Podcasts about glavni

  • 102PODCASTS
  • 278EPISODES
  • 21mAVG DURATION
  • 5WEEKLY NEW EPISODES
  • May 19, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024


Best podcasts about glavni

Show all podcasts related to glavni

Latest podcast episodes about glavni

SBS Croatian - SBS na hrvatskom
Ukratko iz Hrvatske,19.5.2025.

SBS Croatian - SBS na hrvatskom

Play Episode Listen Later May 19, 2025 8:51


Završen je prvi krug lokalnih izbora; SDP je oslabljen, Možemo ojačan, a HDZ se hvali nikad boljim rezultatom. Glavni grad je ipak nedostižan za vladajuću stranku, iako, tvrdi to Andrej Plenković, 90% posla za Zagreb odrađuje HDZ-ova vlada. SDP je izgubio Rijeku nakon više od 30 godina.

Zgodbe za otroke
14. dan šmarnic: Jezus rešuje

Zgodbe za otroke

Play Episode Listen Later May 15, 2025 5:56


Glavni junaki naših šmarnic nam tokrat povedo, da Gospod ne kaznuje, da nam nikoli ne želi slabega. Odpušča in želi, da po padcu pademo.

Slovencem po svetu
Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later May 15, 2025 1:28


Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Slovencem po svetu
Po 70-ih letih ADP še ni v celoti izpolnjena

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later May 13, 2025 1:19


Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo.

Zgodbe za otroke
9. dan šmarnic: Živi Jezus

Zgodbe za otroke

Play Episode Listen Later May 9, 2025 7:19


Glavni junaki naše zgodbe so spoznali, da, kadar se sprejo, niso prav nič drugačni od tistih, ki so se v evangeliju ob Jezusu brez zveze prepirali. Staknili so glave in se mirno pogovorili o evharistiji in čistem srcu.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 9. 5.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later May 9, 2025 40:40


Habemus papam - imamo papeža! Krmilo Petrove barke je prevzel ameriški kardinal Robert Francis Prevost, nadel si je ime Leon XIV. Papež pri maši v Sikstinski kapeli: Tudi številni krščeni Jezusa vidijo zgolj kot karizmatičnega voditelja ali nadčloveka. Zato moramo nujno ponavljati Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Bog, ne človeška matematika: Slovenci na Trgu svetega Petra doživeli zgodovino.Slovenski škofje z veseljem pozdravljajo novega papeža; Škof Saje: To je resnično človek za naš čas.Svetovni voditelji ob čestitkah novoizvoljenemu papežu omenili njegovo usmerjenost k miru in povezovanju.Voditelji drugih cerkva in verskih skupnosti čestitali papežu Leonu v želji po dobrem sodelovanju.Na predčasnem referendumskem glasovanju nizka udeležba, tudi danes pozivi na volišča.Papež Leon XIV.: Šport je sredstvo povezovanja in krepitev skupnosti.Vreme: Popoldne bo precej oblačno, tu in tam je možna kakšna ploha. Jutri se bo delno razjasnilo.Odmevi redovnikov: Novi papež je misijonar, človek miru in vere.Evropski škofje ob Dnevu Evrope pozvali k enotnosti pri soočanju s svetovnimi izzivi.Društvo Združeni ob lipi sprave ogorčeno nad predsedničinim odlikovanjem zveze borcev.Šport: Začenja se 108. kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit: Primož Roglič.

Jutranja kronika
Ob mednarodnem dnevu svobode medijev svarila pred odpuščanji in nižjo kakovostjo

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later May 3, 2025 20:10


Četrta veja oblasti je ogrožena, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo stanovske organizacije. Glavni izziv ostajajo nižanje stroškov in odpuščanja, ki neizogibno vodijo v preobremenjenost in slabšanje kakovosti novinarskega dela, predvsem na terenu. Druge teme: - Predlog ameriškega proračuna z novimi obsežnimi rezi, razen v obrambo - Izrael naj bi načrtoval širitev ofenzive v Gazi, blizu tudi dogovor o humanitarnih dobavah - V pričakovanju nove uspešne turistične sezone v Sloveniji iskanje višje dodane vrednosti

Ocene
Vito Komac, Železničar

Ocene

Play Episode Listen Later Apr 28, 2025 4:36


Piše Andrej Lutman, bere Igor Velše. Ekonomist Vito Komac je precejšen del življenja preživel kot poslovnež, kot samostojni delavec v kulturi, pa fotograf, svetovalec v podjetjih in raziskovalec poslovnih navad. Leta 2022 je objavil svoj prvi kriminalni roman z naslovom Umor v domu ostarelih, sledili so še Odvetnikova avantura, Ugrabljena in Odvetnikovi grehi. Lotil pa se je tudi zgodovinskega romana s preprostim, a povednim naslovom Železničar in ga v podnaslovu opisal kot zgodovinski roman o življenju železničarja – kurjača in ubitega borca za delavske pravice Franceta Perdana. Obsežna stvaritev je bila najprej napisana kot predloga za filmski scenarij ob šestdeseti obletnici železničarske stavke na Zaloški cesti. Nastala je na podlagi pričevanj Perdanovih sorodnikov, njegovih stanovskih tovarišev in zgodovinskih virov. Leta 1920 je namreč po manifestaciji delavskega boja za svoje pravice na Zaloški cesti v Ljubljani v spopadu z orožniki obležalo sedem mrtvih štrajkačev, na begu pa še šest. Glavni junak, France Perdan, ni bil voden kot ena od žrtev, kot tudi ne še nekaj drugih. Pripoved Komačevega romana Železničar je postavljena na začetek dvajsetega stoletja, v čas Avstro-Ogrske, prve svetovne vojne in nekaj let po njej. Dogajanje je osredotočeno na tri prizorišča: na vožnje z vlakom, na železničarjev dom in na gostilne, v katerih se delavci seznanjajo z idejami upora in revolucije. Našteta prizorišča so tudi trije nivoji, s katerimi pisatelj niza svoje sporočanje in jih spretno prepleta. Franc Perdan, ki si služi dokaj boren zaslužek na potovanjih z vlakom, nikoli ne ve, kdaj se bo vrnil in za koliko se mu bodo vožnje in nadomeščanja tovarišev podaljšale. V hrupu stroja se pogovarja s strojevodjem in oblikuje svojo osebnost, ko se seznanja z idejami o boljšem življenju. Poročen je s Francko in imata dva sinova. Življenje doma je prepleteno sprva s pogovori o zaslužku, kasneje pa tudi s prevratniškimi idejami in bojaznijo, da oblast poseže in edinega, ki preživlja družino, zapre. Na tem nivoju pisatelj opisuje življenje, v katerem ni prav dosti nežnosti in radosti, saj gre zgolj za preživetje. S tem v zvezi je nemara pomenljiv stavek, ki morda edinkrat poseže v intimo: „Slekla sta se do spodnjega perila in legla na posteljo in si bila prijazna.“ Najobsežnejši nivo pripovedi pa je seveda tisti, s katerim Vito Komac pričara prebujajočo se delavsko zavest, ki narekuje, da je vendarle treba nekaj spremeniti in si izboljšati življenje. Dogajanje je postavljeno v gostilno, kjer se proletarci in tudi kmetje pod krinko kartanja in zmernega pitja seznanjajo z dogajanjem po svetu, še posebej z revolucijo v Rusiji. Skrivoma si predajajo zapise z revolucionarno tematiko in se bodrijo s priložnostnimi govori določenih posameznikov, ki netijo skupno zavest tovarištva in boja za lepši jutri. Franc Perdan počasi prevzema vodilno vlogo, kar kasneje tudi predrago plača z življenjem. Pisatelj svojo stvaritev konča s podatkom, da za njim ostajata sinova, ki sta dovolj seznanjena s svojimi pravicami do vsaj dostojnega življenja. Knjigi sta dodani spremni besedi Dore Vodopivec in Minke Jerebič. Obe izpostavljata vzorno podane napetosti, ki so se pojavile s prebujanjem delavskega razreda, in dodajata, da takšen boj še traja. Roman Vita Komaca postavlja v ospredje zgodovino predvsem skozi govore in zapiske o revoluciji, česar je morda za tekoče branje kar preveč. Pisatelj piše o zgodovini na osnovi idej in nekoliko manj na podlagi dogajanja. Vsekakor pa je roman Železničar smelo pisanje v slogu žlahtnega socialnega realizma.

Ocene
Primož Čučnik: Osel in senca

Ocene

Play Episode Listen Later Apr 7, 2025 7:15


Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Po pesniškemu prvencu Dve zimi je Primož Čučnik, ki ga poznamo tudi kot kritika, esejista, urednika in kolumnista, izdal še dvanajst pesniških zbirk, zbirko kolumen Promet s knjigo, knjigo kritik in esejev z naslovom Delo in Dom – za katero je leta 2008 prejel nagrado Prešernovega sklada, roman Otročjost, napisanim iz vidika otroka, pred kratkim pa esejistično obarvan literarni “kolaž” Osel in senca, ki poleg razmišljanja o urbanem in ruralnem, preteklem in sedanjem, svetlobi in sencah spretno umešča avtorjev poetični pečat in ga preplete v dinamičen konglomerat s filozofskimi fragmenti in kratko prozo. Glavni junak, ki s prijateljem na dolenjskem podeželju obnavlja star družinski skedenj, s katerim ga vežejo spomini na otroštvo, v nekem trenutku prepusti vajeti lastnemu nezavednemu, da vanj prodrejo mitemi iz življenja staršev in starih staršev, ter tako starinskim pojmom in predmetom, ki jih najde v nastajajoči hiši, omogoči, da povejo svojo zgodbo. Hišo v hiši primerja s starogrškim panteonom, v katerem ugleda slepega očeta Ojdipa, jokavo Jokasto in antifašistično Antigono. Ti predstavljajo eksistencialne temelje za groteskno evropsko podrtijo, ki je bila v zgodovini že večkrat porušena. Obenem pa ob delu v skednju občuti in dojame številna življenjska, fenomenološka in ontološka protislovja: “Skedenj je stal in nikomur pisal. // Skedenj je protislovje. / S smrtjo ni nikomur lahko, / niti živim / niti živim. // Stranske vloge brez besedila. / Viže brez teksta. // Tomažek. // Ni pomembno, kako počasi greš, / dokler se ne ustaviš. // Konfucij.” Sebe in svojega delovnega sotrpina imenuje Pi Ču in Li Baj ter vzpostavi podobnost med Don Kihotom in Sančom Panso, le da ju vidi kot aktivna udeleženca, ki z združevanjem idealizma in realizma, pragmatičnosti in poezije, uspešno vzdržujeta ravnotežje pri vsakdanjih delovnih izzivih. S to razliko, da jima v tej mitološko-zenovski strukturi najbolj umanjka prav osel, ki velja za najbolj trpežno, neustrašno, pridno, zvesto, a hkrati neupogljivo in trmasto žival: “Kdor je sam svoj gospodar in svobodnega duha, v hišo pripelje osla, ne psa. Ko je pri hiši osel, ni nikogar blizu, tatovi pa se na daleč izognejo tej hiši. Vsak se boji prerekati z oslom, ko ga ta zabodeno pogleda, še največji pogumnež stisne rep med noge.” V neki drugi zgodbi nadaljuje razvijanje te misli: “Predstavljajte si trmastega osla, ki vas vztrajno ignorira in se niti za noht ne premakne, tudi če ga žgečkate in mu pripovedujete o korenčkovem raju, ki ga čaka zunaj – kaj vse zamuja s poležavanjem po hiši. Predstavljajte si osla brez čuta za domišljijo, ki bi ga nemudoma osrečila. Mislim, da noben osel ne pade daleč od svojega gospodarja. Če drži, da se osel ne cmeri in ne pokaže čustev, pa se zmotno verjame, da je brezčutna žival. Osli so zadržana in molčeča bitja, ki svojih tegob ne razlagajo vsemu svetu. Ampak kako naj vemo, kako se počuti osel, ko je sam?” Pri branju knjige Osel in senca bralec dobi občutek, kot da Čučnik skupaj s skednjem gradi tudi knjigo. Po kompaktnem in uravnoteženem prologu, v katerem se z obujanjem obredov, za katere se zdi, da so v večji meri že izumrli, poglobi v svoje otroštvo, nanaša plast za plastjo odtenke svoje subtilne poezije ter jo utrdi z opombami in ciklom Dom se premika. Sledi mu izviren Seznam stvari, ki so bodisi nujno potrebni bodisi jih v življenju ne bo pogrešal. Osrednji del knjige predstavlja pesniški cikel z naslovom Skedenj (obrnjen na glavo), posvečen predlani umrlemu Tomažu Skulju. V njem prodira v osnove poezije in filozofije ter jih bogati z refleksijami in dvogovorom o življenju, smrti in ponovni gradnji. Prosti pesniški verzi odstopajo prostor poeziji v prozi, dokler v sklopu Hiša v hiši s serijo kratkih zgodb – ki si sledijo po abecedi – dokončno ne opusti vseh oblik poezije. Z epilogom postavi streho na svojo umetniško gradnjo – analizira vzroke, dileme, filozofska vprašanja in paradokse, ki se mu porajajo med obnovo skednja. Med drugim se pomudi tudi pri podobnostih in razlikah med umetniškim delom in hišo: “Umetniško delo hoče ljudi iztrgati iz udobja. Hiša mora služiti udobju. Umetniško delo je revolucionarno, hiša konzervativna. Umetniško delo kaže človeštvu nove poti in misli na prihodnost. Hiša misli na sedanjost. Človek ljubi vse, kar služi njegovemu udobju. Sovraži vse, kar ga hoče iztrgati iz pridobljenega in zavarovanega položaja in kar ga obremenjuje. In tako ljubi hišo in sovraži umetnost.” Kljub preprostim in razumljivim razlagam pa je Čučnikov jezik v knjigi Osel in senca rahlo zbadljiv, ironičen in duhovit, prežet na eni strani s postmodernistično dialektiko in podeželskim pragmatizmom, na drugi pa s kitajskim taoizmom in zen budizmom. Pesmi, za katere se zdi, da iz avtorjevega nezavednega spontano kapljajo po načelu bežnih asociacij, vzpostavljajo bližnjice do vzporednih zgodb in krepijo fantazijski svet, ki se nam ob osvetljevanju različnih plasti skednja vsakič razpira na nov način. Skedenj je tako prispodoba za temačno kolektivno nezavedno, kamor redkokdaj zaide sončni žarek, majhna tradicionalna okna pa nudijo le omejen pogled v svet – pa vendar predmeti, ki se znajdejo v njem, nastopajo kot neke vrste šamanistični obredni totemi in obenem kot simbolne metafore. Tudi na glavo postavljena risba skednja na naslovnici, nas opozarja, da stvari niso takšne, kot so videti na prvi pogled. Brati jih moramo namreč kot rebus, pesniški koan ali nelogični paradoks, da se prebijemo do njihove biti. In Primožu Čučniku tovrstni poizkusi kar dobro uspevajo, saj v celotni knjigi Osel in senca ostaja na križišču med realnim, imaginarnim in simbolnim, s pomembnim sporočilom o vrednosti solidarnega dela, družinskega izročila in prijateljstva.

Zrcalo dneva
Tadej Pogačar drugič osvojil kolesarsko dirko po Flandriji

Zrcalo dneva

Play Episode Listen Later Apr 6, 2025 7:24


Več kot 50 držav je stopilo v stik z Belo hišo v želji po začetku trgovinskih pogajanj po uvedbi ameriških carin, so sporočili iz kabineta ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Evropska unija si prizadeva ohraniti enotnost in se kljub različnim stališčem držav članic dogovoriti o skupnem odzivu. Glavni cilj je začetek pogajanj z Washingtonom o odstranitvi carin.

Ocene
Divjaki

Ocene

Play Episode Listen Later Mar 28, 2025 3:34


V časih, ko so vsakodnevne dobrine vsaj v naših krajih dostopne tako rekoč takoj, s preprostim klikom na računalniku ali kvečjemu s sprehodom do najbližje trgovine, si kar težko predstavljamo, kako zelo pomembna je za nas narava in kako močno soodvisni so vsi njeni elementi. Čezmerno izkoriščanje naravnih virov lahko trajno poškoduje rastlinstvo, izumrtje neke rastline prej ali slej privede do izumrtja neke živali, posledice pa potem sčasoma občutimo vsi prebivalci našega planeta. Le da se takrat komajda še zavedamo, kaj je bil prvotni vzrok in kdo je bil pravzaprav njihov povzročitelj. Povsem drugače naravo seveda dojemajo različna staroselska plemena, za katera na primer gozd ni le lepa zelena oaza, ampak naravna banka dobrin, ki jim omogoča preživetje. Deforestacija tropskega gozda – še sploh, kadar gre za nezakonit, nepremišljen in nenačrtovan poseg – tako pogosto pomeni neposredno grožnjo ne le številnim živalskim vrstam, ampak tudi ljudem. Ključno v boju proti tovrstnim praksam je predvsem opozarjanje nanje in dobra, zanimiva, napeta animirana filmska pustolovščina, ki mlade gledalce pritegne tako z zgodbo kot s pomenljivim ekološkim sporočilom, je verjetno eden najboljših načinov za to. Švicarski režiser in scenarist Claude Barras /klod baras/ je navdih za svoj najnovejši animirani celovečerni film Divjaki našel delno pri svojih starih starših, ki so kot kmetje živeli v močni povezanosti z naravo, delno pa pri rojaku Brunu Manserju, enem prvih okoljskih aktivistov. Manser, ki mu je lik očeta tudi vizualno precej podoben, je več let preživel med staroselci v Borneu in prav tja, točno na mejo med vsaj navidezno civilizirani mestni svet in divjino tropskega gozda, je Barras postavil vznemirljivo dogajanje svoje zgodbe. Glavna junakinja deklica Kéria, ki živi sama z očetom, nekega dne na plantaži oljnih palm reši mladega orangutana Ošija, skorajda hkrati pa se pred vrati pojavi še njen staroselski bratranec Selai, za katerega sploh ni vedela, da obstaja. Staroselci v Kérijini okolici veljajo za navadne divjake in deklica bi se zaradi sorodstva z njimi seveda najraje ugreznila v tla, toda ko se po številnih napetih pripetljajih z Ošijem in Selaijem sredi tropskega gozda znajde tako rekoč iz oči v oči z bagrom, ki ogroža dom njenih sorodnikov, svojih staroselskih korenin nikakor noče več zanikati. Glavni odliki filma Divjaki – naslov je seveda namerno moč razumeti večpomensko – sta očarljiva stop-motion animacija, ki mu dodaja prav posebno mehkobo in rahlo nostalgičen pridih, ter režiserjev izjemni občutek za podajanje zahtevne vsebine mladim pa tudi nekoliko starejšim gledalcem. Nepokroviteljsko in poglobljeno poudarjanje pomena prijateljstva, sodelovanja in sožitja pa je le še pika na i. Piše: Gaja Pöschl Bere: Lidija Hartman

ARS humana
Stanje sveta –"Nezmožnost sankcij je glavni problem mednarodnih organizacij, kar se odraža v nezaupanju javnosti"

ARS humana

Play Episode Listen Later Mar 24, 2025 49:31


V katero smer gre današnji svet? Kateri so novi politični vzorci, ki vnašajo negotovost? Zakaj je prišlo do erozije moči in zaupanja v mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, Svet za evropsko varnost in sodelovanje, Svet Evrope, pa tudi celotne Evropske unije? Smo res v obdobju, ko spet prevladujejo interesi velikih sil in geopolitika? Kako smo sploh prišli do takega položaja in ali je na vidiku konec obstoječe svetovne ureditve? O tem razmišljamo v pogovoru z gosti. Sodelujejo izr. prof. dr. Kornelija Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, prof. dr. Janko Lozar Mrevlje z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in publicist, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Foto: Gregor Podlogar

Sobotno branje
Virginie Despentes: Vernon Subutex

Sobotno branje

Play Episode Listen Later Mar 15, 2025 21:52


Glavni adut trilogije je neposrednost in prepričljivost, s katero avtorica predstavi res raznoliko paleto likov različnih družbenih razredov in pogledov na svet. Tako na svež in duhovit način ujame duha sodobne Francije. Vernon Subutex je nekdanji lastnik prodajalne plošč, ki pristane na ulici. V lasti pa ima videokaseto, na katero je njegov znanec in izjemno priljubljeni pevec posnel svoja poslednja razmišljanja pred samomorom. Vsebina teh posnetkov seveda zanima številne. A ko ga najdejo, se nič ne odvije v skladu s pričakovanji. Čeprav je sama zgodba mestoma morda nenavadna, vseskozi odlično funkcionira zaradi prepričljivosti, s katero so opisani različni ljudje in utemeljene njihove odločitve, ne glede na to, kako nenavadne so. Je tudi zgodba o potrebi po skupnosti in begu iz spon turbo kapitalizma.

Zapisi iz močvirja
Klepánje, drobljenje, glavni udarec in brušenje

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Mar 11, 2025 7:20


Klepánje Sicer je zima brez snega, a to za zimske športe ni ovira. "Če zime ni, jo pa naredimo," je geslo tehnologije mraza, a samo kot uvodna misel … Kot zaradi podnebnih sprememb razmišljamo o spremembi poljščin, bo treba očitno na novo podnebno realnost prilagoditi tudi priljubljene športe v zimskih mesecih. Kar je škoda in skoraj tragedija, je dejstvo, da bo zime zmanjkalo ravno v trenutku, ko naši športniki v posameznih disciplinah dosegajo prav neverjetne uspehe … V prihodnosti se bodo na Vitrancu pasle ovce, planiške skakalnice pa bomo spremenili v izstrelitvene rampe za drone prihajajoče vojne. Kakorkoli; ta teden nas čaka predigra za Planico na Pokljuki, kjer se tradicionalno srečujejo biatlonci. Zanimiv šport, na račun katerega so se v času sarajevske olimpijade in opotekajoče se Jugoslavije po ulicah šalili, da kanijo Rusi v Bosno poslati dvesto tisoč biatloncev. Danes pa se zdi kaj takega povsem verjetno. Biatlonci na Pokljuki torej. Mednarodna zveza je nekoliko premaknila termin biatlonskega praznika, a sredina marca je tudi čas, ko se na Pokljuki pari divji petelin. O divjem petelinu, tej veličastni kuri, poslušalstva ni treba izobraževati. Strogo zaščitena in izjemno plašna žival je eden simbolov slovenske favne, njegovo petje ob dvorjenju samici pa je za tistega, ki ga je kdaj slišal, nepozaben čudež narave. Drobljenje In zdaj k zapletu. Dvorjenje in parjenje divjega petelina na Pokljuki, kjer proge potekajo v osrčju Triglavskega narodnega parka, je zaščiteno kot t. i. mirno območje. Gre za območje, kjer je gibanje obiskovalcev prilagojeno tako, da njihova prisotnost ne moti parjenja ter s tem ne ogroža obstoja te živali, ki so jo v nekaterih delih Evrope že iztrebili. Tako bodo tekme letos prilagojene paritvenim običajem divjega petelina, kar pomeni omejitev števila ljudi, organizirane prevoze in pa omejitev spremljevalnih prireditev, ki bodo potekale v dolini. Da imamo radi med parjenjem mir, je skupno vsem živim bitjem, a kljub temu se zdi poteza organizatorjev pokljuških tekem, skupaj z lokalno skupnostjo in seveda Triglavskim narodnim parkom, resnično hvale vredna. Gre za enega tistih redkih ukrepov, zaradi katerih je človek ponosen, da je Slovenec … Še tako zakrknjen cinik v tem dejanju – razen manjše ironije, da tekanje s puškami pod vejami, na katerih poje petelin, ni ravno primerno – ne more najti temne lise. A v petelinji zgodbi moti nekaj drugega. Imamo torej Slovenijo, ki brezkompromisno, sodobno in za vzgled vsem ostalim državam zaščiti pravico največje evropske kure do parjenja, razmnoževanja in s tem obstoja. Pravice divjega petelina postavi pred kapital, pred multiplikativne turistične učinke, ki jih prinaša tekma svetovnega pokala v biatlonu, in pred narodovo katarzo ob športnih uspehih. Kar nas nek način samoomeji in na najlepši možen način pokaže, kako so v praksi videti zelena destinacija, trajnostni razvoj in zaščita naravnega okolja. Glavni udarec In potem imamo Slovenijo, ki pravice, ki pripadajo divjemu petelinu, odreka ljudem. Kot imamo z zakonom določeno mirno območje, na katerem se lahko divji petelin nemoteno pari, imamo mirno območje ali mirna območja, zaščitena z zakonom, v katera se zatekajo divji petelini človeške družbe. Redki, drugačni, ogroženi. Recimo Metelkova 6, dom nevladnih organizacij in grb sovraštva na praporih tistih, ki bi poslali biatlonce, da prerešetajo že tako razpadajočo bajto do temeljev. Če ponovimo; čemu smo kot Slovenci enoglasno sposobni zagotoviti prostor, mir in obstoj divjemu petelinu in čemu tega nismo sposobni zagotoviti nevladnim organizacijam? Deklariran motiv jurišnikov je denar. Da gre za vrečo brez dna, da možje in žene, dekleta in fantje v teh organizacijah ne delajo nič, razen da trošijo vaš trdo prigarani evro; če pa že dajo kaj od sebe, gre za levičarsko, če ne skrajno levičarsko propagando. Kakšen motiv vodi slovensko družbo k zaščiti enkratnosti divjega peteline in k demontaži drugačnosti nevladnih organizacij? In ali to avtomatično pomeni, da se nam zdi kura pomembnejša od človeka, ali pa pomeni, da ogroženost vrednotimo od nižje razvitih organizmov, kot je recimo skrajno ogrožena človeška ribica, do absolutno neogroženih organizmov, kot so tujci, šibki, migranti, spolno ali nacionalno drugačni. Povedano še drugače: spoštujemo mirno območje divjega petelina, ne spoštujemo pa Mirovnega inštituta. Brušenje Drži pa eno – pove vsak, ki je pozimi zarana vstal, da je slišal dvorjenje divjega petelina ... Petelinu je načeloma vseeno; lahko poje, če ga opazuje trideset tisoč tihih ljudi, lahko pa se pritaji, če po gozdu lomasti glasen in neotesan posameznik. Trik ni v številu sledilcev, temveč v hrupu, ki ga povzroča posamezen rogovilež.

Ocene
Kaj ti je deklica

Ocene

Play Episode Listen Later Mar 7, 2025 3:44


Po besedah režiserke Urške Djukić film Kaj ti je deklica govori o patriarhatu in njegovem zatiranju spolnih nagonov pri deklicah, denimo v okvirih tradicionalne religije. Vendar je film pravzaprav najboljši takrat, ko kaže nasprotno. Zgodba govori o šestnajstletnem dekletu, ki se pridruži pevskemu zboru, s katerim se nato odpravi na vaje v Čedad. Tam spozna Ano Marijo, ki jo začne vpeljevati v pogovore o seksu in jo nato tudi poljubi. Glavna junakinja, ki je vzgajana konservativneje kot vrstnice, ni toliko žrtev represije staršev ali Cerkve, kot je žrtev neprestanih pritiskov sošolk. Pritiskov, da bi govorila o spolnosti, si jo zamišljala, poljubila drugo dekle. Čeprav se seveda spopada s svojimi naravnimi nagoni, pa jo represija sošolk spravlja v dodatno nelagodje. Nazadnje privede do vsiljenega poljuba Ane Marije. Glede na to, da ta ves čas govori izključno o spolnosti in z njo pritiska na glavno protagonistko, bi lahko rekli, da gre za lik s predatorskimi potezami, ki ne simbolizira nekakšne osvobojenosti, temveč ujetost v prisilo. S Foucaultom in Žižkom bi lahko razmišljali o tem, da sodobne Zahodne družbe ne temeljijo na zatiranju nagonov, temveč na prisili užitka in nujnosti izpovedovanju tega užitka. V to prisilo je dekle pahnjeno, ne da bi se lahko na koga obrnilo. Ko za stisko pove učitelju, jo ta zatre in ne želi videti problema. Nune nastopajo kot najbolj svobodne in dostojanstvene osebe v filmu. To lahko beremo tudi kot alegorijo nekaterih struj slovenskega progresivizma, ki Katoliški cerkvi očitajo zatiranje in provokacije, vendar pa v resnici same neprestano provocirajo Cerkev, ki vse skupaj bolj ali manj stoično in dostojanstveno prenaša. Struja, ki jo pooseblja lik Ane Marije, ves čas reproducira poenostavljene predstave o Cerkvi in že premlete očitke, ki v sebi nimajo subverzivnega naboja. Saj v resnici oblasti že dolgo ne predstavlja več Cerkev, temveč potrošniško-hedonistična ideologija, obsojena na to, da se ves čas upravičuje z iskanjem zunanjega sovražnika. Skoraj vsak prizor filma je obremenjen z vprašanji o spolnosti. Liki niso pretirano izdelani, nimajo drugih motivov od spolnih, za njimi ni pravih osebnosti. Celo odrasli fizični tuji delavci, ki so na istem kraju kot mladoletna dekleta, so samo simbol neke silovite moške seksualnosti. V filmu sploh niso subjekti, ampak nastopijo kot gola telesnost. Glavni lik filma Lucija je tudi stereotipno jecljajoča podoba zatrtosti brez svoje lastne zmožnosti delovanja. Na vizualni ravni je film najboljši, ko se loti simbolne govorice, v katero vpne prizore narave: cvetove, reke, jame, v kateri pojejo sestre. Pohvaliti velja tudi uporabo velikega plana na obrazih likov. Na vsebinski ravni pa je film najbolj produktivno gledati v nasprotju z njegovo namero in kot prikaz simptomov vladajoče progresivistične ideologije, še posebno njene slovenske različice. (Recenzijo je pripravil Muanis Sinanović, bere Eva Longyka Marušič)

Slovencem po svetu
Svetoletno romanje v Gorico

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Mar 7, 2025 1:28


V Gorici bo to nedeljo potekalo slovensko dekanijsko svetoletno romanje. Ta dan bodo odpadle jutranje maše v vseh cerkvah štandreške dekanije od Števerjana do Doberdoba. Popoldne ob 16. uri se bodo romarji zbrali pri sv. Ivanu v Gorici. Tam bodo najprej razmišljali o temi upanja in sožitja med narodi in kulturami. V procesiji se bodo ustavili ob hiši, kjer je pridigal Primož Trubar. V stolni cerkvi bo najprej rožni venec, ob 17. uri pa bo slovesna maša, ki se bo začela s spokornim bogoslužjem, ob prisotnosti nadškofa msgr. Carla Roberta Marie Redaellija, dekana msgr. Renata Podbersiča in drugih duhovnikov. Za petje bo poskrbelo Združenje cerkvenih pevskih zborov, sodelovali bodo tudi mladi. Glavni cilj romanja bo praznovanje svetega leta, ob tem pa še molitev za mir v svetu, za Cerkev in njenega voditelja, papeža Frančiška, je še zapisal msgr. Karel Bolčina.

SBS Bosnian - SBS na bosanskom jeziku
Hafiz Nijaz ef. Malagić: Musliman vjernik je u ramazanu poput meleka

SBS Bosnian - SBS na bosanskom jeziku

Play Episode Listen Later Mar 4, 2025 10:27


Glavni imam Australijsko Bosanskog Islamskog Centra "Deer Park" u Melbourneu, hafiz Nijaz efendija Malagić, govorio je za SBS o značaju mjeseca ramazana u životu vjernika, o planiranim aktivnostima svog džemata tokom ovog, za vjernike svetog, odabranog mjeseca i uputio slušaocima ramazansku poruku i čestitku.

sbs hafiz glavni meleka melbourneu
Jovana Miljanovic
E303 Glavni razlog zašto klijent ne kupuje od tebe koji nema veze s novcem

Jovana Miljanovic

Play Episode Listen Later Mar 4, 2025 10:51


Prijava za Biznis bazu: https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

Slovencem po svetu
V Gorici v nedeljo osrednja proslava Mestoma

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Feb 13, 2025 1:30


Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

RIO radijska igra za otroke
Darja Gogala: Kapa v srajčki

RIO radijska igra za otroke

Play Episode Listen Later Jan 26, 2025 31:48


Glavni lik igre je njegovo veličanstvo princ, ki je sicer star petnajst let, vendar se obnaša kot štiriletni otrok, saj tudi starši in dvorjani tako ravnajo z njim. Princ se še nikoli v življenju ni smejal, saj ga nihče ne more spraviti v smeh. Kakšno povezavo pa ima s tem naslov igre? Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Njegovo malo veličanstvo princ – Robert Waltl Njegovo veliko veličanstvo kralj – Jurij Souček Njegovo srednjo veličanstvo kraljica – Stannia Boninsegna Pisar – Borut Veselko Modri Jan - modrijan – Andrej Kurent Dr. Vita Min - dvorna zdravnica: Mila Kačič Tonček Potočnik - kuhar: Nataša Tič Ralijan Dvorni norci, klovni, vilice, žlice, noži in lonci – Nataša Barbara Gračner, Niko Goršič, Iztok Jereb, Tanja Ribič, Pavel Rakovec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.

SBS Croatian - SBS na hrvatskom
Ukratko iz Hrvatske, 16.1.2025.

SBS Croatian - SBS na hrvatskom

Play Episode Listen Later Jan 16, 2025 8:55


Sabor u srijedu aktualnim prijepodnevom započeo ovogodišnji rad – središnja tema bili su sukobi vladajućih i opozicije oko pobjede Zorana Milanovića na predsjedničkim izborima. Obilježene obljetnice međunarodnog priznanja Hrvatske i završetka mirne reintegracije Hrvatskog podunavlja. Saborski odbor odbio skidanje imuniteta dvjema zastupnicama oporbenog zeleno-lijevog Možemo, koje kontroverzni poduzetnik Nikica Jelavić tuži u građanskoj parnici. Amerikanci su nametnuli sankcije srbijanskoj naftnoj kompaniji NIS, jer je u većinskom ruskom vlasništvu. Glavni dobavni pravac za njih je preko jadranskog naftovoda – JANAFA, i postoji bojazan da bi ta hrvatska tvrtka u državnom vlasništvu mogla pretrpjeti gubitke zbog novonastale sitacije. Stručnjaci uvjeravaju da neće.

Babi bere pravljice
Glavni vedeževalec, kazaška pravljica

Babi bere pravljice

Play Episode Listen Later Jan 10, 2025 10:47


Nekatere oblike vedeževanja izhajajo že iz pradavnine. Ljudje so verjeli, da se da usoda razbrati z opazovanjem raznih znamenj, kot so npr. vedenje živali, vremenski vzorci in pojavi... In vladarji so se zanašali na vedeževalske napovedi. Vedeževalec je bil eden najpomemnejših služabnikov na dvoru. V resnici pa vedeževalci napovedujejo tisto, kar si želimo slišati. Prisluhni kazaški narodni pravljici Glavni vedeževalec Vir: Kazaške in druge pravljice Čudežni vodnjak, izbral Bolat Šarinovič Kaziev, prevedla Zdenka Jerman, Mladinska knjiga 1986, bere Nataša Holy

Ocene
Na polno!

Ocene

Play Episode Listen Later Jan 10, 2025 2:07


Glavni lik filma Na polno! je 12-letni Ben, ki se ukvarja z glasbo, rad tudi kuha in je. In to se mu pozna. Na začetku s tem še ni obremenjen, že kmalu pa mu zunanji svet začne sporočati, da mora shujšati – predvsem zaradi zdravja. Ben dobi seznam hrane, ki jo sme jesti, in tudi sam se začne obremenjevati s svojo telesno podobo, še posebno zato, ker se zaljubi v sošolko Klaro. Kar naenkrat se mu zazdi, da to, da njegov videz odstopa od splošnih pričakovanj, tej zadevi ne bo v prid. Že na začetku filma Na polno! slišimo pesem, ki je nekakšen leitmotiv filma in Benovih preokupacij ter se v tem smislu v teku pripovedi spreminja… najprej je pesem posvečena hrani in kuhanju, potem ljubezni do dekleta, v katerega se zaljubi, na koncu pa prijateljstvu in sprejemanju samega sebe. Tak je tudi potek filmske pripovedi, v kateri najdemo teme, s katerimi se sooča veliko najstnikov – poleg že omenjenih tudi z ločitvijo staršev, mobingom in občutkom sramu, pa z depresivnostjo in raznimi pritiski od zunaj. Poanta filma, ki gradi na humorju in ironiji, pa je, da se moramo dobronamerno sprejeti, saj ni mišljeno, da bi bili enaki drugim oziroma jim čim bolj podobni. Obenem film ni moralističen, kar predvsem pri delih s tovrstnimi tematikami, ni samoumevno. Na polno!, ki posnet po kratkem romanu francoskega pisatelja Mikaëla Ollivierja, je zanimiv po vizualni plati. Režiserka se je odločila za preplet dveh tehnik animacije – stop motion in 2D animacije –, s tem prepletom pa je, kot je povedala, hotela pokazati kontrast med Benovim zunanjim in notranjim svetom. Tudi lutke same so zelo posrečene. Predvsem Ben je s svojo postavo, frizuro, prevelikimi očali in gibi telesa, precej karikiran, a obenem zelo prisrčen, simpatičen lik. Film Na polno! bo zelo zanimiv starejšim otrokom in najstnikom, ki so v obdobju odkrivanja lastne identitete, svojih posebnosti, pa tudi prvih ljubezenskih čustev.

Komentar spletnega portala Domovina.je
Nenad Glücks: Župan Mengša Bogo Ropotar izgublja bitko glede Marijinega znamenja

Komentar spletnega portala Domovina.je

Play Episode Listen Later Dec 30, 2024 6:02


Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.

Jutranja kronika
Predstavniki nove Evropske komisije v Kijevu zagotovili podporo Ukrajini.

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Dec 2, 2024 21:22


Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Radijski dnevnik
Deljeni odzivi na zahtevo ICC za aretacijo Netanjahuja, Galanta in Deifa

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Nov 21, 2024 21:12


Iz sveta se vrstijo odzivi na nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Izrael ga označuje za antisemitsko dejanje, Washington zavrača izdajo nalogov, Bruselj opominja, da je treba odločitev sodišča spoštovati. Glavni tožilec sodišča Karim Khan pa je opomnil na grozote v Gazi in države pozval, naj upoštevajo izdane naloge. Druge teme: - Putin: vojna v Ukrajini je iz regionalnega prerasla v svetovni konflikt - Tudi tretji krog pogajanj v Volkswagnu ni prinesel rešitve - Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem praznuje pol stoletja

SBS Croatian - SBS na hrvatskom
Ukratko iz Hrvatske, 18.11.2024.

SBS Croatian - SBS na hrvatskom

Play Episode Listen Later Nov 18, 2024 8:43


Velika korupcijska afera u zdravstvu; iza rešetaka je sada već bivši ministar Vili Beroš. U slučaju se spominje i Hrvoje Petrač, kontroverzni poduzetnik koji je već osuđivan zbog otmice sina generala Zagorca. Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić odlučuje tko je nadležan u ovom slučaju; on ili Europsko javno tužiteljstvo. Predsjednik Zoran Milanović neće biti u vukovarskoj Koloni sjećanja, ove godine odlazi u Škabrnju.

Intervju - Radio
Sledile smo srcu in za cilj odprave izbrale dolino Lalung

Intervju - Radio

Play Episode Listen Later Nov 13, 2024 48:02


Članice slovenske ženske alpinistične odprave Lalung 2024 so v začetku septembra v indijski Himalaji v odmaknjenih gorah nad dolino Lalúng preplezale štiri prvenstvene smeri. Glavni cilj odprave je bila 6243 metrov visoka še neosvojena gora Lalung I, na katero sta Patricija Verdev iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Celje Matica in Anja Petek iz Zgornjesavinjskega alpinističnega kluba Rinka uspešno potegnili prvenstveno 2 tisoč metrov dolgo smer, ki sta jo poimenovali Here comes the sun. Drugi članici odprave Ana Baumgartner iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Ljubljana Matica in Urša Kešar iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj sta plezali v bližini baznega tabora in kljub neugodnim vremenskim razmeram preplezali dve daljši prvenstveni smeri. Kako je potekala odprava Lalung 2024, ki je slovenski ženski alpinizem po času zatišja znova postavila na svetovni zemljevid, bodo dekleta predstavila v oddaji Intervju.

Dogodki in odmevi
Sindikati državne uprave še naprej zavračajo za jutri predvideno parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Nov 12, 2024 30:54


Tik pred podpisom kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v javnem sektorju se zapleta. Včeraj je bila parafirana le kolektivna pogodba za plačni steber zaposlenih v javnih agencijah, skladih in zavodih. Glavni odbor SVIZa pa je napovedal parafo štirih kolektivnih pogodb. Nov rok za parafo preostalih kolektivnih pogodb je jutri popoldne. Medtem sindikati, ki so se o odpravi plačnih nesorazmerij pogajali v okviru plačnega stebra za državno upravo, vztrajajo, da mora vlada prisluhniti njihovim zahtevam. Druge teme: - Odločanje o kandidatu za podpredsednika Evropske komisije za kohezijo iz Italije preloženo; od njega želijo dodatna pojasnila. - Kritike o neprimernosti Azerbajdžana za gostitelja podnebne konference uradni Baku zavrnil, češ da so nafta, plin in drugi naravni viri božji dar. - Slovenski osmošolci pri računalniškem mišljenju pod mednarodnim povprečjem, pri računalniški in informacijski pismenosti pa malo nad njim.

Aktualna tema
Poslovne priložnosti tudi za slovenska podjetja na trgu Savdske Arabije

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Oct 25, 2024 5:10


Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekala predstavitev nekateri poslovnih dosežkov slovenskih podjetij na trgu Savdske Arabije. Njeno gospodarstvo je največje na Bližnjem vzhodu in 17. na svetu. Slovenija je imela s Savdsko Arabijo v letu 2023 za 1.132 mio EUR blagovne menjave. Največ naša država v kraljevino izvozi farmacevtskih izdelkov, pri uvozu pa so v ospredju mineralna goriva. Blagovna menjava je torej precej neuravnotežena, glavnina menjave je uvoz v Slovenijo. Ministrstvo za gospodarstvo je že lani poudarilo, da pripravlja ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Za savdske investitorje je gotovo zgovoren podatek, da ima Slovenija eno najnižjih davčnih stopenj na dobiček podjetij v EU ter ponuja davčne olajšave in spodbude za vlagatelje. Glavni namen tokratnega dogodka je torej bil spodbuditi slovenska podjetja k premisleku o širitvi poslov v Savdsko Arabijo ter deliti poslovne zgodbe tistih podjetij, ki so na tem trgu že uspela.

SBS Croatian - SBS na hrvatskom
Ukratko iz Hrvatske, 10.10.2024.

SBS Croatian - SBS na hrvatskom

Play Episode Listen Later Oct 10, 2024 9:04


U Dubrovniku održan summit zemalja jugoistoka Europe i Ukrajine. Oporba ogorčena što na summit nije pozvan predsjednik Milanović, koji se od početka protivi snažnijem hrvatskom angažmanu u pomoći Ukrajini. Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić podnio Saboru izvještaj o radu Državnog odvjetništva u protekloj godini. Na trajektu državnog brodara Jadrolinije iznova kod pristajanja pala rampa. Pri padu rampe na drugom trajektu istog brodara pred dva mjeseca poginula su trojica mornara.

Proti etru
Klemen Dvornik, avtor mladinskega akcijskega filma Igrišča ne damo

Proti etru

Play Episode Listen Later Sep 19, 2024 27:50


Igrišča ne damo, je mladinski film, režiserja in scenarista Klemna Dvornika, akcijska pustolovščina, kjer se skupina dvanajstletnikov zoperstavi odraslim, ki želijo njihovo športno igrišče spremeniti v parkirišče. Glavni protagonisti filma so otroci, radi se družijo zunaj na prostem, sredi urbane soseske, so odlični skejtarji in svoje vragolije snemajo z mobiteli. Njihove posnetke je režiser Dvornik tudi uporabil pri montaži filma. Film Igrišča ne damo je zasedel vse konodvorane po Sloveniji. Svetovno premiero je doživel na legendarnem filmskem festivalu v Locarnu, kjer se je uvrstil v uradni mladinski program Locarno Kids Screenings. Za glasbeno podobo večera pa ob tem poskrbi Borja Močnik.

Dogodki in odmevi
V Bruslju zamik razdelitve komisarskih resorjev zaradi Slovenije

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Sep 10, 2024 31:41


V Bruslju so prvi vpogled v novo Evropsko komisijo zamaknili na torek. Kot razlog poudarjajo, da postopek za kandidaturo Marte Kos za slovensko komisarko še ni končan. Glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer je opomnil, da bo seznam kandidatov popoln po petku, ko se bo kandidatka predstavila pred pristojnim odborom slovenskega parlamenta. Druge teme: - Nemčija mejni nadzor, ob nezakonitih migracijah in zaradi terorističnih napadov, širi na vse svoje kopenske meje. V Avstriji niso presenečeni. Kot poudarja avstrijski notranji minister Gerhard Karner, ne bodo sprejeli nobenega tujca, ki bi ga Nemčija na meji zavrnila, in se o tem ne bodo pogajali. - V javnem zdravstvu so nujna jasnejša merila, tudi glede napotovanja in dela pri zasebnikih, poudarjajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Direktorica Tatjana Mlakar dodaja meni, da ni optimalno, da ima vsaka bolnišnica vse dejavnosti, zato nima ustreznih aparatur in kadra in ga potem išče pri drugih izvajalcih. - Pozivu protikorupcijske komisije k poštenemu poslovanju se pridružujejo gospodarstveniki. Predsednik Gospodarske zbornice Tibor Šimonka opozarja, da korupcija škodi vsem. Po njegovih besedah gradimo najdražje ceste in imamo storitve v podsistemih bistveno dražje kot drugje, to pa se financirane z davki, ki jih plačuje gospodarstvo.

Jutranja kronika
Kako bo Slovenija uresničila zeleni prehod?

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Aug 23, 2024 20:11


Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo zadnjo različico osnutka posodobitve nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki ga bo vlada predvidoma sprejela jeseni. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti z zavezami evropskega zelenega dogovora in bi ga morali v Bruselj poslati že do konca junija. Glavni novosti sta dve, in sicer prestavitev namenskosti podnebne dajatve ter - enako kot v predlaganem podnebnem zakonu - odlog odprave spodbud za fosilna goriva. Preostale novice: Divjanje vojn v Gazi in Ukrajini: nov krog pogajanj v Kairu, v Kijev kot posrednik indijski premier. Kamala Harris uradno predsedniška kandidatka ameriških demokratov. Obljublja nižjo obdavčitev srednjega razreda. Kvalifikacije za konferenčno ligo: med slovenskimi klubi v najboljšem položaju Olimpija.

Money-How
Caleb Silver, Investopedia: O pasteh finančnih trgov

Money-How

Play Episode Listen Later Aug 22, 2024 46:10


S Caleb Silverjem iz Investopedie sva se pogovarjala o različnih temah vezano na investiranje ter upravljanje denarja, dotaknila sva se avgustovskega popravka. Caleb poudarja pomen razpršenosti portfelja in spremljanja trendov. Ključno je, da vemo, kaj se z našimi naložbami dogaja, tudi v času popravkov, pravi, in dodaja, da je pomembno, da se izogibamo impulzivnim odločitvam. Glavni poudarki:  - Razpršenost portfelja je ključna za zmanjšanje tveganja in doseganje dolgoročnih ciljev - Spremljanje trendov in razumevanje gibanja finančnih trgov je pomembno pri odločanju o naložbah - Impulzivne odločitve pri vlaganju lahko vodijo do slabih rezultatov - Pretekla finančna dogajanja, kot je kriza leta 2008, opominjajo na potrebo po razumevanju tveganj in dolgoročnem načrtovanju - Politika in gospodarski dogodki lahko močno vplivajo na finančne trge Epizoda je objavljena tudi na Youtube 

Dogodki in odmevi
ZDA krepijo navzočnost na Bližnjem Vzhodu pred morebitnim iranskim napadom na Izrael

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Aug 12, 2024 28:26


Iran se pripravlja na povračilni napad na Izrael po uboju Hamasovega poveljnika Ismaila Hanije, so v Washington sporočile izraelske oblasti. Ameriške sile te dni tako povečujejo svojo navzočnost na Bližnjem vzhodu, na morebiten napad se pripravlja tudi Izrael. Kot je dejal izraelski obrambni minister Joáv Galánt, se posvečajo krepitvi tako obrambnih kot napadalnih zmogljivosti v več delih regije. Glavni cilj pa je po njegovih besedah zaščita izraelskih državljanov. Pravico do ustreznega odgovora na izraelska dejanja je danes ponovil tudi Iran. Druge teme: - Guverner ruske regije Kursk: Ukrajina zasedla 28 naselij, spopadi se nadaljujejo. - Lastniki v poplavah uničenih domov v Lučah formalno še brez nadomestnih zemljišč. - Posledice podnebnih sprememb v kmetijstvu spreminjajo tudi zavarovalne modele.

SBS Croatian - SBS na hrvatskom
Policija Viktorije službeno se ispričala "ukradenim generacijama"

SBS Croatian - SBS na hrvatskom

Play Episode Listen Later May 28, 2024 6:35


Glavni povjerenik policije Viktorije ispričao se preživjelima iz "ukradenih generacija" zbog uloge te institucije u prisilnom odvođenju djece iz njihovih obitelji. Na emotivnom događaju prepoznata je trajna šteta koju je ovakva politika nanijela autohtonim Australcima.

Dogodki in odmevi
Tožilec Meddržavnega sodišča v Haagu predlaga nalog za aretacijo izraelskega premierja in obrambnega ministra ter treh voditeljev Hamasa

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later May 20, 2024 32:01


Glavni tožilec Meddržavnega kazenskega sodišča Karim Khan zahteva nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in treh vodij Hamasa zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Khan je med zločini omenil tudi namerno stradanje prebivlstva. Izraelski politični vrh je obtožbe označil za aburdne. Netanjahu je ob tem zatrdil, da nobena odločitev sodišča ne bo ustavila Izraela pri uresničitvi končnega cilja - uničenju Hamasa. Drugi poudarki oddaje: - Po smrti iranskega predsednika Raisia v nesreči helikopterja se pojavljajo vprašanja o morebitnih prihodnjih odnosih Irana z državami v regiji in širše. Po mnenju analitikov ni pričakovati večjih političnih obratov. - Zdravstvo ostaja prednostna naloga vlade, je v državnem zboru zagotovil premier Robert Golob. Ob tem je napovedal, da bodo na Obali kmalu odprli tretjo medicinsko fakulteto pri nas. Medtem je slišati kar nekaj kritik na napoved ostrejše ločitve zasebnega in javnega zdravstva. - Po nedavni prodaji Panvite prehajajo v hrvaške roke tudi Celjske mesnine. Prevzema jih mesna industrija Braća Pivac.

Jutranja kronika
Turistični ponudniki, ki so jih prizadele lanske ujme, so pripravljeni na glavni del sezone

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later May 18, 2024 19:38


Koliko od skupno ocenjenih deset milijard evrov škode po lanskih ujmah je bilo v turizmu, je težko oceniti. Posebno zato, ker je panoga čez noč ugasnila tudi na območjih, ki niso bila poplavljena, a so del prizadetih regij. Ponudniki so pripravljeni na glavni del sezone. Tudi tisti, ki so imeli škodo po novembrskih poplavah in se bojijo, da je vlada za zdaj pozabila nanje. V oddaji tudi: - Proti Luki Koper naj bi plula ladja z orožjem za izraelsko vojsko. - Zelenski: Ukrajina in Slovenija tik pred podpisom varnostnega sporazuma. - Na najstarejši tekaški prireditvi pri nas danes tudi državno prvenstvo v polmaratonu.

Dogodki in odmevi
Tadej Pogačar glavni favorit za zmago na italijanskem Giru, ki se začenja danes

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later May 4, 2024 28:05


S prvo etapo v okolici Torina se je začela kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit za končno zmago je naš zvezdnik Tadej Pogačar, ki, kot prizna, v Italiji že od mladih nog rad nastopa. Po nekaterih napovedih bo rožnato majico vodilnega oblekel že danes ali pa najpozneje jutri. Gira tokrat ne bo v Slovenijo, našim kolesarskim navdušencem bo najbližje 19. etapa, ki bo potekala po Furlaniji. V oddaji tudi o tem. SPIKER: - Izrael se še naprej pripravlja na vdor v Rafo, v Kairu nadaljevanje pogajanj o premirju - Nemčija zaradi kibernetskih napadov Rusiji grozi s posledicami. Ruske hekerske grožnje znova tudi Sloveniji - Po novih evropskih pravilih bo morala Slovenija okrepiti nadzor nad financami

SBS Croatian - SBS na hrvatskom
Ukratko iz Hrvatske, 22.4.2024.

SBS Croatian - SBS na hrvatskom

Play Episode Listen Later Apr 22, 2024 10:13


HDZ počinje intenzivne pregovore oko sastavljanja vlade. Glavni partner će, po svemu sudeći, biti Domovinski pokret. Milorad Pupovac ne zna hoće li njegov SDSS biti dio vladajuće većine no kaže da manjinci idu po principu: Svi ili nitko. U Jasenovcu je održana komemoracija povodom 79. obljetnice proboja logoraša.

Digitalk.rs
Mobilni novčanici i e-commerce: Bankarstvo u digitalnoj ekonomiji I Marko Nikolić I DigiTalk EP 157

Digitalk.rs

Play Episode Listen Later Apr 9, 2024 96:57


Bankarski sektor je poslednjih petnaestak godina doživeo pravu revoluciju, i danas to predstavlja sasvim drugačiju industriju koja počiva na tehnologiji koja svakodnevno inovira bankarske servise i usluge. Marko Nikolić iz Raiffeisen banke nam je u novoj epizodi Digitalk podcasta pričao o toj evoluciji bankarskih usluga i servisa, sa fokusom na digitalne novčanike i e-commerce kao najvažnije pravce razvoja, ali smo se kroz brojne primere dotakli i mnogo drugih sfera razvoja ovog sektora i naveli neke zaista zanimljive primere i trendove koji će tek zaživeti u ovom sektoru. Marko Nikolić, Head of Card Business Division @ Raiffeisen banka a.d. Beograd - https://www.linkedin.com/in/marko-nikolic-47012a100/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Razvoj beskontantnog plaćanja u Srbiji - Digitalni novčanici - Biometrijska verifikacija kao pravac u plaćanju na prodajnom mestu - Da li su danas banke tehnološke kompanije - E-Commerce: Prodaja u online prostoru - Koliko edukacija igra važnu ulogu u razvoju e-commerca - Glavni izazovi u online prostoru - Online prostor je budućnost za bankarski sektor Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/3PXjtkR Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3U9ybrn - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Uticaj | Psihologija ubeđivanja" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

SBS Bosnian - SBS na bosanskom jeziku
Ramazanska poruka prof. Ismeta ef. Purdića

SBS Bosnian - SBS na bosanskom jeziku

Play Episode Listen Later Mar 12, 2024 3:37


Glavni imam Bosanskog islamskog centra Noble Park prof. Ismet efendija Purdić uputio je ovogodišnju ramazansku čestitku vjernicima muslimanima porijeklom iz Bosne i Hercegovine.

Dogodki in odmevi
Državni zbor morda že jutri o odstopu pravosodne ministrice Švarc Pipan

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Feb 15, 2024 31:51


Po več kot mesecu dni je saga v politiki zaradi afere nakup sodnih prostorov, ki se je dogajala pred javnostjo, dobila epilog. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je po nekaj srečanjih s premierjem Robertom Golobom in preiskovanju postopka nakupa predsedniku vlade danes ponudila odstop. Premier Golob je odstop sprejel in poslal v državni zbor. Poslanci se bodo z njim seznanili predvidoma na jutrišnji izredni seji; s tem bo njena funkcija prenehala, vodenje pravosodnega ministrstva pa bo začasno prevzel premier Golob. Je pa vlada zaradi objektivne odgovornosti pri nakupu sodnih prostorov danes razrešila državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Preostale novice: Kaj in po kakšnih cenah se bo letos financiralo iz zdravstvene blagajne? Glavni cilji danes sprejete uredbe so dostopnost, vzdržnost in kakovost zdravstva. Evropska komisija: gospodarska rast bo nižja od prvotnih napovedi, inflacija se bo umirjala hitreje. Izraelska vojska vdrla v bolnišnico Nasser v Han Junisu, obstreljevala tudi Rafo in jug Libanona.

Zapisi iz močvirja
Elitna kvadratura

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Feb 13, 2024 6:22


Te dni se je začela vselitev, ki je lani oktobra prinesla zanimiv prispevek k slovenski družboslovni znanosti. Glavni investitor v kompleks »Schellenburg«, ki je gmota elitnih stanovanj točno na sredi Ljubljane, Jože Anderlič, je takrat z javnostjo podelil svoje misli o teoriji elit. Teorija elit je tisto področje, ki se mu cenjeni ceh sociologov z veseljem in mnogo posveča, investitor, očitno izveden na tem polju, pa je dodal nekaj originalnih misli, ki bodo znanost zaposlovale še nekaj časa. Da bomo lažje vstopili v našo analizo, moramo izjavo citirati.Citat/odmev "Prava elita nima le politične ali katerekoli druge moči, temveč ima predvsem denar, ki ga je zaslužila. Brez elite ni naroda, elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. Vsak narod potrebuje elito na številnih področjih – gospodarskih, političnih, kulturnih, znanstvenih ... Brez tega ni napredka." Konec citata. Tudi če si elitna radijska oddaja, je težko povsem doumeti, kaj šele analizirati besede moža, ki je elita postal tako, da je pral umazano perilo. Ampak poskusimo; z jasno izraženim dvomom, ali nam bo uspelo. Anderlič v svojem prispevku pravilno, čeprav po osnovnošolsko ugotovi, da so lahko elite različne. In da so elite pomembne. Akoravno na prvo mesto postavi finančno elito, se pravi tisto elito, ki je elitna ker ima denar. Po Anderličevo: "Ker je denar zaslužila!" Ko človek pogleda lastnike v tisti habsburški bajti, lahko sicer vsaj malo podvomi o načinu, kako je tamkajšnja elita prišla do denarja, ampak pustimo podrobnosti. Dejstvo je, da je družbena razslojenost Slovencev, status posameznika v skupnosti, po novem določena s kakovostjo kvadratov v Ljubljani. Na dnu so tisti, ki komaj čakajo, da gospa mama, ali še bolje postarana teta sreča stvarnika, na vrhu pa so oni, ki kupujejo nove kvadrate v elitnih soseskah, sezidanih na bananah ali na pralnih strojih. Vsi ostali, ki obzidanega etra v Ljubljani nimamo, ne ustrezamo definiciji o pravi eliti. Lahko si sicer domišljamo, da smo duhovna, politična, kulturna, športna ali kakršna koli druga elita; ampak to je brez vsaj osemdesetih ljubljanskih kvadratov in zasebnega parkirnega prostora samo patetična tolažba. Ampak če v okvirih liberalnega kapitalizma slovenskim »managerjem« (bereš tako kot se napiše op. a.) že moramo priznati njihov milijonček ali dva, ker so bili ob pravem času na pravi strani lastninskega preoblikovanja, je težko požreti, da brez njih ni družbe. Da smo brez elit amorfna gmota ljudi, ki zbegani tavamo po času in prostoru. Najprej in na začetku Če že priznavamo slovenskim elitam, da nas vodijo, težko razložimo, od kod potem splošna regresija v družbi. Slovenci prav te dni namreč intenzivno jamramo, da tako zanič pa še ni bilo, da se kot družba pomikamo nazaj, namesto da bi jadrali naprej. Pomeni, da elite amorfno gmoto sicer vodijo, ampak da nas vodijo v rikverc. Čemu tako, sta možni dve razlagi; ali so slovenske elite izgubile kompas – kompas za pravično, socialno, urejeno in sodobno družbo, ali pa imajo elite od tega, da gremo nazaj, namesto naprej – korist. Povedano še drugače. Kar nekaj znakov je, da so slovenske elite postale elite na ta način, da so one stale na mestu, medtem ko je družba nazadovala. Kako naj bi torej elite vodile, da bi se mi, ostala raja, premikali v pravo smer. Mogoče alegorična, a po naše ustrezna je praksa goveje živine; kjer elitna molznica na pašo vodi z vzgledom. Tako bi morale storiti slovenske elite … Postavljati visoke, najvišje standarde tako v vedénju kot v družbeno koristnih praksah. Dokler pa so slovenske elite izborno oblečena družba plenilcev, se razmišljujoči raje pusti voditi garminu, kot pa njim. Slovenske elite so s svojimi avstrijsko zvenečimi kvadraturami vred patologija. Pokončnega, avtonomnega posameznika mora biti sram, če ga označijo za del katerekoli že slovenske elite in nekajkrat bolj častno, kreativno in življenja vredno je bivanje znotraj amorfne gmote, kot pa biti del napredka, kot si ga predstavljajo te pokvekaste elite.

nova.rs
Podcast "Pitajte Đuru" - Prva linija metroa neće biti izgrađena do EXPO 2027

nova.rs

Play Episode Listen Later Feb 5, 2024 40:52


EXPO organizuju države sa viškom kapitala, Srbija to svakako nije EXPO 2027. će Srbiju zadužiti decenijama. Motiv SNS je da se na mestu sadašnjeg Sajma naprave skupi kvadrati Beograda na vodi i sliju se sivim kanalima u vladajuću partiju. Glavni ili veliki EXPO u svetu košta do 3 milijarde evra, naš propratni ili mali će koštati preko 15 milijardi evra što je četvorogodišnji budžet za investicije Srbije. Ukoliko bi se promenila vlast u Beogradu, moglo bi se zaustaviti rušenje Sajma, ali ne i EXPO 2027 koji štiti lex specialis koji kreira korupciju i bezakonje. Gost: Vladimir Obradović, profesor Fakulteta organizacionih nauka

nova.rs
DLZ i Vuk Cvijić: "Glavni šef" i Anin šef, isti šef!

nova.rs

Play Episode Listen Later Oct 18, 2023 89:35


U novoj epizodi podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao", Nenad Kulačin i Marko Vidojković bavili su se drskim insinuacijama da velečasni srpski državni vrh ima veze s mafijom, analizirali su nivo bedništva na kom se trenutno nalazi "Srpska lista", a posvetili su nekoliko sekundi predlozima medijskih zakona koji su u međuvremenu povučeni iz skupštinske procedure. Naši voditelji najbolje znaju kako je to čačkati mečku izgovorenom reči, ali njihov gost, novinar NIN-a, Vuk Cvijić, ponekad stvarno preteruje. Ukoliko nešto niste znali o sprezi države i organizovanog kriminala, a znali ste sve, samo se pravite blesavi, tu je Vuk da o tome naglas govori. Dragocen razgovor o crnim vremenima u kojima pokušavamo da sačuvamo žive glave. U Magarećem kutku čućete kako Šapić brani čast svoje vile preteći Miketićevoj porodici. DLZ, samo na našem portalu.

SBS Bosnian - SBS na bosanskom jeziku
Hafiz Halil Mehtić se oprašta od Australije

SBS Bosnian - SBS na bosanskom jeziku

Play Episode Listen Later Oct 7, 2023 15:40


Glavni imam ABIC-a Deer Park u Melbourneu hafiz Halil Mehtić nakon dvogodišnje službe u Australiji vraća se za Bosnu i Hercegovinu. Ovaj penzionisani profesor sa Islamskog pedagoškog fakulteta Univerziteta u Zenici bio je vrlo aktivan tokom svoje imamske službe. Željeli smo saznati kako je proteklo vrijeme provedeno u BH zajednici u Melbourneu, kakve utiske nosi iz Australije i šta smatra vrijednim što je u ovom vremenu dao svojim džematlijama.

bh hafiz deer park halil opra glavni ovaj bosnu hercegovinu australiji australije melbourneu
Lahko noč, otroci!
Benjamin spleza na drevo

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Jul 28, 2023 9:56


Ni glavni tisti, ki pleza na drevo. Glavni je tisti, ki pride z drevesa. Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisal: Jurij Černič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.