Podcasts about glavni

Piše Muanis Sinanović, bere Igor Velše. Tone Perčič je pisatelj, ki se ga literarna zgodovina in bralstvo spominjata predvsem po romanu Izganjalec hudiča, ki je leta 1995 prejel nagrado kresnik in v slovensko literarno krajino posegel kot presenetljiv postmodernistični rez. Presenetljiv tudi zato, ker je bil Perčič takrat, kakor je še danes, v literarnih krogih skrivnostna, nepoznana osebnost. Leta 1998 je izginil z leposlovnega prizorišča in leta 2000 izdal še monografijo o prostozidarstvu. Roman Dežela je njegova prva knjiga po četrt stoletja. Vsi omenjeni podatki vzpostavljajo draž in suspenz pričakovanja. Če bi morali vsebino romana Dežela zajeti v en sam stavek kot zapis na platnici, bi lahko zapisali nekaj takega: to je mešanica Kafke, Lyncha in Atomik Harmonika. Zveni banalno, a je lahko ustrezna popotnica. Ne glede na to, da je vzporednice s Kafko avtor kritiziral že v enem redkih intervjujev, v davnem obdobju, ko je prejel nagrado kresnik. A tej referenci se ne moremo ogniti. Glavni lik romana, inženir Hundek, je namreč zapleten v klobčič zahtev, ki si jih ni sam izbral in katerih uresničitev se mu strukturno izmika oziroma je kar nemogoča. Vnaprej je obsojen na poraz in sodbo. Po intenzivnem prepričevanju treh odposlancev Dežele, ki ga na videz prijazno, v resnici pa vsiljivo in manipulativno mamijo v njegovi deželi Kenek, se odpravi v omenjeno Deželo, kjer mora zgraditi most. Izkaže se, da je to poskušal že nekdo pred njim, a se je projekt sfižil. Ali pa v resnici ni nihče tega poskušal in je šlo za nekaj drugega? Resničnost se nam stalno izmika, vsak občutek trdnih tal pod bralskimi nogami je zgolj kratkotrajen. V tem se odraža lynchevski element. Režiser je znal logiko sanj v filmu izvrstno upodobiti in to uspeva tudi Perčiču v romanu. Absurdnosti, anahronizmi in jezikovne premestitve se vrstijo, smisel celotnega dogajanja, pa se ves čas izmika. Priče smo nenehnim sanjskim rezom, ki preprečujejo uresničenje pričakovanja in ga prelagajo v prihodnost, to uresničenje pa se nam iz poglavja v poglavje zdi bolj nedosegljivo. Sanjskost sveta se odraža tudi v nedomačni mešanici zloveščega in sproščenega, humornega in grozljivega; kolikor bolj je nekaj grozljivo in zlovešče, bolj je sproščeno in humorno ter obratno. Pola sta neločljivo soodvisna. Potem pa so tu seveda še sanje v sanjah … V romaneskni simboliki bi morda lahko iskali tudi sledi avtorjevega interesa za prostozidarstvo. Hundek se znajde v nekakšnem skrivnem društvu, ne da bi sam to hotel in ne da bi mu lahko ušel. Tudi gradnja mostu bi lahko aludirala na simbole tega gibanja. Po drugi strani bi lahko šlo tudi za alegorijo tranzicijske Slovenije, slovenske družbe kot skrivnega društva, utemeljenega na mimikriji, z absurdnimi gradbenimi projekti in tajkunskimi podvigi, z delitvijo na podeželje in mesto, na zdravo kmečko pamet in norost. S srednjeevropsko vnaprejšnjo obsojenostjo posameznika na podreditev kolektivu po poti pasivne agresije. V tem je element, ki ga povezujemo z imenom Atomik Harmonik. Vendar nobeno branje ne sme biti redukcionistično. Roman vselej sledi lastni notranji logiki razvoja, za katerega je značilno stalno spodmikanje smisla. V tem se sooči tudi z nekaterimi problemi. Ker se razrešitev strukturno odlaga, se lahko vleče tudi tekst, ki hodi po tanki liniji med duhovitostjo in duhovičenjem – od duhovitosti pa je, kot smo omenili, odvisen tudi učinek groze. Pojavlja se vprašanje, ali se bo zgodba ohranila na robu med ambivalentnimi sanjami in bralsko nočno moro, med dražljivim uhajanjem smisla in razpadom v nihilistični kaos. Kljub občasnemu nihanju se Dežela vendarle obdrži na nogah pri svojem zahtevnem romanesknem projektu. Branje za tiste, ki jih poleg trendovske književnosti, primerne za populariziranje na družbenih omrežjih, zanimajo tudi nagajivi zdrsi v nezavedno trendov, za katere je potrebnega tudi nekaj prefinjenega občutka za anahronizme.

Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Pesnik, pisatelj, esejist, mislec in aktivist Jure Detela je gotovo eden najbolj zanimivih, edinstvenih in enigmatičnih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Morda je njegova neobičajna, tudi tragična življenjska pot v splošni zavesti celo bolj znana kot njegovo delo, a eno z drugim je pravzaprav neločljivo. Prepričanja, ki jih je zagovarjal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se z današnjega vidika zdijo daljnosežna, mnogo pred svojim časom. Z dejanji, vsakodnevnimi odločitvami, si je prizadeval za nenasilje v najširšem pomenu besede. Objavil je pesniški zbirki Zemljevidi in Mah in srebro ter avtobiografski esej Pod strašnimi očmi pontonskih mostov. Umrl je mnogo prezgodaj leta 1992 in za seboj pustil tudi nedokončan roman in številne fragmente, zbrane v pričujoči knjigi, je bilo napisano veliko in marsikaj. Predvsem se lahko zgodi, da ko govorimo o osebnostih, kot je bil Detela, zapademo v psihologiziranje in to, da avtorja obravnavamo kot kurioziteto. Na tem mestu bi se temu skušali izogniti in se posvetili njegovemu literarnemu delu, v katerem se kažeta globina in domet njegove misli. Za razumevanje nedokončanega romana Plačilo za moje stoletje je ključno poznati nekaj dejstev iz avtorjevega življenja, ki predstavljajo tudi osrednje teme v romanu. Detela se je zavzemal za absolutno nenasilje, zanj pa to ni bilo zgolj neko abstraktno načelo, ampak je to tudi živel. Bil je vegetarijanec, kar zanj ni bila samo prehranska izbira, temveč tudi izraz etičnega odnosa do vseh bitij, in to je prenesel tudi v svojo poetiko, saj represije ni želel uporabljati niti v jeziku. Njegov odnos do narave presega zgolj ekološko zavest, ampak se je zavzemal za predrugačenje človekovega zavojevalskega odnosa do nje. Izjemno dejaven je bil kot aktivist in se zavzemal za odpravo smrtne kazni v Jugoslaviji ter nasprotoval mehanizmom policijskega in vojaškega nasilja. Roman Plačilo za moje stoletje je nastajal v prvi polovici osemdesetih let. Miklavž Komelj, tudi sam pesnik, ki ga poznamo tudi kot urednika zbranih del in del iz zapuščine Vojka Gorjana, Jaše Zlobca, Srečka Kosovela, Karla Destovnika Kajuha in Vena Pilona, je svoje tovrstno delo pravzaprav začel z Detelo – leta 2011 so izšli Orfični dokumenti: teksti in fragmenti iz zapuščine, nato leta 2018 Zbrane pesmi v kar dveh delih. Plačilo za moje stoletje je filozofski roman, ki vas bo, če poznate poezijo Jureta Detele, zelo presenetil. Napisan je dokumentaristično, čeprav opisuje stvari, ki se niso zgodile, dogodki pa so uporabljeni kot ozadje za argumentacijo. Sama realističnost romana, njegov neposredni in neokrašeni jezik, se ujemajo z Detelovo poetiko, s katero si je prizadeval, da bi besede osvobodil represivnih funkcij. To pomeni, da je vse, kar je zapisano, mišljeno dobesedno, brez kakršnihkoli metafor. Te so namreč substitut, ki reducira in odstrani stvar ali bitje, to, o čemer pravzaprav govorimo, in so kot take primer nasilja v jeziku. Glavni junak in pripovedovalec romana Plačilo za moje stoletje je Jure Detela sam, v njem pa se prikaže kot morilec. Vse se začne z bojem za to, da v Jugoslaviji ne bi podaljšali služenja vojaškega roka in da bi razmere v vojašnicah postale bolj humane. Jure Detela si je s peticijami res prizadeval za različne cilje, vendar ni imel nobenega stika s politiko in politiki, kot je prikazano v romanu. V njem prijatelj Peter Glogovec romanesknega Jureta prepriča, da se udeleži večerje s politično elito – izmišljenimi osebami, ki nimajo povezave z resničnimi političnimi akterji tistega časa. Ti politiki naj bi bili Juretu naklonjeni in bi jih lahko nagovoril, da delujejo v smeri njegovih ciljev, s tem pa bi veliko mladim vojakom prihranil marsikatero bolečino in trpljenje. Jure se vda in v imenu doseganja dobrega cilja popusti glede svojih strogih etičnih načel – na večerji jé gamsje možgane, da ne bi naredil slabega vtisa s svojim vegetarijanstvom, in to sproži učinek snežne kepe, saj se drobni kompromisi hitro sprevržejo v vse hujše in hujše. Nazadnje se s sprijeno politično elito zaplete v utilitaristično logiko sveta, ki temelji na umoru – nasilje vedno utemeljujejo z višjim ciljem. Njihovi argumenti Jureta prepričajo s tem, ko trdijo, da bo z ubojem ene živali ali človeka, pred trpljenjem rešil množice drugih bitij. Nasilje v imenu nenasilja torej oziroma v imenu doseganja višjega cilja, ki je nenasilna družba. Roman govori o nasilju, lahko slutimo, kaj se dogaja, čeprav nasilna dejanja niso nikoli opisana. V ospredju so argumenti za ta dejanja, prave filozofske razprave za in proti, ki predstavljajo glavnino besedila prvega dela romana. Ta doseže vrhunec, ko Jure sodeluje v skrivnostnem karmično očiščevalnem postopku, s katerim naj bi duše tistih, ki so predmet tega postopka, rešili pred neskončnim ciklom rojstev in smrti, ki prinaša trpljenje. Karmično očiščevalni postopek izvajajo na političnih disidentih, jih mučijo in nazadnje ubijejo. Vse v imenu višjega dobrega. Enega od disidentov živega zakopljejo in Jure pri tem sodeluje, nato pa ga pred nadaljnjimi zablodami reši prijatelj Simon, ki predstavlja ideal absolutnega nenasilja. Skupaj disidenta odkopljeta a prepozno. Jure se s Simonovo pomočjo zave, da ga je elita izkoristila za svoje nemoralne cilje, in se v drugem delu romana očiščuje svojih okrutnih dejanj. Prvemu in drugemu delu romana v knjigi sledi dodatek, v katerem je objavljena še druga verzija romana, skupaj z zapisi in fragmenti, ki so bili ohranjeni med rokopisom, a niso njegov del, se pa z njim vsebinsko povezujejo. V uvodu Miklavž Komelj pojasnjuje, kako se je lotil sestavljanja romana iz kaotičnosti rokopisa na premešanih listih in lističih, Detela je roman pisal po fragmentih, nekateri odlomki pa so ohranjeni v dveh verzijah. Delo, ki je brez dvoma zahtevalo veliko študija, potrpežljivosti in poznavanja pesnika ter njegovega kroga, je Miklavž Komelj dopolnil še z detajlno in obsežno spremno študijo, s katero je vzpostavil kontekst, ki je za bralke in bralce v tem primeru nujno potreben. Roman namreč nima velike literarne vrednosti in res ni primerljiv z Detelovo poezijo po slogovni dovršenosti. Njegova največja vrednost so filozofski pogovori, argumenti za nasilje in proti nasilju, v katerih se pokaže avtorjeva intelektualna širina. Romana, ki je obstajal zgolj v fragmentih, avtor seveda ni končal niti ni šel skozi uredniški proces. Tudi Komelj v besedilo ni posegal, objavljeno je takšno, kot je bilo, z vsemi napakami in lapsusi, na katere je kot urednik opozoril v opombah. V spremni študiji predstavlja ne le čas in prostor Detelovega ustvarjanja, temveč se temeljito opira na njegova druga dela, predvsem esejistična, korespondenco, pričevanja tistih, ki so ga poznali, in tako skuša rekonstruirati tudi tisto, kar je pisatelja gnalo pri ustvarjanju, zakaj je želel napisati roman, tako zelo drugačen od vsega, kar je napisal poprej, in tako zelo nasilen. Je sploh želel z njim kaj sporočiti ali ga je pisal zase, da bi si prek njega prišel do dna? Tega zagotovo ne bomo nikoli izvedeli in roman lahko beremo na več načinov, kar izpostavlja tudi Komelj. Po eni strani gre lahko za čisto transgresijo, ali pa za eksperiment, v katerem avtor preizkuša samega sebe in kaj bi se zgodilo z njim, če bi opustil svojo moralno integriteto. Lahko da gre za eno samo veliko halucinacijo, rezultat vseh strahov o tem, da bi povzročal trpljenje. Morda pa gre za grotesko in parodijo, saj je v romanu tudi veliko črnega humorja. Komelj zapiše: »Mučni občutek, ki ga lahko pusti tekst, je – ob tem, da se v njem sijajne pasaže izmenjujejo z osupljivimi bizarnostmi – prav v tem, da ni jasno, kdaj gre za fikcijo in kdaj za resničen dokument o notranjem stanju; in kar je najbolj osupljivo: videti je, da za Detelo med obojim pri pisanju tega teksta sploh ni razlike.« Vsaka izdaja, kot je ta, je v veliki meri tudi delo tistega, ki je naredil izbor, sestavil odlomke ter jih kontekstualiziral s spremnim besedilom. Miklavž Komelj je velik Detelov poznavalec, zato ne dvomimo o tem, da je svoje delo opravil strokovno in korektno. Bolj zanimivo je v tem primeru dejstvo, da je knjiga Plačilo za moje stoletje izšla pri manjši založbi in da se za izdajo še neobjavljenega dela pesnika, ki je pustil trajno sled v slovenskem kulturnem prostoru, ne samo kot pesnik temveč tudi kot prodoren mislec in aktivist, niso odločili pri kateri od večjih založb, ki redno izdajajo tudi dela slovenskih klasikov. Vsekakor je knjiga Plačilo za moje stoletje pomemben prispevek k domači literarni zgodovini in poznavanju opusa Jureta Detele. Njegova dela je danes vredno brati, saj spodbujajo vizijo drugačnega odnosa do sveta – nekaj, kar nujno potrebujemo.

Kako izgleda kada nakon 17 godina u samom vrhu IT industrije i velikih sistema doneseš odluku da redukuješ svoje prihode i svo inženjersko znanje preusmeriš u podizanje digitalne pismenosti dece u Srbiji?

Kako se je rodila znamka Made in Italy med drugim sporoča razstava Rim med modnim glamurjem in industrijsko inovacijo. Na ogled je v nekdanji prvi termoelektrarni v večnem mestu in prikazuje visoko modo in film v obdobju razcveta italijanske kinematografije, ko so v italijansko glavno mesto in filmske studie Cinecitta' prihajale največje filmske zvezde tistega časa. Na piranskih trgih te dni poteka Mediteranski mednarodni folklorni festival. Glavni del festivala so večerni plesni nastopi folklornih skupin, ki predstavijo avtentične koreografije, tradicionalne kostume in živo glasbo, ki odsevajo kulturno identiteto njihove države ali regije. Razstava Arneta Hodaliča Med svetovi, ki jo nocoj odpirajo na Ljubljanskem gradu, z obrazi ljudi, na katerih so zapisane najrazličnejše zgodbe njihovega bivanja, s prostori različnih verovanj, kjer človek že od pradavnine išče nekaj, kar presega njegov običajni svet zaznavanja, z morskim dnom, kjer se je življenje preteklosti spremenilo v spomine in s podzemnimi jamami, v katerih večna tišina postane skoraj otipljiva, govori predvsem o različnih prostorih, med katerimi se ves čas gibljemo. Več v oddaji, vabimo vas k poslušanju!

Festival Jazz Cerkno, osrednji glasbeni dogodek Zavoda Jazz Cerkno, poteka sredi maja že od leta 1996. V treh večerih se vsakič zvrstijo različni glasbeni ustvarjalci z vsega sveta, tako znani kot manj znani, ki jih družita odkrivanje novih smeri v jazzu in širjenje glasbenih obzorij v različnih kombinacijah in prepletanju z rokom, elektroniko, klasično glasbo, eksperimentalno glasbo, raznovrstnimi tradicionalnimi godbami in še marsičim drugim. Glavni program bodo kot vedno popestrile tudi spremljajoče dejavnosti, med njimi bo v nedeljo peti Jazzohod, voden pohod s koncertom, s katerim glasbo povezujejo s kulturno in naravno dediščino Cerkljanske.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesniške zbirke Marjana Strojana V parku, mesec bi se lahko najprej lotili celostno in pogled usmerili na razmerje med obliko in vsebino. Tako kot ga obravnava empirična literarna veda. Pred nami se razkazuje zbirka, kakor da bi izšla v nekih drugih časih. V sicer prikupni skorajda že za otroke ustvarjeni ilustraciji Mance Kovačič se pred nami razprostira naslov zbirke: v parku med gosto travo leži mesec in na njem, lahko bi rekli, mlada zaljubljenca. A ne skupaj, temveč vsak k sebi dana, ona leži na mesecu in pogled upira v nebo, on, sedeč prav tako na mesecu, se z dlanmi opira nanj. Lahko si mislimo, da premišljuje, medtem ko zre v daljavo. In kam zre? Prav k robu platnic, z očmi, ki jih lahko uzremo le po branju, usmerja in kaže: notri sem. Ta 'notri sem' bi lahko opredelili kot glavno vodilo zbirke, ki je postmodernistično kazanje na stvar samo. Pesniško zbirko tvorijo šest širših sklopov, poimenovanih po prvem verzu prve pesmi v njih, in samostojna pesem Otroci, glasni. Glavni temi, ki prehajata iz sklopa v sklop, sta ljubezenska in poetološka tematika, z njima se družita temi spomina in pravega trenutka, čez vse pa je dana koprena postmodernističnega kazanja. S tem pa se odstira določena distanca do predmeta pisanja, ki vpliva tudi na tiste pesmi, katerih namen ni prav nič postmodernističen. Ali pač. Bralsko izkušnjo, ki jo dobimo ob zbirki, bi torej lahko opredelili kot branje vrste opomb. Kot bi avtor nekoč napisal prave, neobremenjene pesmi, zdaj pa jih znova motri, razmišlja ob njih, ve, da so bile fikcija. In na drugi ravni bi nekatere pesmi lahko brali kot opombe k opombam, saj so zdaj jasno, ker reference nanje najdemo v kazalu, zdaj zamegljeno, kadar avtor na primer opisuje določeno literarno delo, prestreljene z referencami na pisanje drugih. Zdi se, da Marjan Strojan z novo zbirko nadaljuje pisanje, kjer ga je končal v prejšnji zbirki z naslovom Hribi, oblaki, lepe pozdrave. O takratni zbirki je dobra opažanja o Strojanovem postmodernizmu ponudil recenzent Goran Dekleva, zato jih avtor pričujoče recenzije ne bom ponavljal ali se po nepotrebnem zapletal v razvijanje bržkone podobne teze. Omenimo le, da je Dekleva tedaj postavil tezo, da Strojan ni »rahlo predvidljiv in dolgočasen – postmodernist« ter da naše bralske izkušnje ne želi na vse pretege usmerjati na svoje predhodnice, denimo na Sapfin fragment. Raje nadaljujmo v delu zbirke, kjer ta ponuja prelom. V nje sredini, v razdelku Noč, že proti jutru, se zgodi izrazitejši prehod v poetološko tematiko, skozi katero pa na humoren način in s postmodernističnimi postopki kaže na kritiko določenega tipa pisanja: »Po drugi strani so tudi pesniki samo ljudje, / ni jim do pisanja, a č vsak dan napišejo le / dve vrstici, imajo ob koncu leta Knjigo. / In grejo smučat … Napisati dveh vrstic res / ni pretežko, glejte, ta pesem jih ima že pet.« Pesem bi utegnili imeti zgolj za kritiko s pridihom ironije, a bi bila to preozka interpretacija. Pesnik nas v nadaljnjih razdelkih vodi k tipu pisanja, ki pa je poezija oziroma tisto, na kar mora poezija, če to želi biti in se ne samo samooklicati, računati. Poudarjam, na kar poezija ali bolje pesnik, mora računati. Celotna zbirka nas tako vodi k premisleku, nas s tem opogumlja ter vodi k spoznanju. V nadaljevanju pesnik prehaja prek tematike časa, spomina in pravega trenutka. V zadnji pesmi omenjenega razdelka se najprej dotakne našega časa: »Gospoda – ta čas, z izjemo kuge in mej, / ni stvari, ki bi zahtevala vašo pozornost.« V naslednjem razdelku Svetloba – vse izrečeno v eni začetnih pesmi pravi »[…] Sedanjost / je preozka, da bi strpali vanjo toliko usod« S tem se oddalji od linearnosti časa, kar nadaljuje v neki drugi pesmi: »Mogoče je res vse nekakšna vrzel, / mogoče nihče ne razume, zakaj je / med nami?« Pesnikovo domovanje je torej vrzel. Da bi človek-pesnik razumel čas, mora stopiti v reko spomina. Ta vstop se prek raznih referenc sicer pojavlja vseskozi, najbolj osebno pa v pričujočem sklopu v treh pesmih, ki jih je avtor posvetil prijateljem. Zahteva po spominu se zaiskri v zadnji pesmi razdelka: »Vse lépo umre, a preživi – ne vemo, kje ne kdaj«. V zadnjem razdelku V sposojenem telesu se premaknemo k zavezi pravega trenutka. Že prva pesem nas usmeri kot vstop v ta sveti čas: »V primerjavi z romanom ima naša hiša mnogo / bivališč in jaz eno samo življenje – da odklenem neka za / zmeraj zaklenjena vrata.« Za temi vrati pa je drugačen čas in drugačen kraj. »Je kraj, ki ga je nemogoče zgrešiti: / jabolka se kotalijo po pobočjih, / oblaki jezdijo po / gozdovih. / […] / Ne, ker bi ne upal, ne ker bi ne / znal, ampak kjer je vsak / tam tudi tu, ves čas / in potem.« To nas spomni na razpravljanja Walterja Benjamina v delu O pojmu zgodovine in o mesijanskem času, ki je čas iskrenosti, polnosti. Varuje ga pravi Angel zgodovine ali Angel poezije, če parafraziramo Benjamina. In ravno z angelom se začne naslednja pesem, z »angelom varuhom«. In ta trenutek traja, zapiše v sklepni pesmi zbirke: »odpre [se] kakor knjiga, ki smo jo, komaj prebrano, spet / pravkar odprli«. Da bi predstavljena poanta, ki se mi zdi najpomembnejša, prišla do izraza, bi morali nekatere pesmi zlasti iz prve polovice zbirke strniti, razredčiti. Tako bi zbirka lepše peljala k osrednjemu delu. Naj še enkrat poudarimo, da Marjan Strojan ne ponuja lekcije; ponuja razmislek, venomer nas sili k razmišljanju o pisanju, kot tudi on premišljuje o njem. Svežino ponuja z distanco, s premislekom v temnih časih.

Vincenc Gotthardt je glavni urednik Nedelje, cerkvenega tednika na avstrijskem Koroškem, ki je luč sveta ugledal pred sto leti. Danes je to osrednji časopis koroških Slovencev, vsaka številka je svojevrsten umetniški projekt, pri katerem se čuti, da ga ustvarjajo ljudje s srcem. V pogovoru je sogovornik razkril, kaj vse pripravljajo ob letošnjem jubileju, kako pomembna je jezikovna hrbtenica, pogledali smo z zgodovino tednika in k njegovim prelomnicam. Spoznali smo tudi Vincencevo pot do Nedelje ter tudi njegove fotografske, pisateljske in risarske žilice.

Dan po rednih prelomnih volitvah smo dobili informacijo, da bi bila lahko volilna udeležba še precej višja. Skoraj stoodstotna, ampak mnogi volivci niso uspeli na volišča, ker v avtomobilih niso imeli bencina, na črpalkah, pa ga je zmanjkalo. Mi starejši smo reagirali nagonsko. Pogledali smo na registrsko številko avtomobila, če je bila parna, smo se lahko odpeljali, ali pa smo v denarnici poiskali bencinski bon. Mlajši in bencinsko-krizno neizkušeni pa so bili zmedeni in jim zaradi tega ni uspelo oddati glasu.Glavni krivec naj bi bil Petrol, in sicer sta za odsotnost goriv na Petrolovih črpalkah – po mnenju obrekovalnic in bifejev – dva razloga … Prvi je, ker so lastniki Petrola frendi z Janezom Janšo in so malo zaprli pipice, da je lahko Janša po volitvah upravičeno požugal: »Ali je res država brez bencina, država, kot si jo želimo?« Druga verzija, sicer bolj verjetna, pa govori o tem, da petrolovci neradi prodajajo ceneje, če lahko počakajo kak dan in prodajajo dražje. Ker so vse to govorice, mi pa smo kot natančna in vestna redakcija, avantgarda raziskovalnega novinarstva, smo se podali v bleščeč Petrolov bencinski servis, da iz prve roke preverimo, kako stvari stojijo na terenu. Žal pa je naš reporter neuspešen pesnik srednje generacije. NA PETROLOVI ČRPALKI Na Petrolovi črpalki lahko kupiš:časopise, revije, izdelke za osebno higienomed njimi tudi brivsko peno;pa marmelade, pomade, vrtnice v celofanu incopate za mamoLe neosvinčenega bencina 95 ne. Na Petrolovi črpalki lahko kupiš:Srečke za loterijo, napovedi za športno stavo -ker tam imajo postavljenokompletno infrastrukturo za hazardersko zabavo.Potem lahko kupiš hrano za male živalihrano za vso družino,če bo večerja slavnostna, celokakovostno slovensko vino.Le stooktanskega bencina ne Na Petrolovi črpalki dobiš:pregrešno drago kavo, rogljiček, sendvič,sok, pico, krof,presto, žemljo, mleko, jogurt in kefir.Le dizla ne. Na Petrolovi črpalki lahko kupiš:karte za smučanje, vstopnice za koncert,viski, če si pozen na zabavo,čips, smoki infine male čokolade …Tam še vedno imajjo glasbene CD-jein erotične DVD-je.Le kurilnega olja ne. Obstaja pa še tretja možnost. Da je goriva po vsej državi zmanjkalo zaradi popolnega viharja na trgu energetike: najprej slovenske šparovne nature, ki je zaradi prihranka treh evrov pripravljena do onemoglosti stati v vrsti in napolniti vsako kozico v gospodinjstvu z bencinom, nato dementnih starcev, ki se nad puščavo igračkajo z raketami, in končno zaradi domačih politikov, ki rastejo in uspevajo samo v kriznih razmerah.

Glavni marketing izazovi današnjice vrte se oko toga kako istovremeno postići privlačenje pažnje i izgraditi duboko povjerenje kod publike koja je svakodnevno bombardirana generičkim sadržajem. Ključ uspjeha leži u pojmu autentičnost, ali ne kao praznoj frazi, već kao strateškom isticanju vlastite osobnosti koju konkurencija ne može kopirati. Saznaj kako transformirati svoj pristup prodaji kroz razumijevanje idealnog klijenta i zašto je važno postati "najbolji proizvod vlastitog brenda" kako bi se izdvojili i postali prvi izbor na tržištu.U novoj epizodi podcasta istražujem kako osvojiti tržište koje je, prema riječima marketing stručnjakinje Katje Grubiše, prezasićeno prosjekom, a ne kvalitetom. Razgovaramo o tome zašto tradicionalni marketinški savjeti više nisu dovoljni u 2026. godini te kako pravilno postavljeni ciljevi i sustavna komunikacija čine razliku između hobija i uspješnog biznisa. Katja demistificira rad s milijunskim brendovima i otkriva kako male poduzetnice mogu primijeniti iste strategije bez ogromnih budžeta, fokusirajući se na ono što je uistinu bitno za dugoročni rast.Proljetni upis u mentorski program Poduzetnija. Ispuni prijavnicu u opisu epizode i kreni sa mnom u izgradnju poslovanja: https://saraperanic.com/poduzetnija/U ovoj epizodi ćete saznati:Zašto tržište zapravo nije prezasićeno dobrim brendovima, već isključivo prosjekom i kako to iskoristiti.Koji su ključni marketing izazovi u 2026. godini i zašto strategije iz 2019. više ne donose rezultate.Kako postići efikasno privlačenje pažnje bez korištenja manipulativnih trikova i "uvaljivanja".Na koji način dosljedna i iskrena komunikacija gradi neraskidivo povjerenje s vašom publikom.Što je zapravo autentičnost u poslovanju i kako je strateški ugraditi u vizualni identitet i sadržaj.Kako jasno definirani ciljevi i prodajni sustavi omogućuju vašem biznisu da raste čak i dok ste na godišnjem odmoru.Razlika između marketinga, brendiranja i prodaje te kako ti procesi zajedno kreiraju uspješnu priču.

Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.

Ta mesec je inflacija znova začela kazati zobe, potem ko se je januarja nekoliko umirila. Glavni krivci za to so podražitve stanovanjskih storitev, to je dobava vode, elektrike in plina, ter dražja hrana, še posebej meso. Druge teme: - V ospredju pogovorov premierja Goloba s francoskim predsednikom Macronom gospodarsko sodelovanje med državama - Poteze več držav nakazujejo, da je ameriški napad na Iran morda tik pred vrati. - ZZZS svari pred prevelikimi pričakovanji od sklada za redke bolezni.

Kaj se dogaja s slovenskimi knjigami v krajih po svetu, kjer se slovenščina izgublja kot vsakdanji jezik in kako lahko preprečimo zavrženje, je povedal dr. Dejan Valentinčič. Spomnili smo se tudi nekdanjega predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, dr. Branka Zorna. V oddaji ste slišali še, da so ob robu 54. Novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni pobudnik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.

Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.

Glavni tajnik NATO-a Mark Rutte u Zagrebu se sastao s hrvatskim državnim vrhom. Premijer Andrej Plenković još jednom govorio o izboru ustavnih sudaca i čelne osobe Vrhovnog suda, odgovorio je Udruzi hrvatskih sudaca. U javnom savjetovanju je pravilnik kojim se zabranjuje i ograničava upotreba mobitela u školama.

Žlehtnoba temelji na knjižni uspešnici iz leta 1995, ki je bila nato pred dobrima dvema desetletjema predelana v uspešen broadwayski muzikal. Ta je osnova za ta dva filma, čeprav sta bistveno daljša – že prva Žlehtnoba je namreč le pet minut krajša od celotnega gledališkega muzikala. A medtem, ko je bil lanski film energičen in zabaven, se pri novem dodatne minute poznajo. Tempo je neenakomeren, saj zgodba nenehno zavija na stranpoti preštevilnih likov; kar ne bi bilo napačno, če bi bile njihove usode vsaj delno nepričakovane, ali pa kaj več od pustih klišejev. Tako je težko vzpostaviti odnos do kogarkoli razen Elphabe, tako imenovane zlobne čarovnice, ki jo je za tako razglasil dejansko skorumpirani čarovnik. In če se za trenutek ustavimo pri njem – ta potencialno najbolj očarljiv lik je nekonsistenten, dolgočasen in povsem brez karizme, pa čeprav ga upodobi Jeff Goldblum. Dodatna težava filma je resnično življenje. S temami o zlorabi oblasti, iskanju grešnih kozlov med drugačnimi in zatiranju manjšin se film zdi kot nič kaj subtilna kritika trenutnih ameriških oblasti in njihove politike, kar gledalca nenehno dreza iz iluzije filmskega sveta in ruši fantazijsko podobo. A dejstvo je, da so film začeli snemati pred tremi leti in večina teh elementov izhaja iz trideset let stare literarne predloge. Tudi sicer so tovrstne teme v popularni umetnosti precej pogoste, in kadar nenadoma začenjajo tako štrleti ven, to najbrž pove več o stanju sedanjosti kot o umetnosti. Zato se raje osredotočimo še na ta, umetniški vidik filma. Kot omenjeno, je scenarij šibka točka, a ni edina. Ker stranski liki niso dovolj razviti, tudi njihova igra ne pride do izraza, in to posledično drži tudi za njihovo petje. Pri tem še najbolj izstopa oskarjevka Michelle Yeoh, ki je nedvomno odlična igralka in mojstrica borilnih veščin, peti pa ne zna ravno dobro. Po drugi strani sta Cynthia Erivo in Ariana Grande ponovno izjemni, vendar tudi onidve ne uspeta rešiti filma. Glavni vzrok je v tem, da so v prvem filmu porabili večino najboljših pesmi, tako da ni nobene, ki bi dosegla Defying Gravity. Še najbližje pride zaključna For Good, v kateri se Grande in Erivo izjemno ujameta. Po drugi strani pa Žlehtnoba za vedno ohranja tisto, kar je najbolj navdušilo pri prvem filmu. Scenografija je barvita, plesne točke so ambiciozne in dobro skoreografirane, glavni junakinji se ob odlični igri in petju obeh vtisneta v spomin. Ali je to dovolj za krasno kino-izkušnjo? Odgovor ni preprost. Film je sam po sebi žal dolgočasen, vendar si lahko predstavljam, da je ogled lahko zabavna izkušnja, če je skupinski. Še toliko bolj, če bi imeli na voljo tako imenovane pojoče projekcije, pri katerih imajo glasbeni vložki podnapise s poskakujočo žogico kot pri karaokah. Tovrstne projekcije so ponekod izredno uspešne in so zanimiva oblika druženja v kinu, saj je ogled filma v kinu nenazadnje družaben dogodek.

Delegati summita COP30 u Brazilu su postigli dogovor o hvatanju u koštac s rastućim globalnim emisijama štetnih stakleničkih plinova. Sporazum povećava sredstva namijenjena zemljama pogođenima klimatskim promjenama, ali ne sadrži eksplicitan plan za fosilna goriva. Ovaj sporazum je neke umirio, a druge užasnuo.

Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić u Splitu povodom upada maskiranih ljudi na kulturnu manifestaciju srpske manjine. Sa internetskih stranica Hrvatskog sabora skinuta snimka prošlotjedne tribine grupe revizionista koji su usred Sabora negirali zločinački karakter jasenovačkog logora. U Vukovaru posljednje pripreme za obilježavanje okupacije Vukovara u ratu u Hrvatskoj ujesen 1991. godine. U Zagrebu obilježen Svjetski dan romskog jezika. Veliki požar u skladištu guma nedaleko Zagreba pod nadzorom.

V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

Premijer Andrej Plenković u saboru podnio godišnje izvješće o stanju države i nacije. Oporba odgovara da premijer – priča bajke. Ministar obrane Ivan Anušić na sastanku ministara obrane NATO saveza u Bruxellesu najavio da će Hrvatska od jedne domaće tvrtke kupiti antidronski sustav vrijedan 115 milijuna eura.Dobavljači lijekova za hrvatske bolnice upozoravaju da se dug popeo na 800 milijuna eura, i najavljuju da kreću s ovrhama. Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić ocijenio je da je utemeljena optužnica protiv novinarke Danke Derifaj koja je pred 4 godine u Splitu istraživala slučaj poznatog pjevača Marka Perkovića Thompsona koji je zauzeo krov susjedne kuće i pretvorio ga u vlastito dvorište. Dubrovački gradonačelnik tvrdi da se mjesečna potrošnja kokaina u njegovom gradu mjeri u kamionima, a ne u gramima.

Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.

Svjetski čelnici se tijekom današnjeg dana okupljaju u New Yorku na godišnjoj Općoj skupštini Ujedinjenih naroda. Glavni tajnik UN-a Antonio Guterres je kazao da će središnje teme tjednog okupljanja biti uspostava mira, klimatske promjene, odgovorne inovacije, ravnopravnost spolova, financiranje razvoja i reforme UN-a. Sudionici Opće skupštine će također obilježiti 80. obljetnicu osnivanja Ujedinjenih naroda. Što je zapravo Opća skupština UN-a i koje su njezine ovlasti.

V četrtek, 18. septembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal otvoritveni koncert nove sezone Slovenske filharmonije - prvi v nizu dveh koncertnih večerov cikla Same mogočne skladbe. Orkester Slovenske filharmonije je pod vodstvom Kahija Solomnišvilija izvedel Simfonijo št. 9 v D-duru Gustava Mahlerja. Glavni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije, Kahi Solomnišvili je za otvoritveni koncert nove sezone izbral nadvse primerno delo, ki kljub temu, da je skoraj v celoti sestavljeno le iz nekaj glavnih motivov, ponuja nešteto možnosti, da se orkester, v razgibanem in izredno pripovednem glasbenem toku izkaže tako po tehnični kot interpretacijski ravni. Četrtkova izvedba je premogla oboje. Spremljali smo angažirano, povezujočo igro, glasbeniki v orkestru so spretno zasledovali globlje plasti Mahlerjevega izraza ter prepričali z ekspresivno igro, ki je dosegla svoj višek v počasnem zadnjem stavku, ki ni zvenel zares »zadžano« (kot veleva podnaslov stavka), pač pa smo lahko začutili poglobljeno in občuteno igro, ki se je, ob izredno zavzetem in prepričljivem vodstvu Kahija Solomnišvilija, končala v pretresljivem pianissimu in skoraj minutni tišini v dvorani po zaključku izvedbe. Temu sta sledila bučen aplavz in stoječe ovacije. Izpostavimo še dobro pripravljene soliste znotraj orkestra, ki so se izkazali z interpretacijo na visokem poustvarjalnem nivoju ter z dobrim občutkom za medsebojno podajanje glasbenega materiala. Otvoritveni koncert je poslušalca prepričal, da Orkester Slovenske filharmonije igra zaradi ljubezni do glasbe – če si nekoliko izposodimo naslov programa.

Iz cerkve Povišanja sv. Križa v Črenšovcih smo prenašali škofovsko posvečenje dr. Janeza Kozinca, novega soboškega škofa. Na slovesnost so bili povabljeni vsi slovenski škofje, škofje iz sosednjih in nekaterih drugih držav. Glavni posvečevalec novega škofa je bil prejšnji soboški in sedanji koprski škof dr. Peter Štumpf, soposvečevalca pa sta bila apostolski nuncij na Nizozemskem dr. Jean-Marie Speich in mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl. Slovesno pridigo je imel celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž.

Po tridesetih letih in trinajstih novelah starega zakona danes začenja veljati nov zakon o visokem šolstvu. Glavni novosti sta nov način financiranja visokega šolstva in daljše obdobje sklepanja pogodb o financiranju. Rektorska konferenca je zadovoljna, Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov ni. Drugi poudarki oddaje: Kritikam izraelskega načrta za zasedbo mesta Gaza sledil sklic Varnostnega sveta. Znana čas in kraj srečanja ameriškega in ruskega predsednika. Slovenski košarkarji niz pripravljalnih tekem začeli s porazom.

Je trgovinski sporazum Združenimi državami za Unijo dober ali slab? Enoznačnega odgovora ni, poudarjajo analitiki. Na Gospodarski zbornici opozarjajo, da gre za okvirni dogovor, s številnimi nejasnostmi glede uveljavitve v praksi. Glavni ekonomist zbornice Bojan Ivanc med prednostmi za članice Unije poudarja znižanje carinskih stopenj za vozila in avtomobilske dele ter nično carinsko stopnjo za nekatere izdelke, ki jih Združene države nujno potrebujejo. Ostali pouzdarki oddaje: Obupani prebivalci Gaze ob prerivanju za hrano znova izraelske tarče. Kaj je Tajsko in Kambodžo prepričalo v brezpogojno premirje? Slovenija od Avstrije želi pojasnila o raciji na antifašističnem taboru

According to the United Nations, governments around the world are struggling to counter hate speech. - Još 2019. godine, Ujedinjeni narodi pokrenuli su Strategiju i Akcijski plan za suzbijanje govora mržnje. Glavni tajnik UN-a, António Guterres, izjavio je da je 'govor mržnje često prethodnica najtežih zločina protiv čovječnosti.' Dodao je kako se vlade diljem svijeta teško nose s prevencijom i odgovorom na organizirano širenje mržnje putem interneta. U novoj epizodi serije SBS Examines istražujemo što zapravo donose novi australski zakoni o govoru mržnje, i što još možemo učiniti kako bismo zaštitili društvo.

Prvi letošnji večji vročinski val, ki traja že od začetka prejšnjega tedna, še ni popustil. Kmetijska suša v zadnjem mesecu je za sabo že pustila nepopravljivo škodo. Glavni ukrep za povečanje odpornosti kmetijstva na sušo in ekstremne temperature je namakanje. Toda zakaj je Slovenija obstala na približno enem odstotku namakanih kmetijskih površin? Kaj je narobe s sistemom, da se skoraj polovica površin, pripravljenih za namakanje, sploh ne namaka? Kako se premakniti naprej? O tem z Jernejko Drolec in gosti: - Maša Žagar, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pred tem raziskovalka in avtoriteta na področju namakanja; - Andreja Sušnik, agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje - ARSO in vodja Centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi in - Marko Černe, specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Indijski premijer Narendra Modi u službenoj posjeti Hrvatskoj. Najavljena pojačana suradnja od ekonomije do obrane. Hrvatska će evakuirati svoje diplomate i građane iz ratne zone Izraela i Irana. Predsjednik Zoran Milanović u kontekstu eskalacije koflikta oštro prozvao Izrael. Glavni državni revizor Ivan Klešić upozorio Sabor da je hrvatski zdravstveni sustav financijski rizik za državni proračun.

Izraelsko-iranski spopadi imajo vse bolj vidne posledice. V iranskem raketiranju je bila zadeta bolnišnica, v izraelskem jedrski reaktor. V Mednarodni agenciji za jedrsko energijo opozarjajo, da ni konkretnih dokazov - da bi Iran - kljub kršitvi obveznosti glede poročil - razvijal jedrsko orožje. Kot je zatrdil vodja agencije Rafael Grossi, poročilo ali izsledki agencije ne morejo biti podlaga za upravičevanje napadov na jedrske objekte. Druge teme: - Zdravstvo čaka obsežnejša digitalizacija. Kaj zakonski predlog za to, ki ga je vlada potrdila danes, prinaša za bolnike? Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je povedala, da bodo vsi pomembni podatki pacientov zbrani na enem mestu in jim ne bo več treba od zdravnika do zdravnika prenašati dokumentacije - Pred parlamentov so predstavniki sindikata SVIZ protestirali proti noveli zakona o vrtcih, ker ta omogoča širitev vrtčevskih skupin. Glavni tajnik SVIZa Branimir Štrukelj je dejal, da se s tem normativom varčuje na kakovosti predšolske vzgoje - V hišnih preiskavah po državi zaradi davčnih utaj - v te naj bi bil vpleten davčni svetovalec Rok Snežič - so kriminalisti prijeli štiri ljudi. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič dodaja, da so zasegli okrog 200 tisoč evrov, pol kilograma zlata, več dragocenih ur ter druge vredne predmete

Izrael je zgodaj zjutraj napadel Iran. Glavni cilji so bili iranska jedrska poslopja, vojaška oporišča, skladišča raket in civilni objekti, povezani z vojaškimi poveljniki. Med ubitimi sta poveljnik revolucionarne garde in načelnik generalštaba vojske ter tudi več jedrskih znanstvenikov. Vojaška operacija po trditvah Izraela še ni končana. V drugem valu napadov so bojna letala uničila tudi strateško pomembno letališče. Iran se je odzval z napadom z droni, proti Izraelu jih je poslal najmanj sto, a jih je izraelska protizračna obramba sestrelila. Druge teme: - Napetosti na Bližnjem vzhodu vzrok za skok cen nafte, svetovne borze zaznavajo padce tečajev. - Slovenski gospodarski forum osvetljuje priložnosti za našo državo ob spremembah v svetovnem gospodarstvu. - Ministrica Prevolnik Rupel na Ptuju podprla več kot 15-milijonsko naložbo v tamkajšnjo bolnišnico.

U 195. epizodi Njuz Podkasta detaljno analiziramo "rolerkoster" izbornog dana u Kosjeriću i Zaječaru. Od jurnjave za crnim džipovima i otkrivanja sumnjivih centrala, do uloge policije koja je i sama postala predmet sumnje. Seciramo neuobičajeno mlako obraćanje Aleksandra Vučića i pitamo se šta nam njegov govor tela zaista poručuje. Glavni deo posvećujemo i fenomenu "Ćacilenda" - od posete youtubera @nevenclips preko farse u Urgentnom centru sa ministrom Lončarom, do nove propagandne parole "Bolje Ćaci nego naci". Raspravljamo o tome da li je u Srbiji ostalo "časnih policajaca", kako dopreti do birača zarobljenih u medijskom mraku i da li posle svega ima mesta za optimizam.

⏰ Driiiiiing! Ofsaaaajd 419! Nov teden in to kakšen vikend in kakšen finiš. Domžale ali Triglav? V četrtek Triglav, v nedeljo Domžale. Rumena družina se je, eee, nekako rešila, odrešila, obdržala po res bizarnih dodatnih kvalifikacijah. 1:3 in 1:4? Skupno 5:4? Dafaq? Res lep obisk v Kranju. Jaša bi ligo širil ... Približno par sekund, 12 bi še šlo, ampak format se nikakor ni obnesel. In, ja, da ne pozabim: Žiga Kos ima vedno prav, hahahah.

Završen je prvi krug lokalnih izbora; SDP je oslabljen, Možemo ojačan, a HDZ se hvali nikad boljim rezultatom. Glavni grad je ipak nedostižan za vladajuću stranku, iako, tvrdi to Andrej Plenković, 90% posla za Zagreb odrađuje HDZ-ova vlada. SDP je izgubio Rijeku nakon više od 30 godina.

Četrta veja oblasti je ogrožena, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo stanovske organizacije. Glavni izziv ostajajo nižanje stroškov in odpuščanja, ki neizogibno vodijo v preobremenjenost in slabšanje kakovosti novinarskega dela, predvsem na terenu. Druge teme: - Predlog ameriškega proračuna z novimi obsežnimi rezi, razen v obrambo - Izrael naj bi načrtoval širitev ofenzive v Gazi, blizu tudi dogovor o humanitarnih dobavah - V pričakovanju nove uspešne turistične sezone v Sloveniji iskanje višje dodane vrednosti

Klepánje Sicer je zima brez snega, a to za zimske športe ni ovira. "Če zime ni, jo pa naredimo," je geslo tehnologije mraza, a samo kot uvodna misel … Kot zaradi podnebnih sprememb razmišljamo o spremembi poljščin, bo treba očitno na novo podnebno realnost prilagoditi tudi priljubljene športe v zimskih mesecih. Kar je škoda in skoraj tragedija, je dejstvo, da bo zime zmanjkalo ravno v trenutku, ko naši športniki v posameznih disciplinah dosegajo prav neverjetne uspehe … V prihodnosti se bodo na Vitrancu pasle ovce, planiške skakalnice pa bomo spremenili v izstrelitvene rampe za drone prihajajoče vojne. Kakorkoli; ta teden nas čaka predigra za Planico na Pokljuki, kjer se tradicionalno srečujejo biatlonci. Zanimiv šport, na račun katerega so se v času sarajevske olimpijade in opotekajoče se Jugoslavije po ulicah šalili, da kanijo Rusi v Bosno poslati dvesto tisoč biatloncev. Danes pa se zdi kaj takega povsem verjetno. Biatlonci na Pokljuki torej. Mednarodna zveza je nekoliko premaknila termin biatlonskega praznika, a sredina marca je tudi čas, ko se na Pokljuki pari divji petelin. O divjem petelinu, tej veličastni kuri, poslušalstva ni treba izobraževati. Strogo zaščitena in izjemno plašna žival je eden simbolov slovenske favne, njegovo petje ob dvorjenju samici pa je za tistega, ki ga je kdaj slišal, nepozaben čudež narave. Drobljenje In zdaj k zapletu. Dvorjenje in parjenje divjega petelina na Pokljuki, kjer proge potekajo v osrčju Triglavskega narodnega parka, je zaščiteno kot t. i. mirno območje. Gre za območje, kjer je gibanje obiskovalcev prilagojeno tako, da njihova prisotnost ne moti parjenja ter s tem ne ogroža obstoja te živali, ki so jo v nekaterih delih Evrope že iztrebili. Tako bodo tekme letos prilagojene paritvenim običajem divjega petelina, kar pomeni omejitev števila ljudi, organizirane prevoze in pa omejitev spremljevalnih prireditev, ki bodo potekale v dolini. Da imamo radi med parjenjem mir, je skupno vsem živim bitjem, a kljub temu se zdi poteza organizatorjev pokljuških tekem, skupaj z lokalno skupnostjo in seveda Triglavskim narodnim parkom, resnično hvale vredna. Gre za enega tistih redkih ukrepov, zaradi katerih je človek ponosen, da je Slovenec … Še tako zakrknjen cinik v tem dejanju – razen manjše ironije, da tekanje s puškami pod vejami, na katerih poje petelin, ni ravno primerno – ne more najti temne lise. A v petelinji zgodbi moti nekaj drugega. Imamo torej Slovenijo, ki brezkompromisno, sodobno in za vzgled vsem ostalim državam zaščiti pravico največje evropske kure do parjenja, razmnoževanja in s tem obstoja. Pravice divjega petelina postavi pred kapital, pred multiplikativne turistične učinke, ki jih prinaša tekma svetovnega pokala v biatlonu, in pred narodovo katarzo ob športnih uspehih. Kar nas nek način samoomeji in na najlepši možen način pokaže, kako so v praksi videti zelena destinacija, trajnostni razvoj in zaščita naravnega okolja. Glavni udarec In potem imamo Slovenijo, ki pravice, ki pripadajo divjemu petelinu, odreka ljudem. Kot imamo z zakonom določeno mirno območje, na katerem se lahko divji petelin nemoteno pari, imamo mirno območje ali mirna območja, zaščitena z zakonom, v katera se zatekajo divji petelini človeške družbe. Redki, drugačni, ogroženi. Recimo Metelkova 6, dom nevladnih organizacij in grb sovraštva na praporih tistih, ki bi poslali biatlonce, da prerešetajo že tako razpadajočo bajto do temeljev. Če ponovimo; čemu smo kot Slovenci enoglasno sposobni zagotoviti prostor, mir in obstoj divjemu petelinu in čemu tega nismo sposobni zagotoviti nevladnim organizacijam? Deklariran motiv jurišnikov je denar. Da gre za vrečo brez dna, da možje in žene, dekleta in fantje v teh organizacijah ne delajo nič, razen da trošijo vaš trdo prigarani evro; če pa že dajo kaj od sebe, gre za levičarsko, če ne skrajno levičarsko propagando. Kakšen motiv vodi slovensko družbo k zaščiti enkratnosti divjega peteline in k demontaži drugačnosti nevladnih organizacij? In ali to avtomatično pomeni, da se nam zdi kura pomembnejša od človeka, ali pa pomeni, da ogroženost vrednotimo od nižje razvitih organizmov, kot je recimo skrajno ogrožena človeška ribica, do absolutno neogroženih organizmov, kot so tujci, šibki, migranti, spolno ali nacionalno drugačni. Povedano še drugače: spoštujemo mirno območje divjega petelina, ne spoštujemo pa Mirovnega inštituta. Brušenje Drži pa eno – pove vsak, ki je pozimi zarana vstal, da je slišal dvorjenje divjega petelina ... Petelinu je načeloma vseeno; lahko poje, če ga opazuje trideset tisoč tihih ljudi, lahko pa se pritaji, če po gozdu lomasti glasen in neotesan posameznik. Trik ni v številu sledilcev, temveč v hrupu, ki ga povzroča posamezen rogovilež.

Glavni imam Australijsko Bosanskog Islamskog Centra "Deer Park" u Melbourneu, hafiz Nijaz efendija Malagić, govorio je za SBS o značaju mjeseca ramazana u životu vjernika, o planiranim aktivnostima svog džemata tokom ovog, za vjernike svetog, odabranog mjeseca i uputio slušaocima ramazansku poruku i čestitku.

Prijava za Biznis bazu: https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

Sabor u srijedu aktualnim prijepodnevom započeo ovogodišnji rad – središnja tema bili su sukobi vladajućih i opozicije oko pobjede Zorana Milanovića na predsjedničkim izborima. Obilježene obljetnice međunarodnog priznanja Hrvatske i završetka mirne reintegracije Hrvatskog podunavlja. Saborski odbor odbio skidanje imuniteta dvjema zastupnicama oporbenog zeleno-lijevog Možemo, koje kontroverzni poduzetnik Nikica Jelavić tuži u građanskoj parnici. Amerikanci su nametnuli sankcije srbijanskoj naftnoj kompaniji NIS, jer je u većinskom ruskom vlasništvu. Glavni dobavni pravac za njih je preko jadranskog naftovoda – JANAFA, i postoji bojazan da bi ta hrvatska tvrtka u državnom vlasništvu mogla pretrpjeti gubitke zbog novonastale sitacije. Stručnjaci uvjeravaju da neće.

Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Velika korupcijska afera u zdravstvu; iza rešetaka je sada već bivši ministar Vili Beroš. U slučaju se spominje i Hrvoje Petrač, kontroverzni poduzetnik koji je već osuđivan zbog otmice sina generala Zagorca. Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić odlučuje tko je nadležan u ovom slučaju; on ili Europsko javno tužiteljstvo. Predsjednik Zoran Milanović neće biti u vukovarskoj Koloni sjećanja, ove godine odlazi u Škabrnju.

Tik pred podpisom kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v javnem sektorju se zapleta. Včeraj je bila parafirana le kolektivna pogodba za plačni steber zaposlenih v javnih agencijah, skladih in zavodih. Glavni odbor SVIZa pa je napovedal parafo štirih kolektivnih pogodb. Nov rok za parafo preostalih kolektivnih pogodb je jutri popoldne. Medtem sindikati, ki so se o odpravi plačnih nesorazmerij pogajali v okviru plačnega stebra za državno upravo, vztrajajo, da mora vlada prisluhniti njihovim zahtevam. Druge teme: - Odločanje o kandidatu za podpredsednika Evropske komisije za kohezijo iz Italije preloženo; od njega želijo dodatna pojasnila. - Kritike o neprimernosti Azerbajdžana za gostitelja podnebne konference uradni Baku zavrnil, češ da so nafta, plin in drugi naravni viri božji dar. - Slovenski osmošolci pri računalniškem mišljenju pod mednarodnim povprečjem, pri računalniški in informacijski pismenosti pa malo nad njim.

U Dubrovniku održan summit zemalja jugoistoka Europe i Ukrajine. Oporba ogorčena što na summit nije pozvan predsjednik Milanović, koji se od početka protivi snažnijem hrvatskom angažmanu u pomoći Ukrajini. Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić podnio Saboru izvještaj o radu Državnog odvjetništva u protekloj godini. Na trajektu državnog brodara Jadrolinije iznova kod pristajanja pala rampa. Pri padu rampe na drugom trajektu istog brodara pred dva mjeseca poginula su trojica mornara.

Igrišča ne damo, je mladinski film, režiserja in scenarista Klemna Dvornika, akcijska pustolovščina, kjer se skupina dvanajstletnikov zoperstavi odraslim, ki želijo njihovo športno igrišče spremeniti v parkirišče. Glavni protagonisti filma so otroci, radi se družijo zunaj na prostem, sredi urbane soseske, so odlični skejtarji in svoje vragolije snemajo z mobiteli. Njihove posnetke je režiser Dvornik tudi uporabil pri montaži filma. Film Igrišča ne damo je zasedel vse konodvorane po Sloveniji. Svetovno premiero je doživel na legendarnem filmskem festivalu v Locarnu, kjer se je uvrstil v uradni mladinski program Locarno Kids Screenings. Za glasbeno podobo večera pa ob tem poskrbi Borja Močnik.

V Bruslju so prvi vpogled v novo Evropsko komisijo zamaknili na torek. Kot razlog poudarjajo, da postopek za kandidaturo Marte Kos za slovensko komisarko še ni končan. Glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer je opomnil, da bo seznam kandidatov popoln po petku, ko se bo kandidatka predstavila pred pristojnim odborom slovenskega parlamenta. Druge teme: - Nemčija mejni nadzor, ob nezakonitih migracijah in zaradi terorističnih napadov, širi na vse svoje kopenske meje. V Avstriji niso presenečeni. Kot poudarja avstrijski notranji minister Gerhard Karner, ne bodo sprejeli nobenega tujca, ki bi ga Nemčija na meji zavrnila, in se o tem ne bodo pogajali. - V javnem zdravstvu so nujna jasnejša merila, tudi glede napotovanja in dela pri zasebnikih, poudarjajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Direktorica Tatjana Mlakar dodaja meni, da ni optimalno, da ima vsaka bolnišnica vse dejavnosti, zato nima ustreznih aparatur in kadra in ga potem išče pri drugih izvajalcih. - Pozivu protikorupcijske komisije k poštenemu poslovanju se pridružujejo gospodarstveniki. Predsednik Gospodarske zbornice Tibor Šimonka opozarja, da korupcija škodi vsem. Po njegovih besedah gradimo najdražje ceste in imamo storitve v podsistemih bistveno dražje kot drugje, to pa se financirane z davki, ki jih plačuje gospodarstvo.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo zadnjo različico osnutka posodobitve nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki ga bo vlada predvidoma sprejela jeseni. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti z zavezami evropskega zelenega dogovora in bi ga morali v Bruselj poslati že do konca junija. Glavni novosti sta dve, in sicer prestavitev namenskosti podnebne dajatve ter - enako kot v predlaganem podnebnem zakonu - odlog odprave spodbud za fosilna goriva. Preostale novice: Divjanje vojn v Gazi in Ukrajini: nov krog pogajanj v Kairu, v Kijev kot posrednik indijski premier. Kamala Harris uradno predsedniška kandidatka ameriških demokratov. Obljublja nižjo obdavčitev srednjega razreda. Kvalifikacije za konferenčno ligo: med slovenskimi klubi v najboljšem položaju Olimpija.

Koliko od skupno ocenjenih deset milijard evrov škode po lanskih ujmah je bilo v turizmu, je težko oceniti. Posebno zato, ker je panoga čez noč ugasnila tudi na območjih, ki niso bila poplavljena, a so del prizadetih regij. Ponudniki so pripravljeni na glavni del sezone. Tudi tisti, ki so imeli škodo po novembrskih poplavah in se bojijo, da je vlada za zdaj pozabila nanje. V oddaji tudi: - Proti Luki Koper naj bi plula ladja z orožjem za izraelsko vojsko. - Zelenski: Ukrajina in Slovenija tik pred podpisom varnostnega sporazuma. - Na najstarejši tekaški prireditvi pri nas danes tudi državno prvenstvo v polmaratonu.

Bankarski sektor je poslednjih petnaestak godina doživeo pravu revoluciju, i danas to predstavlja sasvim drugačiju industriju koja počiva na tehnologiji koja svakodnevno inovira bankarske servise i usluge. Marko Nikolić iz Raiffeisen banke nam je u novoj epizodi Digitalk podcasta pričao o toj evoluciji bankarskih usluga i servisa, sa fokusom na digitalne novčanike i e-commerce kao najvažnije pravce razvoja, ali smo se kroz brojne primere dotakli i mnogo drugih sfera razvoja ovog sektora i naveli neke zaista zanimljive primere i trendove koji će tek zaživeti u ovom sektoru. Marko Nikolić, Head of Card Business Division @ Raiffeisen banka a.d. Beograd - https://www.linkedin.com/in/marko-nikolic-47012a100/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Razvoj beskontantnog plaćanja u Srbiji - Digitalni novčanici - Biometrijska verifikacija kao pravac u plaćanju na prodajnom mestu - Da li su danas banke tehnološke kompanije - E-Commerce: Prodaja u online prostoru - Koliko edukacija igra važnu ulogu u razvoju e-commerca - Glavni izazovi u online prostoru - Online prostor je budućnost za bankarski sektor Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/3PXjtkR Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3U9ybrn - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Uticaj | Psihologija ubeđivanja" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Glavni imam Bosanskog islamskog centra Noble Park prof. Ismet efendija Purdić uputio je ovogodišnju ramazansku čestitku vjernicima muslimanima porijeklom iz Bosne i Hercegovine.

EXPO organizuju države sa viškom kapitala, Srbija to svakako nije EXPO 2027. će Srbiju zadužiti decenijama. Motiv SNS je da se na mestu sadašnjeg Sajma naprave skupi kvadrati Beograda na vodi i sliju se sivim kanalima u vladajuću partiju. Glavni ili veliki EXPO u svetu košta do 3 milijarde evra, naš propratni ili mali će koštati preko 15 milijardi evra što je četvorogodišnji budžet za investicije Srbije. Ukoliko bi se promenila vlast u Beogradu, moglo bi se zaustaviti rušenje Sajma, ali ne i EXPO 2027 koji štiti lex specialis koji kreira korupciju i bezakonje. Gost: Vladimir Obradović, profesor Fakulteta organizacionih nauka

Glavni imam ABIC-a Deer Park u Melbourneu hafiz Halil Mehtić nakon dvogodišnje službe u Australiji vraća se za Bosnu i Hercegovinu. Ovaj penzionisani profesor sa Islamskog pedagoškog fakulteta Univerziteta u Zenici bio je vrlo aktivan tokom svoje imamske službe. Željeli smo saznati kako je proteklo vrijeme provedeno u BH zajednici u Melbourneu, kakve utiske nosi iz Australije i šta smatra vrijednim što je u ovom vremenu dao svojim džematlijama.