Podcasts about evrope

Večji del Evrope je v primežu vročine in suše. Je to verjetno že posledica segrevanja našega planeta? Gospodarska škoda bo velika, še posebej v kmetijstvu. Vsaj Sončev mrk smo doživeli, razveselil pa nas je metalec diska Kristjan Čeh z zmago na evropskem prvenstvu.

"To našo umetnost na Ptujski Gori hodijo gledat od vsepovsod, še zlasti pa jo cenijo Francozi," pravi pater Toni Brinjovc. Na Ptujski Gori namreč stoji pravi biser mehke gotike – bazilika Marije Zavetnice, cerkev, ki je nastala okoli leta 1410 in v kateri romarje pričaka več izjemnih umetnin. Med njimi je v baročnem glavnem oltarju znameniti ptujskogorski relief iz prve polovice 15. stoletja, na katerem sta združena motiva Lepe Marije in Marije Zavetnice s plaščem. Pravijo, da naj bi šlo za prvi primer združitve teh dveh pomembnih gotskih motivov, zaradi česar – pa seveda tudi zaradi izjemne likovne upodobitve – relief v tem delu Evrope sodi v sam vrh. Slovenija je sicer v samem vrhu po številu cerkva, posvečenih Mariji, na Ptujsko Goro pa prihajajo romarji iz vse Evrope, veliko jih je denimo s Poljske. Številni se na romanje odpravijo prav na dan Marijinega vnebovzetja, ki mu pravimo tudi veliki šmaren ali velika maša in je najstarejši Marijin praznik. Oddaja je nastala leta 2025.

Množice ljudi po Evropi so sinoči spremljale Sončev mrk, največ v Španiji, na Islandiji in v delih Portugalske, kjer se je življenje za hip ustavilo ob popolnem mrku. Drugje, tudi v Sloveniji, je Luna delno zakrila Sonce. Najboljši razgled na ta redek pojav pri nas je bil okoli pol osmih zvečer na odprtih višinskih lokacijah, usmerjenih proti zahodu. V oddaji tudi o tem: - V šolstvu ob dolgotrajni kadrovski krizi pozivajo k nadaljevanju spodbujanja mladih k vpisovanju v pedagoške programe. - Mariborska univerza pred obsežnimi vlaganji; prvi na vrsti novogradnji kemijske in strojne fakultete. - Nogometaši PSG-ja drugič zapored zmagovalci evropskega superpokala.

Suša bo tako pri nas kot v večjem delu Evrope trajala še nekaj časa. Tako ekstremna suša, kot jo imamo letos, močno ogroža tudi pridelavo hrane. Prispevek Špele Novak.

Huda suša pesti večino Evrope, pa tudi številne druge dele sveta. Posledice se že kažejo skoraj na vseh področjih družbe, saj niso omejene le na okolje, ampak vplivajo tudi na prehransko varnost, gospodarstvo, javno zdravje in energetsko stabilnost. Kriza bo tako precej globlja, kot je videti na prvi pogled. Pred podnebnimi spremembami si ne moremo več zatiskati oči, glavno vprašanje je, kako hitro in kako odločno ukrepati. Labirinti sveta, vsak petek na prvem programu.

Sušne razmere se bodo v prihodnjih dneh dodatno poslabšale. Dodatnim omejitvam rabe pitne vode se najverjetneje ne bomo mogli izogniti. Predvsem na vzhodu države težavo predstavljajo tudi plitvi vodonosniki, pojasnjuje hidrolog Janez Polajnar. Upanja, da bi za petek napovedane padavine omilile razmere, ni. Še huje: obilnejše pošiljke dežja ni pričakovati prihodnjih 10 do 14 dni. V oddaji tudi o tem: - Trg dela ostaja v dobri kondiciji, čeprav se je število brezposelnih malo povečalo. - Za Kijevom je nova smrtonosna noč, ukrajinska vojska neuspešna pri prestrezanju raket. - V Gazi množični pogreb Palestincev, ubitih leta 2023.

Vročina zajela večji del Evrope, vse pogostejši požari in zaskrbljujoče nizke gladine rek. Madžarska ustavila edino jedrsko elektrarno.V Medžugorju se je začel 37. Mladifest: papež mladim sporoča, naj ne pristajajo na minljivo srečoSrečanje Treh Slovenij na Višarjah v spominih na Srečka Kosovela.V torek izredna videokonferenca notranjih ministrov Evropske unije zaradi nedavnega množičnega vdora migrantov v Ceuto.Le malo občin brez dolgov. Skupna zadolženost znaša skoraj 1,5 milijarde evrov.Glavna naloga ministrstva za demografijo bo poenotenje plačila za uporabnike domov.Vreme: Jasno in vroče bo s temperaturami do 37 stopinj Celzija.Velika zadolženost petih bolnišnic in številnih občin zaradi višjih stroškov dela, dražjih zdravil in vlaganj v razvojne projekte.Sedem glavnih grehov slovenske politike: P. Cestnik poziva k več ponižnosti in manj napuha.ŠPORT: Nemec Niessen zmagovalec izziva s Klanca v klanc, Pogačar osmi.

Inventura je naslov zgodbe, ki bo prejela nagrado lastovka, znane pa so tudi preostale tri zgodbe, ki so se na 35. natečaju za najboljšo kratko zgodbo uvrstile v ožji izbor. Danes se v Ljubljani pričenja 12. Reciklart – mednarodni umetniški festival recikliranja in DIY oziroma »naredi si sam« kulture. Tudi smetarji pišejo lepe pesmi je naslov leposlovnega prvenca Matjaža Virjenta. Danes bo v Galeriji raum AU v Slovenj Gradcu odprtje razstave Vztrajni ostanki Evrope. Prav tako v Slovenj Gradcu bo jutri deveti festival mednarodnega animiranega filma Zebra. Vabljeni k poslušanju!

Opozorila pred visokimi temperaturami in nevarnostjo požarov v naravi.Požari in vročina še naprej ogrožajo jug Evrope.Setev novih kultur v trenutni suši in razmerah vročinskega vala popolnoma nemogoča. -Sebastijan Valentan o vandalskem napadu v Medžugorju: Časovna umestitev pred Mladifestom ni nujno naključna.V sindikatu voznikov avtobusov zahtevajo izredni strokovni nadzor nad vsemi vozili in konec uvoza poceni delovne sile z dvomljivim znanjem.Trump z voditeljema Izraela in Ukrajine o vojnah in varnosti.Iran po pogovorih v Washingtonu zaostruje retoriko.2021 je Slovenija zbrala 850.000 evrov za zdravljenje raka. A center še danes ne deluje.Visoka udeležba na počitniških dejavnostih v Cerkvi po mnenju mag. Cestnika dokaz, da imamo veliko sposobnih in odgovornih laikov.Šport: Celje po kazenskih strelih do naslednjega kroga kvalifikacij za nogometno ligo prvakov.

Dorian Glogovac novi je gost Jao Mile podcasta!Svojim sjajnim igrama u Kanadi skrenuo je pažnju javnosti i zaslužio poziv reprezentacije Srbije. Dorian je danas student prestižnog Penn univerziteta (University of Pennsylvania), a u novoj epizodi prolazimo kroz njegov košarkaški i životni put — od kanadskih terena, preko nacionalnog dresa, pa sve do uklapanja vrhunskog sporta i akademske karijere na jednom od najboljih američkih koledža.Ukoliko želite da zasijate na društvenim mrežama Digital Halo je prava adresa za vas! https://digitalhalo.cc/00:00:00 Uvod00:02:40 Iz D3 u Ajvi Ligu00:11:15 Kako si zavoleo košarku?00:14:10 Rol modeli00:16:10 Škola i sport00:20:00 Poziv iz KSSa00:30:10 Razlika između Evrope i USA00:38:40 PENN00:44:30 Prelazak u USA00:50:40 Brza pitanja00:52:00 Savet za mlade00:54:40 Pet najboljih igrača ikada00:56:30 Pitanje za MiletaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Dorian GlogovacDatum:  15. Jul 2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #dorianglogovac #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastKako je izgledala Evropa pre i nakon što se jedan čovek umešao u njeno rekreiranje? Kako se od razjedinjenih kneževina stiže do jedne sile koja menja tok istorije?Bizmark, Gvozdeni kancelar koji je krvlju i gvožđem krojio mapu Evrope i od mozaika malih nemačkih država stvorio moćnu carevinu, tema je naše priče. Ali ko je zapravo bio Oto fon Bizmark? Da li je on bio samo bezobzirni pragmatičar i majstor realpolitike ili vizionar koji je razumeo krhkost mira bolje od svojih savremenika?Iza slike državnika koji krv i čelik pretvara u politiku, krije se mnogo složenija figura. Konzervativac koji uvodi socijalne reforme, tvorac sistema koji održava mir u Evropi gotovo dve decenije, ali i čovek čija politika postavlja temelje budućih sukoba. Iza maske hladnog i proračunatog državnika krio se čovek burnog temperamenta, dramatični hipohondar čestih emotivnih lomova koji je utehu tražio u hedonizmu i neverovatnoj količini hrane i pića. Bio je čovek kontradiktornosti, aristokrata koji je prezirao parlamentarizam, a ipak je uveo opšte pravo glasa kako bi osigurao podršku naroda. Njegova harizma, moć manipulacije i neverovatna volja nisu slamale samo političke protivnike, već su često držale na ivici i same vladare kojima je služio.U ovoj epizodi, naši istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača analiziraju uspon čoveka koji je dominirao evropskom diplomatijom decenijama. Od mladih dana provedenih u buntovništvu i potrazi za sopstvenim identitetom, preko diplomatskih misija gde stiče važne prijatelje, još važnije neprijatelje i moćne saveznike, pa sve do trenutka kada preuzima kormilo Pruske i započinje proces koji će zauvek promeniti svet.Kako je Bizmark uspeo da nadmudri najveće umove svog vremena? Na koji način je balansirao između konzervativnih vrednosti i radikalnih društvenih reformi, poput uvođenja prvog penzionog sistema na svetu? I zašto je njegov odlazak sa političke scene označio početak kraja stabilnosti koju je tako pažljivo gradio?Danas pričamo o čoveku čija senka i danas pada na modernu Evropu, o ličnosti koja je podjednako bila voljena i osporavana, ali nikada ignorisana.

Poslanke in poslance pred jutrišnjim začetkom parlamentarnih počitnic danes čakata dve izredni seji. V nasprotju s pričakovanji ne bodo obravnavali ukinitve uradniškega sveta. Na pisno zahtevo več kot petine poslancev bodo morali najprej odločati o tem, ali naj se predlog novele zakona o javnih uslužbencih sprejme po skrajšanem in ne po rednem postopku. V oddaji tudi o tem: - Premier Janša v Kijevu na vrhu držav jugovzhodne Evrope in Ukrajine o podpori tej državi - Združene države Amerike in Iran znova izmenjujejo ogenj, Trump grozi z napadi na iranske elektrarne - Španci prvi finalisti svetovnega nogometnega prvenstva

Janez Janša se v Kijevu udeležuje vrha Ukrajine in držav jugovzhodne Evrope.Bogomil Ferfila: Evropa bi morala malce stopiti na zavoro in doseči prekinitev spopadov v Ukrajini.Notranji minister Franci Matoz napoveduje prednostno obravnavo napadov na policiste.Gospodarski krog poziva vlado k razvojnemu dogovoru.Zoran Stevanović po aferi o zavajanju z izobrazbo zahteva izključitev poslanca Borisa Mijiča.Predsednica po vladi sprejela še predstavnike opozicije, komentar Martina Nahtigala.Šport: Drevi drugi polfinale nogometnega svetovnega prvenstva med Anglijo in Argentino, včeraj Španija zlomila Francijo.Vreme: Popoldne znova nevarnost močnejših neviht, velika tudi požarna ogroženost.Na poti v Lurd tudi slovenski bolniki in invalidi.V vročinskem valu v zahodni Evropi približno 14.000 presežnih smrti.Šport: Tadej Pogačar z zmago še povečal prednost v skupnem seštevku Toura.

Projekt digitalnega evra postaja vse bolj otipljiv. Evropska centralna banka je v teh dneh izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev, ki bodo v evrskem območju sodelovali pri pilotu digitalnega evra. Med izbranimi ponudniki je tudi Nova Ljubljanska banka. Proces testiranja se pričenja v drugi polovici prihodnjega leta in bo trajal 12 mesecev. Če bo šlo vse po načrtih in če bodo projektu zeleno luč prižgali tudi v Evropskem parlamentu, bi lahko z digitalnimi evri začeli plačevati v začetku leta 2029. V kateri fazi je uvedba digitalne valute v državah evrskega območja in o drugih vprašanjih vezanih na elektronsko valuto smo se pogovarjali z guvernerjem Banke Slovenije Primožem Dolencem.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je po nedavnih napadih na policiste napovedal predlog sprememb zakona o kazenskem postopku za prednostno obravnavo kaznivih dejanj napadov na policiste. Po njegovih besedah so težava počasni postopki na tožilstvu ali sodiščih, zato je treba sistem naravnati tako, da bo hiter in učinkovit. Kot je pojasnil, bo predlog zakona določal rok, v katerem mora tožilstvo odločiti o kazenski ovadbi, sodišče pa razpisati glavno obravnavo. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji držav jugovzhodne Evrope v Kijevu o krepitvi sodelovanja v podporo Ukrajini. - Festival Zmaj ma mlade v Postojni bodo pripravili kljub izpadu obljubljenih sredstev. - Kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem uradno odprta.

Ukrajina lahko računa na še močnejšo podporo Evrope, je sporočilo včerajšnjega pariškega srečanja koalicije voljnih držav, ki so napovedale okrepitev ukrajinske zračne obrambe ter skupne vojaške vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je to označil za ključno odločitev. Kot je napovedal, bodo prve skupne vaje s sodelovanjem francoskih in britanskih enot potekale jeseni na Poljskem. V oddaji tudi o tem: - ZDA napovedale pobiranje pristojbin za varnost v Hormuški ožini, Združeni narodi proti - Janković zatrdil: Kljub neuspelemu referendumu odloka o parkirnem režimu ne bo - Pomisleke glede uvedbe turističnega evra imajo tudi sobodajalci, opozarjajo na preobremenjenost z dajatvami

O strateškem trikotniku severno jadranskih pristanišč v Trstu, Kopru in na Reki govorimo že petintrideset let. Ampak – ali je takšno skupno delovanje sploh realna možnost? In če ni, če torej govorimo še vedno pretežno o tekmovalnosti med njimi – koliko je ta tekmovalnost plodovita? To je le eno od vprašanj, ki si jih zastavlja tokratna oddaja Morje in mi. Položaj dodatno zapleta negotova situacija na vzhodu Evrope in Sredozemlja; ravno vpliv geopolitike na naše luke pa je bila tudi tema nedavne mednarodne konference v Kopru. Avtor oddaje je Janko Petrovec.

Začela se je javna obravnava predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Po navedbah finančnega ministrstva je temeljni namen zakona vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in preglednega sistema upravljanja državnega premoženja, katerega koristi bodo namenjene krepitvi dolgoročne stabilnosti in varnosti pokojninskega sistema. Kritiki zakonu očitajo koncentracijo politične in gospodarske moči v enem centru. Drugi poudarki: - Zoran Stevanovič leta 2004 pravnomočno obsojen, ker je nekomu grozil, da ga bo uničil in ustrelil. - Voditelji članic Nata na vrhu v Ankari o krepitvi vlaganj v obrambo Evrope. - Tadej Pogačar na četrti etapi dirke po Franciji predal rumeno majico.

Kijev ponoči znova tarča močnih ruskih napadov, od mednarodne skupnosti pričakuje pomoč v protizračni obrambi.Na prihajajočem vrhu Nata v Ankari v ospredju obrambni izdatki in prihodnost evropske varnosti. Ferfila: ZDA še edina popolna in prevladujoča velesila na svetu.Interventni radiologi ostajajo v mariborskem kliničnem centru, vsebina njihovega dogovora z ministrom Ostrcem ni znana.V Cerkvi v Sloveniji včerajšnji dan v znamenju novomašnih slavij in hvaležnosti za duhovnike jubilante.Vreme: Danes še spremenljivo s kakšno ploho ali nevihto, jutri povečini sončno.Od jutri višje cene naftnih derivatov, za največ se bo podražilo kurilno olje.Požari na jugu Evrope uničili na tisoče hektarjev površin.ŠPORT: Slovenski košarkarji drevi v Stožicah proti Švedom, želijo si močne podpore navijačev.

»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Jn 10,11)Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan.

Vročinski val z visokimi temperautrami, ki pustoši po Evropi, bo pri nas vztrajal do sredine tedna, temu naj bi sledil prehod hladne fronte z možnostjo močnih neviht. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da so evropske države v minulem tednu zabeležile več kot 1300 smrti več običajno. Medtem ko številne države v srednji Evropi - med drugim Češka, Madžarska in Poljska - poročajo o novih temperaturnih rekordih, so zahodni del celine že zajele hude nevihte. Druge teme: - Iran zagotavlja, da ima popoln nadzor nad prometom v Hormuški ožini. - Putn obljublja varnost Rusije med ukrajinskimi povračilnimi napadi. - Na svetovnem nogometnem prvenstvu začetek izločilnih bojev.

Saj veste – tega, kar ima človek pred nosom celo svoje življenje, se ponavadi ne zaveda. Ker je samoumevno. Ker je nekaj vsakdanjega. Letos spomladi sem si za službeno uporabo na telefon prenesla znamenito apikacijo Tik tok. Na njej pa tisoč in en filmček tega in onega tujca, ki je prvič v Sloveniji.. Da je to najlepša država na svetu. Da je podcenjena. Premalo znana. Da je skriti dragulj Evrope! Celo sveta!

Novi gost Jao Mile podcasta je Ivan Ivanović, bivši košarkaš Lovćena, Vojvodine i sarajevske Bosne.Nakon igračke karijere posvetio se trenerskom pozivu, a prethodne tri sezone proveo je radeći u Finskoj. U razgovoru nam otkriva kako izgleda finska košarka, kakav je život na severu Evrope i kako je funkcionisati u periodu godine kada dnevne svetlosti ima svega 2 do 3 sata.Ne propustite novo zanimljivo izdanje!Ukoliko želite da zasijate na društvenim mrežama Digital Halo je prava adresa za vas! https://digitalhalo.cc/00:00:00 Uvod00:03:25 Gde si, šta radiš?00:10:24 Finska liga00:24:30 Kamp i individualni rad sa igračima00:28:50 Večiti u EL00:33:50 NIL DIL koledži00:36:20 Jokić, Dončić...00:38:20 Odrastanje00:41:40 Maštanja, uzori...00:44:20 PrelazaK u Cetinje00:58:45 Vojvodina01:15:50 Bosna01:20:40 Rumunija01:25:50 Najteži protivnik01:28:40 Kraj karijere01:31:40 Šta ti je košarka donela?01:32:30 Savet za mlade01:34:00 Petorka saigrača - došao spremanPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Ivan IvanovićDatum: 10. Jun  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #ivanivanovic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Slovenci radi vlagajo v nepremičnine, vendar nakup stanovanja za oddajo zahteva precej kapitala, časa in skrbi. Na Ljubljansko borzo prihaja nova nepremičninska investicijska družba, ki poslovne nepremičnine želi približati tudi manjšim vlagateljem. Vpis delnic poteka od 16. junija do 16. oktobra, kotiranje na borzi pa je predvideno do konca oktobra. Gre za prvi produkt te vrste na slovenskem trgu, pravi predsednik uprave NLB Skladov Luka Podlogar, ki hkrati priznava, da ne ve, kako se bodo odzvali slovenski vlagatelji. Pojasnil je, zakaj so se odločili za kotacijo na Ljubljanski borzi, čeprav bodo kupovali nepremičnine po vsej regiji jugovzhodne Evrope, kakšne donose in dividendno politiko lahko vlagatelji pričakujejo ter s kakšnimi tveganji se morajo sprijazniti. Dotaknila sva se tudi vprašanja likvidnosti za male vlagatelje in tega, ali lahko delnica, podprta s portfeljem poslovnih nepremičnin, postane alternativa neposrednemu nakupu garsonjere za oddajo. Pred mikrofonom: Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladi ______________________ Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridrži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ _____________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Aleš Mustar, pesnik in prevajalec makedonske in romunske književnosti, v zbirki z naslovom Nad rušo tematizira zgodovinski, družbeni, politični in kulturni kontekst pokopališč, ki jih skupaj s hčerko obiskuje od Slovenije prek vzhodne in deloma zahodne Evrope vse do Azije. Zbirka je glede na geografsko oddaljenost razdeljena na pet sklopov z naslovi Na rodni ruši, Pri sosedih, Malo dlje, Še malo dlje in Daleč stran. Začne se s sklopom Žale, kjer se pesnik ustavi ob skromnem grobu Jožeta Plečnika, igralcev Duše Počkaj in Lojzeta Rozmana, ob grobnici žrtev korziške letalske nesreče ter ob skupnem nagrobnem znamenju predstavnikov slovenske moderne, kjer ob ločenem Župančičevem grobu provokativno zapiše: “Je Cankarjeva / nesojena nevesta, / ko je dala urediti / skupni grob, / na četrtega, / še živega / mušketirja moderne / pozabila / ali pa takrat še ni bilo v modi, / da nekomu nagrobnik postaviš / že za časa življenja, / in je večno počivališče / našel pri nogah kolegov?” Pot na ljubljanskih Žalah, ki predstavlja uverturo v raziskovanje večjih pokopališč po svetu, se začne ob prihodu na bodoči družinski grob, kjer se ob maminem obrezovanju grmičevja zave smrtnosti staršev in nekega Janeza, ki je umrl na isti dan, kot se je on rodil. Sprašuje se, ali gre pri tem za naključje ali morebiti za reinkarnacijo. Obišče tudi grob starih staršev na pokopališču Videm-Dobrepolje ter se v pesmi Čebelje poslednje počivališče pomudi pri otroških spominih, ko je iz lista ustvaril improvizirana nosila, s katerimi se je trudil rešiti utapljajočo se čebelo: “… Obideta me otožnost / in strah pred smrtjo, / ki sem ju občutil / na mrliškem vozu, / ko me je dedek, / vaški furman, / vzel s sabo, / da sem v roki držal lanterno. / Na bregu po spominu iz lista / naredim mrtvaški oder, / položim jo nanj in odidem, / pustim prehranjevalni verigi, / da opravi svoje.” Pesmi v zbirki Nad rušo niso temačne, so preplet prvinske otroške radovednosti in antropološko-filozofskega pristopa pesnika, ki se čedalje bolj zaveda svoje minljivosti, obenem pa ga fascinira pokopališko ozračje na različnih koncih sveta, kjer se živi in mrtvi stikajo na obrobju velemest, državnih mej in različnih kulturoloških kontekstov. Tako se v prvem sklopu knjige odpravi v Rožno dolino na staro judovsko pokopališče pa tudi na pokopališče v Miren, kjer se sprašuje, “kaj so pili podpisniki Pariškega mirovnega sporazuma, da so kar sredi pokopališča zarisali državno mejo”. V drugem sklopu z naslovom Pri sosedih se po obisku zagrebškega Mirogoja odpravi na novo in staro judovsko pokopališče, kjer ga pot zanese h grobu prvega knjigarnarja v Splitu, Vida Morpurga, čigar knjigarna je preživela dve svetovni vojni in tri režime, vendar v njej ne najde antologije sodobne hrvaške poezije: “Če si je med knjižnimi uspešnicami / prostor priborila / antologija sodobne hrvaške proze, / poezija nima te sreče. / Bi kaj zaleglo, če bi na / grob položil dva kamna?” V osrednjem delu zbirke Nad rušo pot vodi Aleša Mustarja v Beograd v Hišo cvetja, kjer s hčerko obišče Titov in Jovankin grob, nato pa nadaljujeta pot v Skopje na britansko in francosko vojaško pokopališče ter na turško pokopališče, kjer se nahajajo krste na izposojo – tam se pesnik zgrozi nad diskrepanco, ki jo zazna med pokopališči: pri nas morajo svojci še za upepelitev kupiti krsto iz masivnega lesa, medtem ko je v Skopju izposoja krste brezplačna. Pokopališče Stadion v Sarajevu ga spomni na tragična devetdeseta leta, ko je umrlo ogromno mladih ljudi, ki bi na nekdanjem nogometnem igrišču zagotovo raje igrali nogomet kot bili tako zgodaj pahnjeni v vojno in smrt. V pesmi z naslovom Ado (1981-1994) se v Mostarju prikloni mlademu borcu v majhnem parku sredi mesta. Zaključni del tretjega sklopa je namenjen romunskim pokopališčem, kjer se sprehodi po Aleji pisateljev in ves radosten zapiše: “Končno je pravici zadoščeno. / Na bukareškem pokopališču / so grobovi pesnikov bolje obiskani / od grobov pisateljev. / Krasijo jih / sveže cvetje, lončnice in sveče, / da se ti milo stori. / Pri prozaistih najdeš umetne rože in vence, / prav nič drugačni niso / od zadnjih počivališč navadnih smrtnikov. / Redosled ne upošteva literarne vrednosti. / Kdo ve, ali se zaradi tega veliki kritik, / avtor zgodovine romunske književnosti, / ki je tudi našel večni pokoj med njimi, / ne obrača v grobu.” Čeprav se zdi, da gre Mustarju predvsem za primerjavo med grobovi pesnikov in prozaistov, je pozoren tudi na druge podrobnosti: na grobu Sylvie Plath najprej zazna počečkan priimek njenega moža, med sprehodom po gozdnatem pokopališču v Rigi, kjer išče grob latvijske pesnice, pa zapiše, da se “počuti kot Janko brez Metke”: “Občutek imam, / da bom vsak trenutek / pred seboj zagledal / hišico iz medenjakov, / zato začnem pri priči / brskati po nahrbtniku, / da bi našel piškot, / ki sem ga dobil / ob jutranji kavi, / in si označil pot nazaj. / Večina spomenikov nima / letnic rojstva / niti letnic smrti. / Popade me strah, / da sem ostal ujet v brezčasju.” V ospredju je vendarle bivanjska tematika, saj se iz pesnikovega nezavednega sproti vzpostavljajo potlačene vsebine, vezane na najbolj intimne strahove ... kot bi pogled na pokopališče odpravil blokado oz. cenzuro med zavednim in nezavednim delom duševnosti. Ko se v zadnjem pesniškem sklopu z naslovom Daleč stran sprehodi po pokopališčih na Baliju, v Šrilanki, Egiptu in na Japonskem, je v zadnji pesmi z naslovom Hirošima mogoče začutiti najbolj prvinsko žalost in bolečino: “Po obisku / spominskega muzeja miru / nimam moči, / da bi poiskal / pokopališče.” V zbirki Nad rušo nas Aleš Mustar seznanja z zanimivimi podrobnostmi s pokopališč doma in v tujini, iz katerih lahko izluščimo tudi običaje posameznih kultur; ob tem pa se pokloni pokojnim prijateljem in pesnicam po vsem svetu. Gre za zbirko, ki si jo bomo večkrat zaželeli prijeti v roke …

Rojaki s Švedske so ob binkoštnem prazniku po tradiciji poromali v Vadsteno, k sveti Brigiti Švedski, sozavetnici Evrope. Kot nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski, je romanje obsegalo: mašo, procesijo, blagoslov nove table pri slovenski lipi, slovesne litanije in obhajanje večera slovenskih krščanskih izročil. Praznovali so 35-letnico slovenske samostojnosti in prav toliko Slovenske zveze na Švedskem ter tudi župnikov 70-i življenjski jubilej. Romanje v Vadsteno je vodil Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. Tam je bila tudi zastopnica slovenske države, pooblaščena ministrica Milena Stefanović Kajzer. V kulturnem programu romanja v Vadsteno so nastopili profesorji iz glasbene šole Brežice, za zabavo pa je poskrbela skupina Džuboks iz Kostanjevice na Krki.

Poslanke in poslanci so razpravljali o spremembah zakona o pokopu in spominu na žrtve prikritih grobišč. V skladu s predlogom bi 17-ti maj vnovič razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pa bi pokopali na ljubljanskem pokopališču Žale. Nova koalicija je prepričana, da bi tako dokončno uredili to področje, v opoziciji pa jim očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene. V oddaji tudi o tem: - Bruselj ruski poziv tujim državljanom in diplomatom, naj zapustijo Kijev, označil za nesprejemljivo zaostrovanje napetosti - Ponekod na zahodu Evrope doseženi majski vročinski rekordi - Z enotno dovolilnico za vstopno-izstopna mesta na Soči se spet zapleta

Stranke SDS, trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, ki se pogovarjajo o oblikovanju nove vlade, bi lahko po nekaterih informacijah že danes podpisale koalicijsko pogodbo. Desna koalicija med prioritetami navaja razvoj in blaginjo, boj proti korupciji, decentralizacijo in debirokratizacijo. Glasovanje o mandatarju Janezu Janši bo jutri. Ostali poudarki oddaje: Umik ameriških vojakov iz Evrope ne bo vplival na obrambne načrte Nata, trdi njegov generalni sekretar Rutte; tudi o tem bodo na Švedskem govorili zunanji ministri članic zavezništva. Predsednika Rusije in Kitajske Putin in Ši v Pekingu pozvala k pravičnejšemu sistemu globalnega upravljanja. Nogometaši Aston Ville zmagovalci evropske lige; slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu elitne skupine doživeli hud poraz proti Švedom.

Norveška ima najbolj elektrificiran promet v Evropi, hkrati pa je poleg Rusije največja evropska proizvajalka nafte in plina. Kljub ambicioznim okoljskim ciljem se je norveška vlada odločila za ponovno odprtje opuščenih plinskih polj v Severnem morju ter krepitev črpanja nafte, s čimer želi okrepiti energetsko oskrbo Evrope. Kritiki državi očitajo, da kljub podnebni krizi izkorišča svetovne konflikte za nadaljevanje okoljsko škodljive proizvodnje, medtem ko se sama predstavlja kot zeleni svetilnik. V Oslu smo se pogovarjali s strokovnjaki za energetiko, mobilnost in urbanizem.Sogovorniki: Sture Portvik, vodja elektromobilnosti v Oslu Kacper Szulecki, profesor za mednarodno podnebno upravljanje Miha Zanoškar, slovenski arhitekt in urbanist na Norveškem Jan Erik Grindheim, profesor politologije Povezave:  Podkast Zelena luč iz Osla Intervju s Katjo Franko, slovensko pravnico na Norveškem Za odzive: luka.hvalc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani; mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke; mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ameriška in izraelska vojska sta okrepili napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, je davi dodal, da bodo sledili še drugi. Napovedal je tudi obstreljevanje elektrarn. Dan prej je Islamski republiki zagrozil, da jo bodo vrnili v kameno dobo, in zatrdil, da bodo napadali še dva ali tri tedne. Ker Združene države ne nameravajo odpreti Hormuške ožine, ta ostaja bolj ali manj zaprta. Cena nafte se bo tako najverjetneje še zviševala. V oddaji tudi o tem: Pretres v Pentagonu - zamenjali načelnika generalštaba kopenske vojske, Trump odpustil še pravosodno ministrico - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. V cerkvah ni maš, velja strogi post - Odbojkarji ACH Volleyja se za letos poslavljajo od Evrope; hokejisti Olimpije tretjič izgubili proti Pustertalu

Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.

Pri premieru Robertu Golobu je bil danes drugi sestanek o oblikovanju prihodnje vladne koalicije. Nanj tudi tokrat ni povabil SDS, udeležbo je znova zavrnil trojček NSi, SLS in Fokus. Da se ne bo več udeleževal takšnih pogovorov, dokler ne bo na mizi vsaj osnutka koalicijske pogodbe, je danes povedal predsednik Demokratov Anže Logar. In še en zanimiv poudarek s tokratnega sestanka. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je jasno povedal, da skušajo NSi, Demokrati in Resnica oblikovati tretji blok, steber normalnosti, ki bo gledal pod prste tistemu, ki bo sestavil prihodnjo vlado. Drugi poudarki: - V Mariboru nameravajo še pred poletjem pripraviti posvetovalni referendum o graditvi sežigalnice. - Ameriški predsednik Trump zaradi nesodelovanja Evrope v napadih na Iran postavlja pod vprašaj smisel zveze Nato. - Francija korak bliže prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let; domova parlamenta se morata uskladiti o podrobnostih.

Ivan Miljković gost je Vladimira Stankovića u 203. epizodi podkasta Biznis priče.

Jakšić i Milinčić „prevrću“ teme od pitanja da li Tramp i Putin pregovaraju preko glave Evrope, analize ruskog „rata iscrpljivanja“ i otpornosti njihove ekonomije, pa sve do uloge crkve i spornog mita o vekovnom prijateljstvu Srbije i Rusije. Razgovor kulminira pitanjem da li je za Moskvu Kosovo samo karta za razmenu sa Vašingtonom ili, kako Milinčić veruje, nepremostiv princip koji se ne prodaje...

Letošnji nagovor najvišjega ameriškega predstavnika na varnostni konferenci v Münchnu je bil za Evropo precej bolj pomirjujoč kot lani. V nasprotju z bojevitimi besedami podpredsednika JD Vancea je zunanji minister Marco Rubio ubral spravljive tone ter poudaril skupne vrednote in preteklost transatlantskih partnerjev. Kljub temu pa je branil ameriško trgovinsko, migracijsko in energetsko politiko kot nujno za preživetje v novem svetu Druge teme: - Sporna ravnanja ameriške migracijske službe pod drobnogledom v več tisoč sodnih procesih - Poročilo vlade: Slovenija uspešno znižuje emisije, razen v prometu - Brazilec Braathen pokoril olimpijsko veleslalomsko konkurenco: Žan Kranjec 12-i

Doze opija, ki nam jih odmerjajo naši športniki na olimpijskih igrah, so v vse manjšo pomoč pri potiskanju grozljive slutnje o tem, da 30. leta v tem stoletju prihajajo predčasno, globoko v podzavest. Izraelski morilski stroj neumorno melje, medtem ko na vzhodu Evrope tudi Rusija stopnjuje napade na civilne tarče v Ukrajini. Pri obeh omenjenih konfliktih - pa še kakšnem - ima prste vmes predsednik ZDA.

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Zbrali smo ključne poudarke pogovora s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom, ki so po statistiki YouTuba pritegnili največ pozornosti. Celotno epizodo smo strnili v slabih 25 minut, v katerih boste izvedeli: - kako kupna moč denarja drastično upada, če denar leži na bančnem računu, - kritičen pogled na obdavčitev plač v Sloveniji, kjer podjetje za visoko kvalificiranega strokovnjaka državi plača bistveno več kot samemu zaposlenemu, - zakaj so individualni naložbeni računi "zgodovinska priložnost" za varnejšo pokojnino, neodvisno od javnega sistema, - opozorilo o tehnološkem zaostanku Evrope za ZDA in Kitajsko ter nujnosti tesnejšega povezovanja znotraj EU, - zakaj je v Sloveniji "sramotno dobro zaslužiti" in zakaj skrbi nizka produktivnost javnega sektorja. Celoten pogovor lahko - poslušate https://money-how.si/podcast/blaz-brodnjak-od-nerealnih-plac-do-nalozbenih-priloznosti/ - gledate https://youtu.be/rYrVVWEHyH4 ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic, eToro... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke in video vsebine ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Prva epizoda u 2026. podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao" je tu. Istovremeno, ovo je poslednji dan u 2025. po srpskom računanju vremena - eto razloga za opšte slavlje i otvaranje penušavog vina u ponoć. Nenad Kulačin i Marko Vidojković prvi deo emisije posvetili su operaciji "Maduro" i zamišljenoj operaciji "Sisolini", pohvalili HR službu SNS-a kad je reč o izboru božićnih pevača i čuvara ćacilenda, setili su se Slavka Ćuruvije i zapitali gde je Supermen iz Feketića kad nam najviše treba. Kao i svaki put kad se Srbija nađe u dramatičnoj međunarodnoj situaciji, gost je Dušan Janjić iz Foruma za etničke odnose. On je uporedio američki odnos prema Venecueli i Srbiji, pričao o jedinom receptu za pobedu pobunjenog naroda na predstojećim izborima, dao ekskluzivne informacije o planovima SAD za jugoistok Evrope, ali i upozorio da se pripremimo na međusobno priznanje Srbije i Kosova, te odluku naše zemlje o ulasku u NATO, koja se očekuje. Toliko je tema bilo o kojima je pričao nadahnuti Dušan, da je u Magareći kutak stao samo jedan prilog. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete poručiti DLZ merch sa sezonskim popustom.

U nedelji koja će ostati upamćena po sramoti, analiziramo najmučnije scene iz Srbije. Dok jedna majka, Dijana Hrka, sama i dostojanstveno traži pravdu ispred Skupštine, država odgovara organizovanjem skupa u Ćacilendu - muzičkog festivala bez trunke empatije. Pretresamo kako je masovni protest u Novom Sadu doveo do istorijskog "izvinjonjo" momenta Aleksandra Vučića i zašto to izvinjenje nije potrajalo ni 24 sata. Ekipa Njuza pokušava da pronađe logiku tamo gde je odavno nema.