Podcasts about lahko

  • 201PODCASTS
  • 2,134EPISODES
  • 22mAVG DURATION
  • 5WEEKLY NEW EPISODES
  • Oct 24, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024

Categories



Best podcasts about lahko

Show all podcasts related to lahko

Latest podcast episodes about lahko

A res, tega ne veš?
239: Kdo ali kaj je Kuzla?

A res, tega ne veš?

Play Episode Listen Later Oct 24, 2025 34:30


V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Lahko noč, otroci!
Skrivnosti svetilke Milke

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 23, 2025 13:30


Ob mestni svetilki se zbirajo prijatelji in berejo … Pripoveduje: Matej Recer. Napisala: Irma Jančar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Klepet ob Kavi
EPIZODA 210: Kaj so MOTNJE MEDENIČNEGA DNA? Jih sploh poznamo, zakaj do njih pride in kaj LAHKO PREPREČIMO sami?

Klepet ob Kavi

Play Episode Listen Later Oct 23, 2025 13:01


Težave medeničnega dna se pogosto pojavijo zaradi oslabelih ali prekomerno napetih mišic, ki podpirajo mehur, maternico in danko. Najpogostejši vzroki? Ti vključujejo nosečnost, porod, hormonske spremembe v menopavzi, debelost ter ... ne boste verjeli - zaprtost! To velja tako za moške kot ženske - pazite na svoje dnevno odvajanje blata in zdravje črevesja in njegovo delovanje podprite s pravilno prehrano, zadosti tekočine, vlakninami in probiotiki.S prepoznavanjem težav in ustrezno vadbo, kot so Keglove vaje, lahko okrepimo mišice medeničnega dna in izboljšamo kakovost življenja.

Lahko noč, otroci!
Pravljica Kostanjev duh v živo z Ljubljanskega gradu

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 22, 2025 15:52


Lahko noč, otroci! praznuje 60 let Pravljico Kostanjev duh avtorice Irene Androjna v živo z Ljubljanskega gradu pripoveduje dramski igralec Matej Puc ob glasbeni spremljavi tolkalke Petre Vidmar

Svet kulture
Nagrada Milke in Metoda Badjure v roke montažerja Janeza Briclja

Svet kulture

Play Episode Listen Later Oct 22, 2025 24:29


Odprtje 28. Festivala slovenskega filma v Portorožu so pospremili s premiero filma Skriti ljudje Mihe Hočevarja, podelili pa so tudi nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo, in sicer montažerju Janezu Briclju. Posvetimo se zbirki kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislej – to je dvanajst zgodb o dvanajstih različnih ženskah, ki jih druži hrepenenje po boljšem življenju. Verjamejo, da obstaja nekaj več od golega preživetja. V Svetu kulture se odpravimo še na razstavo Kalček srca v Graslov stolp v Slovenski Bistrici, kjer se predstavlja arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. In še to: oddaja Lahko noč, otroci! praznuje 60 let.

Torkov kviz
Podočnjaki se lahko kažejo kot temni krogi, otekline, blazinice

Torkov kviz

Play Episode Listen Later Oct 21, 2025 13:12


»Kaj so podočnjaki, vemo vsi in že to govori o pogostosti problema,« pravi sogovornica Torkovega kviza dr. Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatologija.si Ljubljana. Podočnjaki so pogosta težava oz. nadloga, ki marsikoga spravlja v slabo voljo. Temni krogi, sence ali pa otekline, tudi vdolbine pod očmi, vse to so podočnjaki. Več pa v Torkovem kvizu!

Money-How
Fejk Marja in garantirani zaslužki

Money-How

Play Episode Listen Later Oct 17, 2025 59:25


Sanjski zaslužki, ki jih ponujajo lažni profili zdravnikov, bančnikov, celo Luke Dončića in predsednice države Nataše Pirc Musar, so postali stalnica družbenih omrežij. So prevaranti res finančno in digitalno bolj pismeni od povprečnega uporabnika – ali pa preprosto obvladajo psihologijo človeka in vedo, da je pohlep tisti, na katerega večina nasede? Pred mikrofonom: Tadej Hren, vodja oddelka za obravnavo omrežnih incidentov pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT V tokratni epizodi boste slišali 00:00 – Uvod: “fejk Marja” in prijava policiji 01:38 – obljuba 24 tisočakov v 4 dneh: klasična naložbena past 02:54 – Ciljno lovljenje žrtev prek “welcome” DM-jev 05:18 – Socialni inženiring: psihologija namesto tehnologije 06:19 – Pohlep in strah: čustva, ki jih izkoriščajo 13:06 – Fejk Marja” v chatu z direktorjem 16:23 – Zakaj platforme in oglasi pogosto niso pravočasno odstranjeni 17:22 – Natančno targetiranje oglasov 19:11 – Zakaj vseeno prijaviti lažne profile policiji 23:54 – Lažen profil celo na Tinderju 25:47 – Kako “fejk” profili zberejo na tisoče sledilcev 26:41 – Ekonomika prevar: zakaj se jim investicija splača 27:17 – Tipični zneski škode: okoli deset tisoč evrov in več 29:21 – Zanikanje, “še malo vplačaj” in učinek potopljenih stroškov 30:49 – Lahko nasede vsak; tudi finančno pismeni 37:14 – Manipulacijske tehnike korak za korakom 41:59 – Koga najraje zlorabijo: zdravniki, politiki, Luka Dončić … 47:01 – Deepfake predsednice, ki je ponujala sanjske zaslužke 45:29 – Ali ljudje res nasedejo deepfakom? kdo je najbolj ranljiv 51:36 – Kaj storiti, če si že nakazal denar Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene vsebine _____________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 28. oktober 2025 med 10.00 in 15.00 _____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 22. oktober 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki _____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/blog/ ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja __________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________

Lahko noč, otroci!
Pravljica o princeski, ki je hotela prespati zimo

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 16, 2025 7:40


Mia je imela najraje na svetu toplo sonce … Pripoveduje: Nina Valič. Napisala: Elvira Košele. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci!
Zakaj je Gašper nehal stavkati – premiera pravljice Jožeta Sevljaka

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 15, 2025 7:09


Na Prvem programu 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem 22.oktobra. Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Zakaj je Gašper nehal stavkati avtorja Jožeta Sevljaka v interpretaciji igralke Ane Urbanc. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtor besedila: Jože Sevljak. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, junij 2025.

Kuhajmo s sestro Nikolino
Ideje za zajtrk

Kuhajmo s sestro Nikolino

Play Episode Listen Later Oct 15, 2025 6:19


Sestra Nikolina za zajtrk priporoča domačo skuto, h kateri lahko ponudimo še rezine mesa od kosila prejšnji dan (malo reberc). Zraven lahko ponudimo kislo zelje s česnom in mešanico oljčnega in bučnega olja. Druga ideja je skuin namaz, zraven pa marmelada ali med. Za zajtrk so zelo primerna tudi jajčka taka in drugačna: umešana, ocvrta, pečena na oko, kuhana ... Lahko je jogurt s kosmiči ali smuti iz zmiksanega sadja z dodatkom kosmičev in jogurta. Poslušalka pa na vodi skuha ovseni kosmiči, ohladi in nato doda zmečkano banano ali kuhano ajdovo kašo ali kuhano proseno kašo in suhe slive v vsakem primeru, torej pri prvem drugem ali tretjem receptu pa doda še med in cimet.

Lahko noč, otroci!
O miški, ki je oklofutala medveda

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 9:35


Pravljica O miški, ki bi skoraj premikastila mišjaka, če bi ga dobila v pest. In to povsem po krivici! Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Aksinja Kermauner. Glasbenik: Andrej Kopač, violina. Cikel pravljic »Lahko noč, otroci! In dobro jutro, čustva!«, premierna izvedba v živo iz studia 13 Radia Slovenija, september 2019.

Lahko noč, otroci!
Lisička in siva miška - v živo z Avdiofestivala

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 13, 2025 8:35


Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Pravljico Bojane Vajt Lisička in siva miška je interpretirala dramska igralka Ajda Smrekar. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Avtorica besedila: Bojana Vajt. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 13.10.2025.

A res, tega ne veš?

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Radiovedni
Radiovedni z Nikom: Ali zvok lahko ubije?

Radiovedni

Play Episode Listen Later Oct 11, 2025 8:52


Ste vedeli, da lahko zvok poleg tega, da nas razveseljuje, tudi škoduje? Preveč glasna glasba, hrup v prometu ali pa povsem naravni zvoki lahko povzročijo poškodbe našega sluha, v skrajnih primerih pa zvok lahko postane tudi orožje. V novih Radiovednih bomo poizvedovali, kdaj je zvok zares nevaren, zakaj nas lahko dobesedno premakne s telesom in kako ga nekatere živali uporabljajo za lov.Gost: dr. Jaka Sodnik, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Odbita do bita
Dr. Blaž Zupan: Niso krivi algoritmi, odgovornost naj prevzame kapital

Odbita do bita

Play Episode Listen Later Oct 10, 2025 38:18


Izrael je z Googlom podpisal 45 milijonov dolarjev težko pogodbo za propagandno kampanjo, TikTok mladoletnikom ponuja drugačne vsebine glede na spol, Instagram kot zajtrk razume le estetsko dovršene obroke s precenjenimi sestavinami. Kakšna so družbena omrežja v času vojn, populizmov in marketinga? Lahko govorimo o nevarnih, nepoštenih in stereotipnih računalniških algoritmih? Dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko, pravi, da besedo algoritem uporabljamo napačno in da bi odgovornost morala prevzeti vodstva tehnoloških korporacij, ki jim je mar le za kapital. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si How TikTok harms boys and girls differently – video Google under fire for $45m deal with Netanyahu’s office to spread Gaza genocide propaganda What happened when I let algorithms run my life for a week The Neuroscience of Social Media: How Algorithms Hijack Your Brain 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Globalna vas
Špela Rapoša, Škotska: V Veliki Britaniji lahko na Amazonu kupijo od “šraufa” do zdravil

Globalna vas

Play Episode Listen Later Oct 9, 2025 16:15


Špela Rapoša ni bila sprejeta na želeni študij v Sloveniji, zato se je pri osemnajstih letih odločila, da gre delat na Škotsko. Tam je bil najprej zaposlena v hotelih in pubih, se zaljubila, doštudirala, zaposlila in ostala. Danes, 21 let pozneje, s svojim partnerjem in mački živi v mestu Kilsyth in je vodja projektov v agenciji Škotske vlade za krožno gospodarstvo in trajnost, Zero Waste Scotland. Tudi njej ni neznana ekološka tesnoba, a se ji zoperstavlja z jogo in ledeno terapijo.

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kremna špinača ali blitva

Kuhajmo s sestro Nikolino

Play Episode Listen Later Oct 9, 2025 5:25


Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo.

Storž
Janez Platiše: Starost ni najprijetnejša, lahko pa jo naredimo prijetno

Storž

Play Episode Listen Later Oct 9, 2025 21:39


Zgodi se, da se v svet novinarstva in fotografije spustijo tudi tisti, ki tega dela sprva niso opravljali. Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje si je znanje s teh področij nabral tudi Janez Platiše. Po upokojitvi si je ustvaril novo kariero kot multimedijski novinar in odprl blog Seniorske novice. Od kod odločitev, da postane družabni kronist, in kaj vse je doživel ob poročanju s številnih dogodkov, nam je zaupal v oddaji Storž.

Lahko noč, otroci!
Neustrašni - premiera pravljice Ane Grošelj

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 8, 2025 5:25


Ob praznovanju 60-letnice oddaje Lahko noč, otroci! na Prvem pripravljamo 12 posebnih sred z 12 novimi pravljicami in presenečenjem 22. oktobra! Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Neustrašni avtorice Ane Grošelj v interpretaciji igralke Aje Kobe. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico leta 2021. Nekoč je živel pastir, ki je hotel biti neustrašen … Pripoveduje: Aja Kobe. Avtorica besedila: Ana Grošelj. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, junij 2025.

Studio ob 17h
Spravo po vojni pred osemdesetimi leti lahko dosežemo samo po osebni poti

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Oct 8, 2025 52:12


Osemdeset let po koncu druge svetovne vojne in povojnih pobojev postaja narodna sprava iz leta v leto težavnejša. Čeprav se zdi, kakor da smo na začetku, včasih celo, kakor da se nikamor ne premaknemo, pa se pot narodne sprave ni zaustavila. Med različnimi pobudami bomo izpostavili civilno gibanje Pomiritev, ki spodbuja k neposrednemu osebnemu odpuščanju, in Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi, ki spodbuja k soglasju o vojnih in povojnih dogodkih na etični ravni. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana. Gostje: akad. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, soavtor izjave o slovenski spravi; Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol in pobudnik gibanja Pomiritev; dr. Katarina Kompan Erzar, psihoterapevtka.

Lahko noč, otroci!
Kaj vrabec misli

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 7, 2025 6:50


Vrabec sedi na vrtni ograji in obrača glavo sem in tja. Pripoveduje: Tjaša Železnik. Napisala: Maja Cimerman Sitar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Ocene
Manca Klun: Nisaki

Ocene

Play Episode Listen Later Oct 6, 2025 4:34


Piše Tonja Jelen, bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman. Poezija v Nemčiji živeče pesnice Mance Klun v njeni drugi pesniški zbirki Nisaki izraža drobce, motive, ki jih avtorica srečuje, se z njimi sooča in jih premišljeno preliva v verze. To ni poezija pretresov, ampak nežno stapljanje pesniške subjektke v krhkost svetovja. Vsemu temu se pesnica trudi dajati ravnovesje in posebno lepoto. V ta svet se počasi vseljuje in prav sobivanje s spomini je eno izmed najbolj zanimivih načinov stapljanja subjektke v novo okolje. Pesnica na primer ne analizira selitve, ampak ji ta pomeni nenehno prehajanje in nadomeščanje z novimi predmeti, novimi motivi in simboli na točno določeno mesto. Vse pa je v iskanju zatočišča, kar naj bi izraz nisaki tudi pomenil. To nakazuje široko razumevanje in odpiranje možnosti, kaj vse lahko naselitve pomenijo. Lahko pomeni tudi iskanje jezika, povezano s spreminjanem subjektke. Že prva pesem Levitev kaže na spreminjanje, ki je v bistvu prenavljanje, to pa pomeni nenehno iskanje in vraščanje v jezik, ki je nato osrednje gonilo in težišče pesniške zbirke. Osredotočenost na iskanje, definiranje, sestavljanje in hkrati razstavljanje jezika je prisotna v vsej zbirki. Jezik pomeni besede: črke in glasove, ki morajo biti skrbno odbrani. To ni samo mentalno delo, je tudi fizično: »Urediti zaporedje glasov, / ki se zatikajo med prsti, / s plodno prstjo, polno drobnega migetanja, / prinašati rast.« Začetni verzi ene najbolj uspelih pesmi Zaporedje glasov se stopnjujejo vso do žetve, pri čemer se pesnica metaforično zaveže k resnemu delu. Pesnjenje je prikazano kot delo in proces, gibanje pa lahko pomeni sprehod po pesmi. Pesnica primerja poezijo z življenjem. Vse je pesem, najti jo je povsod. Ali nasprotno: življenje je lahko poezija. Stapljanje poezije in subjektke je pričarano s prav posebnim občutkom in prepričljivostjo. Pomembno je občutje, ki ga avtorica uspešno vpleta, pri tem pa se osredotoča tudi na skupnost in na to, kako pomembno je biti ves čas v ravnovesju. To se kaže v različnih situacijah, ki kažejo na pomembnost zapolnitve in skupnega bivanja. Pesmi s tem postanejo še bolj žive in življenjske: »Zvonjenje iz cerkve zapolni / praznine v mestu, / začasno / sta praznina in polnost / eno.« Pesmi so različnih dolžin in so pisane v prostem verzu. Odtehtane besede kažejo na natančnost in premišljeno nizanje v verze. Daljše pesmi so bolj kompleksne in izkoristijo širino misli. Pri krajših pesmih so krajši tudi razmisleki, a so dobro izpeljani. V primerjavi s prvencem Če ne morem biti jezik je zbirka Nisaki bolj precizna, čeprav je tudi prvenec prinašal veliko uspele poezije. Čeprav je pesnica Manca Klun skromna in skoraj nevidno prisotna med opazovanjem in pisanjem, zbirka Nisaki sije s prav posebnim žarom in mehkobo. Tudi v najbolj krhkih naselitvah v prostorih pesmi in misli je mogoče najti upanje in prav zaradi prebrane poezije verjeti vanj. Pesnica odmerja trenutke in jih vtke v pesem. Kot pravi, si jih preprosto vzame. Skratka, to je poezija, ki jo je treba brati pozorno in ponižno, in pokaže se, kako so lahko majhne stvari velike in pomembne za vsak trenutek. Ta pa je minljiv.

A res, tega ne veš?
237: Kdo ali kaj je William West?

A res, tega ne veš?

Play Episode Listen Later Oct 5, 2025 44:55


V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Lahko noč, otroci!
Jesen, ki je želela postati pomlad – premiera pravljice Ines Kavgić

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 1, 2025 10:34


Oddaja Lahko noč, otroci! že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem pospremi najmlajše v svet sanj. 12 novim pravljicam z našega natečaja lahko prisluhnete vsako sredo vse do 3. decembra, nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Jesen, ki je želela postati pomlad avtorice Ines Kavgić v interpretaciji igralke Darje Reichman. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. In kako je biti pomad? Kar naporno, ampak čudovito je in zelo barvno, čeprav nemirno … Pripoveduje: Darja Reichman. Avtorica besedila: Ines Kavgić. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, junij 2025.

Odprto za srečanja
Matej Bonin: Dinamika medčloveških odnosov se z živo izvedbo glasbenikov lahko zrcali tudi v zvočnem svetu

Odprto za srečanja

Play Episode Listen Later Oct 1, 2025 35:53


Bil je nenavaden dijak koprske Umetniške gimnazije, se spominjajo profesorji. Pri rosnih šestnajstih letih je bil prepričan, da je glasba nedeljiv del njegovega vsakdanjika. V celoti se je odprl razsežnemu svetu glasbe. Diplomiral je iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija - glasbeno gledališče. Sledila so priznanja, nagrade, povabila, naročila … po vsem svetu. Danes je priljubljen glasbeni ustvarjalec in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To je skladatelj Matej Bonin. Njegovo skladbo Simfonični gozd lahko sestavljamo v svojstven zvočni svet v parku Rafut - v okviru programa GO!2025. Pravkar je premiero doživela njegova opera za mlade Lisičja luna. Odprto je tekla beseda z Matejem Boninom - o ustvarjalnem navdihu razsežnega napona, o bogastvu notranjega glasbenega sveta, o pogledih in nazorih, pa tudi o nostalgiji po domači Izoli.

Lahko noč, otroci!
Murnova avdicija

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Sep 30, 2025 7:55


Murnov gozdni koncert je bil za živali najlepši konec dneva, njihova pravljica za lahko noč … Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Dario Berginc. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Zapisi iz močvirja
Dvojna raba penisa

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Sep 30, 2025 6:54


Danes je na sporedu prelomna oddaja. Ker so prelomni časi, v katerih živimo. Kot vidimo, medijsko panogo počasi jemlje hudič, zato pa se krepi obrambna panoga. Tako je povsem normalno, da se kreativni del naše skromne redakcije razpušča in se seli, skupaj s kreativnostjo, na področje obrambne in vojaške industrije. Kako kmalu se bomo vključili v slovenski obrambni grozd, še ni povsem jasno; je pa zanimiv podatek, da se je, čim smo se Evropejci zavezali v obrambo pognati milijarde evrov, obrambni grozd povečal s petdesetih jagod na več kot sto trideset podjetij. Tako se bomo le preimenovali iz »zapisov iz močvirja« v pošasti iz močvirja in začeli služiti denar. Nasproti nam je prišla država v podobi nenadkriljivega Damirja Črnčeca. Kjerkoli se srečajo obramba, vpliv in denar, je najti tudi tega podjetnega strokovnjaka za obrambo; tako ne čudi, kako mu vsi priznavajo, da je prav njemu uspelo znotraj Slovenskega državnega holdinga ustanoviti podjetje, imenovano Dovos. »Družbo za obrambo, varnost in odpornost Slovenije«. Ker se bomo danes s kraticami še srečevali, naj izrazimo samo razočaranje, saj bi bilo ime družbe mnogo bolj zveneče, če bi prvi o spremenili v a, ali pa vsaj zadnji s v z. Kakorkoli; v kratkem – nekje do konca oktobra – je pričakovati javni poziv za prijavljanje obrambnih projektov, ki jih bo sofinancirala ali pa v celoti financirala država. Ker gre za eno največjih naložbenih priložnosti zadnjih desetletij, smo v našem novem obrambnem podjetju takoj zagnali nekaj projektov, ki jih kanimo prijaviti na javni poziv. Prvi projekt se imenuje P.E.N.I.S, kar je kratica za »Prenosni eliptični napadalni izstrelek Slovenije«. Do konca ga bomo sicer razvili, ko dobimo državne milijone; za zdaj lahko z javnostjo delimo samo osnovne taktične karakteristike in potrebne resurse za izdelavo tega obrambnega sistema. Za začetek potrebujemo močno leskovo palico in nekaj leskovih šib. Nato je treba palico elipsoidno upogniti in jo v elipsi držati z uporabo motvoza ali pa plastične vrvi za obešanje perila. Nato je treba s kuhinjskim nožem opremiti visokotehnološke leskove šibe – z utorom na eni in z bojno konico na drugi strani. Tako dobimo multifunkcijski obrambni sistem, saj je mišljeno, da se lahko P.E.N.I.S uporablja proti ciljem na kopnem, v morju in v zraku. YYYDrugi obrambni sistem, na katerem delamo v našem obrambno-raziskovalnem laboratoriju, se imenuje N.A.T.E.G, kar stoji za »natezni avtomatsko-taktični eruptor granat«. Kot za penis imamo tudi za nateg že izdelane prve inženirske skice; kot rečeno, pa ga bomo do konca razvili šele, ko dobimo od države nakazanih približno sto milijonov evrov, kolikor naj bi veljala fabrikacija tega orožja.  Za osnovo smo si zamislili rogovilo, najbolje bukovo, ki jo prirežemo v obliki črke ipsilon. Na zgornji tretjini obeh krajših delov rogovile, z visokotehnološkim »3D« rezkalnikom oziroma pipcem urežemo dva utora, v katera pritrdimo gumico, ki so jo mati zavrgli s kozarca vloženih hrušk. To orožje, v Natovi terminologiji imenovano »launcher« ali »frača« po domače, je enkratno predvsem zaradi velike prilagodljivosti kalibra posameznega izstrelka. Lahko izstreljuje gramoz kalibra »poljčanar«, posamezne prodnike, pa vse do klasičnega Natovega kalibra 7,62 mm. Edino, kjer bomo morali biti pazljivi, in Damir Črnčec bo pri tem kot nadzornik Dovosa še posebej natančen, je dvojna raba vojaških projektov, sprejetih v program. Kot vemo, evropske države, tako tudi Slovenija, ne bodo slepo in po ameriškem diktatu investirale v obrambno industrijo, ki ne bo znala početi nič drugega, kot ubijati sovražnika; oziroma kot se vidi v Združenih državah, pobijati naključne mimoidoče. Ob vojaški rabi morajo projekti imeti vsaj nekakšno funkcijo tudi v civilni sferi, in na srečo ga naša projekta P.E.N.I.S  in N.A.T.E.G imata. Ko bodo ostali vojaški projekti, ki se prav v tem trenutku globalno rojevajo v podobnih državnih podjetjih, kot je Dovos, realizirani … Se pravi, ko bodo damirji črnčeci po vsem planetu odlično opravili svoje delo in mirnodobski denar transformirali v ne-mirnodobskega ter posledično požgali civilizacijo …  Takrat bo mogoče s penisom zalezovati mamuta in ga ob sodelovanju vsega plemena tudi upleniti. In ko bomo mamutovine siti Slovenci zrli v nočno nebo, bomo lahko, kot dvojno rabo, vrhovnemu nategu posvetili plemensko daritev.  

Ocene
Alenka Vreček: Naj se vrti

Ocene

Play Episode Listen Later Sep 29, 2025 6:47


Piše Katarina Mahnič, bereta Mateja Perpar in Eva Longyka Marušič. Alenka Vreček, v Sloveniji rojena avtorica, zagreta športnica, ki je mladost preživela v Radovljici, se je z dvajsetimi leti podala v Ameriko učit smučanje in tam zaradi ljubezni tudi ostala. V knjigi opisano kolesarsko turo je dolgo načrtovala, sprva le v mislih, in v težkih letih po razpadu prvega zakona, ko je ostala sama s tremi otroki, je idejo o njej zapisala v žepno izdajo Rumijeve poezije: “Poskušam narediti tisto, kar se mi zdi prav, da bi lahko živela brez obžalovanj. Želim si pustolovščine, ki mi ni nedosegljiva. Da bom imela čas za premišljevanje, čas za čutenje, čas za pisanje. Čas, da bi se znova počutila živo. Čas, ko bom lahko sama. Rada bi prekolesarila pot od svojega doma ob jezeru Tahoe do palape v Baji.” Po besedah avtorice rdeča nit romana ni v kolesarjenju, ampak pomenu življenja, ki si ga želimo živeti. “Če nehaš sanjati, nehaš živeti,” je zapisala. In prav zato je ta knjiga tako posebna. Lahko bi bila le še eden od številnih avanturističnih potopisnih priročnikov, v katerih se nizajo kolesarske tehnikalije in fizični napori, višinski metri in strmine klancev, povprečna hitrost in dnevno prevoženi kilometri. Kot dolgoletna kolesarska navdušenka, ki imam tudi sama v nogah lepo število tako makadamskih kot asfaltnih kilometrov na s potovalnimi torbami obteženem kolesu, sem sicer z užitkom in občudovanjem prebirala tudi te dosežke in se iskreno čudila Alenkini vzdržljivosti, trmi in pogumu, saj sem dobro vedela, kakšne napore je premagovala. Štiriinpetdesetletna. In sama. Pa vendar za branje knjige ni treba, da si sploh kdaj sedel na koelsu, saj je tako kot v vsakem dobrem literarnem potopisu pomembneje, kar se dogaja v kolesarkini notranjosti. Vse tisto, kar je na skoraj 4000 km dolgem samotnem potovanju od Kalifornije do mehiške vasice La Ventana o sebi spoznala – da je morala proč, da bi se po več resnih diagnozah in operacijah spet naučila dihati. Prvič v življenju si je dovolila sebe postaviti na prvo mesto, se gibati blizu roba, s katerega je lahko življenje uzrla v jasnejši luči: “Morala sem se odmakniti od vsega. Ne vem, ali se bo moj rak vrnil. Ne vem, kako bo napredovala moževa bolezen ali koliko časa še imava za stvari, ki si jih želiva početi. Občutek imam, da je to moja zadnja priložnost za nekaj, kar sem si od nekdaj želela narediti.” Knjiga Naj se vrti je razdeljena na 29 poglavij. Posrečeno in prilegajoč se njihovi vsebini jih uvajajo izbrani citati različnih avtorjev. Začenja jih tisti znani iz Zaplotnikove Poti, da je “važna pot, ne cilj”, za njim pa se vrstijo številna znamenita literarna imena, med drugimi Pablo Neruda, Alice Munro, John Steinbeck, Isabel Allende, Anna Frank, Ernest Hemingway, Paul Theroux, Homer ter A. A. Milne z meni najljubšim citatom iz Medveda Puja: “Če vem, kje sem, se nisem izgubil. Lahko pa sem izgubljen tam, kjer sem.”, ki tudi najbolje povzema smiselnost in duha Alenkinega potovanja. Morda je knjiga še bolj kot za slovenski trg izjemna, eksotična in dragocena za ameriškega, saj se v njej poleg družinskega življenja v Ameriki prepletajo tudi pisateljičine otroške vragolije in mladost v Sloveniji, ljubezen do dedka, pa poletja na dalmatinskem otočku Šipan, kjer si je prav tako želela živeti, dokler ni ugotovila, da pravzaprav nikamor res ne pripada. Veliko prostora je posvečenega odnosom med ljudmi, medsebojni pomoči in razumevanju in njihovim reakcijam, ko se pripeti kaj hudega – Alenkina diagnoza rak, moževa diagnoza parkinson, huda nesreča najstarejše hčere Mateje. Ob takih dogodkih se kalijo ljudje, takrat pokažejo, iz kakšnega testa so. Prav tako kot na kolesu, ki ga je poimenovala Zverina, ko napor iz človeka iztisne tisto najboljše, ko šele s premagovanjem fizičnih ovir odkrivaš pravega sebe. Ko te utrujenost spet naredi živega. V knjigi so razpršena tudi zanimiva srečanja z ljudmi, tako na ameriški kot na mehiški strani, in prav vsa so svetla, optimistična, vračajo zaupanje v človekovo prijaznost in dobroto. Avtorica na vsej poti ne izkusi nič hudega (razen po lastni nerodnosti), zato se ob prečkanju meje upravičeno sprašuje, zakaj zidovi sploh obstajajo: “Ko sem se peljala ob zidu iz valovite pločevine, za katerega vem, da ločuje ljudi med seboj, so me navdajali zelo čudni, neprijetni občutki. Cesta je bila mirna, a srhljiva. Prehitevale so me samo obmejne patrulje. Vse skupaj je bilo tako nadrealistično. Meje nas ločujejo, varujejo in ščitijo. Pred čim? Zidovi po Evropi so se rušili in meje brisale. Zidovi, ki so v nekaterih primerih ljudi ločevali stoletja, so se podirali, v ZDA pa smo gradili še višje in trdnejše zidove, da bi ljudi ohranjali na drugi strani.” Kolesarski literarni potopis Alenke Vreček je tudi dragocena ljubezenska zgodba, saj so bili za takšen samoten podvig pomembni ljudje, ki so ga podprli. Še posebej en človek, njen drugi mož Jim, ki ga imenuje ljubezen svojega življenja. Dragocena tudi zato, ker ne govori le o samoti, ki je nujno potrebna za obstanek in zdravo pamet človeka, ki si skuša na svoj način razjasniti sebe, da se bo lahko mirno posvetil ljubljenim, ampak ker poudarja potrebo po ljudeh, ki te razumejo, po bližnjih, ki vedo, da moraš oditi, da se vrneš izpolnjen in pomirjen. Boljši. Ker zdaj veš, da si samo tam, med njimi, zares doma.

Lahko noč, otroci!
Moljeva pravljica za lahko noč

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Sep 28, 2025 9:02


Moljčiču se je šola zdela zabavna, vendar je iz zadnje klopi na tablo videl le megleno. Pripovedujeta: Romana Šalehar in Primož Bezjak. Napisala: Mateja Perpar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

A res, tega ne veš?
236: Kdo ali kaj je Kaihōgyō?

A res, tega ne veš?

Play Episode Listen Later Sep 27, 2025 52:16


V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Obrazi sosednje ulice
Velika (neuresničena) želja po otroku lahko izčrpa partnerski odnos

Obrazi sosednje ulice

Play Episode Listen Later Sep 27, 2025 46:14


Novi predsednik Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo je prof. dr. Borut Kovačič iz UKC Maribor, predstavnik prve generacije strokovnjakov, ki so v Mariboru razvijali področje oploditve z biomedicinsko pomočjo. V Mariboru je bil prvi med centri, ki je uvedel postopek direktnega vnosa semenčice v jajčno celico in enajsti center v svetu, kjer jim je uspelo doseči klinično nosečnost in rojstvo, pravi sogovornik. Pravi, da pomoč poišče približno eden od desetih parov, od parov, v katerih je ženska starejša od 40 let, pa že vsak četrti. Starševstvo se začne že z željo po otroku, v tiste, ki so rojeni z biomedicinsko pomočjo, pa njihovi starši vlagajo posebej veliko časa in pozornosti, pove dr. Kovačič, ki tudi razloži, zakaj v stroki ne marajo izraza »umetna oploditev«.

Podobe znanja
Nina Kostevšek: Rdeče krvničke bi lahko poleg kisika dostavile tudi zdravila

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Sep 26, 2025 27:52


Zdravljenje je vedno najbolj učinkovito, če se lahko bolezni lotimo kar najbolj neposredno, pri samem viru težav. A do vira pogosto sploh ni lahko priti. Denimo, če govorimo o okvarjenem genu, ki bi ga morda želeli utišati, da ne bi več povzročal težav. Področje tovrstnih genskih terapij daje v zadnjem času že zelo spodbudne rezultate in vanj so seveda usmerjeni številni raziskovalni napori. Prav tako zahtevno se je, po drugi strani, prebiti do bolj odmaknjenih tumorjev, ki se tako zlahka izmaknejo terapiji, za katero pa vemo, da ima celo paleto škodljivih stranskih učinkov. Naj gre torej za takšno ali drugačno zdravljenje, ključno vprašanje vsekakor je, kako spraviti pravo učinkovino na pravo mesto. Da bi bil ta transport učinkovin še povsem biorazgradljiv, dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" raziskuje možnosti uporabe membran rdečih krvnih celic. Kako ta transport učinkovin narediti še povsem biorazgradljiv, je tisto dodatno vprašanje, ki se mu posveča dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan". Ponovitev pogovora, ki je nastal junija 2023.

Svet kulture
Pravica do upanja

Svet kulture

Play Episode Listen Later Sep 26, 2025 21:12


Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana novo gledališko sezono začenja z dramo Dušana Jovanovića Osvoboditev Skopja, v uprizoritvi pa poudarja občutke in odnose med ljudmi znotraj izjemno turbulentnega časa, zaznamovanega z nasiljem. Če je država algoritem nadzora, ali lahko gledališče vzpostavi njeno poetično protodržavo? Lahko gledališče vzpostavi drugačno obliko suverenosti – začasno, krhko, fluidno in morda prav zato absolutno? To sta le dve izmed vprašanj, ki si jih zastavljajo ustvarjalci predstave Država, v režiji Jana Krmelja in soavtorstvu sodelujočih umetnikov. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor bodo slavnostno obeležili 80-letnico mariborskega Konservatorija za glasbo in balet.

Lahko noč, otroci!
Zabavna pra-pravljica – premiera pravljice Mateje Perpar

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Sep 24, 2025 8:26


Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem 22. oktobra. Nocoj pa bomo premierno slišali Zabavno pra-pravljico avtorice Mateje Perpar v interpretaciji igralca Mateja Puca. In zakaj je vila izbrala jezikovne kapljice pomanjševalke? Pripoveduje: Matej Puc. Avtorica besedila: Mateja Perpar. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.

#Ofsajd
Ofsajd: Zic #24

#Ofsajd

Play Episode Listen Later Sep 24, 2025 46:44


Lahko noč, otroci!
Kdo je prebudil Sonce? - premiera pravljice Simone Kopinšek

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Sep 17, 2025 9:36


Ob praznovanju 60-letnice oddaje Lahko noč, otroci! na Prvem pripravljamo 12 posebnih sred z 12 novimi pravljicami in presenečenjem 22. oktobra! Nocoj bomo premierno slišali pravljico Kdo je prebudil Sonce? avtorice Simone Kopinšek. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pravljica o Vešči, ki išče svetlobo takrat, kadar je ni, in si od vseh edina upa leteti v globoki temi … Pripoveduje: Nataša Barbara Gračner. Avtorica besedila: Simona Kopinšek. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.

Lahko noč, otroci!
Na valovih – premiera pravljice Sončke Vidmar

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Sep 10, 2025 5:38


Lahko noč, otroci! praznuje 60 let in najmlajše vsak večer ob 19.45 pospremi v svet sanj. Vsako sredo vse do 3. decembra boste zato lahko na Prvem slišali novo pravljico z našega natečaja - 12 sred, 12 novih pravljic in presenečenje 22. oktobra! Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Na valovih avtorice Sončke Vidmar. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtorica besedila: Sončka Vidmar. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025.

Dogodki in odmevi
Predsednica Evropske komisije: čas je za neodvisnost Evrope, da lahko odločamo o svoji usodi

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Sep 10, 2025 31:24


Evropski poslanci so danes prisluhnili predstavitvi prve ocene stanja v Evropski uniji v tem mandatu Evropske komisije, ki jo že drugič vodi nemška krščanska demokratka Ursula von der Leyen. Njeno ključno sporočilo je bilo, da mora Evropa sama odločati o svoji varnosti, energiji, tehnologiji in družbi - ob tesnem sodelovanju z zavezniki, a z več svoje odgovornosti. Drugi poudarki oddaje: - Evropa enotno obsodila vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor; poljski premier Tusk: nismo na robu vojne, a gre za zelo nevarno provokacijo. - Minister Mesec poudarja: tako ugodne pokojninske reforme ne bo več na mizi; težav pri podpori v parlamentu ne pričakuje. - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje potrdila rebalans finančnega načrta zaradi uvedbe dolgotrajne oskrbe.

Studio ob 17h
Je umetna inteligenca lahko orodje za reševanje podnebne in okoljske krize

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Sep 4, 2025 53:16


Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. Gostje: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Ponovitev Intelekte. Avtorica oddaje Nina Slaček.

Vroči mikrofon
Od športnikov aktivizma ne moremo zahtevati, lahko ga pa spoštujemo

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later Sep 4, 2025 36:28


Gesta slovenske ženske odbojkarske reprezentance po tekmi z Izraelom je sprožila različne odzive. Še zdaleč pa to ni edini dogodek take vrste v športu. Opozarjanje na kršitve človekovih pravic ali kakšno drugačno aktivistično angažiranje športnikov se v resnici dogajata ves čas. Od črne rokavice na olimpijskih igrah do prepovedi mavričnih trakov na nogometnem svetovnem prvenstvu. V zadnjem času pa najbolj izstopajo različni standardi obravnave nekaterih držav pri sodelovanju na mednarodnih športnih tekmovanjih, na primer Izraela in Rusije. Kakšen vpliv ima v resnici šport na širše družbeno dogajanje in ali res aktivizem ne sme biti del športa? Sogovorniki: - izr. prof. dr. Tomaž Pavlin, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani - politolog Denis Mancevič - Tone Krump, košarkarski trener

Intelekta
Je umetna inteligenca lahko orodje za reševanje podnebne in okoljske krize

Intelekta

Play Episode Listen Later Aug 26, 2025 52:45


Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. O tem so razmišljali gostje tokratne Intelekte: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Foto:Pixabay

Lahko noč, otroci!
Potoček in smisel življenja

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Aug 25, 2025 6:10


Brž ko je ugledal luč sveta, se je moral pognati v tek, kajti potočki to pač počnejo. Tečejo, kot bi jim gorelo za petami, čeprav jim resnici na ljubo tudi v tem primeru ne bi bilo treba teči. Pripoveduje: Sara Dirnbek. Avtorica: Polona Šergon. Režiserka: Ana Krauthaker. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2022.

Lahko noč, otroci!
Pujskove sanje

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Aug 14, 2025 8:47


Rad bi se naučil peči piškote in šteti do 5 … Pripovedujejo: Tomaž Gubenšek, Romana Šalehar in Primož Bezjak. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Petkova centrifuga
Kampiranje je lahko zelo nevarno

Petkova centrifuga

Play Episode Listen Later Aug 1, 2025 10:22


Tadej Pogačar je pričakovano rumeno majico varno pripeljal do Pariza, njegovo četrto zmago na Touru je v živo spremljalo veliko Slovencev. Številni so kampirali ob trasi in jo očitno zelo dobro odnesli, predvsem veliko bolje kot udeleženci antifašističnega tabora ob Peršmanovi domačiji, kjer so avstrijski policisti s specialno enoto, helikopterjem in letalniki izvedli obsežno racijo. Zaradi domnevne kršitve glede kampiranja in varstva narave. Mednarodni pritiski na Izrael, tudi zaradi politike stradanja v Gazi, se stopnjujejo, medtem pa je po mnenju madžarskega premierja Orbana Trump Ursulo von der Leyen pojedel za malico in dosegel za Evropsko unijo zelo slab trgovinski dogovor.

Lahko noč, otroci!
Mala in velika riba

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Jul 31, 2025 5:56


Včasih vendarle ni tako slabo, če si majhen. Pripoveduje: Gregor Čušin. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci!
Neskončno velik sladoled

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Jul 25, 2025 6:40


Koliko različnih vrst! Vseh barv, vseh okusov in najopojnejših vonjav … Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Lidija Gačnik Gombač. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Lahko noč, otroci!
Skrivno življenje knjig

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Jul 24, 2025 9:29


Kaj delajo knjige med počitnicami? Pripovedujejo: Aja Kobe (pripovedovalka), Luka Bokšan (Debeli leksikon), Lana Bučevec (Slikanica 1), Lara Wolf (Slikanica 2), Diana Kolenc (Slikanica 3), Domen Novak (Knjiga 1), Julita Kropec (Knjiga 2), Nejc Jezernik (Knjiga, 3, Atlas) Avtorica: Nina Pfeifer Simončič. Režija in priredba (dramatizirana pravljica) za radio: Alen Jelen. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Miha Jaramaz. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2022.

Lahko noč, otroci!
Čudežno drevo

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Jul 20, 2025 10:39


… in deklica, ki je neskončno rada brala … Pripoveduje: Polona Juh. Napisala: Natalija Sinkovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.