Podcasts about vabljeni

Čeprav je Tadej Pogačar odstopil že na začetku Vuelte, sta dirko zaznamovala kar dva Slovenca. Primož Roglič je kljub poškodbi v pripravah končal na izjemnem drugem mestu, Jakob Omrzel pa je bil sploh najmlajši udeleženec, ki je navdušil z drugim mestom v boju za belo majico. Vabljeni k poslušanju.

Vabljeni k poslušanju oddaje, v njej boste tudi slišali o skupini mladih, ki so bili na misijonski delovni odpravi v Izmirju v Turčiji.

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je spregovorila o sodelovanju med Karitasom in državo.

Vabljeni k poslušanju današnje svetnice dneva.

Vabljeni k poslušanju današnjega duhovnega nagovora.

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva.

V tokratnem izboru knjig za oddajo Sobotno branje se odpravljamo na pot, in sicer spremljamo prigode, ki se v kratkem časovnem dogodku zgodijo glasbenikom. A ne katerim koli. Marko Radmilovič, ki je več desetletij bil novinar naše Dokumentarno-feljtonske redakcije, v najnovejši knjigi Goveja turneja, ki je izšla pri založbi Pivec, predstavlja tribute band Ansamblov bratov Avsenik. Če vam naštejemo nekaj ključnikov iz knjige – korona, Rolling Stones, dunajski Musikverein, Pastirček - vam povemo veliko, a hkrati nič. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Radio Prvi

Vabljeni k poslušanju današnje svetnice dneva.

Vabljeni k poslušanju današnjega duhovnega nagovora.

O vedno bolj pogosti uporabe tržnih mehanizmov pri varovanju okolja - od visokih parkirnin do ogljičnih kuponov in ekosistemskih storitevKo so države v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začenjale sistematično varovati okolje, so to počele predvsem z neposrednimi zakonskimi prepovedmi. Ko se je izkazalo, da določene kemikalije uničujejo ozonski plašč ali zastrupljajo naravo, so jih z mednarodnimi sporazumi preprosto prepovedale. Nekaj desetletij kasneje se pri zaščiti narave vse bolj zanašamo na tržne mehanizme. To lahko opazimo na različnih ravneh: od vsakdanjega omejevanja avtomobilov v nacionalnih parkih z visokimi parkirninami, do sistemskega trgovanja z ogljičnimi kuponi, kjer onesnaževanje ni prepovedano, ampak ima svojo ceno. V teoriji pa smo šli še dlje – naravo danes pogosto vrednotimo skozi tako imenovane »ekosistemske storitve«. Nastajanje kisika ali tvorbo tal tako na primer skušamo povsem denarno ovrednotiti in prav ta finančna ocena naj bi nas nazadnje prepričala, naj obvarujemo naravo. To pa seveda odpira celo vrsto vprašanj. Kako je narava, ki je v osnovi skupno dobro, postalo tržno blago, ki si ga lahko privoščijo užiti le tisti, ki imajo dovolj denarja? Zakaj varovanje narave vedno bolj izvajamo prek mehanizma cen in se zanašamo na trg, da nas bo odvrnil od onesnaževanja? Je finančni argument res edini, ki ga kot družba še razumemo? In po drugi strani - ker je ekonomija neizpodbitno pomemben del našega blagostanja in tudi geopolitične tekme - ali si lahko drugačno razmišljanje sploh privoščimo? In ali ni navsezadnje monetizacija narave, kljub vsem pastem, še vedno boljša kot nič, če v praksi zmanjšuje njeno izkoriščanje? O vsem tem bomo v današnji intelekti govorili z okoljskim ekonomistom dr. Jonasom Sonnenscheinom iz okoljevarstvene organizacije Umanotera, makroekonomistom Bojanom Radejem iz Slovenskega društva evalvatorjev, politologom dr. Matejem Klaričem ter biologom dr. Ivanom Kosom s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na ljubljanski Biotehnični fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni na Intelekto v živo na Avdiofestival 28. septembra v ljubljanski Cukrarni ob 19h uri. Govorili bomo o nepredvidljivosti umetne inteligence. foto: Pixabay

Na Veronikinem večeru plesa in poezije v Celju so razglasili prejemnico Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta 2026. Strokovno žirijo je najbolj prepričala pesniška zbirka Nekje notri je uho pesnice in ilustratorke Tine Volarič. V Brežicah se drevi začenja že tretji Festival evropskega filma, ki bo domačemu občinstvu ponudil vrhunske evropske filme, nagrajene na največjih svetovnih festivalih. V Murski Soboti se začenja 21. mednarodni festival sodobnega plesa Fronta. Radijska igra Ne pred 4:30 niti po 5:00, ki je v režiji Ane Krauthaker nastala po besedilni predlogi mladega srbskega pisatelja Filipa Grujića, se je uvrstila v tekmovani program berlinskega festivala Prix Europa, ki že štirideset let nagrajuje najboljše evropske radijske, televizijske in digitalne produkcije. Vabljeni k poslušanju!

Letošnji 29. mednarodni festival Mladi levi nastaja v svetu, ki ga zaznamujejo vojne, družbene razpoke, prostorska problematika, razpad solidarnosti. Teme, ki jih je festival zaznal in nanje odgovarjal že v preteklosti, letos v ospredje priplavajo še bolj zaostreno. Kot opozarja organizacijska ekipa zavoda Bunker, letošnja festivalska edicija ne obljubljanja velikih sprememb in velikih zgodb. Bolj pomembno se jim zdi vztrajanje pri skupnih prostorih mišljenja in ustvarjanja. Stabilnost in vztrajanje razumejo kot zmago in zavezo, festival pa tako ne odpira le prostora za komunikacijo med umetnostjo in občinstvom, temveč nudi tudi podporno okolje za mlade umetnike, ohranja povezavo z umetniki iz prejšnjih festivalskih let, poudarja skrb in na hiperprodukcijo odgovarja s počitkom. O teh temah se bomo v oddaji pogovarjali z Almo R. Selimović, direktorico festivala in zavoda Bunker, ki organizira festival, ter oblikovalkama umetniškega programa festivala, Klaro Drnovšek Solina in Mojco Jug. Vabljeni k poslušanju!

Čeprav dandanes histerija ni več medicinsko relevantna diagnoza, se je izraz v pogovorni rabi obdržal. Pogled v zgodovinsko ozadje razvoja domnevne bolezni v 19. stoletju na podlagi pisnih in fotografskih virov razkrije, da je bila histerija v moderni znanosti izumljena kot orodje za izključevanje žensk iz političnega življenja in je utrjevala arhetipe ženskosti, poznane iz kanona zgodovine umetnosti. Zgodovino moderne histerije je v svoji knjigi (Ne)ukročena telesa. Histerija od Salpêtrière do café-concerta (Založba Maska, Ljubljana 2026) analizirala mlada raziskovalka na oddelku za filozofijo in gledališke študije Univerze Pariz VIII – Vincennes-Saint-Dennis Eva Smrekar. V njej poleg natančne analize vloge histerije pri graditvi podobe moderne ženske prostor nameni tudi vplivu histerije na takrat nastajajoče uprizoritvene prakse v prostorih vsesplošne ljudske zabave na prelomu med 19. in 20. stoletjem v Parizu. Plesalke kankana v café-concertih in kabaretih so se pogosto zgledovale prav po takrat popularnih fotografijah histeričnih pacientk, ki so prihajale iz fotografskega studia in amfiteatra klinike Salpêtrière, kjer so se izvajale tudi javne demonstracije histeričnega obolenja. O vsem tem smo spregovorili z gostjo oddaje Evo Smrekar. Vabljeni k poslušanju!

Vabljeni k molitvi in sodelovanju rožnega venca.

Vabljeni k poslušanju današnje svetnice dneva.

V soboto se v Monaku začenja 81. Dirka po Španiji, kjer je nesporni favorit Tadej Pogačar. Na startu bo kar sedem Slovencev, med njimi tudi Primož Roglič, ki je s štirimi zmagami sorekorder po številu končnih zmag. Svoje misli in vtise je delil Jani Brajkovič, ki je eden redkih, ki je na tej dirki nosil tako zlato kot rdečo majico. Vabljeni k poslušanju.

Navkljub dosežkom ženskih pravic v preteklem stoletju, navkljub hvalisanju, v kako napredni družbi živimo, navkljub morda navideznemu občutku, da živimo v varnem okolju, temu žal ni tako. Če si ženska, je večja verjetnost, da boš za isto delovno mesto plačana manj, večja možnost, da boš spolno nadlegovana in/ali izpostavljena neprimernim opazkam. Vse našteto velja tudi za novinarke in urednice, kar potrjujejo tudi mednarodni projekt Ženske v medijih, ki se – kot ime sugerira – osredotoča na medijski sektor. Nasilje nad ženskami v medijih na podlagi spola je globalen primer, občutijo ga tudi v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Več o raziskavi in tej tematiki pa v današnjem pogovoru Tine Lamovšek z asistentko na Mirovnem inštitut Tjašo Turnšek, sicer magistrico kulturologije. Vabljeni k poslušanju. O nacionalnem poročilu o Slovneiji si lahko preberete tu, primerjalno poročilo je na tej povezavi.

Zavod ŽIV!M je letos izvedel že peti koncert, ki je pričal o lepoti in dragocenosti vsakega človeškega življenja. Poleg navdihujoče glasbe smo lahko prisluhnili ganljivim zgodbam o življenju. V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili nekaterim skladbam in trem pričevanjem: zakonca sta spregovorila o tem, kako sta sprejela otroka z Downovim sindromom, mama, ki je kot mladoletna naredila splav, je povedala, kako je po štiridesetih letih našla odrešitev, še ena mama pa je pričevala, kako je sprejela otroka, kljub temu, da ji je vsa okolica nasprotovala. Vabljeni k poslušanju!

Oddajo začenjamo z razstavo Stoletje jaza umetnika Oliverja Pilića v Galeriji Kresija v Ljubljani, nadaljujemo pa s ponatisom avtobiografije slikarja, grafika in fotografa Vena Pilona z naslovom Na robu. Atrij Pastoralno kulturnega centra Georgios v Piranu je napolnila glasba ali bolje komunikacija z glasbo med mladimi člani Ansambla Odeon s solisti. V oddaji pa tudi več o premieri filma Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca na sarajevskem filmskem festivalu. Vabljeni k poslušanju!

Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, v posebni seriji epizod Psihologija denarja, pojasnjuje, kako otroštvo, pomanjkanje meja, družbena omrežja, pritisk okolice in potreba po takojšnji zadovoljitvi vplivajo na naš odnos do denarja. Govoriva tudi o loteriji, igralništvu, kreditih, luksuzu, izbiri partnerja in vprašanju, zakaj lahko tudi izobraženi in uspešni ljudje sprejemajo zelo slabe finančne odločitve. Vabljeni na dogodek Psihologija denarja z Morganom Houslom, avtorjem svetovne uspešnice Psihologija denarja 19. oktobra v Hali Tivoli. Več informacij na www.psihologija-denarja.si.

Dočakali smo nov Polčas v Ofsiznu! Tokrat se je Tilcu in Bwažu pridružil Luka Mittag, ki je vodja mladinskega pogona Trotov, prav tako pa pomaga z individualno pripravo košarkarjev. Vabljeni k poslušanju vsi, ki vas zanimajo bolj in manj dolenjske košarkarske prigode!

Vabljeni k poslušanju današnje svetnice dneva.

Zakaj toliko ljudi še vedno sprejema slabe finančne odločitve, čeprav so informacije dostopnejše kot kadar koli prej? Gostja Money-How, profesorica Stanforda Annamaria Lusardi, ena vodilnih svetovnih strokovnjakinj za finančno pismenost, pojasnjuje, zakaj je finančna pismenost danes temeljna življenjska veščina. Govoriva o največjih mitih o investiranju, vplivu družbenih omrežij, ETF-jih, kriptovalutah, umetni inteligenci, vlogi šol pri finančnem izobraževanju ter o tem, zakaj investiranje ni igra na srečo. Izveste tudi, kako svoj denar upravlja ena najvplivnejših raziskovalk osebnih financ na svetu. Transkripcija pogovora je objavljena na blogu https://money-how.si/blog/ali-politikom-ustreza-financno-nepismeno-prebivalstvo-profesorica-s-stanforda-odgovarja/ Vabljeni na dogodek Psihologija denarja z Morganom Houslom, avtorjem svetovne uspešnice Psihologija denarja 19. oktobra v Hali Tivoli. Več informacij na www.psihologija-denarja.si. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva, sveti Dominik.

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

Ženski glas, ki je bil tisočletja patriarhalnega sistema utišan, nadzorovan in kaznovan, ogroža obstoječa razmerja moči, poudarja gledališka igralka Ana Dolinar Horvat, ki je v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala o osebni izkušnji spolnega nasilja, o tem, kako pomembno je, da o nasilju govorimo, ter o moči, ki jo imajo povezovanje žensk, medsebojna podpora in ustvarjanje skupnosti. Vabljeni k poslušanju reprize.

Obogatiti izkušnjo slovenstva skozi prijetno druženje z vrstniki, spoznavati slovenske kraje in dediščino, utrjevati znanje slovenskega jezika. Vse to so lastnosti Tabora slovenskih otrok. Svetovni slovenski kongres SSK ga je letos pripravil že 30-ič. Z mikrofonom sem se opravil v CŠOD Škorpijon v bližini Maribora, se pogovarjal z udeleženci (Mali iz Berlina, Vilma iz Brazilije, Frano iz Belgije, David iz Luksemburga, Erik iz Italije in Maša s Češke), animatorji in voditelji (Matija, Stanko, Oleg in Sonja). Vabljeni k poslušanju reportaže!

Naši starši in stari starši so se pogosto upokojevali s pokojnino, ki je znašala sedemdeset ali celo osemdeset odstotkov njihove plače. Generacije, ki delajo danes, lahko pričakujejo precej nižji nadomestitveni delež. Razlog ni stvar mnenja, temveč posledica demografskih sprememb, daljše življenjske dobe in vse večjega pritiska na pokojninske sisteme. V posebni seriji epizod Psihologija denarja se z Žigo Vižintinom iz Pokojninske družbe A pogovarjava o tem, zakaj z varčevanjem za pokojnino odlašamo bolj kot pri skoraj vseh drugih finančnih odločitvah, kaj o tem pravi vedenjska ekonomija in zakaj so čas, redna mesečna vplačila ter disciplina pomembnejši od iskanja popolnega trenutka za investiranje. Govoriva tudi o stroških dolgoročnega varčevanja, vplivu dolgoživosti na načrtovanje pokojnine, psihologiji vlagateljev med padci trgov ter o tem, zakaj sogovornik meni, da bo morala Slovenija spremeniti tudi pravila izplačevanja dodatnih pokojninskih rent. Pred mikrofonom: Žiga Vižintin, Pokojninska družba A. Vabljeni na dogodek Psihologija denarja z Morganom Houslom, avtorjem svetovne uspešnice Psihologija denarja 19. oktobra v Hali Tivoli. Več informacij na www.psihologija-denarja.si.

Inventura je naslov zgodbe, ki bo prejela nagrado lastovka, znane pa so tudi preostale tri zgodbe, ki so se na 35. natečaju za najboljšo kratko zgodbo uvrstile v ožji izbor. Danes se v Ljubljani pričenja 12. Reciklart – mednarodni umetniški festival recikliranja in DIY oziroma »naredi si sam« kulture. Tudi smetarji pišejo lepe pesmi je naslov leposlovnega prvenca Matjaža Virjenta. Danes bo v Galeriji raum AU v Slovenj Gradcu odprtje razstave Vztrajni ostanki Evrope. Prav tako v Slovenj Gradcu bo jutri deveti festival mednarodnega animiranega filma Zebra. Vabljeni k poslušanju!

Zvok in glasba sta v gledališču skoraj vedno prisotna, ustvarjata vzdušje in soustvarjata dramaturgijo doživetja. V primerjavi s prostorom in scenografijo sta dosti bolj abstraktna, toda hkrati med temeljnimi elementi gledališke predstave. V tokratni oddaji se pogovarjamo z Gašperjem Lovrecom, igralcem, oblikovalcem zvoka in ustvarjalcem izvirne glasbe v gledališču, ki je soustvarjal zvočno pokrajino predstav in med drugim sodeloval z Živo Bizovičar, Varjo Hrvatin in Klemnom Kovačičem. Vabljeni k poslušanju!

Ob svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih smo objavili papeževo poslanico z naslovom: Nikoli te ne bom pozabil. Sveti oče je med bivanja v Castel Gandolfu v tem tednu obiskal nekaj italijanskih svetišč. Slišali ste, kaj je ob tem sporočil. S strani Svetega sedeža poteka več prizadevanj za mir. O nekaterih smo poročali v tokratni oddaji. Posneli pa smo tudi pogovor z nadškofom Marjanom Turnškom, ki je z bolniki in invalidi poromal v Lurd. Vabljeni k poslušanju!

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva sv. Jakob Starejši.

Kolektiv Robida živi in deluje v vasi Topolò/Topolove, ki leži na skrajnem vzhodu Videmske pokrajine v Italiji in spada pod Benečijo, kjer živi slovenska manjšina. Robida ima razvejeno delovanje, pa tudi članstvo. Del skupine živi in dela v vasi, preostali pa prihajajo na obisk občasno. Gostovanja na vasi so najpogostejša poleti, ko Robida organizira poletno šolo Akademijo margin. Tam je poudarek na izmenjavi znanja med udeleženci, ki zavrača običajno šolsko hierarhijo učitelja in učenca. Druge dejavnosti Robide so še izdajanje obsežne revije Robida in različnih knjižnih del na izbrane teme, povezane s prostorom njihovega ustvarjanja in prebivanja. Posvečajo se prostorskim intervencijam, ki pozabljene dele vasi oživljajo, enkrat mesečno pa oddajajo na svoji radijski postaji in tako ostajajo v rednem stiku z vsemi, ki ne živijo z njimi v Topolovem. Kolektiv Robida se zdaj predstavlja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani z razstavo Med koreninami in krošnjami: razvejanost kot porozna meja. Na njej se, kot je zapisala kustosinja meja med branjem, poslušanjem in bivanjem v prostoru postopoma zabriše. Obiskovalec ne stoji pred delom, temveč vstopi vanj – kot v razvejan, večplasten sadovnjak besed in glasov.” O delovanju kolektiva Robida in pomembnih mejnikih v njihovem nastajanju, pa tudi aktualni razstavi in izzivih predstavitve svoje lastne prakse v galerijskem prostoru sta spregovorila Vida Rucli in Aljaž Škrlep. Vabljeni k poslušanju!

Do konca Dirke po Franciji je le še pet etap, Tadej Pogačar pa ima vse v svojih nogah, saj ima pred Remcom Evenepoelom več kot štiri minute in pol prednosti. Belgijec je sicer dobil zadnji dve etapi, a pravi, da je drugo mesto njegov domet. Po odstopu Jonasa Vingegaarda pa v ospredje vse bolj vstopa zgodba o dopingu in nočnih testiranjih. Vabljeni k poslušanju.

Stavba Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v Ljubljani je bogatejša za stalno razstavo z naslovom »Vonj po tobaku«. Na razstavi si je mogoče ogledati največjo zbirko pribora za kajenje v Sloveniji. Še pred poletjem je založba Analecta v drugem letniku zbirke Šund izdala dve leposlovni deli – psihološki roman argentinske pisateljice Claudie Piñeiro in avtobiografski zapis ameriške pisateljice Roxane Gay. Silvia Bigi, italijanska umetnica, raziskovalka in predavateljica se v Galeriji Škuc v Ljubljani predstavlja z delom In tako zelo žive_. Razstavo bo obogatila s parcipativnim performansom A Very Alive Protoccol. Vabljeni k poslušanju!

Tadej Pogačar je imel pred začetkom 113. Dirke po Francijo podčrtano etapo, s ciljem na Le Lioran, kjer ga je leta 2024 na ciljni črti prehitel Jonas Vingegaard. Slovenec tokrat ni pustil presenečenja in z novo etapno zmago (že 24. na Tourih) naredil velik korak k peti skupni zmagi. Vabljeni k poslušanju.

Gastronomija postaja vse pomembnejši motiv, tako pri potovanjih v tujino kot tudi pri raziskovanju kulinarične tradicije in posebnosti v lastni državi. Kam se odpravimo in koliko zapravimo, je stvar okusa, finančnih zmožnosti, ne nazadnje morda tudi tega, s čim se želimo pohvaliti na svojih družbenih omrežjih. Obisk izbranih krajev postane doživetje. Toda zakaj izberemo neko restavracijo, gostilno, bistro, stojnico? Se ravnamo po strokovnih priporočilih, morda na naš izbor vpliva parasocialna vez, ki jo čutimo do ljudi, ki jih spremljamo na digitalnih časovnicah, ali pa zaupamo prijateljem in govoricam, da se ''tam res dobro je''? Kakšen ples torej plešejo restavracije, gostilne, tradicionalni gastronomski vodniki, moderne platforme in družbena omrežja? Je usklajen in v sozvočju ali imajo vsak svoj takt? Vabljeni k poslušanju Intelekte. Gosti: -Ana Roš, kuharska mojstrica iz Hiše Franko v Kobaridu, ki se lahko pohvali s tremi zvezdicami -Kaja Sajovic, vrhunska poznavalka gastronomije širom po svetu in sodelavka na MMC -Boštjan Napotnik, kulinarični pisec, znan predvsem zaradi svoje tedenske rubrike Konzum v Mladini in spletnega bloga kruh & vino

V Puliju danes poteka že peti dan 73. filmskega festivala, včerajšnji in današnji dan sta zaznamovana s slovenskimi filmi. 60. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih pa se je v soboto sklenil z zaključno slovesnostjo, na kateri so podelili nagrade za najboljše filme v dveh tekmovalnih programih. Vabljeni k poslušanju!

Medgeneracijski odnosi na kmetijah so lahko tudi precej zapleteni. V 21. epizodi Podkasta RAST sta o svojem odnosu iskreno spregovorila oče Mirko in sin Jakob Bizant s kmetije Malenšek. Ta se je za nekaj let celo odselil na delo v tujino, danes pa z ženo prevzemata kmetijo in stopata v novo vlogo. In kar je najvažneje - oba z očetom sta delala na sebi in skozi odnos zrasla, zato gre kmetija naprej v zgodbo novega rodu. Vabljeni, da v celoti pogovoru prisluhnete na YouTube kanalu Podkasta RAST.

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva.

Vabljeni k poslušanju oddaje, ki govori o poslanici za leto 2026, Jezus Kristus in misijonarji.

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva, Ciril in Metod.

Na svetovnem prvenstvu v nogometu je vsaka reprezentanca odigrala natanko eno tekmo. Voditelja Toni Gruden in Slavko Jerič sta analizirala prvi gol, komentirala izjemne strelce, hidracijski odmor in še marsikaj. Vabljeni k poslušanju.

V četrtek se začenja 23. svetovno prvenstvo, ki bo potekalo kar v treh državah. Prvič bo nastopilo kar 48 reprezentanc, zaradi česar se je število tekem povzpelo na kar 104, več kot polovico jih boste lahko spremljali tudi na TV Slovenija. Eden od komentatorjev bo Dejan Obrez, ki je v podkastu obudil svoje najstarejše spomine na svetovna prvenstva, razmišljal o prihajajočem turnirju, novostih, spomnil pa se je tudi anekdote, ko bi kot igralec nekoč moral nositi številko 11. Vabljeni k poslušanju.

Slovenski hokejisti so v Švici v boju za obstanek visoko premagali Italijo s 5:1, kar pomeni, da bodo naslednje leto še tretjič zapored igrali med elito. Vabljeni k poslušanju.

Na svetovni dan čebel bo igralka Barbara Cerar interpretirala pesmi Neže Maurer, zbrane pod naslovom Od srede do petka. Vabljeni na poetično popotovanje z vetrom med oblake, krošnje dreves ali dneve tedna za sladke sanje … Pripovedovalka: Barbara Cerar. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Cikel pravljic iz knjižne zbirke Čebelica. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Lakersi so končnico Lige NBA končali v konferenčnem polfinalu, kjer je bila Oklahoma premočna s 4:0. Sezono Jezernikov in Luke Dončića je komentiral analitik Iztok Franko. Vabljeni k poslušanju.

Tadej Pogačar je drugič nastopil na dirki Pariz-Roubaix in še drugič osvojil odlično drugo mesto. Za korak višje je imel kanček preveč smole, saj je moral kar trikrat menjati kolo. Vabljeni k poslušanju kratke analize.

Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?Iran se je na nedavne napade ameriške in izraelske vojske med drugim odzval tudi z zaprtjem strateško izjemno pomembe Hormuške ožine, skozi katero je še do pred kratkim potovalo več kot 20 milijonov sodov nafte dnevno oziroma kar petina svetovne naftne porabe. Vendar je Teheran kmalu začel razmišljati, da bi prehod skozi ožino selektivno dovoljeval nesovražnim ladjam, ki bi tranzitne takse in trgovanje z energenti poravnavale v kitajskih juanih, ne pa v ameriških dolarjih, v katerih sicer poteka velika večina svetovne trgovine z nafto. Ta strateška poteza Teherana pa ne deluje zgolj kot varnostni ukrep za zaščito lastnih prihodkov pred zahodnimi sankcijami, temveč pomeni tudi napad na geopolitični status dolarja. S prisilnim uvajanjem juana v samo osrčje svetovne energetske poti bi lahko namreč Iran poskusil spodkopati prevlado tako imenovanega petrodolarja, ki je nedvomno eden od temeljev ameriškega globalnega finančnega vpliva. Kaj torej sploh so petrodolarji, zakaj je za Združene države Amerike tako pomembno, da se nafta že pol stoletja kupuje in prodaja v njihovi valuti, kdaj se je ta sistem vzpostavil in kako bi se svet spremenil, če nastopi njegov konec, ki se zdi ob vedno šibkejšem in vse manj verodostojnem ravnanju Zahoda iz leta v leto in iz konflikta v konflikt bolj mogoč? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo bančnika in ekonomista, dolgoletnega direktorja Slovenske investicijske banke Sibila Svilana, zgodovinarja in novinarja Dnevnika Gala Krizmaniča ter dr. Josipa Lučeva z zagrebške Fakultete za politične vede. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: iranska naftna rafinerija Bandar Abbas, ki se nahaja prav v bližini Horuške ožine, Wikipedija Vabljeni tudi k poslušanju Intelekte o začetkih vzpostavitve dolarja kot rezervne valute: Brettonwoodski sistem ali kako se je svet začel vrteti okrog ameriškega dolarja.

Za ekipami v rednem delu Lige NBA je mejnik treh četrtin sezone. Razmerja so dokaj stabilna, marsikatera ekipa pa upa še na napredek. Analitik Iztok Franko je potegnil črto pod predstavami LA Lakersov in Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju.