POPULARITY
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (5:20-26)
28. jūlijā 100. gadskārta aprit Lidijai Doroņinai-Lasmanei, un pateicībā par viņas mūžu, kas kalpo kā iedvesma, viņas domubiedru grupa šovasar rīko vairākus pasākumus ciklā "Lidijas vasara". Svētku kulminācija notiks 26. jūlijā Latvijas Nacionālajā bibliotēkā - izstādes atklāšana un notikums mūzikā un dzejā “Lidija 100” Ziedoņa zālē. Tā režisors ir Viesturs Kairišs, māksliniece – Ieva Jurjāne, producents – Arnis Šablovskis. Koncertuzvedumā piedalīsies pianists Vestards Šimkus, Latvijas Radio kora grupa, dziedātājas Iveta Apine un Marta Ozoliņa, Mateja draudzes koris Māra Dravnieka vadībā, kā arī aktieri Guna Zariņa un Vilis Daudziņš. Ar notikuma scenārija autori, dzejnieci Ivetu Šimkus tikās Ieva Zeidmane. Iveta Šimkus: Man vienmēr šķitis, ka ir svarīgi atcerēties un godināt cilvēkus, kas ir mūsu tautai ļoti nozīmīgi, un tāda patiešām ir Lidija, jo viņas mūžs un dzīvesstāsts ir ne tikai īpaši notikumi, kuri saistās ar okupācijas laiku, ļoti tumšu Latvijas vēstures brīdi, bet, izejot cauri visiem šiem notikumiem, Lidijai ir radusies īpaša garīga pieredze, un tieši šīs pieredzes dēļ, ne tik daudz atskatoties uz pagātni, bet vairāk domājot par mūsu šodienu un Latvijas nākotni, ir svarīgi atcerēties šos cilvēkus un uzklausīt un dalīties ar viņu pieredzi. Cik tieša saskarsme Jums pašai ir bijusi ar Lidiju Doroņinu-Lasmani? Lidija man ir ļoti tuvs un dārgs cilvēks. Mēs esam kopā gan bijušas, gan veidojušas, gan piedalījušās dažādos pasākumos. Mums abām rūp Latvija. Lidija vienmēr ir bijusi liela mūzikas un dzejas cienītāja, un arī šādā kontekstā mums ir bijusi saskare - gan koncertos, gan caur dzeju. Lidija ir tāds… Es negribētu teikt “tuvs draugs”, bet garīgi tuvs cilvēks. Nē, tomēr es teikšu, ka ļoti tuvs un mīļš draugs. Māksliniece Ieva Jurjāne, kura līdzdarbojusies izstādes veidošanā, ir atzinusi, ka viņai ar Lidiju satiekoties ir tādas pusaudžu attiecības. Kāda Jums ir sajūta? Kaut kas līdzīgs. Protams, vienmēr ir bažas, ka varētu traucēt kādā atpūtas brīdī, nav tā, ka iedomājos un piezvanu, bet tad, kad esmu zvanījusi, ir ļoti sirsnīga saruna, un tā nav ar iepriekš paredzamiem formulējumiem, kas ir sen izdomāti, pareizi un jauki - Lidija vienmēr var pateikt kaut ko negaidītu un pat aušīgu. Es piekrītu Ievai, ka tas raksturo cilvēka dzīvi un īstu attieksmi pret pasauli, nekādā veidā neko neuzspiežot vai nedeklarējot, bet pārrunājot un ļoti dziļi izprotot notikumus un situācijas, un cilvēkus. Par ko Jūs esat domājusi, veidojot scenāriju šai muzikālajai pēcpusdienai, muzikālajam uzvedumam? Protams, esmu ļoti domājusi, jo no vienas puses tie ir tie labie vārdi, kurus mēs varam Lidijai veltīt un teikt dzimšanas dienā. Starp citu, atklāšu vienu aušību - Lidija pavisam nesen sarunā ir teikusi, ka izturēt labos vārdus, kas varbūt reizēm ir nepelnīti, ir daudz grūtāk nekā sēdēt lēģerī, tā kā varbūt tie vārdi nav nekāds pašmērķis. Protams, Lidijai ir ļoti svarīgi, ka mēs ne jau izsakām tos vārdus, bet - es pāriešu uz arī savu redzējumu - man šķiet, ka mums ir jāveic inventarizācija vai sirdsapziņas izmeklēšana, godinot Lidiju vai svinot viņas dzimšanas dienu. Gan katram cilvēkam, domājot par savu dzīvi, par savu likteni, par savām izvēlēm, gan arī tautai kā kopumam. Mēs esam garīga kopība, kā teica Rainis - tauta nav cilvēku bars, kuri tikai kaut ko ražo un producē, bet tauta ir garīga kopība. Šādā nozīmē - kā mēs esam izdzīvojuši 20. gadsimtā to vēsturi, tos ļoti smagos brīžus, kad mēs esam zaudējuši brīvību, un kā mēs redzam savas attiecības ar varu? Un, ja Lidija ir spējusi nostāties pret varu, tad kādēļ viņa to ir darījusi? Tādēļ, ka tā vara ir bijusi pret Dievu, pret cilvēku, un tā vara ir demonstrējusi milzīgu brutalitāti, melus, propagandu. Es domāju, ka arī šodien mēs redzam, cik trausla ir demokrātija, cik trausla ir cilvēcība pasaulē. Šodien to smalki sauc par dehumanizāciju, Lidija dzīvoja totalitārisma laikā, bet tas pats vien ir - mēs otrā cilvēkā redzam politisko uzskatu pretinieku vai cīnāmies par savām šaurām interesēm, kas ir mūsu partija, mūsu vide, un mēs neredzam to kopumu, mēs sevī nokaujam cilvēcību. Lidija ir gribējusi uzturēt spēkā šīs vērtības un apliecināt Dievu, Latviju un brīvību - tie būtu tie trīs jēdzieni, kas ir viņas lielās vērtības. Vēl man šķiet būtiski, ka viņa ir runājusi par izvēlēm. Grūtajos brīžos viņai vienmēr ir bijusi izvēle - nostāties gaismas vai tumsas pusē, vai iet kompromisu ceļu, it kā sevi attaisnojot un aizbildinoties ar grūtiem laikiem. Tad jautājums: kāpēc Latvija šodien ir krīzes situācijā pat bez visas starptautiskās situācijas, ka mēs neuzticamies viens otram? Varbūt tiešām mēs esam pazaudējuši garīgos orientierus un izdarījuši nepareizas izvēles, bet, izvēloties kaut ko, mēs izvēlamies savu nākotni, mēs paši sevi izvēlamies, un Lidija to ir ļoti labi sapratusi, ka nav iespējams sevi nodot. Tās ir pārāk augstas likmes.
Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Maja Moll. Začnimo pri koncu. Na zadnji platnici knjige Svet je drugačen je navedeno kratko pohvalno besedilo akademika Matjaža Kmecla, besede občudovanja in ugotovitev, da je pisanje Mateje Gaber zanimiv memoarski esej. Tako živahnega in samozavestnega kozmopolitizma pri nas zelo manjka. Kmecla so navdušili živahnost, smisel za humorno stran življenja, svetovljanstvo, eruditstvo in še marsikaj. Pisateljica se najprej spominja let, ki jih je preživela v Kuvajtu. Videti je, kot da jo bo pot vodila še v druge, prav tako eksotične dežele, a ni tako. V nadaljevanju obiskuje evropska mesta, nič manj vabljiva pa niso niti slovenska – Škofja Loka, Radovljica in Ljubljana. Pravzaprav je vseeno, kam se Mateja Gaber odpravi, povsod je ona sama – radoživa in živahna ženska, ljubiteljica lepih umetnosti in veseljakinja, ki življenje zajema z veliko žlico in se zna sproščeno smejati, pogosto tudi na svoj račun. Kamor koli gre, povsod je ob njej ali v njenih mislih njen Brane, soprog, po poklicu pediater in zagnan igralec golfa. Če smo že pri golfu, ki je za oba precejšnja strast in izziv, je treba omeniti, da je Brane za poročno potovanje predlagal obisk Škotske, kjer bi si ogledala gradove in si pridobila vednost o bogati kulturni dediščini. Tako mimogrede, malce brezbrižno, je omenil, da bi lahko vzela s seboj palice za golf. Gradov je bilo kar veliko, ogledala pa sta si le enega, saj se igranju golfa nista mogla upreti. Mateja Gaber je otroštvo preživela v Prekmurju, v Ljubljani pa se je izšolala vse do doktorata s področja literarnih ved. Na Filozofski fakulteti na več oddelkih opravlja delo predavateljice in lektorice nemškega jezika. Začelo pa se je tako, da je po študiju najprej učila na Gimnaziji Bežigrad. Ker ljubi življenje in se rada zabava, si ni mogla kaj, da se za pusta ne bi našemila. In kaj je postala tistega dne? Sama Ester Williams, plavalka in filmska igralka, ki je moški svet vznemirjala s svojo očarljivostjo in plavalno veščino. Na Gimnazijo je prikorakala v enodelnih kopalkah, obuta v sandale, na glavo si je poveznila plavalno kapo z obodom iz rož, na oči pa mačja očala v slogu petdesetih let. V cekarju je imela radio na baterije in kopalno brisačo. Mahnila jo je naravnost v ravnateljevo pisarno in se zleknila na njegovo mizo kot na sončno plažo. Vehementno sem odprla vrata njegove pisarne, vključila glasbo Glenna Millerja In the Mood, s prefinjenimi gibi sinhrone plavalke odplavala do direktorjeve mize, nanjo poveznila kopalno brisačo in se ulegla na mizo, kot da se sončim. Mogoče bi kdo rekel, da se igram s službo, ampak meni se je vse skupaj zdelo čisto normalno, saj je bil vendar pustni torek, ko je čas za norčije. Biti profesor pač ne izključuje norčavosti. »Gabrova, super si, ampak pejt iz pisarne,« je odločno in s prikritim smehom »ukazal« direktor in mi tako odprl pot do drugih razredov, kamor me je pot zanesla z glasbo in brisačo vred, toda vedno z elegantnimi gibi Esther Williams. Ravnatelj je bil razumevajoči Janez Šušteršič, po besedah Mateje Gaber najboljši direktor katere koli gimnazije na svetu. Takrat je v dijaškem svetu zaslovela kot profesorica, ki hodi naokrog v kopalkah. Poleg iskrivega humorja knjiga Svet je drugačen prinaša še veliko novega. Pisateljica se spretno izraža v več jezikih, najbolj prepričljivo in s posebnim navdušenjem slovenščino dopolnjuje z nemščino, saj se z njo ukvarja tudi poklicno. Dodaja informacije o književnosti, likovni umetnosti in glasbi. Dosežkom človeške ustvarjalnosti se predaja z užitkom. Kar zadeva medčloveške odnose, je dobronamerna in prijazna. V knjigi ni enega samega pritoževanja, ni kritike, tarnanja in sprenevedanja. Mateja Gaber izraža spoštovanje do človeka in njegovega dostojanstva, ceni pripadnost in narodno zavednost, na visoko mesto postavlja ljubezen in družino. Njen humor nikoli ne zdrkne navzdol, le redko je obešenjaški. Vse okoli sebe vidi v svetlih barvah in obsijano s sončno svetlobo. Ni pa samo resna znanstvenica, temveč je tudi ljubiteljica mode in vsakršnih zabav, tudi domačih. Ko se je kot univerzitetna predavateljica prenehala šemiti v službenih prostorih, je sproščeno veseljaštvo prenesla v domače stanovanje. Zdaj so se po njem sprehajale hollywoodske zvezde, zdaj osebki iz verskega sveta. Ko se je oblekla v boginjo lova Diano, si je domišljala, da je nadvse imenitna, mož Brane pa je imel kar nekaj pomislekov in je njeno podobo z visokimi črnimi škornji primerjal z žensko, za katero ne bi bilo mogoče reči, da je prišla iz samostana, ampak je nekakšna uživaška nabiralka moških. Zaradi nočnega hrupa med zabavami so sosedje klicali policijo, a se ni zgodilo nič usodnega. Policisti so vljudno zavrnili ponujene čevapčiče. Tudi sicer so bila vrata doma Mateje Gaber široko odprta. Družina je bila gostoljubna in je pod svojo streho sprejemala umetnike in druge ljudi, ki so potrebovali prenočišče. Neka ruska trenerka se je nekoliko preveč navdušila nad Branetom. Ocvrta jajca, ki ji jih je pripravil, so bila zanjo vrhunec kulinarične umetnosti, čeprav jo je vzorna hišna gospodinja dlje časa razvajala s slastnimi jedmi in vožnjami na treninge. Zaradi slabe angleščine je imenitnega kuharja Braneta imela za piškot. Mati Mateje Gaber pa se je na potovanju na Nizozemsko uprla amsterdamski prodajalki ljubezni, ki si je meni nič, tebi nič poželela njenega moža in družinskega očeta. Nikakor ji ga ni hotela izročiti v ljubezenski postopek za primerno plačilo. Po knjigi se sprehajajo tudi znane osebnosti iz javnega življenja in različnih dejavnosti. Avtorica v Španiji ni izkoristila priložnosti, da bi se srečala z Luko Dončićem, Marta Verginella in Igor Pribac sta ji prinašala primorske dobrote, Dragan Živadinov in Janez Vrečko sta jo na študentski ekskurziji poučila o konstruktivizmu. V Kuvajtu so delovali znani slovenski zdravniki: Mile Kersnič, Andrej Aleš, Janez Bajc in David Neubauer, Brane Gaber pa je tam opravljal delo supervizorja oziroma glavnega svetovalca arabskim zdravnikom za intenzivno terapijo otrok. Kuvajtska bolnišnica je namreč od enote za intenzivno terapijo otrok v Kliničnem centru v Ljubljani prevzela način zdravljenja najbolj bolnih otrok, ki se zdravijo po vsem svetu in ne glede na to, kje je središče sveta. Pisateljica Mateja Gaber spremeni in obrne marsikateri stereotip. O svoji tašči, partizanki in plemeniti ženski, je napisala veliko lepih besed, prav tako o moževi hčeri iz njegovega prvega zakona. V njej je toliko ljubezni in naklonjenosti, da bo branje v hudo kaotičnih in žalostnih časih, v katerih divjajo vojne, nadvse dobrodošlo. Knjiga Svet je drugačen diši po dobroti. Le kdo se ne bi hotel predati temu vabljivemu vonju?
Kratka radijska igra Drsenje Iztoka Jereba se osredinja na vnovično srečanje Anje in Mateja v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice. Njuno srečanje pa je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj pomeni oditi iz brezperspektivnega majhnega mesta in si ustvariti življenje drugje in kaj pomeni ostati. Igra, ki je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju, je nastala v sklopu projekta Talenti EU regij, ki se osredotoča na evropsko demografsko težavo bega možganov. Ansambel za zgodnjo glasbo AUDITE! bo v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom uzvočil Cantígas de Santa Maria, eno izmed najpomembnejših srednjeveških glasbenih zbirk. Njen zapis je v 13. stoletju naročil špansko-nemški kralj Alfonz Deseti Kastiljski – Modri.
Unlock the 5 Money Models of a Listing BEAST [FREE]: https://bit.ly/4efpO5S
Naslov Zavladati vetru, pove v oddaji avtorica, je izbrala zato, »ker protagonistke skušajo vetru, ki je neizbežen, res zavladati. Vsaka s svojim pristopom, s svojo starostjo in načinom ter ljubeznijo, ki jo imajo v sebi.« Več o zbirki, v kateri so torej v glavnem planu ženske v različnih življenjskih položajih, soočene s tujstvom, nasiljem, hrepenenjem, travmami, partnerskimi konflikti itd., Mateja Gomboc pove v pogovoru z Markom Goljo. Njena zbirka je izšla lani pri založbi Slovenska matica.
Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov.
Ovo nije druga liga Madagaskara, ovo je 24. epizoda u šestoj sezoni Histericala, lajv sniman posle G2 polufinala ABA i poraza u UAE. 40tak minuta ćaskanja o finišu fudbalske sezone (TSC, Lučani, Vojvodina), uoči sudbonosnih mesec dana za naš fudbalski klub. Košarkaški bluz obojen nefiltriranim BiPom i frustracijom posle poraza u produžetku. LIVE XV - Histi & drugari (Cile, Mateja, Miša, Ćosa...) Trajanje: 70 minuta ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- NOVO!!! HISTI RADIO MIX br. 88 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=IZwwFyXUI7K5cIIa Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: Screenshot Majstor zvuka: Eh? Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, prenosni Zoom, Ernie-C & Histi
Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Svätého Mateja, apoštola (sviatok) Sk 1, 15-17. 20-26 Ž 113, 1-2. 3-4. 5-6. 7-8 R.: Pán si ma vybral spomedzi chudobných. Jn 15, 9-17 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (21:1-9)
Piše Majda Travnik Vode, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Zavladati vetru ni lahko; še iz pravljic vemo, da je človek nasproti vetru v prepišnih dvoranah svojega hrepenenja kot prah. Veter je v drugi kratkoprozni zbirki Mateje Gomboc – prvo zbirko z naslovom Pozneje se pomeniva je avtorica izdala leta 2014 – prispodoba za marsikaj: za srečanje z radikalno tujim in podzavestnim, za občutja manjvrednosti in neizpolnjenosti, za žalovanje, grobo deziluzijo, ljubosumje, predvsem pa za prelomne trenutke obračuna s seboj. Veter je torej – tako kot v pravljicah – trenutek soočenja z mogočnim nasprotnikom, trenutek resnice, ko se neka zavesa raztrga, a je treba kljub temu kreniti naprej in urediti življenje. zavladati vetru. Zgodbe Mateje Gomboc so namreč – poleg tega, da v njih nastopajo izključno protagonistke – izvirne tudi v tem, da junakinje ne potonejo, ampak v veliki večini najdejo nekakšen izhod iz labirinta, čeprav je ta zvečine zelo ozek, včasih zgolj beckettovski: Poskusi znova. Naj spodleti bolje. Že iz teh prvih vtisov je razvidno, da pri novi zbirki kratke proze Mateje Gomboc ne gre toliko za velike prelomnice, velike poraze ali, na drugi strani, za velika zmagoslavja, kot za široko vmesno območje, kjer je treba izumiti novo preživetveno taktiko. O svojevrstni odpornosti in borbenosti, iz katere izraščajo zgodbe, zgovorno pričajo že nekateri naslovi: Zavladati vetru, Samo dihati, Live Aid, Nekaj novega, Topniški položaj, Nekdo od drugod. V svoji temeljni trdoživosti je ta proza življenjska in praktična, zaradi svojega »sleherništva« pa ponuja tudi široko identifikacijsko in bralsko katarzično polje. Večino žensk, ki naseljujejo zgodbe, namreč zlahka identificiramo v najbližji soseščini, še več, morebiti smo nekatere izmed njih celo same bralke, saj zbirka tematizira življenjske situacije žensk različnih starosti. Približno dve tretjini od skupno enaindvajsetih zgodb na takšen ali drugačen način, pogosto v obliki monologa, pripovedujejo ženske srednjih let, upokojenke ali starejše. Tudi v tem je zbirka precej izvirna, saj se zdi, da omenjena starostna skupina predstavlja svojevrstno vrzel v slovenski književnosti, čeprav gre pravzaprav za populacijo z izrednim literarnim potencialom, ki se ponaša z bogatimi pahljačami življenjskih izkušenj in je obenem pogosto sposobna izjemne (samo)refleksije. (Ob tem je dovolj pomisliti na vdovo Ido iz romana Težka voda Pie Prezelj.) Tretjina zgodb v zbirki Zavladati vetru pa pripade nasprotnemu polu: mlajšim dekletom, večinoma na pragu odraslosti, vendar je tudi avtoričin stik z mladostniškimi tematikami živ in pristen, morda zaradi učiteljskega poklica, ki ga lahko tudi brez poznavanja avtoričine biografije zaslutimo v ozadju. Tudi otipljivo najboljša in hkrati najdaljša zgodba z naslovom Učitelj, posvečena avtoričini mami, tematizira učiteljski poklic, vendar v nasprotju z drugimi zgodbami, ki se skoraj vse dogajajo v sedanjosti, sega v obdobje italijanske okupacije in zatiranja Primorske, ko se je v hišo avtoričinih prednikov naselil zadrt fašistični šolmošter in je bilo celo za zaprtimi vrati prepovedano govoriti slovensko. (Mimogrede: italijanski jezikovni pritisk v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja na Primorskem je bil tako velik, da je odstopil celo takratni koprsko-tržaški škof, sicer Italijan, češ da tolikšnega jezikovnega nasilja ni v nobeni drugi italijanski provinci, niti v Etiopiji.) Sprva sumničavi in vzvišeni učitelj, »laška glista«, kot mu pravi avtoričin ded, se čez nekaj časa nepričakovano omehča in vključi v družino, in nazadnje zastavi celo svojo besedo, da reši domačega sina iz tržaških zaporov. (Morda tudi zato sin Pepi po koncu vojne postane učitelj.) Italijanski učitelj, prišlek iz notranjosti Italije, se na subtilen način zbliža tudi z domačimi hčerami; pripovedovalki na primer na mizi diskretno pusti vabljiv kupček knjig – italijanske romane in poezijo. Pripovedovalka, ki je zaradi vojne v zadnjem letniku prekinila šolanje, se knjigam seveda ne more upreti in jih vzame v roke, in čeprav se želi pred Italijanom prikriti, je vse takoj jasno: »Ko se je vrnil iz šole, sem bila spet v kuhinji, pomagala sem mami. Postregla sem mu in ujel me je s pogledom. Zdaj sem bila zasačena jaz. Če človek bere pesmi, se mu to pozna v očeh, na ustnicah, v žaru obraza.« Učitelj pripovedovalko spodbuja, naj nadaljuje šolanje v Padovi, Trstu ali Gorici in postane učiteljica ali zdravnica. Dekle si tega goreče želi, mati jo podpre, oče in brat pa sta zgrožena: »In ti bi seveda šla, še na Laško bi šla in postala njihova!« Ta zgodba, že skorajda novela, ki v nizu polnokrvnih prizorov zajame medvojni utrip v narodnozavedni družini, je prežeta s pristnim primorskim koloritom, mimogrede in nevsiljivo pa razpre tudi protislovja medčloveških in političnih odnosov ter hrepenenje mladega dekleta, razpetega med domoljubjem in željo po izobrazbi. Žgoča žeja po izobrazbi in učenju se tesno navezuje na drugo pomembno temo zgodb: ljubezen do pisanja. Avtorica Mateja Gomboc hvalospev pisanju in literaturi večkrat spontano vtke v pripovedni kontekst, najbolj premočrtno, v domala biblični razsežnosti v prvi zgodbi Ristanc nazaj: »Nov stavek, ki ga še nikoli ni videla niti slišala in se je izpisal z njeno roko, je bil kot novoustvarjeni dan, in bilo je prav dobro. Odslej je vedela za veličastje te možnosti in je nanjo čakala s slastjo, kdaj bo spet sedla k praznemu listu in zapisala prvo črko, besedo, stavek.« Kot piše avtorica spremne besede Ignacija Fridl Jarc zbirka Mateje Gomboc Zavladati vetru prinaša skorajda učbeniško raznolik in posamičnim tematikam izjemno tenkočutno prilegajoč se nabor kratkoproznih formalnih okvirov: pismo, dramatiziran prizor, prvoosebno pripoved, poročilo neznanega opazovalca itd. Pisateljičin slog in tempo sta odločna, jasna in osredotočena, vsekakor pa so se avtorici najbolj posrečile zgodbe, ki so izšle iz domačega, dobro znanega stvarnega in psihološkega konteksta (Ristanc nazaj, Jazbina, Nekdo od drugod, Zamuda, Učitelj, Suhi zid), nekoliko manj pa tiste, ki tematsko tako ali drugače segajo na primer v Ameriko, Nemčijo ali še kam drugam. Zavladati vetru ni lahko, kratki zgodbi tudi ne.
Mateja Fritz, specialistfysioterapeut, berättar för Wim vad fysioterapeuter och teamet kring patienten kan göra för de upp till 90.000 patienter som årligen drabbas av frakturer på grund av folksjukdomen osteoporos. Ni får höra om det förebyggande arbetet, anamnesen, behandlingen, forskningsläget mm. Mateja var nyligen med i Nyhetsmorgon på TV4 där han berättade om utformningen för träning vid osteoporos.
Nocoj bomo premierno slišali pravljico Rdeča žoga avtorice Mateje Črv Sužnik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Drobna ženica je živela v majhni hiši z majhnim vrtom. Vsak dan je pometla po hiši, pogrebla po vrtu. Redko se je zgodilo, da je kdo šel mimo njene hiše. Še bolj redko, da jo je kdo opazil. In od sile redko, da ji je kdo voščil: »Dober dan.« Pripoveduje: Jernej Gašperin. Avtorica besedila: Mateja Črv Sužnik. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, marec 2025.
Južni Sudan pred novo državljansko vojno; naša sodelavca Jure in Izidor predčasno zapuščata državo.Kmetje zapuščajo delovne skupine, ministrica Mateja Čalušić pravi, da gre za izsiljevanje.Zaradi končne različice novele o zdravstveni dejavnosti se iskri med delom ministrske ekipe in koalicijskimi poslanci.Koalicija predlaga zakonske spremembe, ki bi omogočile oploditev samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah; dr. Janez Rifel: V teh primerih je beseda zdravljenje zlorabljena.Papežev zdravnik povedal, da je bil sveti oče med zdravljenjem v bolnišnici dvakrat na robu smrti.Von der Leyen in Costa Srbijo pozvala k uveljavitvi reform, Vučić spet zanikal uporabo zvočnega topa.Vreme: Prihodnji dnevi bodo večinoma oblačni, z občasnimi padavinami.
»Rimski lirik Horacij je pred več kot 2000 leti postavil vrednoto življenja in njegovo enkratnost na prvo mesto. Vodilo Užij današnji dan, kot je vrhunski Kajetan Gantar prevedel carpe diem, in kot v drugačni obliki, pa vendar z istim sporočilom pojejo Joker out, je bilo moj spremljevalec po različnih krajih bivanja, vse od Arabije do Amerike.« Takole se glasi začetek zbirke esejev Svet je drugačen, ki je nedavno izšla pri založbi Buča in v kateri nas Mateja Gaber skozi humoren mozaik vtisov in zgodb iz krajev po vsej zemeljski obli popelje v svoje za običajnega Slovenca zelo razgibano in svetovljansko življenje. Knjigo, ki s svojo usmerjenostjo v svet deluje kot nekakšen kontrast popisovanju majhnega in idiličnega sveta prekmurskega otroštva iz njenega prvenca Svet, kot iz škatlice vzet, nam je v tokratnem Sobotnem branju pomagala predstaviti kar avtorica sama.
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (15:21-28)
Celé PREMIUM VIDEO nájdeš tu
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (4:1-11)
Fluent Fiction - Serbian: Market Finds and Timeless Bonds: A Gift from the Heart Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2025-03-03-23-34-01-sr Story Transcript:Sr: Топло пролећно сунце обасјавало је живописну пијацу у Београду.En: The warm spring sun was shining on the colorful market in Beograd.Sr: Људи су журили с једног штанда на други, весело ћаскали и преговарали са трговцима.En: People hurried from one stall to another, cheerfully chatting and negotiating with the vendors.Sr: Мириси свежих цветова и топлих пецива осећали су се у ваздуху, а Весна и Матеја су пролазили кроз овај лавиринт боја и звукова.En: The scents of fresh flowers and warm pastries filled the air, as Vesna and Mateja made their way through this labyrinth of colors and sounds.Sr: Матеја је био замишљен.En: Mateja was pensive.Sr: Желео је да пронађе савршен поклон за Весну, која му је била незаменљив пријатељ и подршка.En: He wanted to find the perfect gift for Vesna, who was an irreplaceable friend and support to him.Sr: Осми март био је пред вратима, дан када се широм Србије славио Међународни дан жена.En: March 8th was just around the corner, the day when International Women's Day was celebrated throughout Serbia.Sr: "Шта мислиш о овим шалама?En: "What do you think of these scarves?"Sr: " запитала је Весна, показујући уметнички осликани шал.En: Vesna asked, pointing to an artistically painted scarf.Sr: Матеја је климнуо главом, али у својим мислима био је на другом месту.En: Mateja nodded, but his thoughts were elsewhere.Sr: Тражио је нешто посебно, нешто што ће бити више од обичног поклона.En: He was searching for something special, something more than an ordinary gift.Sr: Док су шетали кроз пијацу, Весна је живахно ћаскала са продавцима и разгледала све.En: As they walked through the market, Vesna chatted energetically with the sellers and looked around at everything.Sr: Њена креативност и оптимизам пленили су све око ње, али Матеја је и даље био заокупљен својим размишљањима.En: Her creativity and optimism captivated everyone around her, but Mateja was still preoccupied with his thoughts.Sr: Гомила је била превелика, а избори су били многобројни.En: The crowd was too large, and the choices were numerous.Sr: "Имамо мало времена пре него што пијаца затвори", приметила је Весна.En: "We have a little time before the market closes," Vesna noted.Sr: Матеја је знао да мора донети одлуку.En: Mateja knew he needed to make a decision.Sr: Тада му је поглед пао на штанд са ручно израђеним накитом.En: Then his gaze fell on a stall with handmade jewelry.Sr: На једном огрлици био је узорак који је личио на цветни шаблон који су једном заједно видели у природи.En: On one necklace, there was a pattern that resembled a floral design they had once seen together in nature.Sr: "Весна, погледај ово", рекао је узбуђено.En: "Vesna, look at this," he said excitedly.Sr: Огрлица је била симбол њихове заједничке авантуре и успомене.En: The necklace was a symbol of their shared adventure and memories.Sr: Весна је видела љубав и пажњу у том малом, али значајном поклону.En: Vesna saw the love and care in that small but meaningful gift.Sr: "Баш је лепа", рекла је Весна, дирнута поклоном и успоменом коју је будио.En: "It's really beautiful," Vesna said, touched by the gift and the memory it evoked.Sr: Матеја је осетио олакшање и радост.En: Mateja felt a sense of relief and joy.Sr: Пронашао је начин да изрази своја осећања, и то на начин који је обоје подсећао на њихову повезаност.En: He had found a way to express his feelings, in a way that reminded them both of their connection.Sr: Док је сунце лагано залазило иза хоризонта, Матеја се осећао сигурније у своју способност да схвати и изрази своје емоције.En: As the sun slowly set behind the horizon, Mateja felt more confident in his ability to understand and express his emotions.Sr: Весна је стиснула његову руку и знала је да је добила више од поклона - успомену оживљену у стварности.En: Vesna squeezed his hand and knew she had received more than a gift - a memory brought to life in reality. Vocabulary Words:scents: мирисиpastries: пециваpensive: замишљенirreplaceable: незаменљивnegotiate: преговаралиvendors: трговцимаcheerfully: веселоcreativity: креативностoptimism: оптимизамpreoccupied: заокупљенnumerous: многобројниhandmade: ручно израђенимresemble: личиоpattern: узоракfloral: цветниsymbol: симболadventure: авантураmemories: успоменеcaptivated: пленилиstall: штандlabyrinth: лавиринтgaze: погледshared: заједничкеexpress: изразиemotions: осећањаreality: стварностиrelief: олакшањеconfident: сигурнијеevoked: будиоsqueezed: стиснула
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (20:1-16)
No, na meniju je bilo še več dirk, kot to. A izbrali smo najpomembnejši za nas. Dirko po UAE in dirko po Algarveju. Kako se je razpletlo, zakaj Mateja niso spustili v savno in kakšne okuse gelov bomo po novem "srebali" na kolesu? Prisluhni!Obljubljene povezave: Sedež Visma LAB Epizoda s Timom Podlogarjem DresDisko grupo poganja Nduranz
Welcome to the KC CHIROpulse Podcast. This week's topic: Special Topics in Chiropractic Business ManagementThe KC CHIROpulse Podcast is designed for Chiropractic professionals ready to elevate their practice to new heights, and is hosted by Kats Consultants coaches Dr Michael Perusich, Marisa Mateja, and Dr Troy. Perusich, Mateja, and Fox are all seasoned experts in Chiropractic business development. Our 200th episode provides invaluable insights and actionable strategies to help you create a flourishing and sustainable Chiropractic business.In this special edition 200th episode, we discuss:What is the outlook for Chiropractic business successHow reflecting on profitability brings the right mindset to practiceWhat is the biggest trap and deterrent to your successWhy you may be tracking the wrong stats…and so much more…In each episode of KC CHIROpulse, we delve into crucial aspects of building a successful Chiropractic practice, covering topics such as establishing a strong foundation, adopting a patient-centric approach, mastering marketing techniques, achieving financial fitness, fostering effective team building and leadership, integrating technology and innovation, and navigating common challenges in the field.Whether you're a seasoned chiropractor or just starting your practice, the KC CHIROpulse Podcast offers a wealth of knowledge and personalized practical advice to help you navigate the intricate world of Chiropractic business. Join us on this journey as we explore proven strategies, share success stories, and connect with industry experts to empower you in your pursuit of building a thriving Chiropractic practice.Don't miss out on the latest insights and expert guidance. Subscribe now and unlock the secrets to taking your Chiropractic practice to the next level. Your success is our priority at Kats Chiropractic Business Advisors.DISCLAIMER: The information presented in this broadcast is for educational purposes only and is not intended to offer legal, investment, accounting, or medical advice, and represents the opinions of the speakers. Seek the consultation of a professional for advice in those areas. And remember…your results using this information may be different than described.Be sure to SUBSCRIBE to the Kats Consultants CHIROPulse Podcast When you are ready we can help. Free Resource: Download What's Your Practice Worth? Let's Chat -30-minute chat about your practice Attend a Virtual Seminar Join the new subscription program Path to Prosper KC CHIROpulse Podcast. Helping Chiropractors keep their pulse on success. Thanks for listening.
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (8:23-27)
Zgodbo Mateje Pineda bi lahko označili za vse prej kot tipično izseljensko izkušnjo. Unikatna je po zaslugi dejstva, da je Mateja le nekaj let po selitvi v Mehiko popolnoma oslepela. Navdihujoča pa predvsem po zaslugi načina, kako se je s tem spopadala. Je zgodba o ljubezni, srčnosti, solidarnosti in človečnosti; njenih in tistih, ki so jih znali izkazati ljudje v njeni okolici. V intervjuju med drugim pripoveduje o tem, kako se ji je uspelo v službi kar leto in pol pretvarjati, da vidi, preden se je vdala v usodo, in ravnateljici povedala, da je slepa. Pa o resnih in manj resnih nevarnostih življenja v Mehiki, kot so kriminal in iz pločnikov zrasla okrasna drevesa.
"Projekt Evropska prestolnica kulture je pomemben izpit za obe Gorici," pravi direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, ki poudarja, da nekateri gradijo zidove, a so oni med tistimi, ki gradijo mostove. Direktorica Kinoateljeja Mateja Zorn temu prikimava in dodaja, da je lahko tudi film most med obema kulturama, med obema mestoma. Z njima se je pogovarjala Mateja Železnikar.
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (8:1-13)
Letos se v Evropski prestolnici kulture združujeta obe obmejni mesti, staro in novo, italijansko in slovensko.Podobno kot nekdaj, ko ljudje meja še niso poznali. Gorica (knjigo je izdala Miš Založba) je naslov tudi romana Mateje Gomboc, knjige, ki je bila lani v ožjem izboru za Cankarjevo nagrado, letos pa jo berejo tudi dijaki prvih letnikov, ki se udeležujejo tekmovanja za Cankarjevo nagrado. Pisateljica se je poglobljeno lotila raziskovanja preteklosti, usod ljudi, ki so bili kmalu po koncu druge svetovne vojne odrezani od svojega rodnega mesta, čeprav so pričakovali drugačno rešitev. Gorica je pripadla Italiji, Slovenci na tej strani pa so ostali brez zemlje, imetja, njim ljubih ljudi …
Výskum Mateja Baláža. V Ľuborčianskej doline. Maok a jeho hudba
V epizodi 165 je bila moja gostja dr. Mateja Ratej, slovenska zgodovinarka in raziskovalka na ZRC SAZU. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zanimanje družbe za zgodovino Nacizem, socialna empancipacija in etablirana politika Nacizem vs komunizem Feminizem, iskanje prizemljenosti Izvori in vzvodi nacizma, bajtarji Komunizem v Sloveniji med obema vojnama Pripadnost in tribalizem Kaj se lahko naučimo iz zgodovine? Potrošniška tiranija Lastna odgovornost ali odgovornost sistema? Kako rešiti družbo? Knjiga Rožengrunt, žensko nasilje ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/
Sklep leta prinaša pogled nazaj na prehojeno in doživeto. Slednjih ima mnogo Mateja Mazgan Senegačnik, popotnica, jamarka, bloginja, fotografinja, ljubiteljica narave, odlična pripovedovalka, poznavalka turizma, tudi ljubiteljica glasbe. Življenje nudi kup priložnosti, pravi. Kako jih živeti, lahko v zgledu sledimo naši sogovornici. Je med drugim tudi ustvarjalka bloga in spletne strani Aktivna družina.
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (11:2-10)
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (3:1-12)
Mācītāja Ilāra Plūmes sprediķis par Mateja evaņģēliju (21:1-9)
Do ďalšej časti Podnicastu prišiel marketingový expert a lektor kurzov o kreativite Matej Valo. Peťo si zavolal Mateja, aby mu ukázal spôsoby, ako už dnes využiť umelú inteligenciu za účelom podnikania. Matej začínal vo firme Elite | Monday Lovers ako account manager, no čo nevidieť sa vypracoval na kreatívneho riaditeľa. Dnes učí ľudí, pomocou platformy Teória kreativity, ako využiť silu kreatívneho marketingu a sám tvrdí, že kreativita nie je len o talente, ale dá sa aj naučiť... Ďalej sa v rozhovore dozviete: · Ako uchopiť kreativitu, keď nie som kreatívec? · Prečo sú pri kreatívnom procese dôležité insighty? · Prečo je TikTok len o kopírovaní? · S akými limitmi sa stretávajú podnikatelia pri používaní AI? · Prečo musia mať social media manageri svoj vlastný pohľad na vec? „AI ponúka iba fakty. Keby chcú ľudia len tie, tak sedia v knižniciach a nie na sociálnych sieťach.“ - Matej Valo Pre bonusový obsah Podnicastu sa pridajte do Podnicast KLUBU. Nájdete tu mudrovačky, bonusový obsah bez reklám a mnoho ďalšieho. Tato epizóda Podnicastu vznikla v podcastovom štúdiu Brept. Okrem Spotify si môžete všetky naše epizódy vypočuť aj na podnicast.com alebo na Apple Podcasts. Ak nám chcete dať spätnú väzbu, máte nápad na zlepšenie alebo by ste v Podnicaste chceli počuť niečo konkrétne, napíšte nám na peter@podnicast.com. Ďakujeme, že ste s nami a počúvate Podnicast.
*Podporte podcast Dobré ráno v aplikácii Toldo na sme.sk/extradobrerano. Stretne sa s predsedom vlády Li-Čchiangom, prezidentom Si Ťin-pchingom, otvorí podnikateľské fórum v Pekingu a zavíta aj do závodu spoločnosti Gotion, ktorá chce na Slovensku stavať prvú veľkú baterkáreň. To je len časť z programu Roberta Fica, ktorý dnes odcestuje na návštevu do Číny. Cieľom je vraj prehĺbenie bilaterálnych slovensko-čínskych vzťahov a vzájomnej ekonomickej spolupráce. Čo si od návštevy Číny Fico sľubuje, kam sa hýbu naše diplomatické vzťahy a nakoľko je ekonomická spolupráca s Čínou pre nás hrozbou? Eva Frantová sa v podcaste Dobré ráno pýta výkonného riaditeľa Stredoeurópskeho inštitútu ázijských štúdií Mateja Šimalčíka. Zdroj zvukov: TASR, YouTube/Startitup, SMER-SD Odporúčanie Už zajtra do slovenských kín prichádza časozberný dokumentárny film Prezidentka o pôsobení Zuzany Čaputovej na tomto poste. Režisér Marek Šulík zachytil počas päťročného nakrúcania nielen kľúčové momenty prezidentkinho politického pôsobenia, ale aj osobné výzvy a dilemy, ktorým musela čeliť. – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Odoberajte aj audio verziu denného newslettra SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/brifing
Letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, je posvečena razmisleku o ženskih filmskih ustvarjalkah in potencialu feminističnih praks. Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. V kine je prišel dokumentarec Bojevita kraljica noči o eni največjih evropskih sov – sovi kozači. Film je režiral Matej Vranič. Pogovarjamo se tudi z igralci, ki so zaigrali v mladinskem filmu Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja.
Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ricklefs, Sven www.deutschlandfunk.de, Kultur heute
Apvienoto Nāciju Organizācija pasludinājusi 2024. gadu par kamieļveidīgo gadu. Tie ir dzīvnieki, kas ne tikai apdzīvo Arābijas tuksnesi, bet arī Diendivameriku, Āfrikas ziemeļus un pat Austrāliju. Kamieļveidīgie ir lielisks piemērs dabas unikālajai spējai pielāgoties dzīvei vissarežģītākajos apstākļos, kur nespētu uzturēties neviena cita lielo zīdītāju suga. Dodamies uz Rīgas Nacionālo Zooloģisko dārzu, lai par kamieļiem sarunātos ar Zzoodārza pārstāvi Māri Lielkalnu. Un, protams, tiktos arī ar kamieļiem. Mūsu saruna sākumā aizrit starp diviem aplokiem, kur vienā pusē maltīti ilgstoši ietur divkupru kamieļu tēviņš Niselinskis, un tad ik pa laikam viņš pats vai kāds cits no aploka biedriem izdomā kādu atrakciju, kas piesaista mūsu uzmanību. Bet vispirms - par kamieļa nozīmi kultūrā. Arābu valodā vārds "jamal" nozīmē gan „skaistums”, gan „kamielis”. Arābu klejotāju ciltīs tāpat kā mūsu dainās tiek apdziedāts zirgs, tik dzejas rindas te veltītas kamielim. Vairāk par kuprainajiem dzīvniekiem gan islāma, gan kristietības vēsturē un kultūrā stāsta vēsturnieks Imants Ļaviņš. „Labs padoms ir kamieļa vērts” – vēstī sena sīriešu paruna. Spēka, izturības arī pazemības simbols – tā kamielis attēlots arābu pasaulē, vietās, kur tuksnešu klajumus gadsimtiem ilgi ir šķērsojušas kamieļu karavānas. Šie dzīvnieki minēti gan dzejā, gan reliģiskos rakstos un tiem rīko pat skaistuma konkursus. Par kamieli kā arābu kultūras sastāvdaļu un kā transporta līdzekli stāsta vēsturnieks Imants Ļaviņš, kurš padziļināti pētījis arābu vēsturi. Bībelē, Jaunās Derības Mateja evaņģēlijā, ir teksts, ko šodien labi zina ikviens, neatkarīgi no viņa reliģiskās izglītības, tas ir teiciens: „Vieglāk ir kamielim iziet caur adatas aci nekā bagātam ieiet Dieva valstībā.” Bet gan kristiešu, gan islāma svētajos rakstos kuprainais dzīvnieks ir pieminēts jau krietni senāk un līdzību ar kamieļa izlīšanu caur adatas aci var atrast arī Korānā. Runājot par kamieļiem arābu klejotāju tautu jeb beduīnu kultūrā, pagājušā gadā UNESCO cilvēces nemateriālā kultūras mantojuma sarakstā tika iekļauti tā dēvētie kamieļu čuksti jeb „Alheda'a”. Tie ir īsi dziedājumi, ko deklamē kamieļu gani, katram ganam raksturīgā melodija tiek nodota no paaudzes paaudzē un tiek atskaņota nozīmīgos saviesīgos pasākumos, tostarp dziedāta pie ugunskuriem, kāzās, kā arī cilšu un valsts svētkos, īpaši kamieļu sacīkstēs. Beduīni uzskata, ka šī dziedāšana uzmundrina gan pašus ganus, gan arī dzīvniekus garajos pārgājienos pa tuksneša smiltīm. Vēl arābu kultūrā kamielis rodams arī debesīs, tas vis nav kāds kamieļa zvaigznājs, bet polārzvaigzne, kā mietiņš pie kura piesieta kamieļmāte. Vēsturnieks atgādina, ka skatot dižo maģistrāli senajos un viduslaikos, proti uz Zīda ceļu no Ķīnas uz Eiropu, tad tādas lietas, kā papīrs, pulveris, porcelāns un vēl daudz kas cits no austrumu izgudrojumiem un precēm līdz Eiropai nonāca lielā mērā patiecoties kamieļu transportam, jo šie izturīgie gargabalnieki spēj nest lielus smagumus. Tāpēc nav jābrīnās, ka kamieļi jau izsenis un arī mūsdienās ir turīguma un statusa simbols arābu valstīs
V dnešnej časti LTB sme sa rozprávali s marketérom Matejom Lančaričom, ktorý sa zameriava na marketing v oblasti herného priemyslu. Svoju vlastnú hru mu vyvíjajú v Brazílii a bude uvedená na trh už čoskoro. Jeho úspech však stojí za povšimnutie. Matej je vo firme sám, nemá kolegov a za minulý rok zarobil v čistom viac ako 700-tisíc eur. Čo stojí za týmto úspechom? Pre viac rozhovorov o biznise a podnikaní sleduj Let's Talk Business.
Kot kaže bo volilna kampanja pred evropskimi volitvami letos potekala tudi v znamenju referendumskega glasovanja. Državni zbor je sicer ta teden potrdil tako imenovani energetski zakon, v tokratnem pregledu odmevnejšega tedenskega dogajanja se bomo posvetili tudi gospodarsko uspešnim podjetjem slovenske jugovzhodne regije. V Tedenskem aktualnem mozaiku se bomo podali še v Strasbourg, kjer so evropske poslanke in poslanci sklenili še zadnje zasedanje te institucije v tem sklicu. Voditeljica tokratne oddaje je Mateja Železnikar.
Mateja Osredkar je pri 12 letih starosti zbolela z neozdravljivo avtoimuno boleznijo alopecijo, ki povzroča različne stopnje izgube las. V pogovoru, ki mu boste lahko prisluhnili, vam bo zaupala, kako se je pri 12 letih starosti soočila z boleznijo, kako je kot najstnica upravljala s svojo novo realnostjo in kako se danes sooča z vsakodnevnimi izzivi, ki jih imajo ljudje, ki so drugačni. Ob koncu epizode govoriva o izzivih družbe, kako in kaj lahko naredimo, da bomo kot posamezniki in družba prijaznejši do drugačnosti in bolj vključujoči do .. vseh. Zapis epizode, ki vključuje iztočnice in vire iz pogovora, je na voljo na: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda211 *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na info@ninagaspari.com
On the Feast of St. Joseph, Fr. Steve preached on the protection of St. Joseph
Fr. Steve preached the Mass on day two of the parish mission and preached on the theme of surrender. He later handed out the surrender prayer novena cards to all in attendance and they prayed day one together.
Kmetje nadaljujejo priprave na torkov protest. Predvidoma dan prej bo znano tudi, ali ga bodo izvedli, saj bodo do takrat preučili vladni odgovor na svoje zahteve in se odzvali nanj. Kmetijska ministrica Mateja Čalušič je izrazila upanje, da bodo v ponedeljek podpisali sporazum in nadaljevali pogovore. Druge teme: - Pogajanje o odpravi plačnih nesorazmerij znova ni prineslo napredka. Strani bosta do torka preučili več možnosti, o katerih sta govorili. Sindikalist Jakob Počivalšek o vladnem vztrajanju pri dokončni odpravi v petih letih pravi, da gre za predolgo obdobje, tudi zaradi preteklih izkušenj. - Izraelska vojska pripravlja evakuacijo več kot milijona civilistov iz Rafe. Iz kabineta premierja Benjamina Netanjahuja so sporočili še, da je potrdil načrt ofenzive na omenjeno mesto v južnem delu Gaze. - Slovenski in hrvaški policisti so v nekaj dneh skupnega poostrenega nadzora meje, ki ga končujejo danes, prestregli skoraj 300 migrantov in 13 tihotapcev ljudi. Glede na to, da slovenska policija običajno odkrije več migrantov na dan, kot jih je ob tokratnem nadzoru, številke niso impresivne, je dejal vodja sektorja mejne policije Peter Skerbiš, ki dodaja, da nadzor kaže, da je tudi na hrvaški strani mogoče odkriti več.
Special guest Mateja Solar, parish leader and administrator from the Pastoral Union of Slovenj parishes, joins us from Slovenia to tell stories of parish renewal in her region. More Resources: MORE on this story and Mateja's Pastor, Father Simon Potnik READ Wounded Witness: Reclaiming the Church's Unity in a Time of Crisis LEARN about COACHING at our website COME to our online event: “Missional Engine Failure: 3 Alpha Breakdowns in a Parish” on Tuesday, Feb.13, 2024 • 10 AM Pacific • Noon Central • 1 PM Eastern
Ministrska ekipa je znova popolnjena. Posle je sinoči prevzela nova ministrica za kmetijstvo. Mateja Čalušić se želi čim prej srečati s predstavniki kmetov in se pogovoriti o njihovih stavkovnih zahtevah. Podrobneje o napovedih ministrice, pa tudi o pričakovanju kmetov v nadaljevanju Jutranje kronike. Slišali boste še: - Se bližnjevzhodni konflikt postopno širi na Jemen? - Peking pozorno spremlja današnje volitve na Tajvanu - Slovenski rokometaši popoldne proti Poljakom
Stavkovno vrenje in protesti, ki so zajeli javni sektor, kažejo na to, da se pristojni ne učijo iz napak predhodnikov. Trenutno je v ospredju sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki se danes opredeljuje do vladnega predloga o reševanju stavkovnih zahtev. Ne glede na to pa se bo zdravniška stavka začela v ponedeljek. V oddaji tudi: - Nova ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić se bo morala takoj soočiti s protestnimi zahtevami kmetov - Po novih ameriških napadih v Jemnu hutijevci napovedujejo maščevanje - Deskar Tim Mastnak do drugega mesta v Scuolu v Švic
Parlamentarnemu odboru za kmetijstvo se bo danes predstavila Mateja Čalušić, kandidatka Gibanja Svoboda za kmetijsko ministrico. Predsednik vlade je njeno uradno kandidaturo v državni zbor poslal v četrtek, potem ko je imel dlje časa drugega favorita. Njeno verodostojnost je pred predstavitvijo nekoliko zamajal zaplet z napačno navedbo izobrazbe. Odgovornost za administrativno napako, kot so jo imenovali, so v celoti prevzeli v stranki. Drugi poudarki oddaje: - Zahteve po višjih plačah: od danes delo protestno omejujejo sodniki, v zraku ostaja splošna stavka zdravnikov. - Nova politična utež v Nemčiji: Združenje Sahre Wagenknecht z levo ekonomsko politiko in konservativnimi vrednotami. - Evropsko prvenstvo v rokometu: tekmovanje se začenja z večernim spektaklom v Düsseldorfu. Slovence jutri čakajo Ferski otoki.
V epizodi posebne praznične serije oddaj V ožjem družinskem krogu še dodatno krepimo družinsko noto, svojo definicijo "ožjega kroga" pa razširjamo skoraj do neprepoznavnosti. V posmeh časovni razliki med seboj se pogovarjamo z dvema gostoma: bratom in sestro, ki živita vsak na svojem koncu sveta: Aljoša Toplak v Bangkoku na Tajskem, Mateja Toplak pa v Banffu na vzhodu Kanade. Mateja je bila tista, ki je Aljoša »zvlekla« na prvo resno potovanje. Obiskal jo je, ko je bila na Kitajskem. Danes sta v rednih stikih in drug drugemu v podporo. Oba v prostem času pišeta potopise in sta pri tem drug drugemu tudi lektorja in urednika.