Podcasts about druga

W cyklu rozmów z Polakami w Australii, którzy skończyli 100 lat lub zbliżają się do tego wieku, przedstawiamy panią Alinę Kizeweter, urodzoną 28 maja 1925 roku. Tak mówi o sobie: „Urodziłam się w Polsce, a od 1949 roku mieszkam w Australii. Moja córka Anna mieszka w Sydney, jesteśmy w stałym kontakcie i często mnie odwiedza. Druga córka, Judy, również mieszka w Sydney. Mam tytuł magistra psychologii i pracowałam jako badacz. W młodości trenowałam gimnastykę i odnosiłam sukcesy, jednak karierę przerwała wojna. Lubię czytać, pracować w ogrodzie i modlić się.”

Perugia. Starożytne miasto w sercu włoskiej Umbrii. Labirynt średniowiecznych uliczek, wzgórza tonące w porannej mgle i sława miasta studentów. To tutaj, jesienią 2007 roku, w idyllicznej scenerii, miał rozegrać się dramat, który przez lata angażował opinię publiczną na całym świecie. Dramat, który miał dwie główne bohaterki. Jedna z nich straciła życie. Druga – wolność i reputację. To opowieść o morderstwie, medialnym szaleństwie i śledztwie pełnym błędów. To historia Amandy Knox, znanej jako "Foxy Knoxy", i zapomnianej ofiary – Meredith Kercher.

Silosy, ludzie przychodzący do pracy za karę, decyzje podejmowane na podstawie opinii zamiast faktów, ego-menedżerowie i bieżączka zamiast strategii… Większość firm w Polsce wciąż działa tak, jakby świat się nie zmienił – choć zmieniło się wszystko. W tym odcinku mówię wprost: jeśli nie rozprawisz się z patologiami biznesowymi w swojej firmie, nie masz szans na trwały wzrost.JAK DZIAŁA TEN PODCAST?Każdy odcinek „Skutecznego CEO” składa się z dwóch części.Część pierwsza to inspiracja, gdzie dzielę się wiedzą i swoim doświadczeniem. Część druga to wdrożenie krok po kroku, czyli konkretne działania, narzędzia i metody do zastosowania w Twojej firmie.Pierwsza część w formie audio jest darmowa i dostępna dla wszystkich. Natomiast jeżeli jesteś subskrybentem Youniversity* – możesz obejrzeć ją w wersji wideo razem z prezentacją i materiałami do pobrania.Druga część – ta w której pokazuję dokładnie, jak wdrożyć to krok po kroku, dostępna jest wyłącznie dla członków Strefy Skuteczny CEO Premium**.* Jeśli nie jesteś jeszcze subskrybentem Youniversity – platformy wspierającej liderów w codziennym zarządzaniu i rozwoju – możesz wykupić subskrypcję na stronie: https://youniversity.pl** Jeśli chcesz dołączyć do Strefy Skuteczny CEO Premium – przestrzeni dla zarządów i przedsiębiorców, którzy chcą stworzyć logiczną strategię i zoperacjonalizować ją w perspektywach Run the Business i Change the Business – sprawdź szczegóły na stronie: https://skutecznyceo.aiWszystkie historyczne odcinki 1-164 dostępne są do odsłuchu na platformie Youniversity. 

Piše Tonja Jelen, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Druga pesniška zbirka glasbenice in pesnice Lare Božak kap lje kap lje je ena izmed vznemirljivejših pesniških zbirk zadnjega časa, saj veliko odprtih problematik in jezikovnih preigravanj kaže na zrelost in modrost. Že pesničin prvenec Z luknjami v prepihu je bil predlani nominiran za najboljši prvenec in bil uvrščen na festival Pranger. Zdaj je avtorica še poglobila misel in dodelala možnosti izražanja pesniškega jezika. Ta gre v drobne detajle, kot je na primer lomljenje besed in s tem kazanje na možnosti večpomenskosti in hkrati zaustavitve med branjem posamičnih zlogov. Kot da bi ponekod potrebovali premor. Zaustavitve so skorajda nujne, saj pesmi obravnavajo, razčlenjujejo in izpovedujejo večplastno bolečino. Ta sega v rodbinsko preteklost, ki jo subjektka želi ozavestiti in priznati. Fizično nasilje je primerjano z vijolično barvo in se kot motiv smiselno pojavlja. V skladu s tem je tudi občutje zbirke prepleteno z zamolkom. Kot da bi ves čas nekaj čakalo, kaj vse še lahko pride. In res, prihajajo strahovi, kancerogena bolezen, notranji boji. S celjenjem generacijskih ran se ukvarja kar nekaj pesniških zbirk, zbirka kap lje kap lje pa nakazuje tudi možnost drugačnih in novih začetkov. Oziroma jih je mogoče vsaj slutiti. Kajti vse se ves čas pretaka: »neprekinjenega kroga« ni mogoče kar tako prekiniti. Lakota, trpljenje, udarci se vračajo kot spominske usedline. Kot pove že naslov ima pomembno vlogo pri tem simbol vode. Jezikovno prepletanje se razrašča v razkrivanje preteklosti in zaznavanje sedanjosti. Vse to je zelo natančno. Ko subjektka zre v preteklost, je vreden vsak spomin na babičino pripovedovanje, in ko se sooča s hipnostjo, je pomemben vsaj gib in dregljaj. Vse pa se spleta v življenje, ki ga pesnica nosi kot Atlas ali Kariatida. Prepričljivi so zamiki verzov in tudi posamične likovne pesmi, s katerimi pesnica ponazarja rakavo bolezen. Slutiti, je mogoče, kako dejanja puščajo posledice v naslednjih generacijah, ki se kažejo kot psihična ali telesna bolečina. Vedno ostaja in prehaja iz roda v rod. Spet imata pomembno vlogo element vode in tudi kri, ki vse zapisujeta in se pretakata: »ne ločujem več / med modricami / na beli strani podlakti // povsem so se / pomešale / kot vzroki in posledice / kot se prepletajo rane / domnevno primarne s temi / ki ves čas / in polagoma sledijo«. Torej, vse teče in pušča sledi, ne samo metaforično, temveč tudi dejansko: so razjede, erozija, ki se vedno bolj poglablja. Razkrivanje ne prizanaša. Če so drugi lahko nekako zagovarjali doživljeno trpljenje, ga je zdaj treba priznati in ozavestiti. Seganje v spomin babičinega pripovedovanja in očetovih opravičevanj, razmišljanje o rabi besed, tehtanje preteklosti so osnovni deli, ki jih avtorica nadgrajuje skozi vso zbirko. Pesmi je mogoče razumeti in čutiti – to je boleče, a nujno za pretres predolgo zamolčanih osebnih zgodb žensk. Lara Božak je prepričljivo združila sedanjost in preteklost, ki se ves čas prepletata. Hipna sedanjost ima nenaslovljene pesmi. Preteklost je ukoreninjena in pesmi so naslovljene. Ni pa ju mogoče ločiti, kot se ni mogoče ločiti od slabih vzorcev. Dati je treba prostor vsaki misli, jo razpreti in predihati na novo. Skratka zbirka kap lje kap lje sidra pomembno sporočilo, kako si vsi delčki tlakujejo svojo pot v prihodnost. Na žalost predvsem slabi, čeprav bi se radi spominjali le dobrih.

Jest to druga część opowieści, której bohaterami są ludzie tworzący dział Historii Mówionej w Ośrodku Brama Grodzka. Opowiadają o swojej pracy, ale też pasji, spotkaniach ze świadkami historii, Zakres czasowy obejmuje ostatniedwudziestolecie XXI wieku (2005-2025) , w którym znacznie poszerzona została tematyka, którą się zajmują. Już nie dotyczy tylko społeczności żydowskiej, ale np.pszczelarstwa czy ziemiaństwa na Lubelszczyźnie. Powstał również blog, w którym wykorzystywane są relacje świadków historii. Urozmaicono też sposoby nagrywania, gdzie oprócz tradycyjnych rozmów twarzą w twarz, są np.organizowane spacery ze świadkiem historii.

Slovenski košarkarji so končali evropsko prvenstvo. Potem ko so v četrtfinalu v Rigi vodili večino tekme proti Nemčiji, so jih aktualni svetovni prvaki na koncu premagali z 99:91. Luka Dončić, ki je dvoboj sklenil z 39-imi točkami, je dejal, da Euro zapuščajo z dvignjeno glavo. V oddaji tudi: - Jesenska gospodarska napoved Umarja bo po pričakovanjih nižja od spomladanske, a še vedno pozitivna. - Evropski boj za položaj Unije v svetu, njene vrednote in avtonomijo je preveval govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. - ZDA pretresa atentat na enega od najvplivnejših konservativnih aktivistov in Trumpovih privržencev, 31-letnega Charlieja Kirka.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Na začetku študija je Maruška Šibila izdala pesniški prvenec Mrak ob enajstih zvečer. Enajst let zdaj živi v Švici, kjer dela v kadrovski službi mednarodno vse bolj uveljavljenega proizvajalca športne opreme, predvsem tekaške obutve. Strastna popotnica si v mlajših letih takega scenarija ni niti predstavljala. Toda zgodilo se je, kakor številnim, življenje. Na študijski izmenjavi na Danskem je spoznala partnerja. Živi v mestu Olten, do Züricha, kjer dela, ima pol ure vožnje z vlakom. Priznava, da ni ravno zgledna ambasadorka oziroma promotorka švicarskega načina življenja. Ob svojih vrednostnih merilih se je le stežka ustalila. Tudi zato pogosto pobegne v gore, predvsem pa nadaljuje odkrivanje sveta.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Študijski program traja dve leti in je namenjen pravzaprav vsem. Tistim, ki že živijo močno vero in tistim, ki po tej poti šele stopajo. Posebnost programa je pestrost in raznolikost vsebin ter skupinska dinamika, ki se razvije med udeleženci. Druga posebnost pa je tudi, da leta niso ovira. Naši gostje so bili Boštjan Mlakar, Majda Žužek in nosilec programa profesor pater dr. Ivan Platovnjak.

Druga część letniej kąpieli w HOUSE MUSIC

Druga część rozmowy o najnowszych trendach w medycynie estetycznej z Elżbietą Podgórską, doktorem nauk medycznych i byłym pracownikiem naukowo-dydaktycznym w Akademii Medycznej w Warszawie. Specjalistą II- go stopnia z zakresu chorób wewnętrznych i medycyny rodzinnej. Dr Elżbieta Podgórska Jest uznanym trenerem technik z zakresu medycyny estetycznej, wykładowcą na szkoleniach i kongresach związanych z dermatologią estetyczną i medycyną przeciwstarzeniową.

Druga epizoda z naslovom »Z družino po ZAE – 2. del« je dobila epilog, v okviru katerega je popotnica Mateja Mazgan Senegačnik, ki je hkrati prostovoljka Popotniškega združenja Slovenije, z nami delila preostale izkušnje odkrivanja bogate bližnjevzhodne države. Glavne turistične atrakcije, skriti puščavski biseri, kulturne posebnosti in praktični nasveti za potovanja z družino dopolnjuje zanimiva vsebina z veliko fotografijami, ki jih je pripravila za nas.S06E09Gostja: Mateja Mazgan Senegačnik | Aktivna družinaModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 27. 08. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo

W czerwcu 2025 roku Grzegorz Rogowski z Warszawy wyruszył rowerem przez australijski Outback. Samotnie przejechał autostradą Stuart z Darwin do Adelajdy – z polską flagą przypiętą do bagażnika.

Peżetki'44 oraz Młodzi'44, czyli czego jeszcze nie wiemy o Powstaniu Warszawskim Pisarka Agnieszka Cubała opowiada o dwóch nowych książkach - jednej o peżetkach, czyli kobietach, dzięki którym w czasie wojny można było zaznać namiastki normalności, spokoju i utraconego domu. Druga to opowieść o Powstaniu Warszawskim pisana emocjami młodych ludzi. Jak bardzo (nie)różnili się oni od dzisiejszego młodego pokolenia? Rozmawia Marta Boroń

Druga część rozmowy z członkami Polskiego Zespółu Wokalno-Tanecznego „Łowicz”, który zaprasza na koncert jubileuszowy z okazji 50-lecia działalności zespołu, który odbędzie się w niedzielę, 14 września 2025, w godzinach 15.00–17.30, w Bunjil Place w Narre Warren.

V oddaji smo se z različnimi prispevki spomnili največje naravne nesreče, ki je prizadela samostojno Slovenijo v prvih avgustovskih dneh leta 2023. Zanimalo nas je, kako na potek sanacije in pomoč prebivalcem gledajo občine in kako veliko vlogo je pri lajšanju stisk odigrala Karitas. Naši sogovorniki so bili župan Kamnika Matej Slapar, župan Mozirja Ivan Suhoveršnik ter sodelavca Slovenske karitas za materialno in psihosocialno pomoč Danilo Jesenik Jelenc in Andreja Verovšek.

Druga część podcastu. Bez gościa, za to z plecakiem wspomnień. Rrozkładamy na czynniki pierwsze 35 lat Jednostki Wojskowej GROM. Jubileusz huczny, dumny, a my – jak to my – dorzucamy swoje trzy grosze… i jeszcze granat opinii.

Podatki za lansko leto kažejo, da v Podravju vse več prostovoljcev opravi vse več prostovoljskega dela. Tako je Podravska regija druga v državi po številu tako prosotv9oljskih organizacij, kot prostovoljcev. Okrog 70 prostovoljcev je vključenih tudi v delo mariborske enote Slovenske filantropije.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.

Ktoś może zaorać polską branżę magazynów energii i styropianu. I nie jest to żaden zewnętrzny wróg, a... polskie Ministerstwo Rozwoju i Technologii.Chodzi o propozycję nowych przepisów, które mogą zdusić rozwój ważnych dla Polski sektorów. Wykorzystując furtkę prawną w regulacjach przeciwpożarowych, resort może uderzyć w dwa niezwykle ważne obszary naszej transformacji energetycznej.Pierwsza sprawa dotyczy branży styropianowej. W przededniu fali remontów i termomodernizacji, nowe wymogi mogą faworyzować zagraniczne koncerny produkujące wełnę mineralną kosztem setek polskich, rodzinnych firm.Druga to próba zahamowania rynku przydomowych magazynów energii. Mimo że technologia ta dynamicznie tanieje i jest kluczowa dla stabilności sieci, proponowane wymogi mogą podnieść koszt instalacji nawet o 60 proc. i w wielu przypadkach całkowicie uniemożliwić montaż.Czy to lobbing, urzędniczy błąd, czy celowe działanie? Posłuchajcie i oceńcie.

# Agata Zięba i Beniamin Bielecki, znani z Bibendy, opowiadają o nowym miejscu, które z Bibendą sąsiaduje przez ścianę.

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Maja Moll. Začnimo pri koncu. Na zadnji platnici knjige Svet je drugačen je navedeno kratko pohvalno besedilo akademika Matjaža Kmecla, besede občudovanja in ugotovitev, da je pisanje Mateje Gaber zanimiv memoarski esej. Tako živahnega in samozavestnega kozmopolitizma pri nas zelo manjka. Kmecla so navdušili živahnost, smisel za humorno stran življenja, svetovljanstvo, eruditstvo in še marsikaj. Pisateljica se najprej spominja let, ki jih je preživela v Kuvajtu. Videti je, kot da jo bo pot vodila še v druge, prav tako eksotične dežele, a ni tako. V nadaljevanju obiskuje evropska mesta, nič manj vabljiva pa niso niti slovenska – Škofja Loka, Radovljica in Ljubljana. Pravzaprav je vseeno, kam se Mateja Gaber odpravi, povsod je ona sama – radoživa in živahna ženska, ljubiteljica lepih umetnosti in veseljakinja, ki življenje zajema z veliko žlico in se zna sproščeno smejati, pogosto tudi na svoj račun. Kamor koli gre, povsod je ob njej ali v njenih mislih njen Brane, soprog, po poklicu pediater in zagnan igralec golfa. Če smo že pri golfu, ki je za oba precejšnja strast in izziv, je treba omeniti, da je Brane za poročno potovanje predlagal obisk Škotske, kjer bi si ogledala gradove in si pridobila vednost o bogati kulturni dediščini. Tako mimogrede, malce brezbrižno, je omenil, da bi lahko vzela s seboj palice za golf. Gradov je bilo kar veliko, ogledala pa sta si le enega, saj se igranju golfa nista mogla upreti. Mateja Gaber je otroštvo preživela v Prekmurju, v Ljubljani pa se je izšolala vse do doktorata s področja literarnih ved. Na Filozofski fakulteti na več oddelkih opravlja delo predavateljice in lektorice nemškega jezika. Začelo pa se je tako, da je po študiju najprej učila na Gimnaziji Bežigrad. Ker ljubi življenje in se rada zabava, si ni mogla kaj, da se za pusta ne bi našemila. In kaj je postala tistega dne? Sama Ester Williams, plavalka in filmska igralka, ki je moški svet vznemirjala s svojo očarljivostjo in plavalno veščino. Na Gimnazijo je prikorakala v enodelnih kopalkah, obuta v sandale, na glavo si je poveznila plavalno kapo z obodom iz rož, na oči pa mačja očala v slogu petdesetih let. V cekarju je imela radio na baterije in kopalno brisačo. Mahnila jo je naravnost v ravnateljevo pisarno in se zleknila na njegovo mizo kot na sončno plažo. Vehementno sem odprla vrata njegove pisarne, vključila glasbo Glenna Millerja In the Mood, s prefinjenimi gibi sinhrone plavalke odplavala do direktorjeve mize, nanjo poveznila kopalno brisačo in se ulegla na mizo, kot da se sončim. Mogoče bi kdo rekel, da se igram s službo, ampak meni se je vse skupaj zdelo čisto normalno, saj je bil vendar pustni torek, ko je čas za norčije. Biti profesor pač ne izključuje norčavosti. »Gabrova, super si, ampak pejt iz pisarne,« je odločno in s prikritim smehom »ukazal« direktor in mi tako odprl pot do drugih razredov, kamor me je pot zanesla z glasbo in brisačo vred, toda vedno z elegantnimi gibi Esther Williams. Ravnatelj je bil razumevajoči Janez Šušteršič, po besedah Mateje Gaber najboljši direktor katere koli gimnazije na svetu. Takrat je v dijaškem svetu zaslovela kot profesorica, ki hodi naokrog v kopalkah. Poleg iskrivega humorja knjiga Svet je drugačen prinaša še veliko novega. Pisateljica se spretno izraža v več jezikih, najbolj prepričljivo in s posebnim navdušenjem slovenščino dopolnjuje z nemščino, saj se z njo ukvarja tudi poklicno. Dodaja informacije o književnosti, likovni umetnosti in glasbi. Dosežkom človeške ustvarjalnosti se predaja z užitkom. Kar zadeva medčloveške odnose, je dobronamerna in prijazna. V knjigi ni enega samega pritoževanja, ni kritike, tarnanja in sprenevedanja. Mateja Gaber izraža spoštovanje do človeka in njegovega dostojanstva, ceni pripadnost in narodno zavednost, na visoko mesto postavlja ljubezen in družino. Njen humor nikoli ne zdrkne navzdol, le redko je obešenjaški. Vse okoli sebe vidi v svetlih barvah in obsijano s sončno svetlobo. Ni pa samo resna znanstvenica, temveč je tudi ljubiteljica mode in vsakršnih zabav, tudi domačih. Ko se je kot univerzitetna predavateljica prenehala šemiti v službenih prostorih, je sproščeno veseljaštvo prenesla v domače stanovanje. Zdaj so se po njem sprehajale hollywoodske zvezde, zdaj osebki iz verskega sveta. Ko se je oblekla v boginjo lova Diano, si je domišljala, da je nadvse imenitna, mož Brane pa je imel kar nekaj pomislekov in je njeno podobo z visokimi črnimi škornji primerjal z žensko, za katero ne bi bilo mogoče reči, da je prišla iz samostana, ampak je nekakšna uživaška nabiralka moških. Zaradi nočnega hrupa med zabavami so sosedje klicali policijo, a se ni zgodilo nič usodnega. Policisti so vljudno zavrnili ponujene čevapčiče. Tudi sicer so bila vrata doma Mateje Gaber široko odprta. Družina je bila gostoljubna in je pod svojo streho sprejemala umetnike in druge ljudi, ki so potrebovali prenočišče. Neka ruska trenerka se je nekoliko preveč navdušila nad Branetom. Ocvrta jajca, ki ji jih je pripravil, so bila zanjo vrhunec kulinarične umetnosti, čeprav jo je vzorna hišna gospodinja dlje časa razvajala s slastnimi jedmi in vožnjami na treninge. Zaradi slabe angleščine je imenitnega kuharja Braneta imela za piškot. Mati Mateje Gaber pa se je na potovanju na Nizozemsko uprla amsterdamski prodajalki ljubezni, ki si je meni nič, tebi nič poželela njenega moža in družinskega očeta. Nikakor ji ga ni hotela izročiti v ljubezenski postopek za primerno plačilo. Po knjigi se sprehajajo tudi znane osebnosti iz javnega življenja in različnih dejavnosti. Avtorica v Španiji ni izkoristila priložnosti, da bi se srečala z Luko Dončićem, Marta Verginella in Igor Pribac sta ji prinašala primorske dobrote, Dragan Živadinov in Janez Vrečko sta jo na študentski ekskurziji poučila o konstruktivizmu. V Kuvajtu so delovali znani slovenski zdravniki: Mile Kersnič, Andrej Aleš, Janez Bajc in David Neubauer, Brane Gaber pa je tam opravljal delo supervizorja oziroma glavnega svetovalca arabskim zdravnikom za intenzivno terapijo otrok. Kuvajtska bolnišnica je namreč od enote za intenzivno terapijo otrok v Kliničnem centru v Ljubljani prevzela način zdravljenja najbolj bolnih otrok, ki se zdravijo po vsem svetu in ne glede na to, kje je središče sveta. Pisateljica Mateja Gaber spremeni in obrne marsikateri stereotip. O svoji tašči, partizanki in plemeniti ženski, je napisala veliko lepih besed, prav tako o moževi hčeri iz njegovega prvega zakona. V njej je toliko ljubezni in naklonjenosti, da bo branje v hudo kaotičnih in žalostnih časih, v katerih divjajo vojne, nadvse dobrodošlo. Knjiga Svet je drugačen diši po dobroti. Le kdo se ne bi hotel predati temu vabljivemu vonju?

Znašli smo se sredi radiovedne poletne nevihte, v kateri bomo opazovali dežne kaplje. Ali padajo naključno ali po kakšnem zaporedju, vzorcu? In kakšna je verjetnost, da dve zaporedni dežni kaplji padeta na isto mesto?

V sobotnih Poletnih doživetjih smo vas povabili v Sončni raj v Vodole pri Mariboru. Slišali ste, kaj ponuja ta učilnica na prostem z medenim parkom, enim največjih čebelnjakov v Sloveniji, z ziplinom Čebelji let in Fontano vin, ki že peto sezono ponuja nepozabna kulinarična in vinska doživetja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let  velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.  

Joanna pochodzi z Lublina, przez wiele lat mieszkała w Australii Zachodniej, daleko od cywilizacji: 1,5 godziny drogi do najbliższego miasteczka, około 24 godziny jazdy autem do Perth, samolotem do lekarza specjalisty. Jak Europejce żyło się w tak odizolowanym miejscu?

Slovenija s praznovanjem dneva državnosti zaznamuje 34 let samostojnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru na sinočnji osrednji državni proslavi v Ljubljani poudarila odgovornost za razvoj naše države in za njen ugled. Med drugim je pozvala tudi k odgovornosti za dostojen pokop vseh - s tem bo Slovenija dozorela kot država in skupnost, je še poudarila. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija potrebuje nov razvojni model, ključne bodo tudi skupne vrednote, poudarjajo pristojni. - Krhko premirje med Iranom in Izraelom, kot kaže, drži. - Na vrhu Nata v Haagu pričakovati potrditev dviga obrambnih izdatkov.

Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa, množična zavzemanja za enakost in upor proti diskriminaciji. Živimo v družbi, kjer so ne le LGBTIQ+ skupnost, temveč tudi druge ranljive družbene skupine tarče nestrpnosti in sovražnosti. Zato smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o porastu sovraštva v družbi in o problematiki skrajnih populističnih gibanj. Odgovore na vprašanja o tem kdo so glavni nosilci populističnih gibanj, kaj sporočajo, zakaj in koga nagovarjajo, so iskali gostje oddaje prof. dr. Jana Javornik z Univerze v Leedsu in sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, pisateljica Suzana Tratnik in prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ovo nije druga liga Madagaskara, ovo je 24. epizoda u šestoj sezoni Histericala, lajv sniman posle G2 polufinala ABA i poraza u UAE. 40tak minuta ćaskanja o finišu fudbalske sezone (TSC, Lučani, Vojvodina), uoči sudbonosnih mesec dana za naš fudbalski klub. Košarkaški bluz obojen nefiltriranim BiPom i frustracijom posle poraza u produžetku. LIVE XV - Histi & drugari (Cile, Mateja, Miša, Ćosa...) Trajanje: 70 minuta ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- NOVO!!! HISTI RADIO MIX br. 88 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=IZwwFyXUI7K5cIIa Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: Screenshot Majstor zvuka: Eh? Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, prenosni Zoom, Ernie-C & Histi

Druga tura wyborów prezydenckich, szybsza zmiana dostawcy prądu, urlop macierzyński po poronieniu oraz nowe wymogi dotyczące trwałości i dostępności urządzeń elektronicznych. Zmiany ważne dla Polaków Niemczech zebrała Monika Sędzierska. KONTAKT: cosmopopolsku@rbb-online.de STRONA: http://www.wdr.de/k/cosmopopolsku BĄDŹ NA BIEŻĄCO: COSMO po polsku Facebook Von Monika Sedzierska.

Druga część rozmowy z Joanną Karpinski, specjalistą d/s dermatologii klinicznej o nowych zabiegach upiększających dostępnych obecnie w Australii, które można stosować aby zachować jak najdłużej dobry wygląd i samopoczucie...

Kim jest człowiek w świecie technologii? Użytkownikiem? Owszem. Biomasą? Owszem. Trybikiem w maszynie? Też. Ofiarą? Zdarza się? Buntownikiem? Zdarza się coraz częściej. Właśnie o buntownikach, ofiarach, trybikach i zwykłych ludziach, którzy nie chcą już być bezsilni w świecie wielkich technologii jest ten odcinek. A opowiadamy o nich przez pryzmat trzech uzupełniających się książek. Jedna opowiada o zjawisku historycznym, które dziś powraca, ale w innej formie. Dzięki niej można inaczej spojrzeć na pracę m.in. kurierów albo pracowników magazynów. Druga jest o ludziach, których dotknęły - przeważnie negatywnie - procesy i narzędzia AI. Jak wpływają na nasze zdrowie, ciało, pracę - i czy mamy się jak bronić. A trzecia rozprawia się z powiedzeniem, że "Największy podstęp diabła to przekonanie nas o tym, że on nie istnieje". A konkretnie o tym, jakich sposobów, mechanizmów i sztuczek używają big techy, żeby wpełznąć do naszego kraju, gminy, szkoły, do ucha polityków, naukowców i decydentów i przekonać nas, że należą im się boskie ofiary. O tych książkach rozmawiamy: - “Krew w maszynie. Luddyści i pierwszy bunt przeciwko technologicznym gigantom”, Brian Merchant, tłum. Grzegorz Ciecieląg, wydawnictwo: Bo.Wiem, 2025 - “W cieniu AI. Jak sztuczna inteligencja ingeruje w nasze życie?” Madhumita Murgia, tłum. Michał Lipa, wydawnictwo Port, 2025 - “Bóg Techy. Jak wielkie firmy technologiczne przejmują władzę nad Polską i światem”, Sylwia Czubkowska, Wydawnictwo Znak, 2025

Teden gibanja se ne bi mogel začeti ob primernejšem času. Kajti prejšnji teden so v Ljubljani zastavili novo avtobusno in železniško postajo. Nekateri so se razjezili, ker so v časovno kapsulo v temeljih zakopali madžarske časopise in s tem napovedali madžarsko okupacijo; kar pa za nas, ki spremljamo predvolilne ankete, tako ali tako ni nič novega. Drugi se jezijo, ker bo padla stara avtobusna in železniška postaja, mi, kot apologeti krute realnosti, pa se sprašujemo, čemu bo Ljubljani avtobusna in železniška postaja? Namreč; avtobusi in vlaki v Ljubljano sicer vozijo, prispejo pa bolj redko. Če pa že prispejo, je potovanje zelo zanimivo. Vstopiš v Mariboru na vlak, v Ljubljano pa prispeš z avtobusom, oziroma se na poti zgodi nešteto kombinacij med obema vrstama prevoza. Ampak lepo po vrsti in predvsem – kar je nujna lastnost tako za medije kot za prometno infrastrukturo – potrpežljivo.Če bi šli do samih temeljev ustavnih kategorij, je ena izmed glavnih gotovo tista, ki govori, da se suverena država razprostira po bolj ali manj povezanem, enotnem nacionalnem ozemlju. Kar pa Slovenija trenutno ni. Enotni sploh nismo, povezani pa še manj. Razen v reklamah za telekomunikacije. Kot primer povezanosti vzemimo potovanje med Mariborom in Ljubljano kot najbolj usodnosti in zgodovinskih bremen polno pot, kar jih lahko opraviš na Slovenskem. Le malo zaostaja potovanje med Ljubljano in Koprom, na stopničkah pa je tudi letošnjo sezono še potovanje med Ljubljano in Novim mestom. Ampak nazaj na Štajersko, ko gremo gledat, kaj delajo; gledat, kaj delajo ljubice tri. Prva betonira, asfaltira, razširja in obnavlja predore ter viadukt pri Tepanju. Med Slovenskimi Konjicami in Celjem. O cestnem prometu na Slovenskem ne bomo preveč razpredali, razen da bi morali biti vsi domači uporabniki avtocestnega omrežja v Sloveniji upravičeni do vsaj ene delnice Luke Koper. Kajti vozniki smo de facto talci tega podjetja, a o tem kdaj drugič. Dejstvo je, da je pred predoroma in viaduktom gneča, ki jo Dars rešuje, a rešiti je ne more. »Potovanje se podaljša za …,« je milozvočna skovanka naših radijskih programov, žal pa so edino, kar se podaljšuje, t. i. Ostržkovi atributi. Nos, ušesa in izrastek nad trtico. Potovanje na tem odseku se ne podaljšuje, ker potovanje stoji. Trajanje je odvisno od  sreče, ker okoliščin ni mogoče predvideti, saj se pri Domžalah na štajerski avtocesti redno in vsakodnevno, mogoče celo večkrat na dan, zaletijo. Tako je najhitrejše cestno potovanje za teh ušivih sto trideset kilometrov dve uri, najdaljše pa štiri ure. Na normalen dan. »Druga mi piti da,« da lahko gremo na železnico. Ali pač na avtobus, kajti slovenski železničarji delček južne železnice obnavljajo trideset let, medtem ko so pred več kot stoletjem porabili dvajset let, da so jo z rovačami in samokolnicami zgradili v celotnem obsegu trase med Dunajem in Trstom. Kakorkoli; najnovejši prispevek k polževim vlakom je avtobus, ki nekoliko razbije enoličnost potovanja. Da pa se ne bi potniki preveč navadili tudi na avtobusno etapo železniškega prevoza, jih železničarji mečejo z vlakov na različnih postajah. Zidani Most, Celje ali Pragersko so priljubljene okrepne postaje, kjer zmedeni potniki iščejo avtobuse in nato po desetih kilometrih nazaj vagone. Ali povedano še drugače … če hočeš iz Ljubljane v Maribor in obratno, imaš brez prestopanja in brez avtobusnega prevoza na voljo komaj kakšen vlak. Po navadi mednarodni. Seveda to stanje velja ob neupoštevanju dnevnih zamud, ki so edina stalnica slovenskih železnic. In če se človek usaja, mu železnice ukinejo železniško postajo, ministrica pa pove, da bo nova ljubljanska železniška postaja prekrasna. Ampak današnji pamflet nima nobenega namena kritizirati infrastrukturnih stranpoti slovenskega razvojnega modela. Povsem jasno in glasno pa se sprašujemo, ali smo suverena država, če ne zmoremo omogočiti dostojne, enaindvajsetemu stoletju primerne pretočnosti ljudi, blaga in storitev znotraj naše države. Pa ne samo znotraj države. Priti iz Maribora v Ljubljano je enak podvig, kot priti iz Šiške v BTC ali kaj podobnega. Ni, da se ne trudimo – vsako leto se infrastrukturna znanost oplemeniti z novimi strokovnjaki, z novimi inštituti, agencijami in podobnim; trideset let intenzivno razmišljamo, vlagamo denar, edini in ultimativni razsodnik vseh teh naporov, potovalni čas, pa se ni skrajšal. Na cestah ostaja enak zadnjih trideset let, na železnicah zadnje stoletje. Tako je Slovenija še vedno zaprta v meje zgodovinskih dežel in naivno je pričakovati, da se bomo infrastrukturno razdruženi uspeli združiti duhovno.

Adam wylądował w Australii zaledwie trzy miesiące temu. W Anglii trafił na ogłoszenie — szukali blacharzy samochodowych. Ma w Melbourne pracę w swoim zawodzie, dach nad głową i...czuje się samotny.

Rafał Trzaskowski już nie jest faworytem, po pierwszej turze różnica między nim a Karolem Nawrockim jest znikoma. Gdy wszyscy zdumiewają się niedoszacowanym wynikiem Grzegorza Brauna, prawdziwą zagadkę stanowi to, co zrobią wyborcy Sławomira Mentzena.Jakie scenariusze rysują się na polityczną przyszłość? Opowiada Marek Kęskrawiec, dziennikarz „Tygodnika Powszechnego”, kierownik działu krajowego i komentator polityczny.W Podkaście Tygodnika Powszechnego rozmawiamy o najważniejszych tematach „Tygodnika” z autorami, dziennikarzami i komentatorami.Zaprasza Michał Kuźmiński, wicenaczelny „Tygodnika”.Realizacja i montaż: Oliwia ŚwiątekMuzyka: Michał Woźniak

Druga część rozmowy z dr Grzegorzem Hoppe na temat świata w którym żyjemy. Będzie o ziemi 5D, manipulacji ludzkością oraz o polu miłości. Artykuł E1T1 | #247 – Jesteś czymś więcej, niż Ci się wydaje!

Če želi stremuh v našem javnem prostoru razburkati mnenja, mora očitno prvorazredno temo označiti za drugorazredno. To storimo, in se osončimo v slavi. Zato trdimo, da je pretekli referendum drugorazredna tema. Drugorazredna tema sta tako njegova premisa, njegova izvedba in njegove posledice. Kajti tisti, ki zdaj na veliko analizirajo, kaj pomeni 25 odstotkov udeležbe in devetdesetodstotna zavrnitev ter vpliv poziva k bojkotu, se ne zavedajo žalostnega dejstva slovenske demokratične tradicije; ali je vlada pozivala k bojkotu, ali pa bi ljudi z golažem vabila na volišča … Število udeležencev referenduma bi bilo do volivca enako. In zato je referendum drugorazredna tema, ker o njem razpravlja in razmišlja petindvajset odstotkov prebivalstva in sto odstotkov medijev. Prvorazredne pa so tiste teme, o katerih razpravlja petinsedemdeset odstotkov prebivalstva in nobeden medij. Takšna tema je prvorazredna in prvorazredna tema tega tedna, tega meseca in tega leta je kurilna sezona. Mogoče bizarno, mogoče obstransko, a kurilna sezona se dotika velike večine prebivalstva; o njej razmišljamo več in globlje kot o penzijah umetnikov, povzroča nam več skrbi kot pota in stranpota predsednika vlade; na naše dojemanje, ne le trenutka, temveč civilizacije kot take, pa ima večji vpliv kot demokratični ustroj. Torej lepo po vrsti, kot so pojemajoči energenti v vrsti. Za merjenje kurilne sezone imamo dve možnosti. Prva je napredna, ko so naše kurilne naprave opremljene z digitalijami, ki nam vestno in vsakodnevno beležijo porabo energije, ki gre za ogrevanje. Beležijo tudi vklop in izklop ogrevanja in nam, kot slaba vest, očitajo našo grdo razvado, ki je potreba po toplem domu. Druga metoda je klasična in se imenuje »položnice«. Obstaja tudi tretja metoda, ki se meri v kubičnih metrih drv, a ker je les kot kurivo preganjan, se ji bomo izognili. In kaj nam torej sporočajo merske enote o letošnji kurilni sezoni? Uradno se je leta 2024 začela 15. septembra, neuradno pa v prvih delih oktobra – odvisno, na katerem koncu temperaturno različne dežele živite. In še kar traja. Kajti pogoj za končanje kurilne sezone je, da je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 stopinj Celzija. Kar pa se po večini države, da o višje ležečih predelih ne govorimo, še ni zgodilo. Oziroma, če smo čisto natančni: načrtovalce kurilnih sezon sta letos povsem zmedla april in maj, ki sta obrnila svoji vlogi. April je pogoje za konec kurilne sezone že uvedel, maj pa jih je preklical. Se pravi, da letošnja kurilna sezona z vzponi in padci traja že osem mesecev, kar sta dve tretjini leta. In glede na vremensko napoved se še ne misli končati. Če bi živeli na Islandiji, v polarnem krogu, sredi skandinavskega obilja, ali na Patagoniji, bi bilo normalno. V zmernem podnebnem pasu, ki zadnje čase iz sebe spravi le še kakšno nevihto, pa je čudno. In zdaj še pihanje na dušo teoretikom zarot … Kako je mogoče, da je naše podnebje vedno toplejše, da rušimo temperaturni rekord za temperaturnim rekordom, kurilna sezona pa se podaljšuje? Odgovoriti je mogoče brez poglobljenega klimatološkega védenja. Nekdanji jutranji januarski ekstremi, ko je šlo do minus dvajset, so se danes sploščili čez več mesecev na jutranjih plus pet. Tako smo statistično sicer toplejši, a bivalni prostori brez kurjave ostajajo hladni. In sedaj k praktičnim vidikom. Ni malo upravnikov kurišč, ki jim te dni žugajo z uprav, zbornic in direktoratov, da so ognje pogasili in ventile privili. Nimamo konkretnih podatkov, a kar veliko število javnih uslužbencev te dni preživlja s kaloriferji pod pisalnimi mizami. Gre za alternativno ogrevanje, ki takoj izniči energetsko varčevanje v velikih sistemih; ampak ko človeka zazebe v noge, se ne more učinkovito spopasti z vsem tem papirjem. Ali z učenci v razredu, ali z bolniki v čakalnicah. In tako naprej in tako nazaj. Kurilna sezona ima mnoge multiplikativne učinke, kajti dokler so radiatorji topli, je prepovedano razmišljati o sadikah paradižnika, ledeni možje in ljudske vraže so še enkrat več premagali sodobno znanost, mediji pa se delajo, kot da se ne dogaja nič nenavadnega. In analizirajo referendume. In zdaj zaključek, ki natančno pojasni, čemu je energetski lobi temna sila, ki resnično vlada v tej in mnogih drugih državah. Paničen prehod na elektriko, ki je predstavljena kot primarni energent prihodnosti, ne povzroča le mrkov, kot je bil tisti iberijski. Na površje spravlja druge sorte kapitalistov, kot so to bili naftni milijonarji. Električarji se zdijo mnogo bolj agresivni, mnogo bolj neizprosni in presneto prepričljivi … Kajti zavedati se moramo za nas bolečega, za električarje pa zmagovalnega dejstva. Kot zahodna civilizacija smo postali temperaturno razvajeni, kar pomeni, da se bodo letos – v tistem trenutku, ko se bo ugasnilo ogrevanje – prižgale klime.

U najnovijoj epizodi Njuz Podkasta, Jelisaveta hrabro preuzima "klaperske" dužnosti, dok ostatak ekipe secira goruće domaće i svetske teme. Glavna zagonetka: šta se zaista (navodno) desilo tokom iznenada prekinute posete predsednika Vučića Americi? Analiziramo donatorsku večeru kod Trampa, upotrebu pseudonima "Aleks Vuči", cenu novog predsedničkog aviona i da li je predsedniku zaista "pozlilo". Povezujemo sve sa (ne)izvesnim putem u Moskvu i medijskim spinovima, uključujući ulogu portala "Pavlović Today". Druga velika priča su studenti koji, nakon višemesečnih protesta, sada traže vanredne izbore. Ko može biti na njihovoj listi, kako funkcioniše Dontov sistem i hoće li vlast uopšte pristati na izbore? Ne propuštamo ni tragikomični osvrt na gostovanje Čedomira Antića i Patrika Drida kod Minje Miletić i Antićevu odbranu Drida... odlaskom u Koralovo. Plus, standardne servisne informacije o našem merču (šolje, notesi, cegeri i uskoro NOVE MAJICE!) i najava nastupa uživo. Za Patreon i YouTube članove: U dodatnom segmentu vas čeka detaljna analiza novog istraživanja KRIK-a o troškovima školovanja dece Siniše Malog.

Zapraszam do wyjątkowego odcinka nagranego w drodze do Puszczy Knyszyńskiej!Poznajcie Macieja Łuczaka – doświadczonego strażaka z 17-letnim stażem, który równocześnie rozwija swoje artystyczne pasje i przyjechał aż z Międzychodu na moje warsztaty tworzenia treści.

W tym odcinku dowiesz się dlaczego powstała Armia Andersa, kto do niej dołączył, którędy wędrowali i dlaczego tak wielu jej żołnierzy nie wróciło po wojnie do Polski. Posłuchaj, bo to ciekawe!Have you discovered the Polski Daily Club yet? If not go to https://www.polskidaily.eu/signup and join the club!

- Pokazywana w sondażach różnica rzędu 5-8 procent pomiędzy Trzaskowskim a Nawrockim w drugiej turze wyborów prezydenckich to wciąż dużo. I choć jestem przekonany, że Trzaskowski wygra pierwszą turę, to na miejscu jego sztabu wyborczego zakładałbym, że Sławomir Mentzen nie wejdzie do drugiej tury - powiedział w Polskim Radiu 24 dr Krystian Dudek, profesor Akademii WSB w Dąbrowie Górniczej, specjalista w dziedzinie marketingu politycznego. 

Druga część rozmowy z Lucyną Lech, pseudomin literacki "Lucy Lech", pisarką od lat mieszkającą i tworzącą w Sydney, autorką takich książek jak: "Prowincjuszka", "Paniusia", "Pamiętnik", "On wróci", "Ona i antypody" i "Miłość na krańcu świata". W swoich książkach opisuje doświadczenia emigracyjne i spotkania z ciekawymi ludźmi w Australii....

Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru; dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Prijava za februarsku ponudu:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://bit.ly/42DSPEB⁠⁠⁠⁠⁠⁠Mejl za prijavu:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jovana@jovanamiljanovic.com⁠⁠⁠⁠⁠⁠Prijava za Biznis bazu:⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza