Podcasts about ljubljanski

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Sanja Rejc. Svetlano Slapšak, avtorico knjige z naslovom Kje smo? in podnaslovom Ljubljanski steganogram, je vznemirila legenda, po kateri naj bi Ljubljano, v rimskih časih imenovano Emona, ustanovili Jazon in Argonavti. Na ladji Argo so z zlatim runom bežali od Črnega morja po Donavi, navzgor po Savi in potem Ljubljanici. Druga pripoved pravi, da so Argonavti svojo ladjo ob Ljubljanici razstavili in jo čez slovenski Kras prenesli ali prepeljali do Jadranskega morja. Leta 1955 je slovenski matematik Ivo Lah zgodbo o Argonavtih nadgradil za ponazoritev svoje matematične formule. Do obale vodijo številne poti, zato je upošteval možnost, da je bil vsak del ladje Argo iz varnostnih razlogov prepeljan po drugi poti, kar naj bi zmedlo zasledovalce. Avtorica pojasni, kaj pomeni podnaslov knjige. Steganografija je praksa prikrivanja sporočila znotraj drugega sporočila in fizičnega predmeta; steganogram je njen proizvod. »V računalniških / elektronskih kontekstih je to računalniška datoteka, sporočilo, slika ali video, skrit znotraj druge datoteke, sporočila, slike ali videa … V zadnjih letih se v steganografiji uporablja število Lah, podatki se skrivajo v sliki.« Svetlana Slapšak je iz Lahove enačbe razbrala, da matematik v njej operira z nedeljivimi deli ladje. Njeno pozornost sta torej vzbudila nedeljivo in vizualizacija; prav z vizualizacijo je matematik ustvaril steganogram. V zvezi s tem je miturgija tisto, kar je poljubno in nedeljivo, vizualno in akustično, skratka, zgodba, ki je vselej drugačna. »Moj namen ni bil, da premagam pozabo, marveč da spomin miturgično razširim in obenem odstiram tehnike pozabe. Ključni element je tu nedeljivi del.« Svetlana Slapšak pravi, da je roman napisala kot poskus literarne verbaliziranja Lahove formule. Edini žanr, ki romanu ustreza, je menipska satira. Nastala je v poznem helenističnem obdobju in je nekakšna mešanica eseja, retorične vaje, verzov in zapleta, pravzaprav dekonstrukcija vseh teh žanrov. Ključni element je prenos oziroma potovanje. Argonavti se množijo vse do Lahovega števila, prenašajo sporočila in ostajajo nevidni. Samo poznavalci in poznavalke so tisti, ki jih opazujejo, opisujejo in opevajo. Svetlana Slapšak se prepričljivo uvršča mednje. Kot klasična filologinja, antropologinja, poliglotka, plodovita ustvarjalka, temeljita poznavalka zgodovine, umetnosti in številnih drugih področij razgrne svoje bogato znanje. Izobrazba, omika in razgledanost so zanjo vrednote; vedno znova poudarja, kako veliko veljavo imajo v človekovem življenju. V enem od zadnjih poglavij prikaže svojo življenjsko zgodbo, otroštvo in mladost v družini, ki jo ima danes za socialno okolje nižjega srednjega razreda in precej revno, vendar z zmožnostjo preživetja, izobraženo ter s smislom za humor. Piše o predanosti antični demokraciji in poskusom oživljanja prednosti te družbene ureditve. Doživela je veliko prelomnic. Zaradi kritičnih prizadevanj med študentsko stavko leta 1970 so jo politični nasprotniki napadli in ji prebili arkado. Srbska zgodovina se očitno ponavlja. Svetlana Slapšak je bila zmeraj uporniška in pokončna. Zna pa se tudi pošaliti na svoj račun, saj je kljub poudarjenemu intelektualizmu pogosto počela stvari, ki so jo zgolj zabavale in sproščale – od mode, aerobike in joge pa vse do zbiranja kuhinjskih receptov in domiselnega kuhanja. Avtoričino obsežno literarno-esejistično delo ima umetniško vrednost. Omeniti velja vidike eksofonije, se pravi vstopanja v drugi jezik in opuščanja materinščine – iz srbskega jezika v slovenski. Na koncu knjige sta namreč navedeni lektorica in korektorica, ne pa tudi prevajalka. Knjiga je napisana v slikovitem slogu, bogatem besedišču in jezikovno barvito. Posebnost je pisateljičino vživljanje v posamezne literarne like, tako zgodovinske kot mitične osebnosti, bodisi s pozitivnimi bodisi z negativnimi lastnostmi. Svetlana Slapšak je do njih prizanesljiva, se z njimi pogovarja in skuša razumeti njihova dejanja. Kot da bi bili živi, stopajo pred nas Charles Nodier, hči Vuka Karadžića, Gustav Mahler, Medeja, Prešernova Urška, prijateljice in še marsikdo, osebe, ki so tako ali drugače povezane z Ljubljano. Pisateljica kritično vrednoti zapostavljenost žensk, med vojaki pa jih na začetku omeni kar nekaj, ki so svoje ženske ljubili predano in tudi spoštljivo. Družbena kritika preteklosti in sedanjosti je pronicljiva, argumentirana in poglobljena. V knjigi so natisnjene pesmi v izvirnih jezikih, grškem, nemškem in češkem, ter prevodi, na koncu pa so dodane predstavitve, slikarske upodobitve ter fotografije zgodovinskih in miturgijskih likov. Večina prevodov v romanu je delo Božidarja in Svetlane Slapšak, odlomek iz drame Biljane Jovanović je prevedel Darinko Kores. Antropologinja razkriva etimološko ozadje ter se zaustavlja pri glasbenih in literarnih vrhuncih. Seznaniti se je mogoče tudi s simbolnim in mitološkim pomenom različnih živali – od slona, konja in miši, pa vse do krokodila in vrane. Knjiga Svetlane Slapšak Kje smo? je zakladnica novih in novih informacij, iz nje vejeta tudi posebna toplina in očaranost nad brezmejnimi možnostmi človekovega življenja: »Prenos, zmaga nad prostorom, upanje, da je možno znova sestaviti kose v ladjo, ki nas bo nosila daleč, daleč od smrti in blizu tistih, ki jih imamo radi.«

Množica navijačev ob trasi in v cilju v Novi Gorici je pozdravila kolesarje na dirki po Italiji. 14-a etapa se sicer ni razpletla po željah slovenskih ljubiteljev tega športa, predvsem zaradi boja za rožnato majico. Podrobnosti takoj po teh poudarkih oddaje: - Razdeljevanje pomoči v Gazi pod vodstvom ZDA prestavljeno - Predsednica republike vnovič o pomenu vrhunske opremljenosti pripadnikov Slovenske vojske - Ljubljanski in mariborski UKC dobila nove fizioterapevtske naprave za pomoč bolnikom s krvnimi raki

Vrhunska operna umetnika, zakonski par: sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domena Križaj sta nam predstavila Puccinijevo opero Manon Lescaut, ki je pred dnevi doživela premiero v ljubljanski Operi.

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na praznik Fatimske Matere Božje v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Crngrobu daroval sveto mašo za mir, odpuščanje in spravo. Sledilo je odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Jošta Snoja, ki bo v omenjenem Marijinem svetišču na ogled do konca junija. Njegova dela izražajo pretresljivo lepoto barve kot odgovor na bolečino umetnika, ko je obiskal Hudo jamo. Ker je zlo osvetlil z Božjo lučjo je razstavi tudi dal naslov: Umetnost kot preboj v drugi svet. Dogodka se je udeležila Marjana Debevec in z njim posnela pogovor.

Zvečer bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone, igra Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka v režiji Martina Kušeja. V Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici pa so pred dnevi predstavili dokumentarni film Karel X. – Burboni na Kostanjevici.

Na Japonskem se začenja svetovna razstava Expo, tokrat na temo družbe prihodnosti. Enega najpomembnejših svetovnih dogodkov se tudi letos udeležuje Slovenija, ki se v svoji razstavi osredotoča na zeleni prehod in lokalno samooskrbo. Druge teme: - Teheran in Washington brez večjih prebojev končala prvi krog pogovorov o jedrskem programu - Ljubljanski klinični center zaradi težav s stropom prisiljen v uporabo nadomestnega laboratorija - Slovenski gasilci na plenumu zavrnili predlog novega statuta

Kaj imajo carinske stopnje s Trumpovo ritjo? Šele ko mu jo je, po njegovih besedah, začel poljubljati ves svet, jih je zamrznil. Ker je najboljši pogajalec. S Kitajsko pa igra carinski pingpong, rezultat je ta hip 145:84. Ljubljanski župan Jankovič, nesojeni predsednik vlade pri nas, pa morda postane premier v Srbiji.

Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO

Dolina pod Poncami je kljub slabšemu vremenu privabila številne ljubitelje smučarskih poletov, ki so ob vihtenju zastav stiskali pesti za svojo ekipo. Najboljša je bila avstrijska, slovenski orli so končali na tretjem mestu. Že jutri, ko naj bi letalnico obsijal tudi kakšen sončni žarek, pa bo nova priložnost za zmage na tekmi 30-ih najboljših skakakalcev sezone. Drugi poudarki: - Potres v Mjanmaru še zaostril že tako resne humanitarne razmere - Turške oblasti skušajo proteste zatreti z aretacijami in utišanjem medijev - Ljubljanski klinični center in Univerza tudi formalno združujeta moči

Smejmo se. Pa ne le na Zmajskem mostu. Zato, da nam bo lepše. Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

»Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad;« (Lk 13,8-9). Ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar se je osredotočil na Božje spremstvo ter poslanstvo posameznika, razkrito skozi Mojzesovo nalogo. Poudaril je Božjo skrb, aktivno sodelovanje v odrešenju, ter pomen dialoga z Bogom in deljenja darov v sodobnem svetu.

Voditelji članic Evropske unije so se na sinoči končanem zasedanju v Bruslju zavzeli za precejšnjo okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030 in pospešitev spodbujanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Druge teme: - Lovci opozarjajo, da predlog novele zakona o divjadi in lovstvu ne odpravlja osrednjega problema vse večjih škod po divjadi. - Ljubljanski pesniški maraton praznuje 10-letnico, na današnji svetovni dan poezije po državi tudi številni drugi dogodki - Na prvi tekmi za obstanek v ligi B nogometne Lige narodov Slovenci v gosteh s Slovaki igrali 0: 0

V tednu, ko nas čaka svetovni dan poezije, se že začenja prvi Ljubljanski pesniški festival, ki pa so ga previdno označili kot poskus festivala. Poudarek je na performativni poeziji. O njem, pa tudi o glasbenih dokumentarcih 27. Festivala dokumentarnega filma: Praslovanu, ki nas popelje skozi kariero Zorana Predina, ter še o dveh, ki sta posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea. In še o ciklu igrano-dokumentarnih radijskih iger, posvečenih pisateljicam iz 19. stoletja, ki še vedno nimajo toliko pozornosti, kot si jo zaslužijo: na primer Luiza Pesjak, Josipina Turnograjska in Pavlina Pajk.

Večji del oddaje tokrat namenjamo pisateljicam, ki v Sloveniji gostujejo v okviru festivala Fabula in zunaj njega. Napovedujemo tudi prvi Ljubljanski pesniški festival oziroma poskus festivala, kot zapišejo organizatorji. Poleg festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, pa se posvečamo še razstavama Utrujene palme in Odsevi upanja, ki ju obe gosti Maribor. Vabimo vas k poslušanju!

Pomlad prinaša otoplitev tudi na kapitalskem trgu. Danes se začenja vpisovanje drugih ljudskih obveznic, konec leta bomo dočakali davčno prijaznejše individualne naložbene račune, število delničarjev na Ljubljanski borzi se bo v začetku prihodnjega leta z vstopom Vzajemne na kapitalski trg pomembno okrepilo. Za prepričljivejše povečanje likvidnosti in obsega trgovanja pa bi potrebovali vsaj še nekaj svežih podjetij, uvrščenih na Ljubljansko borzo. Gremo v to smer? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na ministrstvu za finance; Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze; Blaž Bračič, član uprave NLB skladi; Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirika.

Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar je poudaril pomen postnega časa kot obdobja milosti in duhovne obnove. Osredotoča se na poglobitev vere ter refleksijo o Božji besedi, ki nas usmerja k razumevanju našega odrešenja. Poudarja povezavo med vero in vsakdanjim življenjem ter kako lahko prepoznavamo Božja dejanja v naši zgodovini. Nadaljuje z Jezusovimi skušnjavami v puščavi, kjer se učimo spoprijemanja z izzivi, ki te skušnjave prinašajo. Na koncu nas spodbuja k zvestobi našim načelom in zavedanju Božje prisotnosti v našem življenju, kar povečuje našo vero v vsakodnevnih preizkušnjah.

Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar se je osredotočil na pomen kateheze in njeno vlogo v življenju posameznega kristjana. Raziskuje Jezusove nauke in prilike, ki ostajajo aktualne v sodobnem svetu, ter poudarja razumevanje sporočila Božjega kraljestva in njegov vpliv na naše vrednote in odnose. Govoril je o izzivih sodobne družbe in poudarja pomen evangelizacije. Katehezo predstavi tudi kot dolgotrajen proces rasti, ki vključuje oznanjevanje in oblikovanje življenjskega sloga. Poudarja tudi pomembnost osebnega srečanja z Jezusom in vabi poslušalce, da izkoristijo postni čas za poglobljeno refleksijo ter aktivno sodelovanje v skupnosti.

Slovenija je po operacijah presaditev srca v svetovnem vrhu uspešnosti. Ljubljanski klinični center je spisal novo nepozabno zgodbo, s tem ko je obsežni kirurški ekipi uspelo presaditi srce pri 6-mesečnem dojenčku. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zaradi domnevno napačnega trupla talke obtožuje Hamas, da krši dogovor o premirju. - Sodnici v zadevi švicarski franki grozi disciplinski postopek. - Celjani v osmini finala konferenčne lige s švicarskim Luganom.

Drugi poudarki iz oddaje: -Športni center Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bodo odprli sredi marca -Ljubljanski Športni center Ilirija si bodo občani lahko prvič ogledali prihodnji mesec -Počitniški utrip mladih smučarjev v Sodražici, kjer jim mraz ne pride do živega; živahno bo na smučišču Ízver tudi prihodnji teden počitnic

Odziv na sramotno pismo podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića njegovemu prijatelju, predsedniku Srbije Aleksandru Vučiću, je razgalil tudi v nebo vpijočo dvoličnost ljubljanske leve ideološke scene.Veliko prijateljstvo med Jankovićem in Vučićem, za katerim so še večji denarji in posli, ima tudi neprecenljivo simbolično vrednost o zlaganosti vsega, kar Janković oznanja. Ljubljanski župan, na juriš promotor komunističnih rdečih zvezd v »mestu heroj«, se brati z Vučićem, ki je bil 14 let generalni sekretar Srbske radikalne stranke četniškega vojnega zločinca Vojislava Šešlja.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Drugi poudarki: - V večerni dežurni zobozdravstveni službi v Mariboru pacienti plačujejo različno - dražja je za paciente iz občin, ki niso ustanoviteljice zdravstvenega doma. - Direktor zdravstvenega doma v Idriji ostaja Tomaž Glažar. Dobil je prepričljivo podporo tako pri zaposlenih kot v mestnih svetih. - Dom starejših Grosuplje ima velike načrte, izziv utegnejo biti kadri - Ljubljanski župan miri - Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank nihče ne bo metal na cesto

Ljubljanski univerzitetni klinični center je v sodelovanju z univerzama v Ljubljani in Mariboru ter Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost in Evropsko skupnostjo zagnal Slovenski referenčni genomski projekt. Da bi bolje razumeli genetske značilnosti slovenske populacije, bodo predvidoma do jeseni sekvencirali genome več 100 prostovoljcev. Raziskovalci bodo v okviru projekta odkrivali potencialna tveganja za različne bolezni, ki se jih da zdraviti ali preprečiti.

Med drugo svetovno vojno, ko so Slovenijo razkosale Italija, Nemčija in Madžarska, se je nogomet pri nas kljub izrednim razmeram igral. V tej epizodi smo si pogledali, kaj se je dogajalo v Ljubljanski provinci v času italijanske okupacije, tako v mestu Ljubljana kot tudi na Dolenjskem. Bilo je kar pestro, saj so nogometaši pod streho spravili dve uradni tekmovanji in kopico turnirjev, zanimivo pa je bilo tudi na Obali, kjer je bila izolska Ampelea zelo uspešna v italijanskem ligaškem sistemu.To obdobje se je končalo septembra 1943 s kapitulacijo Italije in prihodom Nemcev v Ljubljano.

Papež Frančišek nas je na praznik svetih treh kraljev povabil, naj postanemo luč za druge.Ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc: V boju za zaščito pitne vode v glavnem mestu smo dosegli pomembno etapno zmago, a dejavnosti bo treba še okrepiti.Vse bolj se širijo virusne okužbe dihal, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da je še čas za cepljenje proti gripi.Pred nami je pomemben jubilej - spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne. Kakšno naj bo ob tem sporočilo prihodnjim generacijam?Vreme: Jutri bo oblačno, dež se bo razširil nad vso Slovenijo.

Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe se je prevesil v drugo polovico, mi pa tokrat poročamo o dveh filmih iz programskega sklopa Panorama: brazilskem Greice in nizozemskem filmu Alfa, pri katerem je z manjšinsko koprodukcijo sodelovala tudi Slovenija. V Centru Rog v Ljubljani pa se ta teden odvija prva izvedba festivala RogDizajnDnevi, ki je razdeljen na tri sklope: RogKreaton, RogExpo in RogForum.

Predstavniki vlade in večine sindikatov javnega sektorja, tudi drugega stebra državne uprave, so danes s podpisom kolektivnih pogodb dejavnosti in preostalih dokumentov prižgali zeleno luč za uresničitev sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, ki se bodo začele z novim letom. Javni uslužbenci bodo višje plače dobili postopno, do leta 2028. Prav tako ne bo več osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Spremembe plačnega sistema so rezultat usklajevanj, ki so potekala dve leti, zato ne preseneča, da sta tako vladna kot sindikalna stran današnji podpis dokumentov pospremili s komentarjem, da gre za velik dosežek. Druge teme: - Združeni narodi opozarjajo, da je pošiljanje pomoči v Gazo zahtevnejše kot kdaj prej. - V Avstriji naj bi se v kratkem začela uradna pogajanja o sestavi nove vlade. - Ljubljanski policisti opozarjajo na goljufije, povezane s plačilom parkirnin.

Kako bo vlada rešila zadnji zaplet na poti do plačne reforme v javnem sektorju? Sindikati državne uprave pred podpisom kolektivne pogodbe namreč želijo boljše ovrednotenje dela zaposlenih. Ministrstvo za javno upravo na drugi strani meni, da glede na predlagana zvišanja plač ni povsem jasno, zakaj sindikati nočejo podpisati kolektivne pogodbe. Drugi poudarki oddaje: - Slovenska trgovina bo ob ohlajanju gospodarstva letos očitno beležila upad prihodkov. Trgovci ob tem razmišljajo predvsem, kako in na kakšen način najti oziroma zadržati potrošnike. - Napovedi, da bo med člani administracije novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa tudi poslovnež Elon Musk, so bile pravilne. Najbogatejši zemljan bo vodil novoustanovljeno ministrstvo za vladno učinkovitost. - V Cankarjevem domu se danes začenja 35-ti Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe. V uradnem tekmovalnem programu bodo prikazali 10 filmov, od tega so jih šest režirale ženske, kar se po besedah programskega direktorja Simona Popka kaže tudi v temah filmov. Do 24-ega novembra bodo na festivalu predvajali 91 celovečernih in tri sklope kratkih filmov.

Mesec november je v Ljubljani že tradicionalno v znamenju filma. S projekcijo filma Božansko usmiljenje Alaina Guiraudia se drevi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma začenja 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Na ogled bodo dosežki svetovne kinematografije in nagrajenci najvidnejših festivalov, kot so Cannes, Rotterdam, Berlin, Locarno in Benetke. Liffe 2024 pa bo zaznamoval tudi obisk in retrospektiva režiserja Coste-Gavrasa. V oddaji poročamo tudi o festivalu Platforma malih umetnosti, ki ga prireja Zavod Emanat. Festival, ki poteka že osmo leto zapored, želi gledališkemu občinstvu predstaviti izveninstitucionalne umetniške prakse in različne uprizoritvene žanre, kot so stand up, kabaret, kvir burleska in improvizacijsko gledališče.

Izpostavljamo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. Priljubljeni balet Don Kihot Ludwiga Minkusa bo zaživel v koreografiji ukrajinskega baletnega prvaka in koreografa Denisa Matvienka. V dvorani Union v Mariboru bo v okviru Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor prvič gostovala Beethovnova filharmonija iz Badna v Avstriji. Med knjižnimi novostmi predstavljamo dramo Antifona ameriške avtorice Djune Barnes, ki jo je prevedel Miklavž Komelj. Termine četrtkove radijske igre na Arsu pa novembra posvečamo Ciklu radijskih iger Duše Počkaj, ki je kot poklon ob stoletnici rojstva te izjemne dramske igralke nastal v Uredništvu igranega programa.

Operna novost Nane Forte in Jureta Ivanušiča. V središče smo postavili kabaretno opero Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča, ki je nastala v koprodukciji med ljubljansko opero in Slovenskim komorno glasbenim gledališčem ter drugi koncert iz filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem sta se predstavila dirigent Pierre Bleuse in pianistka Marie-Ange Nguci. Potem bomo govorili o koncertu Zagrebškega kvarteta v Celju in napovedali abonmajsko sezono Celjskega godalnega orkestra. Obiskali smo tudi tretji koncert iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji, deveti koncert iz cikla Amabile, na katerem je v Kopru nastopil trio Ardor, in koncert ob odprtju glasbenega abonmaja kulturnega doma v Novi Gorici, na katerem se je predstavil mednarodni mladinski orkester Theresia. Ob koncu bomo napovedali še interdisciplinarni doktorski študijski program UMETNOST in cikel orgelskih koncertov, imenovanih Obiski kraljice v živo, ki ga prireja program Ars.

Veljati je začela novela odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki izvedbo prireditev v njem omejuje na pet lokacij. Ljubljanski mestni svetniki so jo sicer sprejeli na julijski seji, a je bila zaradi dveh predlogov za razpis občinskega referenduma v uradnem listu objavljena 8. oktobra. Ljubljanski župan Zoran Janković je novelo odloka napovedal sredi junija, potem ko je zavod za varstvo narave dvakrat zavrnil soglasje za koncert glasbenika Magnifica v Tivoliju. V Tokratnih Glasovih svetov bomo slišali glasove civilne družbe in javnosti, ki želi soodločati o javnem prostoru in zelenih mestnih površinah v Sloveniji. Oddajo je pripravil Miha Žorž.

Komentar po odigranih tekmah 12. kroga nogometnega prvenstva prepletemo z najlepšimi utrinki 28. Ljubljanskega maratona.

V Ljubljanski stolnici začenjajo s projektom obnove več kot 110 let starih Milavčevih orgel. To združujejo tudi s 150. letnico njegovega rojstva. Ob tem pripravljajo tri koncertne dogodke, ki nam jih je predstavil zborovodja in organist Gregor Klančič.

Komentar po odigranih tekmah 12. kroga nogometnega prvenstva prepletemo z najlepšimi utrinki 28. Ljubljanskega maratona.

Največja športno-rekreativna prireditev pri nas, letošnji že 28-i Ljubljanski maraton, je končana. Več kot 15 tisoč tekačev je na treh razdaljah preplavilo ljubljanske ulice, obiskovalci in navijači pa so v cilju pospremili dva rekorda. Druge teme: - Po ozraelskem napadu na Bejt Lahijo na severu Gaze ubitih ali pogrešanih skoraj 90 ljudi. - Povečan obrambni proračun v prihodnjih dveh letih namenja več sredstev Slovenski vojski. - Neeksplodirano bombo iz druge svetovne vojne v Novi Gorici uspešno dezaktivirali.

Največja športno-rekreativna prireditev pri nas, letošnji že 28. Ljubljanski maraton, je končan. Skupno je po ulicah prestolnice teklo več kot 21 tisoč tekačic in tekačev; od profesionalcev do najmlajših. Nekateri so tekli prvič, drugi so že pravi veterani. V oddaji tudi: - Upanje za premirje v Gazi ugaša z vsakim novim smrtonosnim izraelskim napadom - V Novi Gorici uspešno dezaktivirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne, številne so zakopane tudi v Mariboru - Prvi koncert nove izvedbe Jazz Ars All Stars v znmenju japonskega jazza

V Ljubljani se je z otroškimi in šolskimi teki tekmovalno začel 28. Ljubljanski maraton, odrasli pa bodo na svoj račun prišli jutri. Start rekreativnega teka bo že ob osmih zjutraj, polmaraton in maraton se bosta začela uro pozneje. Druge teme: - Izrael krepi napade na Gazo, Hezbolahov dron zadel rezidenco premierja Netanjahuja v Cezareji. - S slavnostnim odkritjem spominske plošče se je začela prenova ljubljanske železniške postaje. - Na kongresu NSi edini kandidat za predsednika stranke Matej Tonin.

Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu v Linzu ostajajo le še najboljši tekmovalci. Konec tedna prinaša boje za odličja med posamezniki in dvojicami. V Ljubljani pa je vse nared za tradicionalni tekaški praznik, ki se bo začel s tekmovanji šoloobvezne mladine.

Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začenja danes, priznanje za življenjsko delo so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu. V SNG Opera in balet Ljubljana drevi pripravljajo prvo operno premiero. Po 31-ih letih bo na ljubljanskem odru znova zaživela zadnja Verdijeva mojstrovina – Falstaff, s katero je skladatelj sklenil svojo izjemno glasbeno pot. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Carla Goldonija iz Livorna.

S tekom težimo k temu, da ostanemo zdravi in vitalni. Bistvo našega teka niso vrhunski športni rezultati. Za vsakega tekača je bistven osebni dosežek! Lahko je to prvi tek, prva 10ka, prvi (pol)maraton … včasih želimo doseči boljšo vzdržljivost ali podaljšati kilometrino – to so majhni koraki, za vsakega posameznika pa vsakič znova neverjetno zadovoljstvo. Prisluhnite pogovoru z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki navdušeno spodbujata k teku in sta krasen zgled vsem ostalim tudi s tem, da v teku uživata tako v službenem kot prostem času. Spregovorili smo tudi o teku v nosečnosti in obdobju dojenja, vitaminu O in Kazimiri, ki bo letos kot devetdesetletnica pretekla Ljubljanski polmaraton. Vabljeni k poslušanju! Vas zanima več?  https://www.urbanitekaci.com/  https://si.aleteia.org/2019/10/26/tek-je-najcenejsi-sport-stopis-skozi-vrata-svojega-doma- in-ze-teces  https://radio.ognjisce.si/sl/212/utrip/29436/urban-in-jasmina-praprotnik-zivimo-cim-manj- resno-in-cim-bolj-zares.htm Moderator pogovora: Helena Rozman Kamera in montaža: Siniša Kanižaj Urednica področja Duhovnost: Helena Rozman Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja DRUŽINA d.o.o., www.druzina.si #OddajaReflektor #duhovnost/#tek/#urbanitekaci

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja so dopoldne po državi potekale slovesne maše v Marijinih romarskih središčih. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi na Brezjah, kjer se je zbralo 4 tisoč ljudi, izpostavil pomen verovanja. Ob tem je Zore dejal, da današnji svet noče, da bi ljudje poslušali boga, ampak ga postavlja na odprt prostor niča, kjer ni več smeri in ciljev, kjer ni več poti in izpolnitve, kjer ostaja samo še ta trenutek in človekovo iskanje samega sebe in svoje identitete. Druge teme: - Ukrajinski vdor v Rusijo ni zmanjšal pritiska na vzhodni fronti v Ukrajini - V Katarju začetek novih mirovnih pogovorov o Gazi - Turistična sezona za zdaj uspešna; v panogi računajo, da se bo podaljšala v jesen

Tokratna epizoda je posnetek iz prve okrogle mize Money-How Live, kjer smo se pogovarjali o priložnostih na domači borzi. Gosti okrogle mize: - Primož Cencelj, direktor naložbenega sektorja, Modra zavarovalnica - Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva, NKBM - Boštjan Mencinger, aktivni investitor na Ljubljanski borzi - Matej Šimnic, direktor področja analiz, Capital Genetics Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Osrednjo pozornost namenjamo drugi letošnji premieri v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, kjer so uprizorili Massenetovega Wertherja. V nadaljevanju poročamo še o dveh abonmajskih koncertih v Narodnem domu Celje, ki sta potekala pod okriljem zavoda Celeia Celje oziroma Hiše kulture Celje, ob koncu pa osvetljujemo še koncert, poimenovan Kot bi napisal Strauss, ki ga je prejšnjo sredo v Slovenski filharmoniji izvedel orkester Grex Symphoniacorum.

Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.Sogovorniki: Milan Kovačevič, Inšpektorat MOL Varja Holec, odvetnica

Od potovanja duše iz enega v drugo telo do drznih in politično nekorektnih filmov, vse to prinaša 34. Ljubljanski filmski festival, ki ga napovedujemo. Kot poudarjajo, želijo z njim spodbujati ter promovirati mlade in neuveljavljene, pretežno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim občinstvom. Posvetili se bomo tudi Jesenski filmski šoli – mednarodnemu simpoziju filmske kritike in teorije, katerega gostja je bila vodja filmskih zbirk pri francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma Light Cone Mariya Nikiforova, ki je predavala o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu. In še dva filma ocenjujemo: črno komedijo Poslednji heroj in dokumentarec s pomenljivim naslovom Ris.

Od polnoči velja začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je Slovenija med drugim uvedla zaradi groženj javnemu redu in notranji varnosti v Evropski uniji ter razmer na Bližnjem vzhodu. Omenjeni meji bodo tako lahko na 14-tih prehodih prestopali vsi, ki izpolnjujejo pogoje, na 18-tih pa vsi s pravico do prostega gibanja po pravu Evropske unije. Italija bo nadzor na meji s Slovenijo uvedla popoldne. Drugi poudarki oddaje: - Hamas sinoči izpustil prvi talki; Izrael nadaljuje zračne napade v Gazi. - Vrh voditeljev Evropske unije in Združenih držav v Washingtonu tudi v luči razmer na Bližnjem vzhodu. - Začenja se 27-ti Ljubljanski maraton.

Anže se svetlika na soncu, Pižama pa si češe volčjo dlako na hrbtu v soju mlaja. Nihče ne pošizi. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš. Hvala. Pridi se pogovarjat -> Discord: Apparatus klub Vprašaj Glave – Glave #161 Zapiski: The Twilight Saga: New Moon – Wikipedia Glave na gradu: Ivan Tavčar » Ljubljanski […]

Kar nekaj razlogov imamo za to, da se bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem pogovarjali o teku in gibanju. Čez manj kot mesec dni bo v prestolnici Ljubljanski maraton, v soboto smo zaznamovali dan slovenskega športa, začel se je evropski teden športa. V studiu med deveto in pol deseto bo poslušalkam in poslušalcem Prvega znano ime, profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik. Odgovarjal bo na vprašanja o pripravah na maraton, dobrih učinkih teka in morebitnih poškodbah.