Podcasts about Janez

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem, da slednji predpostavlja dve pojavnosti z enako vrednostjo, trojni enačaj pa med dve pojavnosti vnaša enopomenskost, eno ima zdaj še drugo ime, ki je s prvim popolnoma skladno, identično, eno. V našem primeru je naslov monografije povzet iz Kosovelove misli: »Čas in prostor je samo dvoje relacij relativnosti v kozmičnem prostoru, ki je sinteza čas ≡ prostor. Nova mistika, mistika časo-prostora.« Razumevanje časa, ki je prostor, in obratno v luči kvantne mehanike, je zaznamovalo Kosovelovo razumevanje poezije. Enost stvari se je prelila v njegov, lahko rečemo njegov, konstruktivizem, ki ni le umetniška smer, ampak način življenja. Enost stvari je bila njegova zahteva, poziv: enost človeka in »prirode«, vsebine in oblike, kozmosa in prostora. »Črke rasto v prostor,« je zapisal. Vrečkov izziv pri predstavitvi Kosovela ni samo lotiti se ga kot pesnika, temveč tudi kot izjemnega misleca. Namen monografije je zlasti slednji. Vrečko je monografijo je zasnoval skozi 10 poglavij in uvod. Ta nas prav zares uvaja, saj avtor v njem predstavlja svoje zasnove za pričujoče delo, v obrisih začrta poteze, ki jih nato skozi knjigo jasneje izriše, svojo raziskavo pa sopostavi k drugim raziskavam Srečka Kosovela. Ob tem se mi zdi vredno izpostaviti njegov odnos do korifeje slovenske primerjalne književnosti Antona Ocvirka. Če je šlo, kot sam pravi, v njegovi monumentalni pregledni monografiji o Srečku Kosovelu iz leta 2011 za nekakšno apologijo Ocvirka, ki ga je prvi povezal s konstruktivizmom, tu do njega vzpostavi distanco in opozori tudi na njegove zmote. Pri tem se na primer ustavi pri njegovi izdaji Integralov. V uvodu tudi jasno zapiše, da so se danes uveljavljeni pojmi kvantne mehanike pojavili večinoma po Kosovelovi smrti, tako da moramo biti pri njihovi aplikaciji na Kosovelovo poezijo previdni. Omenja pa, da jih je Kosovel »zaznaval«, »intuitivno prišel do spoznanj, ki so bila blizu spoznanjem Plancka, Einsteina, Bohra in drugih fizikov. Kako rešiti nastalo zagato?« Deset nadaljnjih poglavij bi lahko razdelili na tri dele. Poglavji Kosovelove definicije konstruktivizma in Spopad med Kosovelom in Černigojem prinašata splošnejše opazke o Kosovelovem konstruktivizmu ter zlasti slednje postavlja Kosovela ob bok njegovim sodobnikom in primerja njihovo dojemanje konstruktivizma z njegovim. V sedmih preostalih poglavjih Vrečko interpretira konkretne pesmi in iz njih izpeljuje Kosovelovo razumevanje kvantne mehanike. Podrobneje se ukvarja z njegovim manifestom Mehanikom in ga poveže z njegovimi protomanifesti ter kanoniziranimi pesmimi Kalejdoskop, Monolog, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, Kons 5 in Tragedija na oceanu. Tretji del monografije pa predstavlja zadnje poglavje z naslovom Sam moram vse dopolniti, v katerem se loteva Kosovelove bolezni in smrti, njegovega odnosa do komunistične partije, sodelovanja z organizacijo TIGR in razumevanja revolucije. Najprej bi želel spregovoriti o podnaslovu Ob stoti obletnici smrt Srečka Kosovela, ki ni posrečeno izbran. Knjiga je res izšla v njegovem letu in bo tako zasluženo deležna več pozornosti, kot bi je bila verjetno zunaj tega, vendar presega nekakšno jubilejno izdajo. To lahko izberemo iz avtorjeve pisave, saj gre za pionirsko delo tako v Kosovelovem primeru kot tudi sicer. Po branju monografije ne moremo več brati Kosovela, kot smo ga doslej. Po drugi strani pa prinaša navdihujoče branje pri povezovanju umetnosti z znanostjo in nudi tudi svojevrstno metodološko oporo za drugačno branje pesmi tudi drugih avtorjev. Boljši podnaslov bi bil tako takšen, ki bi nas dejansko usmerjal na vsebino, kazal v notranjost dela. Kvantna prepletenost, ki bi jo Kosovel lahko zaznaval, z njim pa korespondiral njegov pojem prozornosti iz pesmi Prerojenje (»Sam, sam, sam moram biti, / vsako telo neprozorno v prozornost preiti«) je ves čas prisotna. Tudi prepletenost sicer je značilnost monografije. Vrečko k posameznim vzorčnim pesmim vpleta številne druge Kosovelove pesmi, aforizme in mnoga znanstvena dela. Kdaj do onemoglosti, kdaj do vrtenja časa. Kaj želim reči? Da se mi je ob branju monografije večkrat zazdelo, da berem že argumentirane stvari, ki so zdaj spet še enkrat argumentirane, da berem aforizme, ki so že korespondirali s prejšnjimi ugotovitvami. Ob njih pa fizikalne dokaze zanje, ki so bili objavljeni mnogo pozneje. Ali je denimo »mistična luč teorije« res v povezavi z Bohrovo atomsko mistiko, kot so drugi imenovali njegovo interpretacijo fizike leta kasneje? Ali Kosovel piše »prav o tem« – čeravno pojave samo zaznava – torej o singularnosti, točki z neskončno gostoto, ki nastane pri črnih luknjah, v kateri se čas ustavi, ko beremo verz: »Ura večnosti se je premaknila v Nič.« Neposredno zatem pa droben citat iz knjige slovenskega filozofa Marka Uršiča, ki ga ob tej sopostavitvi ne morem brati kot dokaz k izpeljani temi. Kot bralec si želim več prostora, ki bi znal zajeti in biti, se imenovati čas. Več prostora, s tem mislim na daljše odlomke pesmi, na daljše citate, če ti podpirajo tako pomembne teze. Ob tem bi si želel več časa, historične perspektive, a nikakor ne historizma. Nekaj tega bi bilo v obstoječem besedilu mogoče navesti namesto komparativističnega navajanja med besedilom z zgodovinarskimi opombami pod črto, kjer bi bil izpisan celoten bibliografski podatek, za katerega bi vedel, kdaj je izšel. Pri pesmih bi si kot bralec želel izpostavitve tega, kar lahko najdemo v povezavi s kvantno mehaniko pri določeni pesmi, ob koncu pa sklepno poglavje, ki bi povzelo glavne ugotovitve Kosovelovega »zaznavanja« teh pojavov v pesmih. Pomembni študiji to pritiče, zlasti takšni. Morda najbolj nazoren primer tega je v uvodu izpisana množica Kosovelovih doslej neinterpretiranih zapisov, primer tega je v začetku kritike naveden. Nekateri v nadaljevanju dobijo svojo časovnost, drugi ne. A če se vrnem h kvantni prepletenosti, je monografija kažipot, namig, ki ga razume dobronamerni bralec, drugačnega pisanja. Janez Vrečko v monografiji Čas ≡ prostor postavlja nove temelje za razumevanje Kosovelove poezije in poezije, umetnosti sicer. S tem pa tudi podlago za nove interpretativne izzive. Ponuja nam metodološki in epistemološki zgled. Ponuja nam, rečeno s Kosovelom, dejanje, gibanje vseskozi. Od nas zahteva naše lastno dejanje. Ne biti dani na dvoje, ampak biti eno.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

V današnji nedeljski kmetijski oddaji ste slišali prvi del pogovora z novim kmetijskim ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem. Minister se je pred dnevi odzval vabilu Radia Ognjišče in Podkasta RAST za poglobljen intervju, v katerem je osebno, iskreno in konkretno razkril svoj pogled na odločanje za prevzem resorja in seveda načrte, kako slovensko kmetijstvo popeljati v nove boljše čase. Celoten pogovor si lahko ogledate v 22. epizodi Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Ime tedna je postal Janez Vrečko, literarni zgodovinar, teoretik in eden vodilnih slovenskih kosovelologov, ki je pripravil vsebinsko zasnovo nove postavitve v prenovljeni Kosovelovi domačiji v Tomaju pri Sežani, kjer je Srečko Kosovel preživel pomemben del svojega življenja. Na razstavi so na ogled tudi nekateri pesnikovi osebni predmeti, med njimi znamenita očala in krstna oblačila. Vrečko je nedavno izdal knjigo Čas je prostor, v kateri Kosovela predstavlja kot velikega poznavalca moderne znanosti, zlasti fizike.Kandidata sta bila tudi: Jurij Rakun, profesor na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede ter vodja projekta in mentor ekipi študentov, ki so na mednarodnem tekmovanju Field Robot Event v Nemčiji dosegli izjemen uspeh. Z inovativno rešitvijo so po večletnem razvoju in delu na področju kmetijske robotike z avtonomnim robotom osvojili prvo mesto v disciplini freestyle. Robot s pomočjo strojnega vida najprej prepozna šparglje in plevel, nato pa robotska roka neželene rastline natančno odstrani. Ajda Bračič, pisateljica, ki je za roman Kresničevje prejela letošnjo nagrado kresnik. Avtoričin romaneskni prvenec o krivdi, naravi in preživetju po oceni žirije odlikujejo večplastna pripoved, preplet psihološke, okoljske in mistične tematike ter izrazito poetičen jezik, ki pomembno soustvarja njegovo posebno atmosfero. Skozi zgodbo odpira vprašanja osebne in kolektivne krivde, človekovega odnosa do narave ter možnosti preživetja v svetu, zaznamovanem z negotovostjo.

V oddaji sta zaslužni profesor dr. Janez Juhant, ki je tudi predsednik Združenja ob Lipi sprave in sociolog kulture, publicist, pedagog in glasbenik Blaž Podobnik razmišljala o 35 letih samostojne Slovenije, času osamosvajanja, domoljubju ter pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina. Kako danes mladim približati vrednote osamosvojitve, odgovornost do domovine in pomen slovenske samostojne poti? Prav tako nismo mogli mimo aktualnih političnih zadev po oblikovanju nove vlade.

Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.Brezplačne vstopnice za Radio Ga Ga v Idriji: https://olaii.com/event/10588/radio-ga-ga-v-zivo-v-idriji/

Tokrat ste slišali, kaj obljublja in napoveduje novi kmetijski minister Janez Cigler Kralj z ekipo. V drugem delu pa smo pod drobnogled vzeli nekaj mitov, v katerih se kmetijstvo predstavlja predvsem kot vir okoljskih obremenitev. Pa je temu res tako?

3. junija je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil skladatelj in pedagog Janez Matičič, eden izmed najvidnejših slovenskih skladateljev našega časa. Študiral je v Ljubljani, igral violino, potem tudi klavir. Živel je med Parizom in Ljubljano, izpopolnjeval se je pri Nadii Boulanger, skoraj tri desetletja je sodeloval z raziskovalno skupino za konkretno glasbo. Janez Matičič je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus. Šest let prej ga je Vida Curk povabila v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Urednica Tadeja Krečič Scholten

V oddaji Naš gost smo tokrat gostili nekdanjega generalnega duhovnega asistenta Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, izolskega župnika in še vedno tudi aktivnega skavta, Janeza Kobala. Spregovoril je o tem, kdaj je začutil klic v duhovništvo in kako je prvič prišel v stik s skavti. Predstavil je svoje spomine na ponovne začetke skavtstva v Sloveniji, pa tudi svoje poslanstvo med mladimi 36 let kasneje. Kakšna je vloga skavtov v Cerkvi in kako je lahko duhovnik že samo s svojo prisotnostjo zgled Kristusa med mladimi? Kako lahko peka palačink na poletnem taboru postane kateheza?

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva.

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva.

Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.

Koprski škof Peter Štumpf je razmišljal o odnosu med Jezusom in njegovim očetom v nebesih, kot ga je opisal evangelist Janez.

ORO - radijska oddaja za otrokeTretja oddaja: RUMENAZagotovo si pričakoval ali pričakovala rumeno oddajo, saj je to zadnja izmed osnovnih barv. Tanja, Juš, Jošt in Teja so veseli, da so dnevi daljši in to pomeni, da se lahko več družijo na prostem. Najlepše je, ko so lahko na soncu zato so že v uvodu zapeli pesem, da bi ga privabili čimveč. V kotičku z BlaBlažom se znova lahko naučiš kako se v različnih jezikih reče rumena, v novicah bomo izvedeli kje so vladali prvi kralji Kitajske, v literarnem kotičku pa boš tokrat lahko prisluhnila dooooolgi pravljici. Na slišanje!

Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco. »Našemu AI oziroma umetno-inteligenčnemu radiološkemu asistentu smo že dali ime. No, poigravamo se še z imeni,« pravi prof. dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultete v Ljubljani. S svojo raziskovalno skupino je razvil slovenskega radiološkega asistenta, ki zdravnikom pomaga pri branju slik narejenih z magnetno resonanco. Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v medicino in podpira zdravnike pri odkrivanju bolezni in načrtovanju optimalnih terapij. Kako deluje slovenski radiološki asistent za prepoznavanje sprememb na prostati in pljučih? Kje so njegove prednosti in omejitve? Kako bo umetna inteligenca v prihodnje spremenila delo v medicini in zdravstvu? O tem v oddaji Ultrazvok. Foto: Janez Žibert/ Prvi program

Od slovenske skupnosti v argentinski Mendozi se bo za letošnjo veliko noč poslovil dolgoletni slovenski župnik Janez Cukjati. Iz zdravstvenih razlogov in ker je nedavno dopolnil 75 let, posvečen pa je bil pred skoraj 50-imi leti, se bo preselil v Buenos Aires, kjer bo bival v redovni skupnosti, hkrati pa po svojih močeh pomagal pri pastoralnem delu. Škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu, se mu je v imenu Slovenske škofovske konference zahvalil za duhovniško pričevanje. V pismu rojakom pa je hkrati sporočil, da bo z veliko nočjo službo župnika slovenske skupnosti v Mendozi prevzel Gašper Mauko, ki je lani začel svoje pastoralno delovanje v Argentini. Še naprej bo vključen v pastoralo mladih tudi Buenos Airesu, še posebej ko gre za duhovne vaje, romanja mladih, počitniške tedne in tudi druge oblike sodelovanja z delegatom Francijem Cukjatijem in duhovnikom Robertom Brestom. Škof Jamnik je rojake še spodbudil, naj še naprej z molitvijo podpirajo svoje duhovnike in molijo za nove duhovne poklice.

V Sloveniji imamo nadpovprečno obremenjene plače. Razbremenitev plač je postala ena glavnih predvolilnih tem, ki pa med razpravami večinoma ne seže prav globoko. Slovenija naj bi z visoko obremenitvijo plač izgubljala predvsem dobro plačane strokovnjake, ki naj bi se prezaposlovali v tujino, da bi tam plačevali nižje prispevke ob istem bruto dohodku kot v Sloveniji. Podatki Finančne uprave RS sicer kažejo, da število dohodninskih zavezancev v najvišjem dohodkovnem razredu ne pada, ampak iz leta v leto raste. Kakšne so primerjave s Hrvaško? Sogovorniki: dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL Bojan Ivanc, GZS Jernej Salecl, Novartis Sabina Sobočan, Varis ekonomist dr. Janez Šušteršič dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta UL Lidija Jerkič, SKEI

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Še vedno odmeva uspeh letošnje Pustne Sobotne iskrice. Spomnili smo se dobrote izpred let. Z nami je bil misijonar Janez Krmelj, ki že desetletja deluje na Madagaskarju.

V Assisiju so od 22. februarja do 22. marca prvič v zgodovini javnosti izpostavljeni posmrtni ostanki sv. Frančiška. Več o tem dogodku ob 800-letnici smrti tega svetnika nam je povedal minorit p. Janez Šamperl, ki je v Assisiju služboval več let.

NAPOVED: Sinoči je bila premiera na velikem odru ljubljanske Drame na Litostrojski. Pod režijskim vodstvom Žive Bizovičar in ob dramaturgiji in priredbi Nika Žnidaršiča je sedem igralcev uprizorilo poetično dramo Voranc Daneta Zajca. Osrednjo vlogo Voranca je odigral Janez Škof, ves čas navzočega Duha hiše pa Mina Švajger. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik Žnidaršič, scenograf in oblikovalec videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalka giba Anna Javoran, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Merima Ćehić, asistentka režiserke Julija Urban, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijski asistentki dramaturga Hana Obreza in Pia Požek. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika, Sv. Janez Bosco - ustanovitelj salezijancev.

In our first podcast of 2026, we discuss with the Forum for the Future of Agriculture Chairman Janez Potočnik what's on the Forum's agenda for the new year ahead and get an update on some details about the Annual Conference taking place at the Square in Brussels on April 14th.

Janez Žakelj oziroma danes John Zakelj je bil rojen leta 1948 v taborišču v Avstriji, s starši je kot begunec leto pozneje pripotoval v Združene države, v Cleveland. Od leta 1970 živi v Saint Paulu, glavnem mestu zvezne države Minnesota, ki te dni polni naslovnice in družbena omrežja zaradi nasilnega delovanja agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE). Kako on in njegova hči Cecilia spremljata razmere? Kako spremenjena je ameriška družba pod Trumpovo administracijo, kakšno je vsakdanje življenje?

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga p. Janeza Šamperla z naslovom Pesem brata sonca. V Sloveniji je sicer bolj znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Knjižica želi pomagati izostriti naš duhovni pogled na to pesnitev prav v letu, ko mineva 800 let od smrti njenega avtorja sv. Frančiška Asiškega. Knjigo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

Na položnem gričku je stala lična hišica. Nekje noči jo je nenadoma zajel požar. Mlad par, Janez in Roža, njena prebivalca, sta se rešila iz ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Haeresis fulminata ali Strela udari krivoverca je naslov izjemne knjige, v kateri je natisnjena drama Janeza Ludvika Schönlebna v latinščini in slovenskem prevodu Braneta Senegačnika. Uprizorjena je bila v ljubljanskem jezuitskem kolegiju leta 1651. Gre za prvi prevod kake jezuitske drame iz latinščine v slovenščino. Besedilo drame Haereseis fulminata dopolnjujejo opombe, komentar in spremne študije Monike Deželak Trojar in Braneta Senegačnika, pa tudi 12 faksimilov rokopisa. Knjiga je izšla pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. S tem prelomnim delom se bistveno dopolnjuje védenje o jezuitskem gledališču na Slovenskem, pa tudi v Evropi in po svetu – jezuiti so namreč uprizarjanje iger uvedli v okolja, kamor so prišli, kar pomeni, da je bilo jezuitsko gledališče v svojem času »globalen« pojav. O tragediji v 3600 verzih, za katero do nedavna nismo vedeli, da obstaja v zapisu, bodo v oddaji Ars humana govorijo urednica Monika Deželak Trojar, urednik in prevajalec Brane Senegačnik ter gostiteljica Tadeja Krečič. Oblikovalec zvoka: Jernej Boc

Dr. Janez Potočnik, ena ključnih osebnosti slovenskega približevanja Evropski uniji, je bil evropski komisar v dveh mandatih, danes pa kot sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN še naprej ostaja med najvidnejšimi slovenskimi glasovi v Bruslju. Večino časa živi in dela v belgijski prestolnici, še naprej veliko potuje po svetu. Analizira osrednje politike Evropske unije – od širitvenega procesa do gospodarskih in strateških vprašanj –, ob robu podnebne konference v Braziliji pa opozarja tudi na negotovo prihodnost evropske zelene politike.

Na velikem odru Drame bo premiero doživela tragedija Williama Shakespearja Kralj Lear, režira jo Jernej Lorencij, kralja Leara pa igra Janez Škof.V oddaji boste lahko slišali vtis s koncerta Balade Janija Kovačiča s spremno besedo Marjetke Golež Kaučič. V novogoriškem Epicu so odprli razstavo Osamljenost desnega krila. Gostujoča razstava iz Cinemazera iz Pordenoneja prinaša fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Sobotno popoldne bo na Koseškem bajerju v Ljubljani posvečeno otrokom, ki se bodo lahko udeležili zvočnega sprehoda po gozdu z naslovom Moja skrivnost avtorice scenarija in režiserke Saške Rakef. Oddajo končujemo z odprtjem razstave Oživljene strukture, skriti tokovi, v kateri razstavljajoče umetnice in umetniki na različne načine prikazujejo krize sodobne kapitalistične družbe. Vabljeni k poslušanju!

Ekipa oddaje Radio Ga Ga − Nova generacija se bo tokrat zbudila že ob šestih zjutraj, da bo lahko v živo navzoča ob hišni preiskavi na domu Aleša Hojsa. Izvedeli bomo, kaj mu je po telefonu svetoval Kangler, koga vse bo izločil Matoz in kaj je Janez skril v zaprto kuverto. Na terenu bosta postopek vodili Urška Klakočar Zupančič in Lena Grgurovič, sodelovali pa bodo vsi strokovni kadri s specialnim policijskim oslom Rožmarinom na čelu. Kaj je treba postreči med hišno preiskavo, nam bo izdal župan Janković, zakaj je preiskava lahko tudi priložnost Aljoše Bagole, kaj pa v resnici počne Kakavaški klan, pa morda izveste tudi v petek dopoldan na Prvem.

Novo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija začenjamo v hotelu "Pr Hojsar", kjer Janez praznuje rojstni dan skupaj s prijatelji. Vodenje oddaje tokrat prevzemata prvaka nacionalne in komercialne televizije Marcel Štefančič in Uroš Slak, ki bosta skupaj poizvedovala, zakaj Robert Golob potuje na Finsko in kdo bo vodil novo Ministrstvo za božič. Vse o dogodku dan brez denarja, o novem projektu, ki ga bo predstavil Luka Mesec, kako je potekal Trumpov obisk v Angliji, kaj je Elon Musk sporočil Ruparjevim protestnikom in zakaj Serpentinšek goji azijske sršene, verjetno izveste v petek dopoldan na Prvem.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 Ščit:https://www.t-2.net/t-2-scit-za-varnost-na-internetuFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.

Spoštovana zvesta poslušalca oddaje … Današnji zapis je nadaljevanje zapisa iz lanskega novembra. Takrat je dr. Anže Logar ustanovil svojo stranko, imenovano »Demokrati« in prah, ki ga je s tem dvignil, se na slovenski politični sceni še vedno ni polegel.Tako smo po skoraj pol leta iz bogato obložene police slovenskih političnih sporov ponovno vzeli tega posebneža med špetiri … Spor za današnjo pridigo je zelo enostaven v svoji zapletenosti, kot je zapleten v svoji enostavnosti. Ter kot tak povsem ustreza strogim kriterijem naše oddaje, ki se načeloma ne ukvarja z banalnostmi. A gremo lepo po vrsti, kot so prepiri v Trsti. Stranka SDS na upravnem sodišču toži ministrstvo za notranje zadeve, ker je dovolilo registracijo stranke Demokrati. Kot pojasnilo ... Stranko SDS vodi Janez Janša, stranko Demokrati pa Anže Logar. Kdo danes vodi ministrstvo za notranje zadeve, ni povsem jasno. Kakorkoli … Enostavneje bi bilo, če bi stranka SDS tožila neposredno stranko Demokrati, ampak to bi bilo preveč enostavno; tožba, ki se nanaša na Demokrate in se kanalizira prek notranjega ministrstva, zveni mnogo bolj resno, kot če bi se stranki v postopku tožili, ali pač zmenili medseboj. Ampak v katerem grmu tičijo demokrati? Pri SDS ne brez argumentov trdijo, da se bodo lahko volivci na volišču zmedli. Predsednik Demokratov je bivši član SDS, njegovi stranki do največje opozicijske manjka le pridevnik ali dva in volivci bodo vodili Demokrate, čeprav bodo v resnici hoteli voliti SDS. V takšnem primeru gre za zlorabo volitev, ampak ministrstvo, na katerega je bila tožba naslovljena, jo je tokrat poceni odneslo. Zakon o političnih strankah sicer ustanoviteljem nalaga, da se morajo imena in kratice strank, kot tudi drugi strankarski simboli med seboj razlikovati, a če se slovenske politične stranke malo ali nič ne razlikujejo v vsebini, se še manj ali nič razlikujejo v imenih. Sodišče je v tem sporu poenostavljeno rečeno razsodilo oziroma pojasnilo, da se v čudovitem svetu parlamentarizma imena pač ponavljajo. Ker so slovenske stranke v glavnem registrirane v Sloveniji, imamo v njihovih imenih kolikor hočete Slovenije. Ker je popularno in privlačno, pa tudi politično všečno biti demokrat, je v Sloveniji na veliko uporabljan tudi ta antični pojem. Potem pa je v imenih še nekaj svetovnonazorskih oznak, da pa je bilo sodišče kar se daplastično, je kot precedenčni primer navedlo slovenske zelene stranke, ki jih je kar nekaj, vse pa imajo v imenu tako Slovenijo, kot barvo zdrave zavisti, ki je zelena. Ampak vrnimo se k sporu. Jasno je, da so se Logarjevi Demokrati ugnezdili med imena, kjer že tako ali tako vlada precejšna gneča in bo na volitvah lahko resnično nastala zmeda. Zato čudi, da na novoustanovljene stranke ne sežejo po bolj kreativnih rešitvah, ki so bile kdaj v zgodovini že uporabljene. Če bi recimo namesto Slovenski demokrati uporabili ime stranke »Slovenski avtokrati«, bi bili zagotovo tako opaženi, kot tudi nezmotljivo drugačni. Da ne govorimo, kakšna velika škoda se dela, ker smo tako po nemarnem pozabili na cel spekter potencialnih strankarskih imen, ki nam jih je in nam jih še vedno ponuja marksistično- leninistična dogma. Se pravi, na vse mogoče izpeljanke s socialističnim ali s komunističnim. Slovenski socialisti ali Slovenska komunistična stranka bi bili edini v parlamentarnem prostoru; za ideološki predznak pa se tako ali tako ni bati, saj se recimo nekatere konservativne stranke z velikim veseljem ideološko primerjajo z neoliberalno kapitalistično prakso. Če parafraziramo nesmrtnega barda: »Stranka enako dišala bi z imenom drugim!« V nadaljevanju je škoda, ker se ne uporabljajo pridevniki tipa »radikalen«. Recimo Slovenska radikalna stranka se sicer sliši zlovešče, a radikalen je lahko sodoben človek na mnogih področjih, od katerih jih je večina povsem benignih. Pozabili smo tudi na izpeljanke revolucionarnih imen, na drugi strani pa za čuda nimamo več resne stranke s krščansko ali katoliško referenco v imenu. Kakorkoli; praznega prostora je pri imenih ogromno in škoda se zdi, da so se vsi nagnetli med slovenske demokrate. In Janez Janša je storil edino, kar se zdi v tem primeru razumno. Takoj za njim pa je isto storil še Anže Logar. Še pomnite, kako so na začetku internetnega buma spretneži, ki so vedeli, kam bo pes pomolil taco, vnaprej registrirali računalniške domene podjetij ali posameznikov, ki so jih potem tem prodali za velik denar. Tako sta tudi Janez in Anže pri uradu za intelektualno lastnino preventivno registrirala imeni strank, ki imata v korenu Demokrate in Slovenijo. Se pravi: Slovenski demokrati, Demokrati Slovenije in pa Slovenska demokratska stranka. Ta imena, če bodo pravnomočno registrirana, bodo tako zamrznjena in jih ne bo več mogoče uporabljati, ter se na ta način zastonj kititi s tujim perjem. Ampak kot vedno, jo je politiki zagodla slovenščina. Izpeljank za ime stranke, ki bi imela v korenu tako Demokrate kot Slovenijo je še kar nekaj, in če se hočeta tako Logar kot Janša znebiti morebitnih konkurentov in neupravičenih jezdecev na njunem minulem delu, je treba vnaprej registrirati vse možnosti. In sicer: Demokrati iz Slovenije, Stranka slovenskih demokratov, Slovenskih demokratov stranka, Demokratični Slovenci, Stranka Slovenske demokracije. Demokrati na Slovenskem, Slovenskademokracija, Demokracija po slovensko in pa seveda Stranka Slovencev in demokracije. Če pa držijo zlobna natolcevanja, da sta Janša in Logar tako ali tako dogovorjena, in je nova stranka samo slepilni manever, potem je volivcem resnično vseeno, koga volijo. In ime tako združene stranke bi se glasilo: Slovenska demokratska stranka demokratov.

O našem nenavadnem rojaku, ki se je preselil v argentinsko Patagonijo in si med Mapuči ustvaril družino s sedemnajstimi otroki, ter tam ob trdem delu in preprostem življenju preučeval njihov jezik in mišljenjePred slabim stoletjem in pol se je slovenskim staršem v Zagrebu rodil človek, ki se je tik pred koncem študija - razočaran nad zahodno civilizacijo - preselil v Argentino in odšel v Patagonijo med indijansko pleme Mapuči, kjer se je poročil s poglavarjevo nečakinjo, imel kar sedemnajst otrok, v odročni andski vasi gojil ovce in razvil tekstilno obrt, spisal vrsto spisov o mapuškem pojmovanju različnih konceptov, kot sta prostor in čas, postal celo dopisni član argentinske akademije znanosti, na koncu pa brez vidnih znakov bolezni napovedal svojo smrt. Ta izjemen človek, ki ga lahko zasledimo pod imeni Janez, Ivan, Janko ali Juan Benigar, bo v središču tokratnih Sledi časa. Njegovo resnično nenavadno življenje in samosvoje mišljenje ter delo bomo spoznavali s pomočjo umetnostne zgodovinarke dr. Irene Mislej, ki je odraščala v Argentini, nato pa se preselila v Slovenijo in svoje življenje posvetila zgodbam naših izseljencev. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih Sledi časa, v katerih je gostovala Irene Mislej: Viktor Sulčič, Slovenec, ki je zasnoval stadion, na katerem si je ime ustvaril Maradona in oddaje Glasovi svetov, kjer smo z njo prepotovali burno zgodovino Argentine: »Argentina je shizofrena, kaotična dežela« foto: Janko Benigar z družino; Wikipedija, javna last (Diario Río Negro; Diario La Mañana del Neuquén; Sitio web de la Facultad de Turismo de la Universidad Nacional del comahue)

V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.

Življenje in delo zgodovinarja, geografa in sociologa Janeza Stergarja je tesno povezano s koroškimi Slovenci, njihovo zgodovino, sedanjostjo, delovanjem, ustvarjanjem, problemi in bitkami za pravice. Predvsem o njegovem delovanju v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, katerega dolgoletni predsednik je, bo tekla beseda v tokratnih Razgledih in razmislekih.

Bil je gost vseh podcastov, intervjujev in okroglih miz v zadnjih dveh tednih, zato je bil seveda logična izbira tudi za vodenje današnje oddaje Radia Ga Ga – Nova generacija – nihče drug kot Anže Logar, ki mu bodo družbo v studiu delali bivši strankarski kolegi Janez, Branko in Aleš. Uroš Slak bo v studiu gostil premierja Roberta Goloba, ki bo še enkrat razložil vse o svojem srečanju s Tatjano, Aljoša Bagola pa bo predstavil novo knjigo za zapornike. Luka Mesec bo predstavil nov paket mobilne telefonije, ki upošteva pravico do odklopa, Lahovnik, Janković in Popovič bodo določili novo korupcijsko maržo, slišali pa bomo tudi odlomek iz nove informativno-razvedrilne oddaje Bergant in Bergant. Kaj lahko Han ponudi tujim vlagateljem, kaj Golobu svetujejo bivši zaporniki, kdo vse bo tekel na Ljubljanskem maratonu in verjetno še kaj v petek dopoldne po deseti na Prvem programu Radia Slovenija.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 oranžni optimum: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-optimum ----------------------------------------------------------- Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk