Podcasts about slovencev

Obeležujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.Papež Leon XIV.: »Naj bodo Sredozemske igre prerokba miru.»Kardinal Nemet: »Ženske so nosilni stebri Cerkve.»

Ob današnjem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pogovor z župnikom v Odrancih, Lojzetom Kozarjem.Minister za kmetijstvo si je na terenu ogledal posledice suše in zagotovil pomoč.Agencija Spirit postregla z informacijami o javnem razpisu za spodbujanje investicij v zasavski in savinjsko-šaleški regiji.Opolnoči občutna podražitev naftnih derivatov.Vreme: zvečer še plohe in nevihte, ponoči se bo razjasnilo.

Ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom o enakomernem regionalnem razvoju in medsebojnem spoštovanju.Po dolgotrajnem obdobju suše naj bi ta teden končno prinesel nekaj osvežitev.Klimatologinja dr. Kajfež Bogataj: Slovenija se bo še naprej segrevala, na podnebne spremembe je treba gledati celovito.Gorenšček: Višji davki ne pomenijo nujno več denarja v državni blagajniZDA si z vsemi močmi prizadevajo za uresničitev mirovnega načrta za Gazo. Izrael zato obiskal posebni odposlanec Donalda Trumpa.Indonezijski otok Flores po potresu: Skoraj 13.000 razseljenih čaka na pomoč. Aktivna tudi lokalna Karitas.V Peruju, Argentini in Urugvaju v pričakovanju jesenskega obiska papeža Leona.Šport: Roglič po poškodbi vendarle na kolesarsko dirko po Španiji.Vreme: Čaka nas deloma jasen dan z občasno povečano oblačnostjo

Prvi je danes v Veliki Polani v Prekmurju, kjer bo tudi osrednja prireditev pred jutrišnjim državnim praznikom priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tam sta tudi Lidija Kosi in Sandi Horvat, ki bosta preverjala, kakšen utrip vlada v Prekmurju, kaj ta praznik pomeni domačinom in obiskovalcem ter kako dobro poznamo posebnosti te pokrajine. O pestrem programu prireditve sta se pogovarjala s predstavnico občine Velika Polana, Nino Lebar.

Ognjeni zublji še vedno divjajo v več evropskih državah, vznikajo novi požari. Na Hrvaškem je popoldne zagorelo pri Zadru. V Grčiji gori na več otokih - na Salamini blizu Aten je požar terjal dve smrtni žrtvi. V Belgiji pa je obsežen požar v naravnem parku ob meji z Nemčijo delno pod nadzorom. V oddaji tudi: - Na predvečer praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom slovesno v Veliki Polani - Savdska Arabija v luči zaostrenih razmer pospešeno gradi nova varnostna zavezništva - Kopališča na slovenski obali bolj dostopna za gibalno ovirane

Slovenke in Slovenci smo odlični varčevalci, bistveno manj pa vlagamo. V bankah imamo nakopičenih več kot 40 milijard evrov prihrankov, ki so praktično neobrestovani. Po drugi strani se izogibamo investiranju na borzi, češ da je preveč tvegano in nevarno. Rešitev je v finančnem opismenjevanju, s katerim lahko spremenimo to konservativnost in si pomagamo pridobiti donose, nujne tako za dopolnitev pokojnin prebivalstva kot financiranje podjetij in ne nazadnje zadolževanje države doma namesto v tujini. O vsem tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi; Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav skladi in predsednik upravnega odbora slovenskega združenja družb za upravljanje; Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How in ambasadorka finančne pismenosti.

Grafični oblikovalec Miljenko Liculu se je rodil 6. avgusta pred osemdesetimi leti, umrl pa marca 2009. Leto pred smrtjo je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Bil je eden osrednjih grafičnih oblikovalcev pri nas, še posebej se je zapisal v zavest Slovencev kot avtor podobe našega prvega denarja, slovenskega tolarja, evrskih kovancev, potnega lista in osebne izkaznice. Z Miljenkom Liculom se je konec leta 2007 pogovarjala Tadeja Krečič.

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Priprave na spomladi zaokrožen kulturno-politični projekt Evropska prestolnica kulture, ki je ustvarjalno povezal obe Gorici, so spodbudile posebno razpoloženje, iz katerega so ob uradnem programu dogodkov spontano rasle različne bolj osebne povezave. Tako je tudi nastajanje knjige Volkuljin sin združilo dva avtorja, enega iz slovenske in drugega z italijanske strani današnje meje, ki mesti deli in povezuje. V ustvarjalni dialog sta se zapletla Anton Špacapan Vončina, ilustrator, kipar in scenograf iz Šempetra pri Gorici, ter pesnik Francesco Tomada, srednješolski učitelj v Gorici. Njuno sodelovanje se je razvilo iz zamisli, da bi posnela film na temo življenja Slovencev v obdobju fašističnega raznarodovalnega terorja. »Vse skupaj,« je genezo romana opisal Špacapan Vončina, »se je res začelo z idejo, da bi naredili kratkometražni film. Napisal sem list in pol A4 formata zgodbe, ta del je ostal skoraj nedotaknjen in je prva stran romana." Besedilo je v nadaljevanju pisal na prtičke iz oštarij, ki jih je nato, kot dodaja, "Francesco na srečo prelevil v Times New Roman, sicer nikoli ne bi prišlo do konca." Popisani prtički so se drug za drugim sestavljali v roman, Špacapan pa je medtem ves čas risal zgodbo. Ne presenetljivo, saj je bolj kot pisatelj ilustrator pa tudi scenograf, kipar in performer recikliranja ter obenem zelo vizualen tip ustvarjalca z bogatimi izkušnjami v svetu filma. Ilustracije, sta se nazadnje strinjala avtorja, niso bile vključene v knjigo (Špacapan jih je pozneje posebej predstavil na razstavi), pisanje pa je ohranilo nizanje daljših in krajših sekvenc, značilnih za filmske kadre. Kmalu po italijanskem izvirniku je delo s prevodom Gašperja Maleja dobilo tudi slovensko izdajo. Prizorišče pripovedi je Čepovan, slovenska vas, ki je bila po prvi svetovni vojni z rapalsko mejo odtrgana od nove jugoslovanske države in so jo novi gospodarji preimenovali v Chiapovano. Začetek opisanega dogajanja je zaznamovan z datumom 3. februar 1931, ko so fašistične oblasti iz Gorice poslale v vas manjšo vojaško posadko. Ne zato, ker bi jo bilo treba braniti, pač pa poitalijančiti, kar se dotlej ni zgodilo. V šoli, cerkvi in gostilni je še vedno odzvanjala barbarska slovenščina, ki je preprosti domačini niso bili pripravljeni sami od sebe zamenjati za vzvišeno kulturo in jezik dedičev mogočnega Rima. Tej ugotovitvi je sledil jasen ukaz: »Tukaj se govori samo italijansko!« In ker sama zapoved ni zadoščala, so Italijani stopnjevali nasilje. Z oken hiš so ukazali odstraniti polknice, da ne bi bilo nič skrito njihovim pogledom. Odpustili so dolgoletno učiteljico Majdo in začeli, za svarilen zgled, trpinčiti vaščane, ki se niso uklonili novim pravilom. Potem ko iz notranjosti države dalj časa niso poslali nadomestnega učitelja, je pouk prevzel sam poveljujoči poročnik Angelo, zagrenjen vojni invalid na vozičku. Najostreje se je lotil samosvojih Kafolovih, deda Miroslava, očeta Karla in enajstletnega Srečka. Luca Manegheso v spremni besedi v kljubovalnem Srečku vidi celo očiten namig na Kosovela, ki se je uprl preimenovanju v Fortunata. To je vrhnja, realna plast pripovedi z zgodovinskim ozadjem in sporočilom, da nasilje prejkoslej rodi upor. Nekateri, večinoma že pokojni vaščani v njej nastopajo s pravimi imeni in vlogami, tiste ki tega niso želeli, pa sta avtorja preimenovala ali ustvarila nove like. Hkrati se je izpod površja začela čedalje močneje oglašati lokalna legenda o ženski, ki se je spremenila v orjaško belo volkuljo. Kadar se je iznenada prikazala iz gozda, so za njo ostale luže krvi v snegu. Pojavila pa se je vedno, kadar so se v nevarnosti znašli Srečko in njegovi. V tem strašljivem liku je mogoče zaslutiti tudi pridušen vpliv svoj čas v hribih nad Vipavsko dolino razširjene staroverske prakse, ki po pisanju Pavla Medveščka prav v okolici Čepovana pozna skrivnostno Belo v gozdu. Volkulja se je Srečku naposled dala prepoznati kot njegova nesrečna mati, ki ni zbolela in umrla, kot sta mu govorita oče in ded, ampak je po preobrazbi v zver zbežala v gozd in od daleč bdela nad svojim edincem. Potem ko je krvavo obračunala z Italijani, ki imajo v svojih genih med drugimi zapisan mit, da sta Večno mesto ustanovila posvojenca volkulje Romul in Rem, je fanta prepustila odraščanju in se vrnila v gozd. Obrnjena analogija, ki sta jo uporabila Anton Špacapan Vončina in Francesco Tomada, kajpada ni brez razloga. Ne nazadnje je tudi fašistična vzgoja poznala volčiče, volkuljine sinove in hčere, šest do osem let stare dečke in deklice, ki so jim v državni organizaciji Balilla vcepljali dučejevo ideologijo. Avtorja romana Volkuljin sin se na tej prelomni točki ne poslovita od upornega Srečka, temveč njegovi zgodbi v skopih obrisih sledita do konca. Kot partizan Snežak se je pozimi 1944 proslavil z uničenjem dveh italijanskih kamionov, dobro leto pozneje pa ga je partijska sodna komisija kaznovala z zaporom, ker je, še vedno zavezan pravici, spričo pomanjkljivih dokazov zavrnil ukaz za usmrtitev štirih osumljencev. Poleti 1971 se je peščica prijateljev od Srečka poslovila v tišini prazne pokopališke kapele v Solkanu. Brez pridig in poslovilnih govorov …

Jezikoslovka Jelisava Dobovšek Sethna - Biba, dolgoletna profesorica slovenskega jezika na tokijski univerzi, tudi po upokojitvi nadaljuje prizadevanja za izobraževanje in povezovanje Slovencev na Japonskem, kjer z družino živi že dobrih 40 let. V tokratni oddaji je z nami delila spomine na rodno Novo mesto, kamor se rada vrača, ter misli o japonski kulturi, poučevanju, jezikovni ekologiji, robotizaciji in ohranjanju vezi z domovino na drugem koncu sveta.

Slovenska odbojkarska reprezentanca se pripravlja na zaključni turnir lige narodov. Po uspešnem prvem delu so cilji Slovencev visoki. Njihovi prvi tekmeci bodo Turki.

V tokratni ponovitvi oddaje boste spoznali izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Jeseni jo je Rok Valenčič dan po hudi nevihti obiskal na njenem domu v Barkovljah.

V Moderni galeriji v Ljubljani, si je mogoče ogledali poleg stalne postavitve sodobnejše slovenske umetnosti tudi razstavo z naslovom Enigma Gregor Perušek (1887 - 1940). Gre za izbor kakih devetdesetih del slovenskega slikarja in grafika Gregorja Peruška, ki je živel in ustvarjal v Združenih državah Amerike, zato je njegovo amerikanizirano ime Harvey Gregory Prusheck. Večina Slovencev ga skorajda ne pozna, čeprav ga umetnostno – zgodovinska stroka že dolgo uvršča v kanon slovenskega modernizma, pripadal je ameriškim krogom modernistov; njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art. Tako bo prva pregledna razstava Enigma Gregor Perušek v Moderni galeriji predstavila izjemno zanimivi opus slovenskega samouka, saj ni bil akademsko izobražen, spremlja pa jo tudi katalog. Razstavo v Moderni galeriji je pripravil kustos Robert Simonišek ob sodelovanju Mirjam Milharčič Hladnik in Josepha Valencica; na ogled bo do konca leta. Kustosa Roberta Simoniška je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Rafaelova družba, Katoliško središče Slovencev po svetu, tudi letos pripravlja Višarske dneve za mlade. Udeleženci imajo možnost spoznati kraje v sosednjih državah, kjer živijo Slovenci, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Višarski dnevi mladih bodo letos potekali med 30. julijem in 2. avgustom. Druženje bodo začeli v Trstu in spoznavali slovensko prisotnost v tem živahnem obmorskem mestu. Naslednji dan se bodo odpravili proti Devinu, sobota pa bo namenjena odkrivanju Beneške Slovenije. Zaključek programa bo na letošnjem že 38. Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah

#BeyondLeadershipFuckUpsTudi naši izjemni gosti delajo »Fuck-Upe« in se seveda od njih učijo, med njimi je tudi izjemen Nick Lojevec, Combilift business director Middle East, Predsednik društva Slovencev v ZAE, So-ustanovitelj in direktor Top Mop Slovenija. Nick Lojevec je diplomirani inženir strojništva in mednarodni podjetnik, specializiran za logistične in industrijske rešitve na Bližnjem vzhodu. Svojo kariero je začel na Fakulteti za strojništvo v laboratoriju LFDT (Laboratorij za fluidno dinamiko in termodinamiko), kjer se je ukvarjal s področjem termodinamike in dinamike fluidov. Že več kot 12 let živi in dela v Združenih arabskih emiratih, kjer kot poslovni direktor za Bližnji vzhod pri irskem proizvajalcu industrijske opreme Combilift razvija logistične in materialno-transportne rešitve za številne industrije, med drugim prehransko industrijo, oil & gas sektor, logistiko in skladiščenje, železarne ter pristanišča.Nick je tudi ustanovni član Društva Slovencev v ZAE, ki je bilo ustanovljeno leta 2023 v Dubaju z namenom povezovanja slovenske skupnosti v Združenih arabskih emiratih. Danes opravlja funkcijo predsednika društva.  Kot velik domoljub je skupaj s partnerjem v Sloveniji ustanovil podjetje Top Mop, sodoben čistilni servis, katerega cilj je prenesti visoko raven storitve in profesionalnosti, ki jo poznamo v Dubaju, na slovenski trg. Podjetje združuje tradicionalno industrijo čiščenja z modernim pristopom, visoko kakovostjo storitve in poudarkom na uporabniški izkušnji. V prostem času je strasten cestni kolesar, največ časa pa posveča tudi svoji družini, ženi Urši in 9-letni hčerki Hayi. 

Na nedeljo Slovencev po svetu smo se na začetku oddaje pogovarjali z Lenartom Riharjem, ravnateljem Rafaelove družbe. Predstavil je tudi njihove letošnje poletne programe (Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, Višarske dneve mladih in fotografski natečaj Moj košček Slovenije). V drugem delu ste lahko slišali poudarke z 32. Tabora Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, in sicer pridigo škofa Šuštarja [od 17:31 naprej] ter uvodne pozdrave mag. Uroša Zorana, ministra Kajzerja in državne sekretarke Jaklitscheve [od 30:11 naprej]. Oddajo smo zaključili z novicami.

»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Jn 10,11)Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan.

Papež: Hoja za Kristusom je šola svobode, zlo je premagano samo z Jezusovim križem.Nova vlada pred finančnimi izzivi, Resnica ostaja projektna opozicija.Damijan Jaklin zavrača obtožbe, pravi, da bo to pokazal tudi nadaljnji postopek.Demografski trendi resno ogrožajo prihodnost Slovencev, opozarjajo strokovnjaki.Trump včeraj ločeno govoril s kolegoma iz Rusije in Ukrajine, Zelenski zadovoljen.Na velik kadrovski primanjkljaj logopedov v Sloveniji so odgovorili na mariborski pedagoški fakulteti.Za Petrov novčič lani zbranih 57,6 milijona evrov. Med najbolj radodarnimi državami so ZDA, Italija in Brazilija.Šport: do konca nogometnega prvenstva še 14 tekem, danes znan tretji četrtfinalist.Vreme – delno jasno bo, možne so krajevne plohe in nevihte.

V tokratni oddaji se posvetimo kolesarski dirki po Franciji. Ta se je letos začela v Barceloni, prva etapa pa je ekipna vožnja na čas. Poleg štirikratnega prvaka na francoskih cestah Tadeja Pogačarja sta na dirki od Slovencev še Matej Mohorič in Jan Tratnik.

Pred nami je izseljenska nedelja, ki nas opominja, da Slovenci ne živimo le v matični državi, ampak tudi v sosednjih, v Evropi in po svetu. Prvič jo je Rafaelova družba razglasila leta 1928, torej ima zaporedno številko 98, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Še vedno ostaja prvotni namen, po domačih župnijah obuditi spomin na rojake. Danes misel o slovenski diaspori in zamejstvu splošno še ni navzoča, tako da ta nedelja ne izgublja svojega pomena.

V središču oddaje so jubileji in praznovanja, povezani tudi s 35-letnico samostojne Slovenije. Praznovali so jo na letošnjem Taboru Slovencev po svetu, ki je minil v znamenju prepletanja slovenske in argentinske kulture. Ujeli smo utrinke s slovesnosti ob 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa ter misli z dogodka ob 40-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije in stoletnici Slovenske zveze v Ameriki. Ob tem smo se pogovarjali tudi z novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Slišite lahko še, kako se je skupina rojakov, na pobudo SPD Triglav Zuerich, ob rojstnem dnevu Slovenije povzpela na Triglav ter ob Aljaževem stolpu razvila slovensko zastavo.

V Ljubljani, na Srednji vzgojiteljski šoli bo jutri tako imenovan Argentinski večer, ko bodo nastopili letošnji maturantje iz Argentine oziroma abiturienti Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 55, folklorna skupina Mladika ter glasbena skupina Potomci. Večera sta bosta udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, ki bo zbrane uvodoma tudi pozdravila in državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Dogodek v okviru Mladinske poletne šole slovenskega jezika pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Državna sekretarka Helena Jaklitsch bo jutri tudi gostja pogovornega večera na srečanju Dobrodošli doma, dobrodošli v NUK-u. Na dogodku, ki ga pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, bodo o treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski ter enotnem kulturnem prostoru, skupaj z državno sekretarko razpravljale: urednica in dejavna članica izseljenske skupnosti v Argentini Mariana Poznič, novinarka, publicistka in kulturna delavka iz zamejstva v Italiji Erika Jazbar ter skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK-u Helena Janežič, ki bo pogovor tudi vodila. Z živahnimi slovenskimi in argentinskimi ritmi bo večer popestrila glasbena skupina Los Tilos iz Argentine.

Dr. Bogomila Kravos, letošnja prejemnica nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, je ena redkih, ki načrtno raziskuje, beleži, zapisuje, interpretira, presoja in tako ohranja zgodovinski spomin na gledališko in kulturno umetniško življenje Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Z njo se je pogovarjal Alen Jelen.

Nick Lojevec je diplomirani inženir strojništva in mednarodni podjetnik, specializiran za logistične in industrijske rešitve na Bližnjem vzhodu. Svojo kariero je začel na Fakulteti za strojništvo v laboratoriju LFDT (Laboratorij za fluidno dinamiko in termodinamiko), kjer se je ukvarjal s področjem termodinamike in dinamike fluidov. Že več kot 12 let živi in dela v Združenih arabskih emiratih, kjer kot poslovni direktor za Bližnji vzhod pri irskem proizvajalcu industrijske opreme Combilift razvija logistične in materialno-transportne rešitve za številne industrije, med drugim prehransko industrijo, oil & gas sektor, logistiko in skladiščenje, železarne ter pristanišča. V tem času je sodeloval pri številnih pomembnih industrijskih projektih v regiji. Med drugim pri optimizaciji skladišč za prehransko industrijo, kjer lahko z naprednimi logističnimi rešitvami povečajo skladiščno kapaciteto tudi do 50 %, pri polavtomatizaciji nalaganja kontejnerjev v pristanišču Jebel Ali v Dubaju, ter pri razvoju popolnoma avtomatiziranega sistema za buffer in skladiščenje proizvedenega sladkorja, kjer se za transport uporabljajo 4D taxi sistemi. Ta projekt, izveden leta 2018 v ZAE, je bil eden prvih tovrstnih avtomatiziranih logističnih sistemov v regiji. Pri svojem delu sodeluje z nekaterimi največjimi podjetji na svetu, kot so Saudi Aramco, ADNOC, DP World, DSV, ter z vodilnimi oil & gas podjetji, ki črpajo nafto v regiji, in podjetji, ki zagotavljajo logistično in tehnično podporo tem operacijam. V Savdski Arabiji je sodeloval tudi pri velikih razvojnih projektih, kot so NEOM – The Line, Red Sea Project in Trojena. Njegovo delo pokriva številne trge v regiji, med drugim Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo, Katar, Kuvajt, Oman, Bahrajn, Jordanijo, Egipt, Libanon, Irak in Šrilanko, kjer pomaga podjetjem izboljšati logistične procese, optimizirati skladišča ter uvajati napredne industrijske tehnologije. Svoje znanje, izkušnje in poslovne povezave, ki jih je skozi leta zgradil na Bližnjem vzhodu, deli tudi s podjetji, ki želijo uspešno vstopiti na trge Bližnjega vzhoda, ter jim pomaga razumeti poslovno okolje in priložnosti v tej regiji. Nick je tudi ustanovni član Društva Slovencev v ZAE, ki je bilo ustanovljeno leta 2023 v Dubaju z namenom povezovanja slovenske skupnosti v Združenih arabskih emiratih. Danes opravlja funkcijo predsednika društva.  Kot velik domoljub je skupaj s partnerjem v Sloveniji ustanovil podjetje Top Mop, sodoben čistilni servis, katerega cilj je prenesti visoko raven storitve in profesionalnosti, ki jo poznamo v Dubaju, na slovenski trg. Podjetje združuje tradicionalno industrijo čiščenja z modernim pristopom, visoko kakovostjo storitve in poudarkom na uporabniški izkušnji. V prostem času je strasten cestni kolesar, največ časa pa posveča tudi svoji družini, ženi Urši in 9-letni hčerki Hayi. Najljubši citati: HH Sheikh Mohammed bin Rashid Al Maktoum"Every morning in Africa, a gazelle wakes up, it knows it must outrun the fastest lion or it will be killed." "Every morning in Africa, a lion wakes up. It knows it must run faster than the slowest gazelle, or it will starve." "It doesn't matter whether you're the lion or a gazelle – when the sun comes up, you'd better be running."Najljubša knjiga: My Vision from HH Shaikh Mohammed bin Rashid Al Maktoum Najljubša serija: Suits Hobiji: Cestno kolesarstvo Najljubša hrana: Tortilije ki jih naredi zena Najljubši podjetnik: HH Shaikh Mohammed bin Rashid Al Maktoum Najljubša aplikacija: Chat GPT Zaključni nauki:·      Sam menim, da je izobrazba vse kar delaš nekje do 25 leta, šola, šport, hobiji, ·      Ne delaj vse za denar·      Mreženje

Izseljensko društvo Slovenija v svetu to nedeljo v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Začel se bo s sveto mašo, ki jo bo daroval škof Franc Šuštar, nadaljeval pa z okroglo mizo Razvoj Slovenije v 35-ih letih. O tem bodo z novinarko Vido Petrovčič govorili dr. Aleš Štrancar, dr. Federico Potočnik in dr. Miloš Čotar. V kulturnem delu Tabora bodo nastopile skupine iz Buenos Airesa: maturantje Rast 55, Folklorna skupina Mladika in Glasbena skupina Los Tilos. Ob koncu bodo nazdravili za 35 let slovenske samostojnosti.

Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.

Zaradi menjave oblasti v Sloveniji letos ne bo tradicionalnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, ki bi bilo že dvaindvajseto in tudi ne srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine, prireditve Dobrodošli doma. Spomnimo, da je bila lanska raztegnjena v niz dogodkov v duhu evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. A tradicionalne prireditve in srečanja rojakov ostajajo: v nedeljo, 28. junija, Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja Tabor Slovencev po svetu in gostovanje maturantov iz Argentine, Rast 55; Rafaelova družba 2. avgusta pripravlja Romanje treh Slovenij in pred tem Višarske dneve mladih; Svetovni slovenski kongres pa pripravlja Tabor slovenskih otrok in praznovanje ob 35-letnici delovanja. Prav na današnji dan leta 1991 je bil namreč v Ljubljani drugi zbor Konference za Slovenijo snujočega se Svetovnega slovenskega kongresa. Odobril je statut konference in izvolil njene delegate za ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bilo na vrsti 27. in 28. junija v Ljubljani.

V treh sosednjih blokih pa so vgradili dvigala. Drugi poudarki: - Na dveh koprskih šolah še ne bo prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Občinski svet je naredil svojo domačo nalogo, potrditev ministrstva za izobraževanje še vedno čakajo. - V Šolskem centru Ptuj, Gimnaziji Ptuj in v Dijaškem domu se je na skupno šestih objektih končala 19,5 milijona evrov vredna temeljita in celovita sanacija. - Poletje se začenja! Kako ga bodo lahko preživljali v Slovenj Gradcu? Letni bazen so odprli malo prej kot običajno. - V Celju poklon žrtvam ingnanstva z razstavo »Dolga pot domov, 85 let od nacistične okupacije in izgona Slovencev«.

Konec minulega tedna je minilo 35 let od simbolnega, a zgodovinskega dogodka, ko je skupina 21 članov Gorske reševalne službe v Mojstrani in posebnega voda Teritorialne obrambe ob podpori Letalske enote tedanje slovenske milice ob Aljaževem stolpu na Triglavu razvila slovensko narodno zastavo, trobojnico. Dogodek so posneli tedanji urednik fotografije pri časopisu Delo Joco Znidaršič, fotograf Slovenskih novic Mirko Kunšič in snemalec Televizije Slovenije Janez Kališnik. Razvitje slovenske zastave ob Aljaževem stolpu je bila tudi zaveza, da bomo svojo samostojnost branili in - ubranili (ponovitev).

Na Dunaju živi več tisoč rojakov z avstrijske Koroške in iz Slovenije. Da bi ohranili slovenski jezik in identiteto, si že več let prizadevajo za ustanovitev dvojezične šole, bi delovala pod okriljem zasebne šole Komensky. Zatika pa se pri avstrijskih zveznih oblasteh, ki zdaj predlagajo ustanovitev evropske šole, čemur pa koroški Slovenci nasprotujejo. Kaj to pomeni, pojasnjuje Bernard Sadovnik, ki je tudi predsednik konference vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti. Krepitev šolstva v slovenskem jeziku je ena od prednostnih nalog, ki si jih je zastavil tudi Ištvan Peter Kondor, novi predsednik krovne porabske Državne slovenske samouprave. V Zagrebu preverjamo, kako je z razvojem gospodarske dejavnosti Slovencev na Hrvaškem, v Gabrovcu, na tržaškem Krasu, pa obiščemo cvetlično farmo Jagode Castellani.

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo jutri poslovilni večer letošnjih maturantov, skupine Rast 55. S sveto mašo se bodo priporočili Mariji Pomagaj za potovanje v Slovenijo, sledila bo predstavitev programa. Junij je za slovensko skupnost v Argentini spominski mesec. Tako bo to nedeljo dopoldne v Slovenski hiši spominska proslava, na zadnjo junijsko nedeljo pa bodo te še v krajevnih domovih. Letošnja osrednja spominska proslava se bo začela s sveto mašo in poklonom pred spomenikom, v dvorani bo govori imel Tone Rode, sledil bo odrski prizor njegove Maše za vstajenje Slovencev v režiji Jožeta Lenarčiča. V sklop meseca spomina so si naši rojaki v Argentini kmalu po uspešni premieri v Sloveniji lahko ogledali celovečerni film Exodus 1945 - Naša kri studia Siposh. Težki, a pomembni dogodki slovenske zgodovine so se živo in ponosno vtisnili v srca mnogih. V organizaciji Zedinjene Slovenije se je film - španske podnapise je pripravila Luciana Hribar - predvajal devetkrat, gledalcev pa je bilo več kot tisoč, med njimi mnogo mladih. Ponekod so bila po predvajanju še pričevanja. O odzivih pišejo v novi številki Svobodne Slovenije. Eden od argentinskih obiskovalcev je dejal: kako se morate vi počutiti, ko je to vaša kri, če smo mi tako žalostni in nam je tako hudo.

Skupnost ASEF že dobro desetletje krepi mrežo slovenskih talentov po vsem svetu. Gre za povezovanje štipendistov z vrhunskimi slovenskimi mentorji, strokovnjaki in voditelji. Osrednji letni dogodek ASEF je v Ljubljani združil znanstveni simpozij in gala sprejem. Ob podelitvi nagrade ASEF vzor so predstavili tudi projekt Kartiranje slovenskih talentov v ZDA.

Bogato kulturno in duhovno dediščino Slovencev, ki živijo v Fairfieldu v ZDA, njihovo povezanost s slovenskimi koreninami ter prizadevanja za ohranjanje identitete skozi generacije prikazuje nov dokumentarni film, ki je nastal v okviru projekta »(Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu« pri Svetovnem slovenskem kongresu SSK. Projekcija bo jutri zvečer v dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani. Sledil bo pogovor z dr. Dejanom Valentinčičem o nastajanju dokumentarne serije in pomenu ohranjanja slovenske dediščine po svetu. Svetovni slovenski kongres pa ta petek v dvorani Zdravniške zbornice v Ljubljani pripravlja okroglo mizo: Zdravje – skupna vrednota slovenskega naroda. Ugledni slovenski strokovnjaki iz domovine in tujine bodo razpravljali o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema ter iskali rešitve in dobre prakse, ki bi lahko prispevale k bolj učinkovitemu in človeku prijaznemu zdravstvu. Dogodek nadaljuje dolgoletno prizadevanje Svetovnega slovenskega kongresa za povezovanje slovenskih zdravnikov in prenos znanja iz mednarodnega okolja v slovenski prostor.

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Novo vlado čaka le še potrditev v državnem zboru, vsi kandidati za ministre prejeli zeleno luč matičnih odborov.Zupančič napovedal ukrepe za pospešitev sodnih postopkov in učinkovitejše odkrivanje korupcije.Mateja Ribič si bo prizadevala za izboljšanje demografske slike države, Suzana Lep Šimenko želi voditi stalen dialog s predstavniki Slovencev zunaj meja matice.France Cukjati in Janez Dolinar: Boj proti korupciji bo največji izziv nove vlade.Bruselj: Za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnega primanjkljaja.Novimi iranskimi napadi na bližnjem vzhodu, možnost mirnega razpleta napetosti se zdi vedno bolj oddaljenaVreme: Jutri bo sončno, nekaj jutranje megle in več oblačnosti v hribovitih krajih zahodne Slovenije.Lani s kolesom opravljenih le štiri odstotke vsakodnevnih poti.Deček Jaka Škof bo šel lahko na zdravljenje v ZDA, v akciji zanj zbranih 2,5 milijona evrov sredstev.ŠPORT: Los Anglesel Golden Knights slavili v prvi tekmi finala lihe NHL, ženske kolesarke na Giru danes čaka gorska etapa po Dolomitiha

Krovna organizacija naših rojakov na avstrijskem Koroškem Narodni svet koroških Slovencev išče naslednika Valentina Inzka. Slednji je bil na čelu organizacije od leta 2013 in za nov mandat ni več kandidiral. Ker za neposredne volitve predsednika Narodnega sveta ni kandidiral nihče, bodo po pravilniku novega vodjo izvolili iz vrst članov Zbora narodnih predstavnikov. To je najvišje telo NSKS. Za 48 mest v njem je kandidiralo 60 rojakov. Od 6.165 upravičencev se je volitev v Zbor narodnih predstavnikov, ki so potekale med 17. aprilom in 8. majem, udeležilo 1.905 oseb. To pomeni 30,9 odstotka in je skoraj tri odstotne točke več kot na prejšnjih volitvah leta 2018. Sodelovanje in soodločanje je dokaz žive volje, da se okrepi neposredna demokracija v naših vrstah, je po objavi rezultatov podčrtal Valentin Inzko. Ustanovna seja Zbora narodnih predstavnikov bo 19. junija. Najkasneje tri mesece zatem naj bi Narodni svet koroških Slovencev dobil novega predsednika.

Prvih osem kandidatov za ministre v 16. slovenski vladi je danes sedlo pred člane pristojnih parlamentarnih odborov. Zeleno luč so dobili kandidati za infrastrukturo Jernej Vrtovec, za kulturo Ignacija Fridl Jarc ter za obrambo Valentin Hajdinjak. Ta se je med drugim zavzel za izpolnitev zavez, danih Natu, ki je bil zaradi neizpolnjevanja obljub kritičen do Slovenije. Zaslišanja se bodo nadaljevala še pozno zvečer ter jutri in v sredo. Ostali poudarki oddaje: - Izraelski napadi na Libanon ne pojenjajo. Iran zato prekinja pogovore z Američani. - Evropska unija želi omejiti energetske dobičke, ki jih ima Rusija zaradi vojne v Iranu. - Na volitvah v svet Koroških Slovencev brez zanimanja za predsedniški položaj.

Konec lanskega leta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča Trst prevzela Nina Ukmar. Zaveda se, da je gledališče steber in institucija, ki presega zgolj gledališko dejavnost, hkrati pa si želi, da bi postal steber srečevanja in most med različnimi kulturami. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk je za vlogo v seriji Poklicani dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona. Dejavna je v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, kjer bo imela kar nekaj projektov tudi to poletje. Martin Mlinar, ki uči slovenščino na gimnaziji v Monoštru, pa skuša dijakom približati jezik tudi skozi priložnosti, ki se jim ponujajo. Znanje slovenskega jezika je tudi velika poklicna prednost v Porabju, pa ne le tam, poudarja.Foto (Vida Toš): Martin Mlinarič - novi učitelj slovenščine na gimnaziji Sv. Gotarda v Monoštru

Rojaki s Švedske so imeli tradicionalno binkoštno romanje v Vadsteno. Več o tem sta nam povedala slovenski župnik Zvone Podvinski in Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. V Buenos Airesu v Argentini so praznovali že 71. Slovenski dan in sicer je bilo praznovanje združeno s 66. obletnico Slovenskega doma San Martin. Naš sogovornik je bil predsednik tega krajevnega doma Marjan Boltežar [od 19:36 naprej]. Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pa znova prihaja v Slovenijo. Avgusta bo imela koncerte na Ptuju, v Tržiču in v Celju. V studiu se nam je pridružila Sabina Jevnišek Sečnik [od 33:21 naprej].

Misijonarji in sodelavci različnih organizacij so hvaležni za čuteča srca Slovencev.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), mag. Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Prvomajske počitnice so že tu in veliko Slovencev se je v teh dneh odpravilo na potovanje, nekateri na krajše izlete po Sloveniji, drugi nekoliko dlje. A ne glede na to, kam se odpravljamo, je treba s seboj imeti potovalno lekarno. Na vprašanja, kaj vse sodi v potovalno lekarno, koliko zdravil vzeti s seboj in kako jih pravilno shranjevati, bo odgovarjal Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.

Najpogostejši hišni ljubljenček Slovencev je mačka ali pes, redki pa niso niti tisti, ki imajo doma katerega izmed glodalcev, ptico ali plazilca. O njih bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. vet. med. Marjan Kastelic, specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Z njim o najpogostejših boleznih in drugih zagatah, ki tarejo naštete živalske vrste. Pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo, če želimo v svoj dom sprejeti novega – živalskega – člana.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je na razstavi z naslovom Ne uničujte Slovenski Jezik!! Pisma inštitutu na ogled postavil pisma, ki so jih jezikoslovcem v zadnjih letih poslali ljudje. Dopisi, pogosto polni kritik, čustev in tudi jezikovnih napak, razkrivajo poseben odnos Slovencev do meterinščine. O njem bomo govorili tudi v tokratnem Jezikanju.

Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati. Gost v studiu: Andrej Šter, nekdanji vodja konzularnega sektorja zunanjega ministrstva

Ker sta nas oba redna poslušalca opozorila, naj že enkrat nehamo skakati okoli vrele kaše in končno komentiramo pretekle volitve, moramo v javnem interesu to tudi storiti. Ne nazadnje smo po tem, ko so komentirali volitve tudi v glasbi po željah in kmetijskih nasvetih, ena zadnjih rubrik nacionalnega radia, ki tega še ni storila. Težava je namreč ta, da komentiranje volitev ni racionalna rabota. Ker stranke so pred volitvami zatrjevale, da bo po volitvah vse drugače, po volitvah pa je isto, kot je bilo pred njimi. Z drugimi besedami; če je razumni komentiral predvolilno dogajanje, ni nobene potrebe, da komentira povolilno dogajanje, ker je le to enako predvolilnemu. Ampak poskusimo … Kot smo videli, s klasičnimi metodami ne gre. Še najbolj ne gre z matematiko, ki je nacepljena na egotripe, napuh in omejen razum slovenske politične elite. Kakorkoli že seštevajo, nobena stran ne more do 46 glasov. Menda so poskusili tudi z umetno inteligenco, pa so sesuli server in so jih iz Silicijeve doline prosili, če tega ne bi več počeli. Tako smo pri nas ubrali povsem drugačno pot in poklicali na pomoč starodavno modrost, ki je skrita v bajeslovni tradiciji našega roda. Takole gre. »Živel je kmet. Imel je devetindvajset glasov in nekaj malega denarja. Odšel je na sejem, da si tam kupi nekaj dobrin, s katerimi bi Slovenijo popeljal do boljšega jutri. Tako je najprej nabavil volka, ki je imel osemindvajset glasov ter nepredvidljivo, v glavnem pa popadljivo nrav. Potem je kupil kozo, ki je imela devet glasov, devet življenj in troje vimen. Nato je kupil zeljno glavo. Zeljna glava je imela šest glasov, bila je levo usmerjena in rahlo nagnita. Z vsemi temi novimi nakupi, s katerimi je kmet poskušal izboljšati življenje sebi in Sloveniji, je prišel do desnega brega reke. Reka je bila precej nova, narasla in je imela šest glasov ter v glavnem ni imela pojma, v katero smer naj teče. Ob robu reke je ležal čoln. Rahlo je razpadal, užival je v vožnji na levi breg, drugače pa je bil soliden čoln s petimi glasovi. V čolnu je bilo teslo, oprostite veslo, prav tako s petimi glasovi, ki ni znalo drugega, kot mlatiti po reki. Ko je tako prišel na desni breg, je kmet uvidel problem. Vsega trojega ne bo mogel prepeljati, ker so imeli on, volk, koza in zeljna glava pretežke karakterje ter bi čoln potopili. Čoln je bil prešibek, reka predivja, teslo, pardon veslo, pa neuporabno. Tako je moral čez reko svoje nakupe popeljati posamezno. Enega po enega torej. Ampak kako? Če prepelje volka in pusti na desnem bregu kozo in zeljno glavo, bo koza pojedla zelje. Enako se zgodi, ko ju oba prepelje na levi breg. Prav tako ne more najprej prepeljati zelja ter pustiti na desnem bregu koze z volkom, ker bo volk požrl kozo; še bolj pa jo bo požrl na levem bregu, ker, kot je bilo znano, volkovi, kljub temu da so se tam rodili, na levem bregu povsem znorijo. Ko je kmet tako razmišljal, a se ni mogel domisliti rešitve, ker resnici na ljubo – kmet je bil bolj kratke pameti – se je na nebu pokazal stric iz ozadja in mu ponudil rešitev problema. Kmet naj prepelje na levi breg najprej kozo, nato prepelje zelje, ker zelja ne sme pustiti s kozo, vrne kozo na desni breg, kamor spada, pobere volka in se vrne nazaj po kozo. Torej opravi eno vožnjo več, oziroma naredi korak nazaj. Kmetu tako stric iz ozadja svetuje, kako naj sestavi koalicijo, a kmet ni pripravljen narediti koraka nazaj, oziroma opraviti ene vožnje več, ker je, kot rečeno, rahlo omejen, len in se mu ne ljubi. Zato nabaše v čoln vse troje in se poda na reko. S teslom, pardon, veslom, mlati po reki, ki teče, bog ve, v katero smer; koza začne gristi zelje, volk napade kozo, čoln se zamaje in potopi, reka pogoltne kozo, kmeta, volka in zelje, le teslo, pardon veslo, ostane na gladini. Z udeleženci te povesti se potopijo tudi vsi glasovi, zato je mati Demokracija našla novega kmeta, ki je šel ponovno na tržnico, in je ponovno, da bo njegovo življenje in življenje vseh Slovencev boljše, kupil kozo, volka in zeljno glavo.

Res je umazana volilna kampanjo že skoraj za nami, ampak smo pa vsaj malo zamenjali zunanje sovražnike. Letos so manj na sporedu teme ilegalnih migracij, novih azilnih kapacitet za prosilce, varovanje meje z ograjami in podobno. Ampak ta tema vseskozi tli pod površjem dnevne politike pa tudi ob šankih in političnih plakatih. In na naših ulicah: Predstavniki Ambasade Rog so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil po Ljubljani. Po njihovih podatkih jih je bilo v zadnjih nekaj tednih več deset. Kakšen je odnos Slovencev do tujcev, do migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito pri nas? Kako se je ta odnos v zadnji letih morda spremenil in od česa so odvisni naši predsodki? Kdo so ljudje do katerih imamo predsodke? Sogovorniki:  Noorullah in Dragana Oriyakhel Janja in prosilec za azil Romain Adje  ukrajinski zobozdravnik iz Brežic Vasyl Olianyshyn 23 letni Sharif tudi iz Brežic sociologinja, profesorica in raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Mirjam Milharčič Hladnik Miha Blažič – Ntoko, predstavnik Ambasade Rog, samonikle iniciative, ki jo sestavljajo lokalni aktivisti in migranti mimoidoči na ljubljanskih ulicah  

In zdaj nekaj povsem drugačnega. Sicer gremo v središče Ljubljane, a po drugačnih opravkih, kot bi se pričakovalo. Središče Ljubljane – ta antični pojem, kjer se je vsa moč, vpliv in usodnost naroda skoncentrirala na enem kvadratnem kilometru – je bilo v preteklem tednu prizorišče tudi nekoliko drugačne drame. Drame v prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Hočemo povedati, da so ob običajnem naboru tamkajšnjih in javnosti znanih sociopatov na sceno stopili tudi tisti manj izpostavljeni. Kot zdaj že nekaj mesecev, se obnova ljubljanske Drame in z njo kulturnega hrama vseh Slovencev, ne začne zaradi nasprotovanja sosedov. »Nasprotovanje sosedov« je po dnevnih pozdravih najbolj uporabljana besedna zveza v Sloveniji, in tokrat se širi po ulicah z mitskimi imeni, ki obkrožajo Dramo. Zgodba je sila enostavna. Obnova bi bila seveda hrupna, prašna, prostorsko potratna, zmotila bi mir in parkirišča stanovalcev tam ene ulice in tam ene bajte. Če ne moreš zmotiti miru sosedov v Halozah, kako so investitorji pričakovali, da bodo lahko zmotili mir stanovalcev v središču Ljubljane? Sploh po fiasku z obnovo Plečnikovega stadiona. Kakorkoli; obe strani javkata v javnosti. Tako stanovalci kot umetniki oziroma dramski igralci, ki zmrzujejo in se gredo gledališče v nekem skladišču. In ko razumni prebere vse javne nastope, oziroma sporočila za javnost, ki jih obe strani plasirata v medije, je jasno predvsem eno. V tisti ogroženi hiši, primerno se imenuje Nemška hiša in je elitna lokacija sredi elitnih lokacij, stanuje kar nekaj odvetnikov. Ali pa premožnežev, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike. Čeprav bi bilo čudno, ako bi na elitni lokaciji v središču Ljubljane ne živela manjša komuna juristov. Kajti jezik, ki ga uporabljajo stanovalci med blokiranjem začetka graditve, je vrhunsko pravniški. Suh. Zakoni in dejstva in pravice in tako naprej in tako nazaj. Tako je izjava dramskih umetnikov v primerjavi s sporočilom stanovalcev eno samo jamranje in pozivanje na nekakšne nepravne, humanistične in občečloveške kategorije. Jasno, da v skromni radijski oddaji ne moremo biti razsodniki in da zaradi spora med umetniki in odvetniki ne moremo fabricirati globljih razmislekov – poskusimo pa vseeno lahko! Osrednje vprašanje današnje analize je: »Koliko naj bo v družbi odvetnikov in koliko naj bo umetnikov?« Kakšno naj bo razmerje med njimi? Na prvi pogled bi rekli, da gre za dve kategoriji, ali poklica, ali stanja duha, ki si ne bi mogla biti bolj vsaksebi. Pa nič ni dlje od resnice. Oboji živijo v zablodi. Umetniki v zablodi, da lahko z umetnostjo izboljšajo družbo, odvetniki v zablodi, da je mogoče družbo izboljšati s pravom. Kot smo se naučili, je družbo mogoče izboljšati s prisluhi, a o tem kdaj drugič. Najbolj preprosto bi bilo, če bi imeli v družbi enega umetnika na enega odvetnika. Ampak to se ne zdi realno, ker bi imeli v Drami potem same monodrame, en odvetnik pa je kljub temu sposoben preprečiti zaprtje ulice. Bolj razumno se zdi, da bi imeli na enega odvetnika deset umetnikov, a to bi nas popeljalo na pot brezzakonja, kjer bi hipiji zganjali gledališče v parkih in na rečnih bregovih, družba kot organizem, ki ga skupaj drži zakonodaja, pa bi razpadala. Tako smo po preučitvi dejstev in pregledu evidenc tako odvetniške zbornice kot združenja dramskih igralcev prišli na plano s številko: trije umetniki na enega odvetnika. Trideset umetnikov na deset odvetnikov. Tristo umetnikov na sto odvetnikov, tri tisoč umetnikov na tisoč odvetnikov. Ta številka se nam zdi umetniško-odvetniški zlati rez slovenske družbe in predlagamo, da se je v prihodnje držimo, pa bomo lahko obnavljali gledališča, sploh pa bomo lahko uveljavljali pravila pravne države. Obstaja pa problem, da razmerje tri proti ena deluje zgolj in le v središču Ljubljane. Če pogledamo razmerje recimo v Celju, kjer sicer imajo tako odvetnike kot umetnike, je to drugačno, da ne govorimo o slovenskem podeželju, kjer ni niti umetnikov niti odvetnikov. Je pa res, da je obnova kulturne infrastrukture na podeželju tako redka, da se celo najbolj nestrpni sosedje nimajo priložnosti pritožiti. Kaj šele najeti odvetnika. Kako se bo končal spor, oziroma kdaj se bo začela obnova Drame? Država, ki je vsaj za zdaj na strani umetnikov in ne odvetnikov, grozi z nekakšnimi razlastninjenji; ta bo verjetno morala sprovesti slovenska vojska, pa še to bo težko, kajti kot vemo, je odvetniško pero ostrejše od meča. Obstaja pa še ena možnost Pozivamo igralce ljubljanske Drame, da na javnem prostoru med Gregorčičevo in Gradiščem postavijo oder na prostem in brezplačno širnemu slovenskemu občinstvu v slogu partizanskega gledališča odigrajo dve predstavi … Prvi večer Brechtovo Malomeščansko svatbo, da se spomnimo, kako zelo zlagan je lokalni hohštapleraj, drugi večer Cankarjev Za narodov blagor. Da se spomnimo, kaj je to nacionalni interes.

Izraelska vojska je okrepila napade na Teheran in Bejrut, tudi ameriška napoveduje dodatne zaostritve. Iran medtem obstreljuje vojaške objekte Združenih držav v regiji. Ker umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku, evropske države od tam še naprej umikajo svoje državljane. Drugi poudarki oddaje: - Z Bližnjega vzhoda v domovino priletelo že več kot 700 Slovencev, načrtovani dodatni leti. - Minister Boštjančič: od državnih podjetij za kotiranje na borzi primerni Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16. zmage v sezoni, na Finskem še moška preizkušnja z eno serijo.

Očitno je bil eden glavnih ciljev včerajšnjega napada Združnih držav in Izraela na Iran predvsem uboj ajatole Alija Hameneja. Izraelski obrambni minister Israel Katz Hamenejev uboj vidi kot odstranitev največjega preganjalca judovskega ljudstva tega obdobja in prelomnico. A iranski režim odgovarja z novimi povračilnimi napadi na Izrael in zalivske države, postopek iskanja novega ajatole pa se je že začel z imenovanjem Hamenejevega začasnega namestnika. Drugi poudarki oddaje: - Na Bližnjem vzhodu ob ukinitvi letov ujetih več Slovencev. - Naravne vrednote v Sloveniji bodo kmalu vsaj enkrat mesečno brezplačno dostopne. - Domen Prevc z rekordom kulmske letalnice do nove zmage.

Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adela Pukl, Anja Jerin in Miha Špiček, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.