Podcasts about evrope

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

Gorica in Nova Gorica počasi končujeta svoje letošnje poslanstvo kulturne prestolnice Evrope. Nataša Lang se je novembra leta 2022 pogovarjala s katoliškim duhovnikom iz koprske škofije Primožem Erjavcem, ki je takrat pripravljal skupne dejavnosti mladih kristjank in kristjanov z obeh strani meje. Pred oddajo pa najprej poslušajmo pogovor Tomaža Gerdena s katoliškim duhovnikom mag. Božom Rustjo, kako povezovanja teh mladih potekajo zdaj.

Mladen Sekularac nekada najveci talenat Jugoslavije i Evrope novi je gost Jao Mile podcast-a.Kako je izgledala karijera iz njegovog ugla i koje su se sve prepreke javljale na tom putu imate prilike cuti u dva sata razgovora.00:00:00 Uvod00:01:30 Gde i sta radis?00:16:20 Dnevna kosarka00:23:50 Odrastanje00:31:00 FMP00:45:31 Pritisak i ocekivanja00:48:20 Odlazak za ameriku01:00:20 Mentalni momenat01:06:55 Belgija01:14:11 Penzija01:21:10 Naslednik01:27:50 Najtezi protivnik01:34:40 Najtezi momenat01:36:40 Benefiti kosarke01:39:50 Savet za mlade01:45:30 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Mladen ŠekularacDatum:  5.novembar 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #mladensekularac #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Današnje slovensko ozemlje je tisti del Evrope, ki od najstarejših časov omogoča najlažji kopenski prehod med vzhodom in zahodom, med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem oziroma Sredozemljem. Tu že od pamtiveka potekajo najpomembnejše trgovske poti in zato so tu nastajale najrazličnejše državne tvorbe, ki so imele svoj denarni sistem. Del te bogate zgodovine oziroma zadnjih 150 let je opisanih katalogu Denar na Slovenskem.

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

Šutarjev zakon policiji prinaša več pooblastil, kaj o vsebini pravi nekdanji direktor Olaj?NSi in SDS kritični do Šutarjevega zakona. Janša: Če bi mi to predlagali, bi bili dvojni fašisti. Župani previdno optimistični.Za otroke, ki ne bodo hodili v šolo, socialna pomoč ne bo več izplačana v denarnem znesku. Centri za socialno delo pri pripravi novega zakona niso sodelovali.Zaradi hekerskega vdora v sistemu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziv k odstopu ministrice.Odbor za zdravstvo o zakonu o konoplji- bodo tudi tokrat preslišali opozorila stroke?Evropski poslanci opozorili: brez poguma, jasnih pravil in politične volje ne bo ne novih članic ne verodostojne Evrope.Vreme – suho bo, več sonca na zahodu države, v dolinah megleno.Guterres zaradi neukrepanja pograjal grajal svetovne voditelje: Manjka politični pogum. Bodimo jasni: omejitev segrevanja na 1,5 °C je rdeča črta za človeštvo.Vrhovno sodišče ZDA vladi dovolilo oznako le dveh spolov v potnih listih.ŠPORT: Nogometaši Celja na tretji tekmi konferenčne lige še do tretje zmage. V knežjem mestu padla varšavska Legia.

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastKada je Vinston Čerčil prvi put kročio u parlament, delovao je kao čovek koji je došao da pobedi, ne da se dopadne. Bio je previše glasan, previše samouveren, previše svestan da istorija pamti samo one koji tresnu šakom o sto. Generali su ga mrzeli, novinari obožavali, a narod... narod ga je slušao jer niko nije znao da govori kao on.Nikola Đukić i Nikola Šipka otvaraju jedno od najzanimljivijih poglavlja XX veka: život, uspon i pad čoveka koji je u isto vreme bio i spasilac Evrope i simbol britanskog imperijalnog ponosa. Čerčil, večiti buntovnik sa cigarom i čašom viskija, pesnik u uniformi, političar koji je znao da gubi sa stilom i pobeđuje uz osvetu.Od rovova Burskog rata do bunkera pod Londonom, od govora koji su dizali moral naciji do odluka koje su koštale hiljade života - epizoda istražuje njegovu senku i sjaj, sva lica čoveka koji je uvek balansirao na granici između heroja i autokrate, između vizije i sujete.Danas pričamo o upornosti, sujeti i neverovatnom instinktu za istorijski trenutak. Ali i o senkama koje prate svaki mit; od kolonijalne politike i rasnih stavova do kontroverznih odluka u ratu, teškoj i komplikovanoj ličnosti koja ne pristaje da se uklapa ni po koju cenu.

U nedelji koja će ostati upamćena po sramoti, analiziramo najmučnije scene iz Srbije. Dok jedna majka, Dijana Hrka, sama i dostojanstveno traži pravdu ispred Skupštine, država odgovara organizovanjem skupa u Ćacilendu - muzičkog festivala bez trunke empatije. Pretresamo kako je masovni protest u Novom Sadu doveo do istorijskog "izvinjonjo" momenta Aleksandra Vučića i zašto to izvinjenje nije potrajalo ni 24 sata. Ekipa Njuza pokušava da pronađe logiku tamo gde je odavno nema.

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Smučarski tekači in tekačice se pripravljajo na začetek tekmovalne sezone. Ta se bo začela na severu Evrope, prve tekme bo gostila Ruka na Finskem.

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

Prvega novembra mineva leto od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Smrt 16ih ljudi je bila le eden od krvavih dogodkov, ki so v zadnjih letih pretresli Srbijo, in ljudje so pokazali, da jim je tokrat dovolj. Množice mladih protestnikov so zasedle trge, prometna vozlišča, pripravili so številne pohode, tudi v tujino, in številni so pričakovali padec oblasti Aleksandra Vučića. A zdi se, da bo ostal predsednik vsaj še dobro leto. Potem pa se bo Srbija morala odločiti, ali se bo usmerila v Evropsko unijo ali pa bo ostala izoliran člen na jugovzhodu Evrope. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Balkana; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.

Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.

Ime tedna je Helena Fojkar Zupančič, zborovodkinja Zbora svetega Nikolaja Litija, ki so v konkurenci osmih azijskih in evropskih zborov na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru navdušili s tehnično pripravljenostjo zbora, zahtevnostjo programa in prepričljivostjo izvedbe. Z zmago je zbor samodejno postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. Kandidati so bili še: Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in Tomaž Fabec, raziskovalca z Oddelka za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z ekipo arheologov sta na Krasu našla več kilometrov dolge strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najdbe svetovnega pomena predstavljajo eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi. Janez Vodiškar, srčni kirurg, ki je v sodelovanju s strokovnjaki ljubljanskega UKC-ja uspešno izvedel prvo implantacijo mehanskega podpornega sistema berlinsko srce pri otroku v Sloveniji. Gre za prelomni dogodek, saj do zdaj otroci s hudimi srčnimi boleznimi v Sloveniji pogosto niso imeli realne možnosti, da bi dočakali presaditev srca. Bili so bili odvisni od začasnih podpornih sistemov, ki pa niso namenjeni dolgotrajni uporabi.

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Vlada s predlogom o podaljšanju veljavnosti vinjet in s posluhom do Primorcev, kako odgovarja nekdanji minister Černač?Hamas z zamudo predaja trupla talcev, Izrael grozi z zmanjšanjem humanitarne pomoči.Obrambni ministri NATA v Bruslju o nabavi ameriškega orožja in krepitvi pomoči Ukrajini.V veljavi gradbeno-prostorska zakonodaja, ki med drugim postavlja enotni 30-dnevni rok za mnenja in dovoljenja.SDS na komisijo za peticije prihaja z devetimi predlogi reševanja romske problematike.V Evropskem parlamentu pobuda za več življenja v demografski zimi Evrope, ki potrebuje otroški smeh in prihodnost.VREME- še bo suho in razmeroma sončno, a po kotlinah zjutraj megleno.

Obrambni izdatki nikakor nočejo z jedilnika, kar pomeni, da še kako vplivajo nanj. Zato o Parlamentarni skupščini Nata, ki jo je gostila Ljubljana. Podrobnosti, tudi ustreznejša poročanja o dogodku, najdete v običajnih medijih, kot analitična avantgarda pa se spoprimimo z eno samo mislijo generalnega sekretarja. Takole je sporočil članicam in njihovim državljanom: "3,5 odstotka BDP potrebujemo, da bomo ohranili Atlantik, Arktiko, Evropo in ZDA varne." Takole je rekel – in kdo smo mi, da bi dvomili o njegovih besedah. Ali namenih, če smo že pri tem. Ampak samo zaradi informativne vloge nacionalnega medija razčistimo nekaj dilem … Da ohranimo omenjene pokrajine varne, pomeni, da jih obranimo pred sovražnikom. Sovražnik, tako generalni sekretar, ima očitno velike apetite po Atlantiku, Arktiki, Evropi in ZDA. Za varnost teh področij, območij in držav bo šel naš denar. Slovenci nismo naivni, predvsem pa ne brezglavo razsipni, da ne bi poskusili nekaj prišparati … Pod dva odstotka, kot dajemo zdaj, se zdi sprejemljivo, tako da moramo samo nekoliko oklestiti pri treh ali štirih postavkah, pa spustimo odstotke do današnje vrednosti. Šparovnost je lepa čednost in na prvi pogled se zdi, da bi najlažje prišparali pri Arktiki. Pustimo vnemar, da pri pešajočem javnem šolstvu zadnje generacije volivcev ne ločijo več natančno med Arktiko in Antarktiko – po podobni analogiji, kot se mešata Iran in Irak. In bi se verjetno Slovenija in Slovaška, če po naključju ne bi živeli v eni od obeh. Kakorkoli. Arktika se zdi zelo zelo oddaljena, ampak kot članica Nata smo zavezani braniti vse, kar brani Nato. Zdaj: morski levi, tjulnji in nekaj Eskimov se zdijo za slovenski braniteljski potencial precej abstraktna zadeva, ampak glede prihrankov se moramo vprašati, kdo je na Arktiki resnični sovražnik. Če vprašaš tam gori, koga se resnično ves čas in najbolj bojijo, ti bodo vsi odgovorili – se pravi tjulnji, polarne lisice, arktični zajci in Eskimi – da severnega medveda. Severni medved je največji plenilec na Arktiki in če Rutte misli z ohranjanjem arktične varnosti na Ruse in njihove apetite, se moti. Vsako živo bitje na daljnem severu se enega polarnega medveda boji bolj, kot se boji stotih Rusov. Če smo že pri tem … Sicer ne vemo zagotovo, ampak rajtamo, da se tudi Rusi sami bojijo polarnih medvedov. Za ohranitev Arktike varne bi se morali slovenski obrambni strokovnjaki, pa vojska, si mislimo, odpraviti na jago severnih medvedov. Kar pa se zdi problematično, ker ne zmoremo upleniti niti domačih rjavih, ki po Rakitni strašijo prebivalce; če pa jih že dobimo pred cevi, se oglasi kakšna civilna iniciativa. Se pravi, da moramo nemudoma pojasniti gospodu generalnemu sekretarju, da smo Slovenci za varovanje Arktike čisto neprimerni in da bi vsled tega prispevali le tri odstotke BDP. Svojo polovico odstotka odstopimo nekomu, ki ima z mrazom in ledom večje veselje. Dancem, recimo. Potem gremo naprej. Tu so Američani. Se pravi, da se moramo s tremi odstotki potruditi, da bodo ostali varni tudi Američani. V tej državi je situacija še bolj zapletena, kot je to na skrajnem severu. Kot vemo, so največji sovražniki Američanov in njihove varnosti Američani sami. Američani imajo s pobijanjem Američanov veliko veselje in letne številke mrtvih gredo v tisoče. Slovenci pa, kot veleva dobra vzgoja, se v prepire drugih ne vtikamo radi. Vsaj ne z odstotki. Pa še nekaj je. Z Melanijo, ki je kljub posavski provenienci mentalno očitno najbolj stabilen del družine Trump, za varnost Amerike naredimo več kot nekatere druge članice Nata. Tako nam lahko na račun Amerike Rutte ponovno zmanjša prispevek za pol odstotka. In smo že na 2,5. Atlantik bomo branili z vsemi silami. Slovenci radi hodimo na morje. Država bo prispevala vsa plovila, ki so ji na razpolago. Policija policijski čoln, vojska vojaško ladjo, Narodni muzej pa koliščarski deblak. Namesto po jadranskih obalah se bomo razmestili po atlantskih in namesto "Večeras je naša fešta" prepevali "Jutri gremo v napad!" Vse ostalo bo ostalo enako. Tako pridemo do Evrope in njene varnosti. Ki jo je treba ohraniti z vsem, kar imamo. Parlamentarna skupščina Nata je bila v Ljubljani o tem jasna. Evropo bomo branili z orožjem in z obrambnimi izdatki. O tem ni dvoma. Kot kaže, jo branimo in jo bomo branili pred Rusi. Nekoliko manj je jasno, kako jo bomo obranili pred domačimi norci. Oziroma, če citiramo slavnega Rusa: "Glave nas bodo stali bedaki v lastnih vrstah."

Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.

Izpustitvi preostalih živih talcev iz Gaze sledi izpustitev palestinskih zapornikov, kot to predvideva prva faza ameriškega mirovnega načrta. Tega bodo slovesno potrdili na današnjem vrhu v Egiptu, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Združenih držav Donald Trump. V nagovoru izraelskega parlamenta je ocenil, da gre za zgodovinski začetek novega obdobja za Bližnji vzhod. Druge teme: - Živimo v nevarnem svetu in grožnja ni nekaj oddaljenega, je generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte poudaril na zasedanju parlamentarne skupščine zavezništva v Ljubljani. Premier Robert Golob pa je med drugim dejal, da se je naša država pridružila pobudi, prek katere evropske članice Nata in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja Ukrajini z namenom zaščite civilnega prebivalstva in infrastrukture, ki je pred prihajajočo zimo še toliko bolj pomembna. - Nobelovo nagrado za ekonomijo prejme trojica, ki je prispevala k razumevanju vpliva novih tehnologij na trajnostno gospodarsko rast. Nagrajenci pričakujejo sprejetje pravih politik na tem področju in opozarjajo na zaostanek Evrope. - Odstop poslanca in vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika po ovadbi zaradi nasilja nad nekdanjo partnerko so v stranki označili za pravilno odločitev. Ob tem so poudarili zavezanost ničelni toleranci do nasilja.

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

Prebivalci Gaze se, potem ko je začelo veljati premirje, množično vračajo na opustošeni sever enklave. Mednarodne človekoljubne organizacije medtem opozarjajo, da tovornjaki s pomočjo čakajo na dostavo pred vrati Gaze in da je treba poskrbeti, da čim prej pridejo na cilj. Druge teme: - Na zasedanju skupščine zveze Nato v Ljubljani med drugim o obrambnih izzivih Evrope. - Trump: ZDA utegnejo prihodnji mesec uvesti dodatne 100-odstotne carine na ves uvoz iz Kitajske. - Društvo OnkoMan z dogodkom Kolo življenja opozarja na pomen paliativne oskrbe.

Kako jedno ime, i posle osam dugih vekova, i dalje izaziva nemir? Njegov život počinje kao legenda o Temudžinu, dečaku poniklom u mongolskim stepama, prepuštenom gladi i izdajama, bez ikakve garancije da će doživeti sledeću zimu, a završava se kao istinita priča o zastrašujućem i surovom vladaru koji je ujedinio plemena, oborio carstva i stvorio najveću svetsku imperiju u istoriji koja se prostirala od Pacifika do granica Evrope. Džingis-kan je danas tema razgovora istoričara i kumova, Nikole Đukića i Nikole Šipke, u kome nas uvode u svet Mongola - u stepe gde je preživljavanje bilo pitanje veštine, ali i u svet discipline, vojničke inovacije i političke genijalnosti.

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

V oddaji vas popeljemo čez lužo k našim rojakom v ameriški Cleveland, kjer so jesen začeli z živahno dejavnostjo, minuli konec tedna pa so gostili tudi visok obisk iz Slovenije - obiskala jih je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Ob začetku novega študijskega leta potujmo tudi v francosko prestolnico Pariz in se z lektorico slovenskega jezika na Inštitutu INALCO Katarino Dovč pogovarjamo o študiju slovenščine in zanimanju za slovensko kulturo pa tudi o vsakdanjem utripu v francoskem glavnem mestu. Odpravili smo se tudi na sever Evrope, kjer so v šolske klopi sedli učenci slovenskega dopolnilnega pouka na Švedskem in Danskem pa tudi na Finskem in Norveškem. Število učencev se je letos precej povečalo, učiteljica Dani Stražar pa ima v okviru slovenske šole v načrtu že tudi nekaj zanimivih projektov. Na kratko pa smo se ustavili še v Srbiji in zabeležili jesenske aktivnosti v slovenski skupnosti v Beogradu.

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki« Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki« Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Specializirano državno tožilstvo je na ljubljansko okrožno sodišče po neuradnih informacijah danes vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu v primeru Bobnar. Gre za očitke o domnevnem nedopustnem vmešavanju v delo policije, ki jih je proti premierju nanizala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. V oddaji tudi o tem: - Na srečanju Evropske politične skupnosti pozornost namenili tudi osamosvojitvi Evrope od ruskih energentov - Kremelj načrte o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini označil za nezakonite - Izrael bo zajete aktiviste z ladij humanitarne flotilje deportiral v Evropo

Voditelji Evropske unije v Koebenhavnu razpravljajo o sodelovanju na področju varnosti in obrambe. V ospredju sta krepitev obrambe pred brezpilotnimi letalniki in pomoč članicam Unije na vzhodu, ki so najbolj izpostavljene ruskim grožnjam. Premier Robert Golob je dejal, da je Slovenija v tem trenutku varna. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pravna stroka opozarja, da izrekanje delavcev o izplačilu božičnice ne bi bilo v skladu z zakonodajo. - Dokler ne bo sprejet nov zakon o proračunski porabi, bo več sto tisoč zveznih uslužbencev v Združenih državah na začasnem neplačanem dopustu. - Začelo se je novo študijsko leto, za več kot 15 tisoč bruck in brucev pripravili posebno dobrodošlico v akademski svet.

Tokrat so nam družbo delali mladi udeleženci tekmovanja Euroskills, ki je potekalo v Herningu na Danskem. Od 9. do 13. septembra so tokratni gostje tekmovali na prestižnem evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov, starih med 16 in 25 let, mladi pa na njem tekmujejo v več kot 38-ih različnih panogah. Letos se je za medalje potegovalo 600 nadarjenih mladih strokovnjakov iz vse Evrope, slovensko ekipo pa je zastopalo 14 mladih. Letošnje tekmovanje v Herningu je potekalo pod geslom Skilled for a greener future, takšno tekmovanje pa velja za največji dogodek na področju poklicnega izobraževanja v Evropi.

Nedavno je Afriška unija, ki združuje 55 držav, podprla kampanjo Correct the map za prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida sveta iz 16. stoletja, ki je še vedno najbolj pogosto uporabljen prikaz Zemlje na ravni površini zemljepisne karte. Projekcija, ki jo je za navigacijo ustvaril flamski kartograf Gérard de Crémère (1512 – 1594), bolj znan kot Gerardus Mercator, namreč popači velikosti celin, poveča območja blizu polov, kot sta Severna Amerika in Grenlandija, hkrati pa skrči Afriko in Južno Ameriko. Na Mercatorjevi projekciji sta, na primer, Grenlandija in Afrika videti približno enake velikosti, v resnici pa je afriška celina 14x večja od Grenlandije. V kampanji zato predlagajo prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida in začetek uporabe zemljevida Equal Earth iz leta 2018 (na priloženi sliki) V pogovoru doc. dr. Dušan Petrovič s Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pojasnjuje ozadje in smiselnost pobude. Očitek o kolonialni dediščini Mercatorjeve projekcije sveta drži le na kopnem, v primeru okvar satelitske navigacije, pomorcem na oceanih preostaja Mercatorjeva karta še vedno plovbi primernejše orodje za smer potovanja. Poleg tega pa ljudje iz slovenskih dežel nikakor niso bili tisti, ki so izvajali suprematistično kolonialno politiko do svetovnega juga, zato se ne bi smeli obremenjevati s t.im. »krivdo belega človeka«. Ta velja za bivše in sedanje kolonialne sile zahodne Evrope. Kot zanimivost še to, pri razvoju omenjene ekvivalentne projekcije sveta na karti je aktivno sodeloval tudi Bojan Šavrič – alumni Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki trenutno živi in dela v Kaliforniji. Zemljevid iz leta 2018, pri izdelavi katerega sta sodelovala z njim še Bernhard Jenny, in Tom Patterson, prikazuje države in celine v njihovih dejanskih velikostih. FOTO: Projekcija ekvivalentne Zemlje iz l.2018 VIR: https://en.wikipedia.org/wiki/Equal_Earth_projection

Sistem za javno obveščanje Si-Alarm bodo predvidoma še letos testirali znova, so sporočili z ministrstva za digitalno preobrazbo, uprave za zaščito in reševanje ter Telekoma Slovenije. V soboto so namreč odkrili več nepravilnosti. Obrambni minister Borut Sajovic si želi, da bi obvestila dosegla najmanj 95 odstotkov ljudi. Sistem je po njegovih besedah za uporabo sicer primeren že danes. Drugi poudarki oddaje: - Netanjahu in Trump v Beli hiši o novem mirovnem dogovoru. - Kakšen bo odziv Evrope na vse pogostejše ruske vdore v njen zračni prostor? - Stroka ob dnevu srca poziva k sprejemanju zanj zdravih odločitev.

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

Razvejana Mreža Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje danes povezuje 53 univerz po Sloveniji. Ker v septembru potekajo vpisi v novo študijsko leto, ki se bo začelo oktobra, bomo v oddaji Storž govorili o študijskih programih zgodovine in ustvarjalnega pisanja, o povezovanju univerze z lokalnim okoljem in izkušnjah, ki jih imajo mentorji in slušatelji študijskih programov. Naši gostje: - Metka Rupnik, predsednica Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje v Logatcu, - Cvetana Rijavec, ki obiskuje študijski program Od branja do pisanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, - Boštjan Plut, zgodovinar in filozof, doktor zgodovinskih znanosti, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana je mentor študijskih programov Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta, Znamenite zgodovinske osebnosti, Ljubljana in znani Ljubljančani, Svetovne religije in verstva. Telefonska številka za vpis v Ljubljani: 01-433-20-90. Na tej telefonski številki dobite tudi kontaktne podatke za vse Univerze za tretje življenjsko obdobje po Sloveniji.

Na 80-em zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku se danes začenja splošna razprava z govori svetovnih voditeljev, ki se bodo vrstili do konca tedna. Prvi dan bo največ pozornosti namenjene govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot prva voditeljica iz Evrope pa bo nastopila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Po pričakovanjih bo v ospredju govorov voditeljev dogajanje v Gazi, enako kot na včerajšnji konferenci o rešitvi dveh držav - Izraela in Palestine. Drugi poudarki: - Zaradi pojava neznanih dronov je bilo začasno zaprto letališče v Köbenhavnu, zračni prostor je zaprlo tudi letališče v Oslu. - Gospodarstveniki zaskrbljeni glede napovedane obvezne božičnice; danes naj bi bilo znano, ali bo razprava o tem sploh uvrščena na sejo socialno-ekonomskega sveta. - V Ljubljani podražili enkratne vozovnice za mestni avtobus na evro in pol, cena terminskih ostaja nespremenjena.

Težko pričakovani govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Generalni skupščini Združenih narodov je minil v že znanih tonih. Kritiziral je Svetovno organizacijo in države, ki kupujejo ruske energente. Evropske države je pozval k zaostritvi sankcij proti Moskvi. Zavzel se je za takojšnje končanje vojne v Gazi in se obregnil ob priznanja Palestine. Drugi poudarki oddaje: Podjetja ob možnosti obvezne božičnice opozarjajo na rdeče številke Slovenjskobistriški dom upokojencev bogatejši za dodatno nadstropje Pozivi k preprečevanju odvisnosti od prepovedanih drog z zmanjševanjem stigme

Evropski poslanci so danes prisluhnili predstavitvi prve ocene stanja v Evropski uniji v tem mandatu Evropske komisije, ki jo že drugič vodi nemška krščanska demokratka Ursula von der Leyen. Njeno ključno sporočilo je bilo, da mora Evropa sama odločati o svoji varnosti, energiji, tehnologiji in družbi - ob tesnem sodelovanju z zavezniki, a z več svoje odgovornosti. Drugi poudarki oddaje: - Evropa enotno obsodila vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor; poljski premier Tusk: nismo na robu vojne, a gre za zelo nevarno provokacijo. - Minister Mesec poudarja: tako ugodne pokojninske reforme ne bo več na mizi; težav pri podpori v parlamentu ne pričakuje. - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje potrdila rebalans finančnega načrta zaradi uvedbe dolgotrajne oskrbe.

Podržite nas na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastMustafa Golubić je jedno od onih imena koja i danas izazivaju više pitanja nego odgovora. Rođen krajem XIX veka, 24. januara 1891. u Stocu, Hercegovina, odrastao u vremenu ratova, prevrata i velikih ideoloških borbi, Golubić je prošao put od bosanskog revolucionara i učesnika Mladobosanskog pokreta, preko borca u Balkanskim i Prvom svetskom ratu, do navodnog agenta Kominterne sa mrežom kontakata širom Evrope, Azije i Latinske Amerike. Njegov lik obavijen je misterijom i legendama: priče govore da je poznavao Lenjina i Staljina, da ga se kralj Aleksandar plašio, da je učestvovao u organizovanju vojnog puča 27. marta, da je imao desetine ili stotine lažnih identiteta i da je bio ključna figura sovjetske obaveštajne mreže na Balkanu. Ali, koliko od svega toga zaista stoji? Da li je Mustafa Golubić bio vrhunski špijun, ili je deo njegove biografije pažljivo građen u posleratnoj mitologiji i propagandi? Koje su činjenice potvrđene dokumentima, a koje su samo prenaduvane priče koje su se decenijama prepričavale? U ovoj epizodi podkasta, istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača pažljivo razmatraju svaki deo njegove biografije - od detinjstva i mladosti, preko uloge u ključnim istorijskim događajima XX veka, do tragičnog kraja u okupiranom Beogradu 1941. godine. Kroz razgovor otkrivamo kako se stvaraju istorijski mitovi, zašto Golubić i dalje izaziva fascinaciju, i koliko je teško odvojiti istinu od obmane kada su u pitanju ljudi iz senke.

Portugalska je priljubljena turistična destinacija, hkrati pa država, ki počasi, a vztrajno, tudi gospodarsko raste, čeprav so plače še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Je največja izdelovalka koles v Evropski uniji. Od leta 2022 naprej so imeli na Portugalskem trikrat parlamentarne volitve. Prvič se soočajo z vzponom skrajne desnice, predvsem zaradi neuspešnega upravljanja z migracijami. Prestolnica Lizbona je med evropskimi mesti z najdražjimi stanovanji, tudi zaradi turizma, ki je pomembna gospodarska panoga. Podeželje pa medtem stagnira in se prazni. Portugalska je tako še ena izmed držav dveh hitrosti v Evropske uniji, ki je na skrajnem zahodu celine dobrih 50 let po demokratični revoluciji še vedno zelo priljubljena. Portugalska Ima tudi veliko politikov na najbolj izpostavljenih mestih v mednarodnih institucijah. V reportaži smo obiskali tudi najbolj zahodno točko Evrope in se pogovarjali z izvajalcem glasbene zvrsti fado. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Evropski predstavniki bodo danes ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred petkovim srečanjem z njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom skušali prepričati, naj pri dogovarjanju upošteva interese Ukrajine in Evrope. Predstavnica Bele hiše za odnose z javnostmi Karoline Lewitt je pred vrhom na Aljaski povedala, da bo Trump prisluhnil stališčem samo ene strani, ki je vpletena v vojno. Po njenih besedah bo to pripomoglo k boljšemu razumevanju in s tem iskanju načinov za končanje vojne. V oddaji tudi: - Izraelski premier prepričan, da sporazum s Hamasom ni več mogoč - Delovni inšpektorji začeli nadzore dela na prostem ob visokih temperaturah - Ponoči je bil na nebu viden vrhunec meteorskega roja perzeidov.

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.

Evropa pred petkovim srečanjem Trump-Putin nadaljuje diplomatska prizadevanja za vključitev Unije in Ukrajine v pogovore. Kot poudarjajo, brez njih ne bo pravega miru. Drugi poudarki oddaje: - Kdo je podjetje Leonardo, ki bo Sloveniji dobavilo nova namenska helikopterja? - Ljubljanska občina zadovoljna z razpisom za sežigalnico, nasprotovanja civilne družbe ne ponehajo - Ob proastu solarne joga opozorila na nepopravljive okvare vida

Podržite nas na Patreonu Patreon.com/historycast Šta je zatekao a šta uradio Petar Veliki kad se posle velikog puta po Evropi vratio kući? Nastavak naše priče o ovom fascinantnom caru počinje upravo tu - u trenutku njegovog povratka, kada u sebi nosi viziju modernizacije, a pred sobom zatiče carstvo ukopano u vekovne običaje, praznoverje i feudalni poredak. Šta se dešava kada jedan čovek pokuša da na silu ubrza tok istorije? Kada želi da od ogromne, rastrzane i samodovoljne Rusije napravi evropsku silu - Rusku imperiju - čak i ako mora da reformiše sve: vojsku, društvo, kalendar, pa i način oblačenja? O tome, kao i o posledicama koje su njegovi postupci ostavili, govore istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka, u nastavku priče koja u centar pažnje stavlja jednog od najambicioznijih i najkontradiktornijih vladara Evrope.

V večjem delu Evrope še traja vročinski val, ki pa naj bi se po napovedih začel počasi umirjati. Visoke temperature pri nas lahko pričakujemo tudi danes in jutri. Ob tem vse bolj skrbi suša, ki je v večini države huda, ponekod pa izjemna. Že zdaj je znano, da bo škoda zaradi suše v kmetijstvu velika, ob tem pa se krepijo pozivi k ureditvi večjih sistemov namakanja. V oddaji tudi o tem: - Nov evropski podnebni zakon bolj prizanesljiv do članic Unije - Poljska z uvedbo nadzora na mejah z Nemčijo in Litvo vrača žogico Berlinu. - Zaradi hvalevrednega sistema krvodajalstva pri nas zaloge krvi stabilne tudi poleti

Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih. Bral: Igor Velše Oddaja je bila posneta na biosfernih območjih Slovenije. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, skupna pa so jim bogastvo biotske raznovrstnosti in navdihujoče prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino.