna sta postala Denis Baš in Vanja Kogoj Jug, predsednik in podpredsednica Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo, ki je vzpostavilo spletno stran z enotnimi priporočili pediatrične stroke.Spletna stran omogoča enostaven dostop do strokovno utemeljenih informacij o ukrepanju ob najpogostejših zdravstvenih težavah otrok in mladostnikov. Pri projektu je pro bono sodelovalo več kot 60 strokovnjakov, ki poudarjajo, da priporočila niso namenjena samozdravljenju in ne morejo nadomestiti pregleda pri zdravniku. Kandidata sta bila tudi: Boris Krabonja, srednješolski profesor, ustanovitelj in vodja mariborskega humanitarnega društva UP-ornik, ki obeležuje deset let delovanja. Društvo povezuje prostovoljce, ki pomagajo ranljivim posameznikom v stiski, ljudem brez socialne opore ter tistim, ki so odrinjeni na rob družbe. V zadnjih letih posebno pozornost namenjajo pomoči upokojencem, ki se zaradi nizkih pokojnin vse težje prebijajo skozi vsakdan. Gregor Rihtaršič, doktorski študent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki z vesoljskim teleskopom James Webb raziskuje temno snov. Kot prvi Slovenec je prejel raziskovalno štipendijo Evropske vesoljske agencije, s katero se pridružuje elitnemu evropskemu raziskovalnemu programu na področju astrofizike. Štipendija mu bo omogočila samostojno raziskovalno delo v največjem raziskovalnem središču Ese ter prispevala k boljšemu razumevanju temne snovi in njene vloge pri nastanku galaksij.  

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Vila se bo upokojila. Kralj in kraljica pa se bosta lahko odpeljala na morje … Pripovedujeta: Brane Grubar in Asja Kahrimanović. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Kako se lahko spletajo različne interpretacije ene hiše, ki je že dolgo časa ni več. Ena takih stavb je džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom za bosanske čete nekdanjega avstroogrskega imperija, ki so se borile na Soški fronti. Džamije ni več, ostal je le še zelen travnik, ki razkriva marsikaj. Ta sled nevidne hiše, džamije v Logu pod Mangartom je dobila zvočno podobo, slišno zgodbo, ki je zapolnila slovenski pavilion na Beneškem bienalu umetnosti. Projekt so zasnovali člani Nonument Group, pod kuratorskim vodstom Nataša Petrešin Bachelez in ga poimenovali Zvočna sled nevidne hiše. Miloš Kosec: »Bistvo paviliona je zvok, so zgodbe, govorimo o mnogozvočju. Intervjuvali smo veliko lokalnih prebivalcev, pripadnike islamske skupnosti v Sloveniji, raziskovalce, ki so se dolgo časa ukvarjali s tem območjem, intervjuvali smo arheologa, ki je izkopaval to prizorišče in iz vsega tega spletli neko pripoved o pripovedih o džamiji.« Člani Nonument Group, ki nas zastopajo na 61.beneškem bienalu umetnosti s projektom Zvočna sled nevidne hiše so: umetnica Neja Tomšič in umetnik Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Nika Grabar in Miloš Kosec.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Svet za starejše pri mariborski občini opozarja na pomen medgeneracijskega sodelovanja. Na nedavni okrogli mizi so govorili o stanju v Mariboru in možnostih za razvoj na tem področju; izsledke smo predstavili v oddaji.

Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z doktorico Furlan smo se pogovarjali tudi o drugih zanimivih zoonimih, kot so volk, opica, kokoš in gož (Foto: Danganhfoto / Pixabay).

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Piše Tjaž Mihelič, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesniške zbirke Marjana Strojana V parku, mesec bi se lahko najprej lotili celostno in pogled usmerili na razmerje med obliko in vsebino. Tako kot ga obravnava empirična literarna veda. Pred nami se razkazuje zbirka, kakor da bi izšla v nekih drugih časih. V sicer prikupni skorajda že za otroke ustvarjeni ilustraciji Mance Kovačič se pred nami razprostira naslov zbirke: v parku med gosto travo leži mesec in na njem, lahko bi rekli, mlada zaljubljenca. A ne skupaj, temveč vsak k sebi dana, ona leži na mesecu in pogled upira v nebo, on, sedeč prav tako na mesecu, se z dlanmi opira nanj. Lahko si mislimo, da premišljuje, medtem ko zre v daljavo. In kam zre? Prav k robu platnic, z očmi, ki jih lahko uzremo le po branju, usmerja in kaže: notri sem. Ta 'notri sem' bi lahko opredelili kot glavno vodilo zbirke, ki je postmodernistično kazanje na stvar samo. Pesniško zbirko tvorijo šest širših sklopov, poimenovanih po prvem verzu prve pesmi v njih, in samostojna pesem Otroci, glasni. Glavni temi, ki prehajata iz sklopa v sklop, sta ljubezenska in poetološka tematika, z njima se družita temi spomina in pravega trenutka, čez vse pa je dana koprena postmodernističnega kazanja. S tem pa se odstira določena distanca do predmeta pisanja, ki vpliva tudi na tiste pesmi, katerih namen ni prav nič postmodernističen. Ali pač. Bralsko izkušnjo, ki jo dobimo ob zbirki, bi torej lahko opredelili kot branje vrste opomb. Kot bi avtor nekoč napisal prave, neobremenjene pesmi, zdaj pa jih znova motri, razmišlja ob njih, ve, da so bile fikcija. In na drugi ravni bi nekatere pesmi lahko brali kot opombe k opombam, saj so zdaj jasno, ker reference nanje najdemo v kazalu, zdaj zamegljeno, kadar avtor na primer opisuje določeno literarno delo, prestreljene z referencami na pisanje drugih. Zdi se, da Marjan Strojan z novo zbirko nadaljuje pisanje, kjer ga je končal v prejšnji zbirki z naslovom Hribi, oblaki, lepe pozdrave. O takratni zbirki je dobra opažanja o Strojanovem postmodernizmu ponudil recenzent Goran Dekleva, zato jih avtor pričujoče recenzije ne bom ponavljal ali se po nepotrebnem zapletal v razvijanje bržkone podobne teze. Omenimo le, da je Dekleva tedaj postavil tezo, da Strojan ni »rahlo predvidljiv in dolgočasen – postmodernist« ter da naše bralske izkušnje ne želi na vse pretege usmerjati na svoje predhodnice, denimo na Sapfin fragment. Raje nadaljujmo v delu zbirke, kjer ta ponuja prelom. V nje sredini, v razdelku Noč, že proti jutru, se zgodi izrazitejši prehod v poetološko tematiko, skozi katero pa na humoren način in s postmodernističnimi postopki kaže na kritiko določenega tipa pisanja: »Po drugi strani so tudi pesniki samo ljudje, / ni jim do pisanja, a č vsak dan napišejo le / dve vrstici, imajo ob koncu leta Knjigo. / In grejo smučat … Napisati dveh vrstic res / ni pretežko, glejte, ta pesem jih ima že pet.« Pesem bi utegnili imeti zgolj za kritiko s pridihom ironije, a bi bila to preozka interpretacija. Pesnik nas v nadaljnjih razdelkih vodi k tipu pisanja, ki pa je poezija oziroma tisto, na kar mora poezija, če to želi biti in se ne samo samooklicati, računati. Poudarjam, na kar poezija ali bolje pesnik, mora računati. Celotna zbirka nas tako vodi k premisleku, nas s tem opogumlja ter vodi k spoznanju. V nadaljevanju pesnik prehaja prek tematike časa, spomina in pravega trenutka. V zadnji pesmi omenjenega razdelka se najprej dotakne našega časa: »Gospoda – ta čas, z izjemo kuge in mej, / ni stvari, ki bi zahtevala vašo pozornost.« V naslednjem razdelku Svetloba – vse izrečeno v eni začetnih pesmi pravi »[…] Sedanjost / je preozka, da bi strpali vanjo toliko usod« S tem se oddalji od linearnosti časa, kar nadaljuje v neki drugi pesmi: »Mogoče je res vse nekakšna vrzel, / mogoče nihče ne razume, zakaj je / med nami?« Pesnikovo domovanje je torej vrzel. Da bi človek-pesnik razumel čas, mora stopiti v reko spomina. Ta vstop se prek raznih referenc sicer pojavlja vseskozi, najbolj osebno pa v pričujočem sklopu v treh pesmih, ki jih je avtor posvetil prijateljem. Zahteva po spominu se zaiskri v zadnji pesmi razdelka: »Vse lépo umre, a preživi – ne vemo, kje ne kdaj«. V zadnjem razdelku V sposojenem telesu se premaknemo k zavezi pravega trenutka. Že prva pesem nas usmeri kot vstop v ta sveti čas: »V primerjavi z romanom ima naša hiša mnogo / bivališč in jaz eno samo življenje – da odklenem neka za / zmeraj zaklenjena vrata.« Za temi vrati pa je drugačen čas in drugačen kraj. »Je kraj, ki ga je nemogoče zgrešiti: / jabolka se kotalijo po pobočjih, / oblaki jezdijo po / gozdovih. / […] / Ne, ker bi ne upal, ne ker bi ne / znal, ampak kjer je vsak / tam tudi tu, ves čas / in potem.« To nas spomni na razpravljanja Walterja Benjamina v delu O pojmu zgodovine in o mesijanskem času, ki je čas iskrenosti, polnosti. Varuje ga pravi Angel zgodovine ali Angel poezije, če parafraziramo Benjamina. In ravno z angelom se začne naslednja pesem, z »angelom varuhom«. In ta trenutek traja, zapiše v sklepni pesmi zbirke: »odpre [se] kakor knjiga, ki smo jo, komaj prebrano, spet / pravkar odprli«. Da bi predstavljena poanta, ki se mi zdi najpomembnejša, prišla do izraza, bi morali nekatere pesmi zlasti iz prve polovice zbirke strniti, razredčiti. Tako bi zbirka lepše peljala k osrednjemu delu. Naj še enkrat poudarimo, da Marjan Strojan ne ponuja lekcije; ponuja razmislek, venomer nas sili k razmišljanju o pisanju, kot tudi on premišljuje o njem. Svežino ponuja z distanco, s premislekom v temnih časih.

Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv

Enkratna priložnost, otroci! Nocoj se v oddaji Lahko noč, otroci! lahko naučite osnov žabjega jezika … Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Režiserka: Rosanda Sajko. Mojstrica zvoka: Metka Rojc. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka. Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja. Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij. Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav. Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.Foto: Pixabay/blickpixel

Pravljica o tem, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva, če nam zato ni treba v vrtec in lahko cel dan počnemo kar nas je volja … Pripoveduje: Maša Derganc. Napisala: Darja Marinšek. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

To je poseben gospod. No, pravzaprav je bila bolj posebna njegova služba … Pripoveduje: Branko Jordan. Napisal: Tadej Rodman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.

V gorskem potočku, sred strmih vršacev začela se kapljice Bučke je pot … Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisal: Metod Mališnik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Prevelika rast izdatkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja povzročata zaskrbljenost. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, bi lahko primanjkljaj do konca leta 2028 dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarja fiskalni svet. . Druge teme: - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letos posloval z minimalno izgubo - EU voditelji bodo razpravljali o posledicah bližnjevzhodne krize - V Slovenski filharmoniji zaključek 40-ih Slovenskih glasbenih dni

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom. Poglavja: 00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo 00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja? 00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov 00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov 00:13:56 Oznake romanov 00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica 00:16:43 Simbolni pomen klanca 00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta? 00:21:26 Francka in Eva 00:25:10 Vloga matere 00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine 00:33:53 (Ne)odnos z očetom 00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor 00:42:08 Tišina v odnosih 00:44:38 Slikar in Tomaž 00:49:27 Lahko determinizem presežemo? 00:55:02 Okolje in narava v romanih 00:56:38 Motiv teka za vozom 00:58:57 Motiv trpljenja 01:01:00 Konca romanov 01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo? 01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen? 01:08:18 Aktualnost romanov 01:09:23 Kaj romana predajata mladim? 01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja

Združene države so včeraj začele izvajati blokado iranskih pristanišč. Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči vnovič zatrdil, da si Iran zelo želi mirovni dogovor. Po nekaterih navedbah, bi se lahko pogajanja nadaljevala ta teden. Podpredsednik JD Vance, ki je vodil pogajanaja minuli konec tedna, je dejal, da so dosegli velik napredek, ter da čakajo odziv iranske strani. Posebej je izpostavil vprašanje Hormuške ožine, kjer je Teheran obtožil ekonomskega terorizma. V oddaji tudi o tem: - Stroka poudarja, da morajo biti ukrepi zaradi dražjih energentov ciljno usmerjeni, razmere na trgu se sicer umirjajo - Visoke cene letalskih vozovnic bodo spremenile potovalne navade, več bo potovanj z avtomobili. - Ob začetku mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic za mir v Ljubljani o njihovi odgovornosti v času globalnih kriz

Prijateljici Papirnata ptica pa Porcelanasta princeska prespita pod previsno pečino … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Zdenka Podbelšek Bračič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil iranskim oblastem za sklenitev mirovnega dogovora oziroma vnovično odprtje Hormuške ožine, se bo iztekel jutri ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Če Iran tega roka ne bo upošteval, mu Trump grozi z uničenjem mostov in elektrarn. Kot je poudaril, se lahko uničenje zgodi v štirih urah, če bodo to želeli, ampak si tega ne želijo. Ostali poudarki oddaje: - Astronavti misije Artemis 2 dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje ter izzvali to in prihodnje generacije, naj rekord ne obvelja za dolgo. - Državna volilna komisija danes o ugovoru SDS-a na izvedbo državnozborskih volitev; potrjevala bo tudi njihove izide. - Po treh tednih se s četrtfinali nadaljuje nogometna liga prvakov - nocoj bosta tekmi Real Madrid - Bayern München in Sporting - Arsenal; ljubljanske hokejiste čaka peta polfinalna tekma proti Pustertalu.

V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov?

Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Kako je Lenki šlo od rok prodajanje izgovorov … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Alenka Selčan. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.

Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Kdo je prijatelj? Nekdo, ki mu zaupaš. Z njim se zabavaš. In sanjaš … Pripoveduje: Gašper Jarni. Napisala: Alenka Kramer. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Prihajale so nove in nove živali, ki so poskušale potolažiti jazbeca, toda vse zaman … Pripoveduje: Uroš Smolej. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

''Le kaj je, ki glasno hreščeče zdaj tuli? Le kaj je, ki močno v trebuščku me žuli?'' Pripoveduje: Mojka Končar. Avtorica besedila: Kaja Kramar. Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiser: Bor Ravbar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, februar 2023.

Prek spletnega tečaja Slonline, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, se slovenščine uči skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Mesečno pa ga aktivno uporablja od 4000 do 5000 ljudi. Konec lanskega leta so tečaj nadgradili, dodali so mu učbenik, opravili pa so tudi raziskavo o sporazumevalnih potrebah priseljencev. Tokrat bomo zato jezikali o novostih, ki jih je prinesla nadgradnja, o izzivih učenja in poučevanja slovenščine za tujce ter o tem, zakaj bi nas to sploh moralo zanimati.

Le kdo bi si mislil, da lahko turoben dan v sebi skriva toliko lepega … Pripoveduje: Gregor Zorc Avtorica besedila: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu Radia Slovenija 2023.

"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?Gostje:– strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani– dr. Janez Kos, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani– Alok Jha, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist– prof. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani– dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU V Xpertizi se predstavi Luka Petravič, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent na ljubljanski Medicinski fakulteti na programu Javno zdravje. Poglavja: 00:01:53 Je vse čudež ali ni čudež nič? 00:04:49 dr. Tomaž Zwitter o posebnostih Sonca 00:09:44 dr. Janez Kos o majhni verjetnosti za nastanek Zemlje 00:13:17 Alok Jha o neverjetnih lastnostih vode 00:29:44 Xpertiza: Luka Petravič 00:18:12 prof. Nina Gunde Cimerman o organizmih v ekstremnih okoljih 00:22:00 dr. Irena Debeljak o padcu asteroida na Zemljo

Medveda je preplavilo hrepenenje in ga ni več izpustilo … Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.