Podcasts about Janez

Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, beremo Dominika Gorup, Janez Šinkovec in Nataša Holy

Valjeni k poslušanju današnjega svetnika dneva.

Maševal je generalni vikar Janez Lesnika, na orgle je igrala Mirjam Strlič.

8. september je Svetovni dan fizioterapije, zato bo naš gost v torkovem Svetovalnem servisu ob pol devetih Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije in vodja fizioterapije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Letošnja osrednja tema je »Preprečite bolezni srca in žilja z več gibanja«. Kako pomembna je torej preventiva? Kaj bi svetoval 55-letniku, ki v službi ves čas sedi, nič ne telovadi, a za zdaj nima nobenih težav? Je pomembno, da se gibamo vsak dan, ali je dovolj, da se nekajkrat na teden dobro preznojimo?

Vsakoletno romanje argentinskih Slovencev v tamkajšnji Lurd v kraju Santos Lugares je tokrat v ospredje postavilo rožni venec. Ne le, da se je - po poročanju časopisa Svobodna Slovenija, začelo z molitvijo rožnega venca. O tej molitvi je v nagovoru razmišljal duhovnik Robert Brest. Med pridigo je poudaril, kako Marija ceni, da molimo rožni venec. Povedal je, da je ob Marijinih prikazovanjih nekoč Bernardka pozabila svoj rožni venec in si je izposodila drugega. Marija jo je med prikazovanjem vprašala, zakaj nima svojega rožnega venca pri sebi. Tudi ko mi molimo rožni venec, se Marija veseli in nas pri molitvi vedno spremlja. Po maši je Robert Brest podelil zakrament svetega maziljenja starejšim in bolnikom ter se zahvalil Nevenki Godec in drugim, ki so poskrbeli, da je romanje lepo potekalo. Ob koncu je blagoslovil tudi otroke ob priložnosti otroškega dne in jim razdelil bombončke. Pri sveti maši sta somaševala delegat Franci Cukjati in Janez Cukjati. Bogoslužje je spremljalo ljudsko petje pod vodstvom Marka Selana. Na orgle je igral Janez Žnidar.

Letos je baletni plesalec Janez Mejač praznoval devetdeset let. Pred osmimi leti, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj. Janez Mejač, mojster baleta, je zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja. Oblikoval je 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi, v sezonah od 1981do 1984 in 1995 do 1998 je bil vodja ljubljanskega baleta. Poleg tega je delal kot pedagog in predavatelj, pa tudi koreograf.

Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, beremo Dominika Gorup, Janez Šinkovec in Nataša Holy

Pred nami je pestra politična jesen v znamenju referendumov in novih soočenj med koalicijo in opozicijo. Gre pri referendumih o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev za pomembna vprašanja ali politično merjenje moči? Gostje oddaje so bili Zvone Černač iz SDS, Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda in Janez Žakelj iz povezave NSi, SLS in Fokus.

Zgodba iz Madagaskarja: Vreče riža, lažja od peresa.

V Gornji Radgoni so dopoldne odprli tradicionalni mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. V ospredju odprtja 64-ega sejma sta bila prehranska varnost in odpornost kmetijstva na podnebne spremembe. Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je med drugim potrdil, da bo država kmetom v prihodnjih dneh izplačala odškodnine zaradi lanske suše ter jim obljubil pomoč zaradi visokih cen goriva in gnojil. Druge teme: - Francija je obljubila pospešitev dobave najnovejše opreme in raket Ukrajini, ki se sooča s pomanjkanjem sistemov protizračne obrambe. - Papež Leon 14-i na obisku v San Marinu izpostavil to žepno državo kot zgled dobre politike, usmerjene v skrb za človeka. - Slovenske odbojkarice so bile za uvod evropskega prvenstva boljše od favoriziranih Nemk.

Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, beremo: Dominika Gorup, Janez Šinkovec in Nataša Holy

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja je bil naš gost cistercijan in nekdanji stiški opat pater Janez Novak. Med vrhove in spomine več desetletij trajajočega obdobja nas je popeljal, ko je v naše in tuje gore vodil skupine mladih in ministrantov. To so bili časi, ko so na Triglavskem ledeniku še prirejali slalome in se pripravljali na vzpon na Mont Blanc. Tudi o iskanju tišine, pristnih odnosih, vztrajnosti in Mariji je tekla beseda.

Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ...Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.

Iskrice so povzete po različnih svetovnih pravljicah. bereta Nataša Holy in Janez Šinkovec

Za nami je letošnja Krištofova nedelja. Še vedno je čas za vzpodbudo in zahvalo vsem, ki slišite glas po pomoči iz misijonskih dežel. O nujnosti pomoči, pa tudi o iskreni hvaležnosti, je tokrat spregovoril misijonar na Madagaskarju Janez Krmelj.

Zgodbice iz starega Atlasa Slovenije, Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, bereta NatašaHoly in Janez Šinkovec

Piše Jože Štucin, bereta Lidija Hartman in Jure Franko. Pesniška zbirka Heronova spirala (mimohod panjskih končnic) Janeza Ramoveša, pesnika iz Suše pod Blegošem, je po osnovni zgradbi sonetni venec, akrostiha sicer ni, ima pa še druge vsebinske dodatke, ki pesnitev širijo v večji in kompleksnejši izdelek. Avtor spremne besede Zdravko Duša jo opisuje kot nekakšen hibrid, pesniško zbirko, ki ima nastavke odrske uprizoritve. Razširjena z orkestrsko in zborovsko glasbo bi se lahko približala celo znamenitemu škofjeloškemu pasijonu. Tudi vsebinsko je namreč blizu žalostnemu križevemu potu glavnega junaka, v resnici antijunaka, voznika klavniškega tovornjaka, ki vse življenje vozi krave v smrt. Vzporednica z brodnikom, ki prevaža duše umrlih čez Aheiron, je več kot očitna, tu voznik kamiona prevaža žive duše v smrt in ga to tudi očitno bremeni in muči. V šestem sonetu namreč resignirano spoznava: "Ževav ja ma, vsak človk pa duše nima, / tu sm spoznov, še marskej sm doživu, / včas v klavnc z voda pudn sm pomivu, / če lohk, marskej be zbrisu von s spomina." Šofer je Heron. Če povežemo z antiko, je matematik Heron iz Aleksandrije čisto nasprotje zgodbi, a zveni podobno kot Haron, brodar v Hadu. V strašljivo pripoved Heron vnaša red, zakonitost in natančnost. Je torej dosleden, skorajda znanstveno neoporečen izvajalec prevozništva živine v klavnico, spirala, ki je omenjena v naslovu, pa vedno znova vrača zgodbo nazaj, v junakovo mladost na podeželju, v naročje Harona, ki bo prej ko slej prevzel pobudo. Spirala pač teče v obe smeri, naprej in nazaj, je simbolen lik minevanja in večnega vračanja. Kot je vidno že v citirani kitici, je Ramoveš tudi to delo napisal v svojem narečju, seveda ne po navodilih dialektologije, temveč kot literarizirano narečje, ki besedilo polaga v usta navadnemu govorcu iz njegovega okolja, kjer prevladuje škofjeloško-cerkljansko narečje. Izredno zanimiv pristop pesnik goji že od samega začetka ustvarjanja. Lahko rečemo, da je svojo "vaško-kmečko" poetiko izpilil do popolnosti, hkrati pa moramo dodati, da ji je s tem nataknil nekaj hermetičnih uzd, ki bodo bralce iz drugih okolij prisilile k poglobljenemu in bolj analitičnemu branju. Sicer ne toliko zaradi narečja, konec koncev se koreni besed lahko hitro stikajo v vseh slovenskih govorih, težje bo poezija dostopna zaradi mnogoplastne simbolike, s katero Ramoveš iz lokalnega, vsakdanjega in domačijskega gradi eksistencialne vsebine. Metaforika je na videz preprosta, ljudska, v jedru pa nabita s plastmi globokih duhovnih izkušenj in spoznanj. Ta dvojnost podajanja skorajda filozofskih vsebin na način ljudskega govora je specifika Ramoveševe poezije. Res, da ni izumitelj tega sloga, je pa gotovo eden najbolj prepričljivih sodobnih ustvarjalcev, ki na plemenit način dvigujejo narečno govorico v visoko pesem. Ko se Heron, zbran in natančen prevoznik, ki nikoli ne zataji in vedno stoodstotno izpolni delovne naloge, začne spraševati o svoji mučni vlogi, je iskren in čustveno odkrit. V trinajstem sonetu se ozre vase, svojo nesrečno vlogo pa vidi bliže peklu kot nebesom: "Krave sa liipe, sm pomislu tist brt, / h zeml nem vliče bolječe vratove, / ene dogreja, že čakajo nove, / jest zmatran brodar sm, pred poku zaprt." Če še enkrat izpostavimo, ima Heronova spirala štirinajst sonetov, katerih uvodni verzi tvorijo magistrale na začetku. Povejmo še, da vsak verz spremlja motiv panjske končnice kot simbolna veriga ljudske umetnosti, dodanih pa je še devet songov za zbor in solista. Takoj je jasno, da to ni zgolj sonetna pesnitev, pač pa skorajda dramsko delo. Vsak sonet uvede literarizirana vsebina panjske končnice, ki oriše okolje, razkrije prizor in je nekakšna didaskalija, uvodni interpretativni ključ za sonet, ki sledi. Za vzorec naj bo zapis pred dvanajstim sonetom, ki namiguje na ljubezenski trenutek: "STAREC: pelje cizo. Težko jo vleče, kleca, vleče po kolenih. / Z nasprotne strani STARKA nese velik koš. / Srečata se, obstaneta. / Nadaljujeta vsak v svojo smer." Kmečka idila se v Ramoveševi poeziji kaže kot vigilija, kot čuječnost in tiho pričakovanje življenjskega cikla ljubezni, prebodeno s trpljenjem dela in vsakdanjega boja za preživetje. Za trenutek se pretvori v ljubezniv postanek, že skoraj ljubezenski stik, a to je tudi vse. Za romantiko seveda ni časa niti ni želje po čustveno-čutnih finesah, da bi se postanek razvezal v kaj več; ne, vsa ljubezen je zgolj hip in bližina na poti. Mogoče je to pesnikov spomin iz mladosti, ko je bilo na vasi še marsikdaj res tako, je pa, metaforično, prestavljeno tudi v njegov čas, v čas brodarske službe, ki tudi ne pozna oddiha in maziljenja čustev, službe, ki je trda, neizprosna in eliptična, tudi epileptična s svojimi travmatskimi uvidi in spoznanji. V sklopu prej omenjene "didaskalije" je pesem za zbor in orkester naslovljena Šmarn. Ker govori o nekakšnem spomladanskem romanju v gore, mogoče h kakšni Marijini kapelici, je ta ljudski glas prepoln spravljivosti in sožitja. Spet v zelo enigmatični sliki, ki lahko ta praznik povezuje tudi z odhodom v nebesa, v smrt: "Ke se cvitje odpjera – grema v gora. / Ke slike zbledeja – grema v gora. / Ke se zvečeri – grema v gora. Tam sa sledovi od tistih koraku. / Tam stojeja vetrovi, ke si zmjeri jih čaku. / Na drevjesu je tarča spraskana v lubje. / Odzgori varhovi okul se varteja. Ke j konc veselice – grema v gora. / Ke imama šulne spucane – grema v gora. / Ke dan se nardi – grema v gora. / Objeti čez rame – grema v gora." V knjigi je tudi dodatek. Skladatelj Gregor Pompe je uglasbil peti sonet in tu je objavljena celotna partitura. Po njegovih besedah skuša uglasbitev to dvojnost vzvišene mestne in preproste ljudske pesniške govorice "posneti z uporabo dveh godalnih triev, v enem od njiju je violončelo zamenjan s kontrabasom, da bi se približal bolj godbeniški in s tem "dialektalni" zasedbi. Temu ustrezno je razporejen tudi material, saj godbeniški trio ves čas leze proti valčku in polki, značilnima slovenskima glasbenima "dialektoma", regularni trio pa ostaja zavezan sodobnemu, abstraktnemu, realnemu ..." Dodajmo. Vsekakor zanimiva kombinacija in nadvse posrečen pristop, da imamo v knjigi tudi glasbeni vzorec, a žal je ostal le pri partituri. Bralec bi ga zagotovo želel tudi slišati na priloženi zgoščenki.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem, da slednji predpostavlja dve pojavnosti z enako vrednostjo, trojni enačaj pa med dve pojavnosti vnaša enopomenskost, eno ima zdaj še drugo ime, ki je s prvim popolnoma skladno, identično, eno. V našem primeru je naslov monografije povzet iz Kosovelove misli: »Čas in prostor je samo dvoje relacij relativnosti v kozmičnem prostoru, ki je sinteza čas ≡ prostor. Nova mistika, mistika časo-prostora.« Razumevanje časa, ki je prostor, in obratno v luči kvantne mehanike, je zaznamovalo Kosovelovo razumevanje poezije. Enost stvari se je prelila v njegov, lahko rečemo njegov, konstruktivizem, ki ni le umetniška smer, ampak način življenja. Enost stvari je bila njegova zahteva, poziv: enost človeka in »prirode«, vsebine in oblike, kozmosa in prostora. »Črke rasto v prostor,« je zapisal. Vrečkov izziv pri predstavitvi Kosovela ni samo lotiti se ga kot pesnika, temveč tudi kot izjemnega misleca. Namen monografije je zlasti slednji. Vrečko je monografijo je zasnoval skozi 10 poglavij in uvod. Ta nas prav zares uvaja, saj avtor v njem predstavlja svoje zasnove za pričujoče delo, v obrisih začrta poteze, ki jih nato skozi knjigo jasneje izriše, svojo raziskavo pa sopostavi k drugim raziskavam Srečka Kosovela. Ob tem se mi zdi vredno izpostaviti njegov odnos do korifeje slovenske primerjalne književnosti Antona Ocvirka. Če je šlo, kot sam pravi, v njegovi monumentalni pregledni monografiji o Srečku Kosovelu iz leta 2011 za nekakšno apologijo Ocvirka, ki ga je prvi povezal s konstruktivizmom, tu do njega vzpostavi distanco in opozori tudi na njegove zmote. Pri tem se na primer ustavi pri njegovi izdaji Integralov. V uvodu tudi jasno zapiše, da so se danes uveljavljeni pojmi kvantne mehanike pojavili večinoma po Kosovelovi smrti, tako da moramo biti pri njihovi aplikaciji na Kosovelovo poezijo previdni. Omenja pa, da jih je Kosovel »zaznaval«, »intuitivno prišel do spoznanj, ki so bila blizu spoznanjem Plancka, Einsteina, Bohra in drugih fizikov. Kako rešiti nastalo zagato?« Deset nadaljnjih poglavij bi lahko razdelili na tri dele. Poglavji Kosovelove definicije konstruktivizma in Spopad med Kosovelom in Černigojem prinašata splošnejše opazke o Kosovelovem konstruktivizmu ter zlasti slednje postavlja Kosovela ob bok njegovim sodobnikom in primerja njihovo dojemanje konstruktivizma z njegovim. V sedmih preostalih poglavjih Vrečko interpretira konkretne pesmi in iz njih izpeljuje Kosovelovo razumevanje kvantne mehanike. Podrobneje se ukvarja z njegovim manifestom Mehanikom in ga poveže z njegovimi protomanifesti ter kanoniziranimi pesmimi Kalejdoskop, Monolog, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, Kons 5 in Tragedija na oceanu. Tretji del monografije pa predstavlja zadnje poglavje z naslovom Sam moram vse dopolniti, v katerem se loteva Kosovelove bolezni in smrti, njegovega odnosa do komunistične partije, sodelovanja z organizacijo TIGR in razumevanja revolucije. Najprej bi želel spregovoriti o podnaslovu Ob stoti obletnici smrt Srečka Kosovela, ki ni posrečeno izbran. Knjiga je res izšla v njegovem letu in bo tako zasluženo deležna več pozornosti, kot bi je bila verjetno zunaj tega, vendar presega nekakšno jubilejno izdajo. To lahko izberemo iz avtorjeve pisave, saj gre za pionirsko delo tako v Kosovelovem primeru kot tudi sicer. Po branju monografije ne moremo več brati Kosovela, kot smo ga doslej. Po drugi strani pa prinaša navdihujoče branje pri povezovanju umetnosti z znanostjo in nudi tudi svojevrstno metodološko oporo za drugačno branje pesmi tudi drugih avtorjev. Boljši podnaslov bi bil tako takšen, ki bi nas dejansko usmerjal na vsebino, kazal v notranjost dela. Kvantna prepletenost, ki bi jo Kosovel lahko zaznaval, z njim pa korespondiral njegov pojem prozornosti iz pesmi Prerojenje (»Sam, sam, sam moram biti, / vsako telo neprozorno v prozornost preiti«) je ves čas prisotna. Tudi prepletenost sicer je značilnost monografije. Vrečko k posameznim vzorčnim pesmim vpleta številne druge Kosovelove pesmi, aforizme in mnoga znanstvena dela. Kdaj do onemoglosti, kdaj do vrtenja časa. Kaj želim reči? Da se mi je ob branju monografije večkrat zazdelo, da berem že argumentirane stvari, ki so zdaj spet še enkrat argumentirane, da berem aforizme, ki so že korespondirali s prejšnjimi ugotovitvami. Ob njih pa fizikalne dokaze zanje, ki so bili objavljeni mnogo pozneje. Ali je denimo »mistična luč teorije« res v povezavi z Bohrovo atomsko mistiko, kot so drugi imenovali njegovo interpretacijo fizike leta kasneje? Ali Kosovel piše »prav o tem« – čeravno pojave samo zaznava – torej o singularnosti, točki z neskončno gostoto, ki nastane pri črnih luknjah, v kateri se čas ustavi, ko beremo verz: »Ura večnosti se je premaknila v Nič.« Neposredno zatem pa droben citat iz knjige slovenskega filozofa Marka Uršiča, ki ga ob tej sopostavitvi ne morem brati kot dokaz k izpeljani temi. Kot bralec si želim več prostora, ki bi znal zajeti in biti, se imenovati čas. Več prostora, s tem mislim na daljše odlomke pesmi, na daljše citate, če ti podpirajo tako pomembne teze. Ob tem bi si želel več časa, historične perspektive, a nikakor ne historizma. Nekaj tega bi bilo v obstoječem besedilu mogoče navesti namesto komparativističnega navajanja med besedilom z zgodovinarskimi opombami pod črto, kjer bi bil izpisan celoten bibliografski podatek, za katerega bi vedel, kdaj je izšel. Pri pesmih bi si kot bralec želel izpostavitve tega, kar lahko najdemo v povezavi s kvantno mehaniko pri določeni pesmi, ob koncu pa sklepno poglavje, ki bi povzelo glavne ugotovitve Kosovelovega »zaznavanja« teh pojavov v pesmih. Pomembni študiji to pritiče, zlasti takšni. Morda najbolj nazoren primer tega je v uvodu izpisana množica Kosovelovih doslej neinterpretiranih zapisov, primer tega je v začetku kritike naveden. Nekateri v nadaljevanju dobijo svojo časovnost, drugi ne. A če se vrnem h kvantni prepletenosti, je monografija kažipot, namig, ki ga razume dobronamerni bralec, drugačnega pisanja. Janez Vrečko v monografiji Čas ≡ prostor postavlja nove temelje za razumevanje Kosovelove poezije in poezije, umetnosti sicer. S tem pa tudi podlago za nove interpretativne izzive. Ponuja nam metodološki in epistemološki zgled. Ponuja nam, rečeno s Kosovelom, dejanje, gibanje vseskozi. Od nas zahteva naše lastno dejanje. Ne biti dani na dvoje, ampak biti eno.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

Zdravo. Začnemo s črno kartico, nadaljujemo s fuzbalom in pristanemo pri definiciji normalnost. Ugotovimo, da smo vsi skupaj zavili s Titove poti. Še posebej Janez Janša, ki je bil njega dni zagret komunist, da ne rečemo marksist in zelo radi bi se pogovarjali o Kapitalu z njim. Spomnimo se tudi na epohalno pesnitev Kocbekovega priznanja SGK Skala, ki ga je Janez dobil daljnega leta 2021, mi pa smo oboževalci že od takrat. Odlično poletno branje.Nadaljujemo z evolucijo, poletno vročino brez gobe na nebu in sledilno skledo, ki pa je del 4. poglavja knjige, ki se je tako dobro izogibamo te dni, slučajno pa izvemo, katerega ptiča iščejo Douglas in ekipa: to je kakapo, novozelandska nočna papiga s hudim basom, katere samci so tako leni, da samice iščejo samce tudi 30 km stran.Če boste uporabili paritveni klic v kampu, to storite na lastno odgovornost!

V današnji nedeljski kmetijski oddaji ste slišali prvi del pogovora z novim kmetijskim ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem. Minister se je pred dnevi odzval vabilu Radia Ognjišče in Podkasta RAST za poglobljen intervju, v katerem je osebno, iskreno in konkretno razkril svoj pogled na odločanje za prevzem resorja in seveda načrte, kako slovensko kmetijstvo popeljati v nove boljše čase. Celoten pogovor si lahko ogledate v 22. epizodi Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Ime tedna je postal Janez Vrečko, literarni zgodovinar, teoretik in eden vodilnih slovenskih kosovelologov, ki je pripravil vsebinsko zasnovo nove postavitve v prenovljeni Kosovelovi domačiji v Tomaju pri Sežani, kjer je Srečko Kosovel preživel pomemben del svojega življenja. Na razstavi so na ogled tudi nekateri pesnikovi osebni predmeti, med njimi znamenita očala in krstna oblačila. Vrečko je nedavno izdal knjigo Čas je prostor, v kateri Kosovela predstavlja kot velikega poznavalca moderne znanosti, zlasti fizike.Kandidata sta bila tudi: Jurij Rakun, profesor na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede ter vodja projekta in mentor ekipi študentov, ki so na mednarodnem tekmovanju Field Robot Event v Nemčiji dosegli izjemen uspeh. Z inovativno rešitvijo so po večletnem razvoju in delu na področju kmetijske robotike z avtonomnim robotom osvojili prvo mesto v disciplini freestyle. Robot s pomočjo strojnega vida najprej prepozna šparglje in plevel, nato pa robotska roka neželene rastline natančno odstrani. Ajda Bračič, pisateljica, ki je za roman Kresničevje prejela letošnjo nagrado kresnik. Avtoričin romaneskni prvenec o krivdi, naravi in preživetju po oceni žirije odlikujejo večplastna pripoved, preplet psihološke, okoljske in mistične tematike ter izrazito poetičen jezik, ki pomembno soustvarja njegovo posebno atmosfero. Skozi zgodbo odpira vprašanja osebne in kolektivne krivde, človekovega odnosa do narave ter možnosti preživetja v svetu, zaznamovanem z negotovostjo.

V oddaji sta zaslužni profesor dr. Janez Juhant, ki je tudi predsednik Združenja ob Lipi sprave in sociolog kulture, publicist, pedagog in glasbenik Blaž Podobnik razmišljala o 35 letih samostojne Slovenije, času osamosvajanja, domoljubju ter pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina. Kako danes mladim približati vrednote osamosvojitve, odgovornost do domovine in pomen slovenske samostojne poti? Prav tako nismo mogli mimo aktualnih političnih zadev po oblikovanju nove vlade.

Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.Brezplačne vstopnice za Radio Ga Ga v Idriji: https://olaii.com/event/10588/radio-ga-ga-v-zivo-v-idriji/

Tokrat ste slišali, kaj obljublja in napoveduje novi kmetijski minister Janez Cigler Kralj z ekipo. V drugem delu pa smo pod drobnogled vzeli nekaj mitov, v katerih se kmetijstvo predstavlja predvsem kot vir okoljskih obremenitev. Pa je temu res tako?

3. junija je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil skladatelj in pedagog Janez Matičič, eden izmed najvidnejših slovenskih skladateljev našega časa. Študiral je v Ljubljani, igral violino, potem tudi klavir. Živel je med Parizom in Ljubljano, izpopolnjeval se je pri Nadii Boulanger, skoraj tri desetletja je sodeloval z raziskovalno skupino za konkretno glasbo. Janez Matičič je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus. Šest let prej ga je Vida Curk povabila v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Urednica Tadeja Krečič Scholten

V oddaji Naš gost smo tokrat gostili nekdanjega generalnega duhovnega asistenta Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, izolskega župnika in še vedno tudi aktivnega skavta, Janeza Kobala. Spregovoril je o tem, kdaj je začutil klic v duhovništvo in kako je prvič prišel v stik s skavti. Predstavil je svoje spomine na ponovne začetke skavtstva v Sloveniji, pa tudi svoje poslanstvo med mladimi 36 let kasneje. Kakšna je vloga skavtov v Cerkvi in kako je lahko duhovnik že samo s svojo prisotnostjo zgled Kristusa med mladimi? Kako lahko peka palačink na poletnem taboru postane kateheza?

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva.

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva.

Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.

Koprski škof Peter Štumpf je razmišljal o odnosu med Jezusom in njegovim očetom v nebesih, kot ga je opisal evangelist Janez.

ORO - radijska oddaja za otrokeTretja oddaja: RUMENAZagotovo si pričakoval ali pričakovala rumeno oddajo, saj je to zadnja izmed osnovnih barv. Tanja, Juš, Jošt in Teja so veseli, da so dnevi daljši in to pomeni, da se lahko več družijo na prostem. Najlepše je, ko so lahko na soncu zato so že v uvodu zapeli pesem, da bi ga privabili čimveč. V kotičku z BlaBlažom se znova lahko naučiš kako se v različnih jezikih reče rumena, v novicah bomo izvedeli kje so vladali prvi kralji Kitajske, v literarnem kotičku pa boš tokrat lahko prisluhnila dooooolgi pravljici. Na slišanje!

Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco. »Našemu AI oziroma umetno-inteligenčnemu radiološkemu asistentu smo že dali ime. No, poigravamo se še z imeni,« pravi prof. dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultete v Ljubljani. S svojo raziskovalno skupino je razvil slovenskega radiološkega asistenta, ki zdravnikom pomaga pri branju slik narejenih z magnetno resonanco. Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v medicino in podpira zdravnike pri odkrivanju bolezni in načrtovanju optimalnih terapij. Kako deluje slovenski radiološki asistent za prepoznavanje sprememb na prostati in pljučih? Kje so njegove prednosti in omejitve? Kako bo umetna inteligenca v prihodnje spremenila delo v medicini in zdravstvu? O tem v oddaji Ultrazvok. Foto: Janez Žibert/ Prvi program

V Sloveniji imamo nadpovprečno obremenjene plače. Razbremenitev plač je postala ena glavnih predvolilnih tem, ki pa med razpravami večinoma ne seže prav globoko. Slovenija naj bi z visoko obremenitvijo plač izgubljala predvsem dobro plačane strokovnjake, ki naj bi se prezaposlovali v tujino, da bi tam plačevali nižje prispevke ob istem bruto dohodku kot v Sloveniji. Podatki Finančne uprave RS sicer kažejo, da število dohodninskih zavezancev v najvišjem dohodkovnem razredu ne pada, ampak iz leta v leto raste. Kakšne so primerjave s Hrvaško? Sogovorniki: dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta UL Bojan Ivanc, GZS Jernej Salecl, Novartis Sabina Sobočan, Varis ekonomist dr. Janez Šušteršič dr. Maja Zalaznik, Ekonomska fakulteta UL Lidija Jerkič, SKEI

Janez Žakelj oziroma danes John Zakelj je bil rojen leta 1948 v taborišču v Avstriji, s starši je kot begunec leto pozneje pripotoval v Združene države, v Cleveland. Od leta 1970 živi v Saint Paulu, glavnem mestu zvezne države Minnesota, ki te dni polni naslovnice in družbena omrežja zaradi nasilnega delovanja agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE). Kako on in njegova hči Cecilia spremljata razmere? Kako spremenjena je ameriška družba pod Trumpovo administracijo, kakšno je vsakdanje življenje?

Dr. Janez Potočnik, ena ključnih osebnosti slovenskega približevanja Evropski uniji, je bil evropski komisar v dveh mandatih, danes pa kot sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN še naprej ostaja med najvidnejšimi slovenskimi glasovi v Bruslju. Večino časa živi in dela v belgijski prestolnici, še naprej veliko potuje po svetu. Analizira osrednje politike Evropske unije – od širitvenega procesa do gospodarskih in strateških vprašanj –, ob robu podnebne konference v Braziliji pa opozarja tudi na negotovo prihodnost evropske zelene politike.

Ekipa oddaje Radio Ga Ga − Nova generacija se bo tokrat zbudila že ob šestih zjutraj, da bo lahko v živo navzoča ob hišni preiskavi na domu Aleša Hojsa. Izvedeli bomo, kaj mu je po telefonu svetoval Kangler, koga vse bo izločil Matoz in kaj je Janez skril v zaprto kuverto. Na terenu bosta postopek vodili Urška Klakočar Zupančič in Lena Grgurovič, sodelovali pa bodo vsi strokovni kadri s specialnim policijskim oslom Rožmarinom na čelu. Kaj je treba postreči med hišno preiskavo, nam bo izdal župan Janković, zakaj je preiskava lahko tudi priložnost Aljoše Bagole, kaj pa v resnici počne Kakavaški klan, pa morda izveste tudi v petek dopoldan na Prvem.

Novo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija začenjamo v hotelu "Pr Hojsar", kjer Janez praznuje rojstni dan skupaj s prijatelji. Vodenje oddaje tokrat prevzemata prvaka nacionalne in komercialne televizije Marcel Štefančič in Uroš Slak, ki bosta skupaj poizvedovala, zakaj Robert Golob potuje na Finsko in kdo bo vodil novo Ministrstvo za božič. Vse o dogodku dan brez denarja, o novem projektu, ki ga bo predstavil Luka Mesec, kako je potekal Trumpov obisk v Angliji, kaj je Elon Musk sporočil Ruparjevim protestnikom in zakaj Serpentinšek goji azijske sršene, verjetno izveste v petek dopoldan na Prvem.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 Ščit:https://www.t-2.net/t-2-scit-za-varnost-na-internetuFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.

V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.