Podcasts about slovencev

Mariana Poznič je rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu. O delu in življenju v Buenos Airesu, o dejavnosti v slovenski skupnosti v Argentini, povezovanju s Slovenijo in vsakdanjem utripu v več milijonski argentinski prestolnici se je z Mariano Poznič pogovarjala Lili Brunec. Foto: Ivo Žajdela/Družina

Kako oz. v katerem jeziku se s turističnimi ponudniki, na primer gostinci, sporazumevate med počitnicami na Hrvaškem, kjer je ali bo tudi letos dopustovala več kot polovica Slovencev? Vas moti, da so jedilniki v gostilnah na hrvaški obali v angleškem, nemškem, morda italijanskem ali celo madžarskem jeziku, nikjer pa v slovenskem? Bi se morali hrvaški turistični delavci bolj potruditi in ponuditi menuje tudi v slovenščini, saj smo Slovenci že tradicionalno med najbolj pogostimi turisti na Jadranu? Kaj menijo slovenski turisti na Crikveniški rivieri in kako odgovarjajo tamkajšnji gostinci in natakarji?

Poletje je v polnem razmahu in planinske poti zvabijo po tradiciji največ Slovencev prav avgusta. Naš gost je bil gorski reševalec Jani Bele, Z njim smo govorili o tem, kako se varno podati v gore, kaj naj bo v nahrbtniku, kako prepoznati svoje meje in zakaj je dobra priprava ključna za varen korak.

Svete Višarje, ki stojijo na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, so bile že 37. prizorišče romanja Slovencev iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Ti se zberejo na tromeji vsako leto na prvo nedeljo v avgustu. Tudi tokrat je predavanju o narodnostno-bivanjskih vprašanjih, bistvenih za naš narod, sledilo slovesno bogoslužje. Vodil ga je škof, ki je odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, Anton Jamnik. Zbranim je izrekel zahvalo za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Rojaki slovenstvo ohranjajo na različnih delih sveta. Povabil jih je, naj poživijo svojo vero, da bodo kos izzivom, ki jih prinaša ta čas.

Tadej Pogačar je pričakovano rumeno majico varno pripeljal do Pariza, njegovo četrto zmago na Touru je v živo spremljalo veliko Slovencev. Številni so kampirali ob trasi in jo očitno zelo dobro odnesli, predvsem veliko bolje kot udeleženci antifašističnega tabora ob Peršmanovi domačiji, kjer so avstrijski policisti s specialno enoto, helikopterjem in letalniki izvedli obsežno racijo. Zaradi domnevne kršitve glede kampiranja in varstva narave. Mednarodni pritiski na Izrael, tudi zaradi politike stradanja v Gazi, se stopnjujejo, medtem pa je po mnenju madžarskega premierja Orbana Trump Ursulo von der Leyen pojedel za malico in dosegel za Evropsko unijo zelo slab trgovinski dogovor.

V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).

Gre za čezmeren poseg policije in nespoštljivo ravnanje na kraju, ki koroškim Slovencem predstavlja simbol upora proti nacizmu in hkrati kraj spomina na 11 ljudi, ki so jih vojaki SS-a ubili tik pred koncem druge svetovne vojne, opozarjajo organizacije koroških Slovencev, ki so se ostro odzvale na včerajšnje ravnanje avstrijske policije in njene specialne enote na mladinskem protifašističnem taboru pri muzeju Peršman. Zahtevajo, da se raziščejo vse okoliščine te policijske racije. Pojasnila glede ravnanja avstrijske policije pričakuje tudi Slovenija. Kaj se je dogajalo na Peršmanovi domačiji? Kako se počutijo udeleženci tabora in kakšne bi lahko bile politične posledice te, po mnenju odvetnika Rudija Vouka, ilegalne policijske racije? Prisluhnite!Foto (Damijan Smrečnik/Novice.at): Policija je pregledala tudi notranjost Peršmanove domačije

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni.

Tokrat predstavljamo pravnico Mariano Poznič iz Argentine. Rojena je slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu.

Filip Firbas, poznavalec nepremičninskega trga, predavatelj na javnem zavodu Cene Štupa v Ljubljani o finančni pismenosti, je svetoval, kako izbiramo nepremičnino glede na stil življenja. Skozi leta, posebej ko moči opešajo, je dobro premisliti, kaj si želimo in koliko zmoremo, kako preurediti ali izbrati stanovanje ali hišo, da bosta bivalno in stroškovno prijaznejša do naših zmožnosti. Vrsto je izzivov, tudi zaradi že pregovorne navezanosti Slovencev na svojo zemljo, lastnino in seveda tudi nepremičnine. Govorili smo tudi o razlikah med stanovanjem in hišo.

V pogovoru z Jaroslavom Skrušnýjem, mojstrskim prevajalcem iz češčine in francoščine, preverjamo, kaj je v drugi polovici 20. stoletja slovenskemu kulturnemu prostoru dala francoska in kaj češka literaturaKo smo se v 19. stoletju Slovenci borili za narodne pravice v kontekstu habsburške monarhije, smo se pogosto navdihovali pri Čehih. Znano telovadno društvo Sokol smo, denimo, ustanovili, sledeč prav češkim zgledom. In Slovenske matice bi bržčas ne bilo, ko bi Čehi že ne imeli Češke matice. Pravzaprav ima tudi gajica, pisava, ki jo danes uporabljamo, svoje najgloblje korenine na Češkem, saj se je Hrvat Ljudevit Gaj, ko je snoval ortografski sistem za zapisovanje južnoslovanskih jezikov, prvenstveno zgledoval pri Čehu Janu Husu in njegovi adaptaciji latinice v zgodnjem 15. stoletju. Vse to je slovenski in češki kulturni prostor povezovalo in zbliževalo, toliko bolj seveda, ker je tudi kar nekaj Slovencev v tistem obdobju študiralo na znameniti Karlovi univerzi v Pragi. No, te tesne vezi pa so se v 20. stoletju – še zlasti v njegovi drugi polovici – nekoliko zrahljale. Saj drži, da je Plečnik takoj po prvi svetovni vojni vodil prenovo Hradčanov in da si zgodovine slovenskega filma ni mogoče predstavljati brez Františka Čapa in njegove Vesne, a vtis je, da so se po drugi svetovni vojni naši ustvarjalci, naši umetniki za navdih in spodbudo najraje, najpogosteje obračali na zahod ali na jug, spričo česar se je razdalja med našim in češkim kulturnim okoljem v splošnem povečevala. Da pa se te stare češko-slovenske povezave vendarle ne bi čisto pretrgale, je skrbelo nekaj prizadevnih literarnih prevajalk in prevajalcev, med katerimi je eno ključnih vlog odigral Jaroslav Skrušný, ki nas je oskrbel s prevodi osrednjih čeških povojnih književnikov – od Milana Kundere do Bohumila Hrabala, od Vaclava Havla do Ivana Klime. Je pa treba podčrtati, da je to pravzaprav le polovica njegovega prevajalskega opusa, saj Skrušný zdaj že kakega pol stoletja nadvse vešče, nadvse umetelno prevaja tudi iz francoščine. Zola, Sartre, Camus, Malraux in Stendhal so, če omenimo le nekatere, avtorji, ki jih lahko beremo, zahvaljujoč njegovim prevajalskim naporom, za katere je leta 2011 potem prejel tudi Sovretovo nagrado. A kako gresta češčina in francoščina, češka in francoska književnost skupaj? Kako ena in kako druga odmevata med slovenskimi bralkami in bralci? Iz katere literarne tradicije, ne nazadnje, raje prevaja? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Jaroslava Skrušnýja. Foto: Jaroslav Skrušny (Goran Dekleva)

Točnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj sto tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih približno 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj.

Kakšna je vloga katoliške Cerkve v kulturnem delovanju koroških Slovencev? Koliko organizacij ima v svojem naslovu pridevnik katoliški? Ali ima slovensko organizirano življenje na avstrijskem Koroškem drugačen profil kot pri nemški večini? V oddaji ste slišali razmišljanje zgodovinarja in slavista dr. Teodorja Domeja. Pripravil ga je za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi krški škof Jože Marketz, njegovemu razmišljanju boste lahko prisluhnili čez teden dni.

V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.

Jelka Godec: Vlada kaže popolno nezrelost in ignoranco – tako v zdravstvu kot pri vprašanju varnosti in članstva v Natu.Vlada v Državni zbor pošilja predlog o 25-odstotni obdavčitvi kriptosredstev.Raziskava Utrip družbe: Večina Slovencev za obstanek v Natu, javnost razdeljena glede obrambnih izdatkov, v sporu z vlado večina na strani Petrola, ki je spet odprl poslovalnice.Poslanci potrdili zakonodajni sveženj, ki vzpostavlja temelje za stabilno financiranje in širitev javnega najemnega stanovanjskega fonda. V SDS opozarjajo, da je predlog slab.Zaradi nestanovitnega vremena še veliko pšenice pa tudi drugih nekoliko poznejših žit ostaja na poljih.Po spopadih sirskih sil z Druzi, Izrael napadel vladne prostore v Damasku. Vrstijo se pozivi k zadržanosti.Šport: Pogačar kljub včerajšnjem padcu poškodb ni utrpel in je pripravljen na današnji dan, ki se bo sklenil z vzponom na Hautacam. (Otakám)Vreme: Popoldne bo delno jasno, nastalo bo še nekaj ploh in kakšna nevihta. Jutri bo sončno s svežim jutrom.

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

Kolesarji so na dirki po Franciji opravili že dve etapi. Med najboljšimi kolesarji na svetu nastopa četverica Slovencev, Primož Roglič in Tadej Pogačar pa napadata najvišja mesta v skupnem seštevku.

Kolesarji so na dirki po Franciji opravili že dve etapi. Med najboljšimi kolesarji na svetu nastopa četverica Slovencev, Primož Roglič in Tadej Pogačar pa napadata najvišja mesta v skupnem seštevku.

Prva nedelja v juliju je že vrsto let nedelja Slovencev po svetu. Kakšen je njen pomen, kako naj jo obeležimo, kako Cerkev v Sloveniji spremlja izseljence danes, nam je povedal škof za Slovenci po svetu dr. Anton Jamnik, ki je napovedal tudi novega duhovnika za Slovence v Argentini. Ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar pa je (od 16:27 naprej) predstavil bogato dejavnost organizacije, ki jo vodi ter povabil tudi na tradicionalno Romanje treh Slovenij na Svete Višarje na prvo avgustovsko nedeljo.

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Prva nedelja v juliju je že vrsto let nedelja Slovencev po svetu. Škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu, se vsem rojakom zahvaljuje za zvestobo jeziku, domovini, veri ter si želi, naj to ohranjajo v globalnem svetu. Nam v Sloveniji pa je na srce položil, da smo hvaležni za to kar imamo in se od rojakov naučimo to ohranjati in posredovati naprej. Škof Jamnik bo v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini povedal še, kako Cerkev v Sloveniji spremlja izseljence danes in napovedal tudi novega duhovnika za Slovence v Argentini.

Pred nami je izseljenska nedelja. Več kot pol milijona Slovencev živi zunaj meja domovine, ob tem opozarjajo pri Rafaelovi družbi. Ravnatelj Lenart Rihar nas spodbuja, naj ob tem spomnimo na dvoje: dosežke naših rojakov in kako trdoživo ohranjanje vrednote. Pomislimo tudi na vse občutke, ki obdajajo tistega, ki mora na silo oditi iz svojega doma. Letos mineva 35 let od vnovične ustanovitve Rafaelove družbe v Sloveniji, njeni začetki segajo v začetek 20. stoletja. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Pretekli teden je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti - Oesterreichische Akademie der Wissenschaften - predstavila zajeten zgodovinski zbornik o »slovensko-avstrijski zgodovini« s povednim naslovom: »Na obeh straneh Alp«. Gre za zajetno, dobrih 550 strani dolgo delo več avtorjev z obilo slikami in zemljevidi. Pri nas je to delo izšlo pri Cankarjevi založbi v nakladi 1000 izvodov, na avstrijski strani pa v nemškem pandanu pri hišni založbi akademije. Nemški pandan v knjižni obliki stane 39 eur, v elektronski 31 eur, v našem jeziku pa boste za delo plačali 80 eur. Pobudo za skupen opis preteklosti nemško in slovensko govorečih ljudi na območju vzhodnih Alp od Jadrana do Donave je konec prejšnega desetletja podal takratni predsednik državnega zbora na Dunaju Wolfgang Sobotka, in se obrnil na naš Državni zbor. Oba zakonodajalska politična telesa obeh držav zgodovinarjem nista pogojevala pisanja s političnimi interpretacijami, ki se jih ne manjka pri naših severnih sosedih, še pred dobrimi sto leti sodržavljanov dobro tisočletje in pol. In, kot je na predstavitvi povzel predsednik SAZU, akademik Peter Štih, je ta vzpodbuda delovala kot nova potrditev za že utečeno sodelovanje med zgodovinarji obeh alpskih dežel. Izpostavil je, da takšno sodelovanje med akademijami ponavadi ni uveljavljeno. Da je bila pot do skupne zgodovine današnjih Avstrijcev in Slovencev med zgodovinarji utečena že desetletja, je na predstavitvi izpostavil eden od štirih urednikov, akademik Peter Vodopivec. Zgodovinarske metode razlage preteklosti pa so se modernizirale. Avstrijsko akademijo znanosti sta na predstavitvi zastopala urednika nemške izdaje z naslovom »Beisets der Alpen«, profesorja zgodovine na Univerzi na Dunaju, in akademika Arnold Suppan in Oliver Jens Schmitt. FOTO: Na predstavitvi zbornika sedijo z leve Oliver Jens Schmitt, Arnold Suppan, Peter Štih in Peter Vodopivec VIR: Program Ars - Goran Tenze

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

Zabeležili smo utrip z osrednje prireditve rojakov iz sveta, zamejstva in Slovenije Dobrodošli doma v Novi Gorici, spremljali smo dogajanje na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru, bili pa smo tudi na Poslovni konferenci Slovencev iz sveta in Slovenije na Goriškem. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovensko francoskega poslovnega kluba iz Pariza Matejem Kurentom, naš gost pa je bil tudi astrofizik iz Združenih držav Amerike dr. Andrej Prša.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Plaž v tržaškem zalivu ne manjka, tako urejenih – s klasičnimi sončniki in ležalniki kot naravnih. Še pred začetkom poletja pa so nas morski psi spomnili, da si zaliv delimo z bogato paleto živalskih vrst. Evropska prestolnica kulture gosti tradicionalno vseslovensko srečanje, ki ga Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja pod geslom Dobrodošli doma. Slovenci v Benečiji zadnji dve leti intenzivno vlagajo v razvoj turizma, da bi mladim ponudili priložnost, da ostanejo v domačih dolinah. Sicer pa bo poletje postreglo z obilico slovensko obarvanih dogodkov, že ta konec tedna v Devinu Vitovska in Morje, na krasu vabijo k odrivanju kamnolomov, v Benečiji bo poleti potekal mladinski raziskovalni tabor, zadnji vikend v avgustu pa bo v Repentabru ponovno zaživela najštevilčnejša slovenska etnološka prireditev Slovencev v Italiji, kraška ohcet.

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena? Spoznamo mlade rojake z avstrijske Koroške, s Tržaškega in iz Porabja, nagrajence Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela. Ustavimo se v državnem zboru, kjer je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje in je s svojim razmišljanjem o negovanju slovenske identitete navdušil še en up porabskih Slovencev Mate Labritz. Goran Gorše, ki je pred 15 let ustanovil danes zelo uspešno in uveljavljeno tolkalno zasedbo Sudar Percussion, pa pripoveduje o praznovanju jubileja, povezovanju in tudi političnem delovanju Slovencev na Hrvaškem. Prisluhnite!   Foto (Rok Rakun): Na osrednji prireditvi Dobrodošli doma nastopil tudi Tonč Feinig kvartet

Martina Orožen je bila naša najboljša poznavalka razvoja slovenskega jezika – svoja spoznanja in poglede na pot skozi slovenski jezik in njegovo spreminjanje je prepričljivo strnila v petih monografijah, ki bodo v zavesti Slovencev ohranjale jezikoslovne dosežke njenega dolgoletnega znanstvenoraziskovalnega dela, je zapisal prof. dr. Marko Jesenšek. Njena znanstvena bibliografija obsega več kot 500 enot. Zasl. prof. dr. Martina Orožen je v maju umrla v 94. letu starosti, danes pa sta Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravila žalno sejo. Martina Orožen je bila večkrat tudi gostja naše oddaje. Prisluhnili bomo pogovoru o Skalarjevem rokopisu, ki smo ga pred desetimi leti posneli na njenem domu.

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.

Najnovejša mednarodna raziskava Patmos je pokazala, da je v obstoj Boga prepričanih več kot 60 odstotkov Slovencev, za 26 odstotkov pa je vera pomemben del vsakdanjega življenja. Ozrli smo se tudi v Župnijo Rovte, v kateri se bodo v teh dneh spomnili rojaka, duhovnika Janeza Hladnika, ki je umrl pred 60 leti.

Ne vem, kakšna bo letošnja slovesnost ob prazniku Dneva državnosti. Ne vem, če bo spet prevladala ideja, da mora umetniška svoboda zakriti vse znake domoljubja in narodnega ponosa, a ne bo niti enega otroškega zbora ki bi pel naše narodne pesmi, kaj šele tisoč otrok, ki bi peli Mi se imamo radi. Zato naj vsaj na ostalih praznovanjih, kjer ne bo delitve ljudi na tiste na pravi strani in ostale, odmevajo iz vsega grla in srca naše lepe domoljubne pesmi, naj budijo ponos v srcih vseh Slovencev. In naj se našim otrokom pokaže, kako smo hvaležni, da živimo prav v tej domovini in smo člani prav tega naroda, ki pa bo preživel tudi sedanje zgodovinske viharje le, če bo ohranil svoj slovensko dušo in slovensko srce.Hvala Slovenija, radi te imamo!Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se bo začelo jutri z otvoritvijo 47. Srečanja slovenskih športnikov iz vseh štirih zamejstev, kjer bo sodelovalo več kot 200 mladih. Že pred otvoritveno slovesnostjo se bodo na skupni seji sestali tudi člani nedavno ustanovljene Zamejske športne koordinacije in Komisije Olimpijskega komiteja Slovenije za šport v zamejstvu. Sestanka se bo udeležila tudi državna sekretarka Vesna Humar. Slednja je za naš radio dejala, da bo v celoti Dobrodošli doma razprl diapazon bogate dejavnosti rojakov v zamejstvu in po svetu. Dobrodošli doma 2025 se bo zaključil 3. julija z argentinskim večerom v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so v nedeljo praznovali 100-letnico takoimenovanih Ameriških Brezij. Za to priložnost je mednje prišel rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič. Frančiškan p. Metod Ogorevc, ki skrbi za duhovno oskrbo Slovencev v Lemontu in širše je povedal, da se je zbralo približno 170 ljudi. Po slovesni sveti maši in petih litanijah Matere božje so praznovanje nadaljevali v dvorani. Poleg p. Roberta sta maševala še dva hrvaška frančiškana in dva stalna diakona. Stoletnico bodo praznovali vse leto, med drugim oktobra v svoji sredi pričakujejo škofa Antona Jamnika.

Župan Globasnice na avstrijskem Koroškem in predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji in predsednik tega organa za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik je poslal odprto pismo članom avstrijske vlade na Dunaju. V njem izraža zaskrbljenost in nerazumevanje nad napovedanim občutnim zmanjšanjem finančnih sredstev za avtohtone narodne skupnosti zaradi uskladitve proračuna. Upoštevajoč 70 let podpisa ADP, 80 let konca nacističnega terorja – in z mislijo na 50-letnico Zakona o narodnih skupnostih ta korak ni le „politično nerazumljiv, ampak predstavlja tudi hud udarec v obraz vsem, ki se vsakodnevno zavzemajo za ohranjanje in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti v Avstriji. Člane zvezne vlade izrecno poziva, da to preprečijo in meni, naj se dogovorijo, da bo ob izboljšanju proračunskih razmer podpora narodnim skupnostim usklajena z inflacijo in finančno okrepljena. Že prejšnji teden so bili do vladnih načrtov kritični pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Avstrijski parlament bo o proračunu za prihodnji dve leti po napovedih glasoval 18. junija. Pred tem bodo o osnutku razpravljali v pristojnih odborih in tudi na plenarnem zasedanju.

V oddajah tudi o nslednjih temah: - 100 let naselja Pince - Marof, ki je nastalo ob doseljevanju primorskih Slovencev. - Drastična podražitev prenove Kulturnega doma v Kropi odnesla tudi nekaj načrtovanih posodobitev. - Na dolenjskem knjižnem sejmu v Novem mestu predstavljajo tisoč 200 knjig, ki so izšle v minulem letu. - V Sevnici tradicionalni festival modre frankinje.

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 80-letnici povojnega begunstva v Slovenski filharmoniji pripravilo slovesno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti. V dvorani so zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Prisluhnite recitacijam, celotno akademijo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu, umetniškemu delu pa prisluhnite tu in tu.

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je kritičen do napovedanega zmanjšanja podpor avstrijskim narodnim skupnostim, ki ga vlada na Dunaju načrtuje zaradi uskladitve proračuna. Krovna organizacija ne razume, da do zmanjšanja podpore narodnim skupnostim prihaja v jubilejnem letu podpisa ADP in zakona o narodnih skupnostih. Nerazumljivo je, da Avstrija po desetletjih zanemarjanja in dolgoletnem nepopolnem izvajanju zaščitnih določil 7. člena ADP in asimilacijske politike, zdaj načrtuje krčenje sredstev za narodne skupnosti, namesto, da bi dala viden signal in popravila škodo desetletij zanemarjanja. Narodni svet koroških Slovencev pripominja, da se od zadnje inflacijske prilagoditve podpor za narodne skupnosti sredstva, zlasti za priznane avtohtone narodne manjšine v Avstriji, niso več povišala, čeprav je prišlo do prilagoditve zaradi inflacije na vseh drugih področjih avstrijske družbe. In ugotavlja, da splošna družbena ureditev očitno ne velja za narodne skupine.

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!

Na Slovenski pristavi pri Clevelandu so včeraj imeli odprtje letošnje sezone. Sveto mašo je daroval župnik pri Svetem Vidu Janez Retar, rojaki so imeli na voljo kosilo in zabavo s plesom, igral je Stane Mejač. Danes pa v Združenih državah Amerike praznujejo spominski dan, ko izrazijo hvaležnost tako preživelim veteranom kot vsem ženam in možem, ki so dali življenje za svobodo. Svetoviški veteranski odbor vsako leto z ameriškimi zastavicami okrasi tisoče grobov pokojnih veteranov na katoliških pokopališčih. Na pokopališču Vernih duš je včeraj popoldne molitve za vse padle v vojnah in za vse pokojne farane vodil župnik Janez Retar. Rojaki v Clevelandu pa so v petek obhajali večer slovenskih krščanskih izročil pred praznikom Marije Pomagaj. Zvečer so se zbrali pri Lurški Materi Božji na Chardon Road v Euclidu. Vsakoletno pobožnost pripravljajo člani Federacije društev KSKJ iz Ohia na čast Materi božji z Brezij, zavetnici Slovenije in Slovencev po svetu. Po rožnem vencu je bila sveta maša, nato pa še pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Marijo so prosili za ves svet, saj je tako zelo potreben njene Materinske pomoči, so še sporočili.

Za taborišči v Gonarsu in na Rabu sicer vemo, ni pa gotovo, da tudi vemo, kaj natanko so Slovenke in Slovenci tam doživeliVedno se bomo spominjali, so v dneh, ko smo obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, malodane v en glas ponavljali voditelji držav, ki so se borile na strani velike, zmagovite antifašistične koalicije. A česa natanko se bomo spominjali? Junaštva naših dedov in babic? – Gotovo. In zasluženo tudi. A, priznajmo, tega se je menda vedno lažje, prijetneje spominjati kakor gorja, ki ga je povzročilo fašistično barbarstvo, gorja, na katerega je bilo potem treba odgovoriti z junaštvom. Pa vendar se zdi, da današnji svet še bolj kot spomin na junaške zmage potrebuje kolikor mučen toliko streznjujoč spomin na koncentracijska taborišča, na sumarne eksekucije, na posilstva, na mučenja, na stradež, na suženjsko delo, na popolno dehumanizacijo. Te nelahke naloge smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo – pars pro toto – spregovorili o izkušnji Slovenk in Slovencev v italijanskih fašističnih taboriščih. Pri tem sta nam pomagali izvrstni poznavalki te problematike, zgodovinarki dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Urška Strle z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU ter Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki sta v sodelovanju z zgodovinarjem dr. Otom Lutharjem pred dvema letoma in pol pri založbi ZRC objavili obsežno študijo Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča, v kateri so zbrana in analizirana pričevanja poslednjih preživelih z Raba, Gonarsa in drugih krajev groze, ki jih je za Slovenke in Slovence med vojno vzpostavil italijanski fašizem. V pogovoru z gostjama smo preverjali, zakaj so bili vsi ti ljudje internirani, kaj je pravzaprav pomenilo potopiti se v temo fašističnega taborišča, koliko se jih od tam ni nikoli vrnilo, kaj so tisti, ki so nekako vendarle preživeli, potem morali nositi na svojih plečih skoz življenje in kakšno mesto njihova izkušnja zavzema v našem današnjem kolektivnem zgodovinskem spominu. Foto: risba »Gonars« Nikolaja Pirnata je del notranje grafične opreme knjige Užaljeno maščevanje, izsek (Goran Dekleva)

Franja, Jelendol, Pavla, Zgornji Hrastnik, Krvavice in druge partizanske bolnice, ki so delovale v skrajno zahtevnih okoliščinah, ki jih je ustvarila okupacija, niso bile pri zdravljenju pacientov nič manj uspešne od bistveno bolje opremljenih bolnic največjih zavezniških armadTočnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj 100 tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih okoli 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, pa Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj. Foto: Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SI-Ziga / Wikipedija)

Predlog novele zakona, ki bi razmejil javno in zasebno zdravstvo, je razlog za današnjo burno razpravo v državnem zboru. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel na kritike odgovarja, da je smer zakona takšna, da zagotavlja večjo preglednost in jasnost ureditve dela v javnem in zasebnem sektorju. Poslanci so na različnih bregovih predvsem glede člena o neprofitnosti koncesionarjev, trenja so tudi v koaliciji. Druge teme: - Zimski dodatek, ki ga prinaša pokojninska reforma, bo prvič izplačan že novembra letos. Popolna novost reforme pa so dodatni odmerni odstotki na račun služenja obveznega vojaškega roka, ki ga bodo lahko uveljavljale tudi ženske. - Vrstijo se odzivi na ameriško napoved o 25-odstotnem zvišanju carin na uvoz avtomobilov. V Bruslju kot prvi korak poudarjajo dialog, tudi gospodarska zbornica Slovenije poziva k temeljitemu premisleku. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pravi, da mora Evropa pogledat, kje je lahko najboljša in se opreti na lastno znanje in produkte in delati na tem. - Današnje kvalifikacije smučarskih skakalcev napovedujejo odličen konec tedna v dolini pod Poncami. Med sedmerico Slovencev, ki je uspešno prestala kvalifikacije pred jutrišnjo tekmo, je bil na četrtem mestu najboljši Domen Prevc. Dejal je, da skoki še niso bili idealni.

Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.Referendum, ki prihaja, bo spraševal o penzijah. Pa to ne o generičnih penzijah, kajti referendumsko vprašanje "ste za višje penzije", bi bilo eno najbolj uspešnih v zgodovini. Prihajajoči referendum bo spraševal o ekstra dodatkih k pokojninam, ki naj bi jih upravičenci dobili za izjemne umetniške dosežke. Referendum predlaga, posplošeno rečeno, slovenska desnica, ki je očitno mnenja, da so izjemni umetniški dosežki domena slovenske levice. Drugače si je težko zamisliti, čemu so se kleni slovenski konzervativci spravili na tistih nekaj fičnikov, ki bi jih – teh nekaj slikarjev, kiparjev, literatov, gledališčnikov, hudiča, še kakšen filmar se bi našel – dobili za povrhu. Hočemo povedati, da gre za majhen znesek in finančno tveganja za slovensko državo je bilo skoraj pri vsakem dosedanjem referendumu višje, kot je pri prihajajočih umetniških penzijah. Še pri referendumu o družinskem zakoniku je bilo v igri več denarja, kot ga je pri tem dodatku … Tako ni najbolj jasno, čemu so upokojeni umetniki slovenski desnici tako zelo sedli v želodec, kot se reče. Najbrž bo nekaj z odnosom do umetnosti same; in za začetek naredimo miselni eksperiment. Recimo, da besedo umetnik, kar je za mnoge naše sodržavljane poklic, akoravno se z umetnostjo ogromno Slovencev ukvarja tudi nepoklicno, zamenjamo z besedo – gasilec. Gasilec je sveta krava slovenstva in kot z umetnostjo, se z gasilstvom ogromno Slovencev ukvarja nepoklicno. Nekateri pa poklicno in ali resnično mislite, da bi katerikoli politični stranki na slovenskem prišlo na misel organizirati referendum proti dodatkom za izjemne gasilske dosežke – če bi pristojno ministrstvo tak dodatek poskušalo uzakoniti. Torej mora biti nekaj z umetnostjo in umetniki, kar moti predlagatelje referenduma. In čisto mimogrede; če bodo nekateri upokojeni slovenski umetniki dobili dodatke k penziji, si bodo mogoče lahko privoščili protestiranje pod bojnim praporom Pavla Ruparja-gromovnika. Kajti če kaj, bi tiste manifestacije potrebovale močnejši avtorski podpis, ker prepevanje Slakovega Čebelarja na nobeni ravni ne prispeva ne k bojaželjnosti, ne k intelektualni širini prireditve. "Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice" bi zaslužen slovenski umetnik v trenutku vrgel s proslave ter verze nadomestil z nečim bolj junaškim, se pravi manj medonosnim. Toliko samo kot medklic. Ampak bistvo prihajajočega referenduma vsaj za zdaj očem še vedno ostaja skrito. Ne poznamo še namreč referendumskega vprašanja in kot nas učijo pretekle izkušnje, se prav okoli referendumskega vprašanja lomi demokratični srd slovenskega človeka. Zato grobo predpostavimo … Rajtamo, da bo vprašanje preprosto:  "Ste za to, da nekateri slovenski upokojenci dobijo dodatek k pokojnini za izjemne umetniške dosežke?" Večina, ki bi prišla na volišča, bo odgovorila z ne, ali pač obkrožila proti, desnica bo razglasila zmago, priljubljenost sedanje vlade bo še padla, nedelja bo šla v nič, milijoni po vodotokih, karavana naprej, psi pa v koče. A seveda ne sme biti tako preprosto. Na vprašanje ne moremo odgovoriti, dokler ne vemo, kaj je to "izjemen umetniški dosežek"! Predlagatelj je sicer pripravil kriterije, med katerimi so nagrade, pojavljanja v mednarodnem prostoru in tako naprej. Ampak če smo državljanom demokratično razložili kriterije, smo kljub vsemu razložili samo pojem "izjemen". Še vedno pa nismo razložili pojma "umetnost"! In ta pojem je zadnja leta zelo na prepihu; hočemo povedati, da ni vsaka glasba Mozart in ne vsaka slika Michelangelo. Odkar v galerijah razstavljajo banane, prelepljene z lepilnim trakom, ki dosegajo na avkcijah potem milijonske zneske, in odkar so nekateri najbolj znani umetniki na svetu absolutno anonimni, je zahteva, da se zedinimo okoli pojma umetnost, prej ko se odločimo, kdo so umetniki, ki dobijo dodatek, povsem na mestu. Zatorej mora biti referendumsko vprašanje sestavljeno iz dveh delov. Drugega smo že navedli, prvo vprašanje pa se mora glasiti: "Kaj je umetnost?" Zavedamo se, da v "trotlziher" demokraciji na podobnih referendumih odločevalci obkrožijo samo za ali proti, vendar se zdi, da ob zapletenem vprašanju umetniškega presežka ne bi smeli pristati na brezkončno poenostavljanje. Seveda se zavedamo, da je za občinstvo, ki kot umetniški presežek razume verz "čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice", vprašanje o izvoru, razvoju, namenu in vplivu umetnosti izjemno zapleteno; a če bo referendum o dodatkih k pokojninam za izjemne umetniške dosežke spodbudil prebivalstvo k preizpraševanju o človeški potrebi po kulturi in umetnosti, bodo milijoni za njegovo organizacijo dobro porabljeni.

Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev; Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji; Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji; Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike. Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.