Podcasts about evrope

Ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino so v Kijevu ocenili, da Rusija ni dosegla svojih ciljev, izrazili pa so potrebo po vključitvi Evrope v mirovna pogajanja. Kijev so ob obletnici obiskale zavezniške delegacije, v Rusiji pa uradnih obeležb obletnice ni bilo.

Vlada soglaša s predlogom, da se pokojnine uskladijo tudi izredno - za en odstotek, je ob robu vladnega obiska osrednjeslovenske regije sporočil premier Robert Golob. O tem naj bi že v četrtek glasovala skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če bo izredna uskladitev sprejeta, naj bi bila upoštevana z marcem. Druge teme: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini Zelenski pozval k vključenosti Evrope v mirovna pogajanja. - Država s projektom regijskih verig za večjo prehransko samooskrbo. - Brezovica bi lahko z novo športno dvorano dobila tudi odbojkarski center.

Jakšić i Milinčić „prevrću“ teme od pitanja da li Tramp i Putin pregovaraju preko glave Evrope, analize ruskog „rata iscrpljivanja“ i otpornosti njihove ekonomije, pa sve do uloge crkve i spornog mita o vekovnom prijateljstvu Srbije i Rusije. Razgovor kulminira pitanjem da li je za Moskvu Kosovo samo karta za razmenu sa Vašingtonom ili, kako Milinčić veruje, nepremostiv princip koji se ne prodaje...

Letošnji nagovor najvišjega ameriškega predstavnika na varnostni konferenci v Münchnu je bil za Evropo precej bolj pomirjujoč kot lani. V nasprotju z bojevitimi besedami podpredsednika JD Vancea je zunanji minister Marco Rubio ubral spravljive tone ter poudaril skupne vrednote in preteklost transatlantskih partnerjev. Kljub temu pa je branil ameriško trgovinsko, migracijsko in energetsko politiko kot nujno za preživetje v novem svetu Druge teme: - Sporna ravnanja ameriške migracijske službe pod drobnogledom v več tisoč sodnih procesih - Poročilo vlade: Slovenija uspešno znižuje emisije, razen v prometu - Brazilec Braathen pokoril olimpijsko veleslalomsko konkurenco: Žan Kranjec 12-i

Doze opija, ki nam jih odmerjajo naši športniki na olimpijskih igrah, so v vse manjšo pomoč pri potiskanju grozljive slutnje o tem, da 30. leta v tem stoletju prihajajo predčasno, globoko v podzavest. Izraelski morilski stroj neumorno melje, medtem ko na vzhodu Evrope tudi Rusija stopnjuje napade na civilne tarče v Ukrajini. Pri obeh omenjenih konfliktih - pa še kakšnem - ima prste vmes predsednik ZDA.

V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Zbrali smo ključne poudarke pogovora s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom, ki so po statistiki YouTuba pritegnili največ pozornosti. Celotno epizodo smo strnili v slabih 25 minut, v katerih boste izvedeli: - kako kupna moč denarja drastično upada, če denar leži na bančnem računu, - kritičen pogled na obdavčitev plač v Sloveniji, kjer podjetje za visoko kvalificiranega strokovnjaka državi plača bistveno več kot samemu zaposlenemu, - zakaj so individualni naložbeni računi "zgodovinska priložnost" za varnejšo pokojnino, neodvisno od javnega sistema, - opozorilo o tehnološkem zaostanku Evrope za ZDA in Kitajsko ter nujnosti tesnejšega povezovanja znotraj EU, - zakaj je v Sloveniji "sramotno dobro zaslužiti" in zakaj skrbi nizka produktivnost javnega sektorja. Celoten pogovor lahko - poslušate https://money-how.si/podcast/blaz-brodnjak-od-nerealnih-plac-do-nalozbenih-priloznosti/ - gledate https://youtu.be/rYrVVWEHyH4 ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic, eToro... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke in video vsebine ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Domen Prevc je z močno prednostjo v Willingenu dosegel novo zmago v smučarskih skokih. Na istem prizorišču je pred tem novo medaljo osvojila tudi Nika Prevc - tokrat srebrnega leska. Zmagoslavni dan športa sicer zaznamuje tudi žalostna vest, da je umrla nekdanja alpska smučarka Nataša Bokal. V dveh tekmovalnih desetletjih je med drugim leta 1991 postala svetovna podprvakinja v slalomu, ob tem pa tudi prejemnica Bloudkove nagrade in prva športnica leta v samostojni Sloveniji. V oddaji tudi o tem: - Po pismu podpore vladnim ukrepom odstopili predsednik in člani upravnega odbora Kluba slovenskih podjetnikov. - Kijev odprt za nadaljnja pogajanja za končanje vojne, na njih želi tudi udeležbo Evrope. - Izolska bolnišnica išče rešitve po odhodu dveh ginekologinj.

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/

Grenlandski premier Jens Frederik Nielsen je v današnjem odzivu na ameriške težnje po prevzemu največjega otoka na svetu dejal, da se mu vojaški napad ne zdi verjeten. Kot je dodal, jetreba biti kljub temu pripravljen na vse scenarije. Danska premierka Mette Frederiksen pa je zaradi groženj presdednika Združenih držav Donalda Trumpa s trgovinsko vojno poudarila nujnost odziva Evrope. Evropski parlament bo po napovedih več političnih skupin zaradi Trumpovih carinskih groženj začasno ustavil potrjevanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora. Medtem so se finančni ministri članic Unije v Bruslju strinjali, da mora biti odziv 27-terice pragmatičen in močan. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je dejal, da med morebitnimi protiukrepi ne izključujejo uporabe instrumenta proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države oziroma tako imenovane trgovinske bazuke. Medtem je ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu posvaril evropske države, naj je ne uporabijo prej omenjenega instrumenta. 27-terica omenjenega ukrepa ni uporabila še nikoli, za njegovo uporabo pa se je v svojem nagovoru v mondenem švicarskem letovišči zavzel francoski predsednik Emmanuel Macron.

Kako razumeti novo grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa osmerici evropskih držav s postopno uvedbo dodatnih 25 odstotnih carin, dokler ne bodo ZDA dobile možnosti prevzema Grenlandije? Kakšne gospodarske posledice ima lahko ta napoved in ali so te res bistveno manj usodne od nadaljnjega popuščanja Trumpu, ko so na kocki temeljna načela Unije? O tem smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije in strokovnjakom za Evropsko unijo dr. Mojmirom Mrakom. Odziv Unije bo tlakoval pot prihodnji vlogi Evrope v novi geopolitični razdelitvi sveta, je opozoril.

Prva epizoda u 2026. podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao" je tu. Istovremeno, ovo je poslednji dan u 2025. po srpskom računanju vremena - eto razloga za opšte slavlje i otvaranje penušavog vina u ponoć. Nenad Kulačin i Marko Vidojković prvi deo emisije posvetili su operaciji "Maduro" i zamišljenoj operaciji "Sisolini", pohvalili HR službu SNS-a kad je reč o izboru božićnih pevača i čuvara ćacilenda, setili su se Slavka Ćuruvije i zapitali gde je Supermen iz Feketića kad nam najviše treba. Kao i svaki put kad se Srbija nađe u dramatičnoj međunarodnoj situaciji, gost je Dušan Janjić iz Foruma za etničke odnose. On je uporedio američki odnos prema Venecueli i Srbiji, pričao o jedinom receptu za pobedu pobunjenog naroda na predstojećim izborima, dao ekskluzivne informacije o planovima SAD za jugoistok Evrope, ali i upozorio da se pripremimo na međusobno priznanje Srbije i Kosova, te odluku naše zemlje o ulasku u NATO, koja se očekuje. Toliko je tema bilo o kojima je pričao nadahnuti Dušan, da je u Magareći kutak stao samo jedan prilog. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete poručiti DLZ merch sa sezonskim popustom.

Piše Ifigenija Simonović, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Pravijo, da človeka prepoznaš po prijateljih, s katerimi se druži, ali po knjigah, ki jih bere. Vinka Ošlaka, pesnika, esejista, kronista in prevajalca, prepoznavam po knjigah, ki jih je prevedel ali napisal. Gre za skoraj sto naslovov. Leta 2003 je prejel Rožančevo nagrado za knjigo esejev Spoštovanje in bit. Vinko Ošlak prevaja večinoma iz nemščine in angleščine, je pa tudi eden redkih slovenskih esperantistov. Prevaja slovensko literaturo v esperanto in dela iz esperanta v slovenščino. Nekaj časa je bil predsednik odbora za esperanto pri Mednarodnem Penu. Gre za idealistično, nemara utopistično gibanje, ki ni ne versko ne politično, hkrati pa je več kot to dvoje skupaj. Esperanto je umeten jezik, ki v imenu samem nosi upanje. Pripadniki esperantizma skušajo s pomočjo esperanta doseči, da bi se ljudje različnih narodnosti, verskih in političnih prepričanj razumeli med seboj in se zato, ker bi se razumeli, lahko tudi zares poznali in spoštovali, se nenazadnje tudi sprejeli kot enakopravne in enakovredne prebivalce planeta. Esperanto naj bi bil temelj za mir na svetu, prispodoba upanja. Žal je upanje le prispodoba hrepenenja po neuresničljivem. Združevanje je na žalost preveč priklenjeno na izključevanje. Upanje, brezup, žrtvovanje in predanost, rast in razpad, oče in sin so temeljne teme Ošlakovega romana Konrad. Poleg razmerja med očetom in sinom je izpostavljen odnos moškega do duhovnih učiteljev in do žensk v svojem življenju. Vloge matere ali ženske in žene so odločilne v poteku dogajanja, a ostajajo v ozadju Ošlakove pripovedi. Kaj je prav, kaj je narobe, katere vrednote naj človek upošteva, ko se prebija skozi življenje? V romanu Konrad je pod drobnogledom človek, ki hoče živeti po svoji vesti, a ne ve, če si sme zaupati. V poglavju z naslovom Ko kralj ne verjame več v republiko je jasno zapisana dilema, ki Konrada spremlja na vsej življenjski poti. Gre za kralja Aleksandra in začetek druge svetovne vojne. "Ali je kralj prav ravnal glede na zakone dobrega vladanja na eni in glede na posledice za ljudstvo na drugi strani. Težava pa je v tem, da v času, ko mora vladar ukrepati, na to vprašanje navadno nihče nima zanesljivega odgovora. Žal pride odgovor navadno šele po vladarjevi smrti, ko zadeve tudi ni več mogoče popraviti, če je ravnal narobe." V nekem drugem drobcu piše: "Vsak človek je postavljen čez nekaj malega ali tudi velikega, kakor naš kralj, skoraj nihče pa tega ne ve, ali vsaj tako ravna, kakor da ne ve." Roman Konrad je zgodba o Slovencu, ki je na lastni koži okušal, prestajal in preživel razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek Kraljevine Jugoslavije, se kot rudar pretolkel skozi drugo svetovno vojno in po njej kot razlaščen kmet izgubil stik s svetom, in kar je še bolj usodno, stik s svojim sinom. Prepad med dvema civilizacijsko različnima načinoma življenja je v romanu pripisan izbrisu možnosti demokracije po drugi svetovni vojni. Sin niti ob ob očetovi smrti ne dojame sinovstva, zato morda tudi očetovstva do svojih otrok ne bo zmogel izživeti. Usoda se ponavlja, vzorci so zakoličeni v nas samih. Konrad, nezakonski otrok, obsojen na izobčenost, se pokončno prebija skozi življenje kot hlapec, oproda, sedlar, zidar, rudar. Po nekonvencionalni poroki s starejšo žensko se izkaže kot dober kmet in gospodar. Po ženini smrti se znova poroči, a še prej ima nezakonskega otroka z žensko, ki ni kos materinstvu. Konradova druga žena otroka sprejme. Pisatelj se v drugem delu romana posveča pretežno temu sinu, Viktorju. Usodne politične spremembe v Konradovem življenju so vendarle dopuščale ohranjanje tradicionalnih vrednot, človek se je smel okleniti svojega notranjega občutka, ravnati po svoji vesti, preobrat po drugi svetovni vojni pa je starejše povozil, mlajše pa pognal po krivem, brezkrivdnem, brezvestnem tiru. Del romana, ki se posveča Konradu kot glavnemu protagonistu, berem kot biografsko prozo, napisano pedantno, slikovito, realistično. Tako se je pred sto petdesetimi leti pač živelo v naših krajih. Zdi se logično. Znano iz literature tistega časa, ne le slovenskih, tudi evropskih pisateljev. Ošlak to občutje nenehno potrjuje s skrbno izbranimi citati iz Svetega pisma. Vnaša dialoge z učitelji, z duhovniki, pri katerih dobiva tehtne odgovore in napotke. Do lika očeta je kot pisatelj prizanesljiv. Ko pa se posveti Konradovemu sinu Viktorju, zaznam samoobtoževanje, saj nehote začenjam brati knjigo kot avtobiografijo. Zgodovinski dogodki sežejo v najintimnejša življenja, najsi gre za kralje ali kmete in delavce, za ženske, moške ali otroke. Celotno podobo življenja, ki ga ponazarjajo liki staršev, otroka, sosedov, gospodarjev, knapov, gostilničarjev, oficirjev, konjskih hlapcev, učiteljev in pridigarjev, dekel in žena Vinko Ošlak podpre s citati iz Svetega pisma, ki so kot potrditve ali ponazoritve vsega, kar se v romanu dogaja. Zgodovinske dogodke, narečne izraze, imena resničnih ljudi in vire citatov navaja v opombah pod črto, tako da je roman mogoče brati tudi kot zgodovinsko kroniko o viharnem stoletju življenja Slovencev sredi Evrope. Posebnost tega romana je pisateljev pogled na zgodovinske in družinske dogodke skozi prizmo Svetega pisma in protestantske strogosti. Medtem ko pisatelj skuša biti objektiven, piše s sočutno bolečino in obžalovanjem. Tako je strog roman nehote sentimentalen. Oba lika, oče in sin, pridobita moje sočutje in zaupanje, prepričana pa sem tudi, da se bo marsikateri sin očeta, rojenega v 19. stoletju, lahko poistovetil s to vseslovensko sago. Globlji uvid v roman ponuja pedantna spremna beseda Denisa Poniža.

Gost tokratnega sredinega intervjuja bo dr. Svanibor Pettan, mednarodno uveljavljen etnomuzikolog in dolgoletni profesor ter vodja katedre za Etnomuzikologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je tudi eden od utemeljiteljev aplikativne etnomuzikologije. Njegovo delo zaznamujejo poglobljene terenske raziskave v različnih kulturnih okoljih – od jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike do Azije, Avstralije ter Severne Amerike. Kako se spominja prvih terenskih raziskovanj, začetkov in razvoja etnomuzikologije pri nas in predsedovanja Mednarodnemu združenju za tradicije glasbe in plesa, nam bo v sredinem Intervjuju zaupal dr. Svanibor Pettan ob koncu svoje dolgoletne akademske poti. Gosti ga Tina Žun.

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

Na severu Evrope, v deželi tisoč jezer in neskončnih gozdov, pripovedujejo Finci zgodbe o mogočnih živalih, ki stanujejo v njihovi divjini. Orel je ena izmed njih – simbol moči, svobode in poguma. Finska pravljica o orlu nas uči, da prava moč ni le v telesni sili, ampak v modrosti, potrpežljivosti in spoštovanju do narave.Vir: Zlata ptica, Finske pravljice, prevedla Jelka Ovaska Novak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966, bere Nataša Holy

Emisija o putu BiH ka Evropskoj uniji i NATO sadrži vijesti, analize, reportaže i druge sadržaje o procesu integracije.

Živahno diplomatsko dogajanje, povezano z reševanjem ukrajinskega konflikta, še ni prineslo otipljivih rezultatov. Evropska unija je želela za financiranje Ukrajine uporabiti ruska sredstva, na koncu so voditelji našli drugačno rešitev. Ameriški predsednik Trump je prepričan, da je konec ukrajinske vojne blizu, hkrati grozi z vojaško intervencijo v Venezueli. V Bruslju pa so se na protestnem shodu zbrali kmetje iz vse Evrope, zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Po zadnji tekmi celjskih nogometašev v koledarskem letu je znana njihova nadaljnja pot v konferenčni ligi, pogledujemo pa tudi proti rokometnemu evropskemu prvenstvu, ki se na severu Evrope začenja čez manj kot mesec dni.

Po zadnji tekmi celjskih nogometašev v koledarskem letu je znana njihova nadaljnja pot v konferenčni ligi, pogledujemo pa tudi proti rokometnemu evropskemu prvenstvu, ki se na severu Evrope začenja čez manj kot mesec dni.

Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameriških ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strateških problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameriških podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.Gostje:dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije;dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;prof. dr. Blaž Zupan, fakulteta za računalništvo in informatiko.

Piše Iztok Ilich, bere Dejan Kaloper. Boris Pahor je bil človek in pisatelj tolikih razsežnosti in dano mu je bilo tako dolgo živeti, da njegove biografije še dolgo ne bo mogoče skleniti z zadnjo piko. To potrjujejo predvsem epizode iz njegovega zasebnega življenja, o katerih dolgo ni rad ne govoril ne pisal in jih večidel niso razkrivali niti vpleteni bližnji in najbližji. Celo pisateljev sin Adrian je v uvodu v knjigo dolgoletne zaupne družinske prijateljice Ligi Roberto priznal, da je v njej odkril vrsto dotlej neznanih podrobnosti o očetu, ki »zdaj mozaik dopolnjujejo s podobo človeka in misleca«. Spominja se tudi njenih dragocenih besed, ko mu je nekega dne v želji, da premisli o svojih nespravljivih stališčih do premalo ljubečega in šibko navzočega očeta, dejala: »'Adrijan, nekoč sem v knjigi nekega cenjenega misleca prebrala, da so sinovi najslabši sodniki svojih očetov.' Zdaj lahko rečem,« ji je odvrnil on, »da sem si o svojem očetu ustvaril manj neprizanesljivo mnenje, in razumem, zakaj je moja mati odločitev za ločitev od življenjskega sopotnika venomer odlagala. Vodilo jo je čustvo, ki se mu pravi ljubezen …« Ligi Roberto svoje beležnice spominov, anekdot in premislekov, kot jo je podnaslovila, ni v prvi vrsti posvetila pisatelju, zvestemu prijatelju, temveč njegovi soprogi, »dragi prijateljici Radi zdaj, ko so se odrske luči utrnile.« Največ zato, ker je v tej poslovilni knjigi zapisala in objavila marsikaj, kar je tudi pisateljevi najbližji sopotnici ostalo prikrito. Ali pa je vedela, le besede so ostale neizrečene. Na doslej neznane poteze v Pahorjevem portretu opozarja tudi pisec druge uvodne besede Miran Košuta. »V knjigo preliti spomin Ligi Roberto,« pravi, »nam izrisuje povsem drugačnega človeka: mehkega in radodarnega prijatelja, prisrčnega pošiljatelja razglednic z vseh koncev Evrope, obzirnega zaupnika in družinskega dopisnika, krhkega, nege, zdrobovih juhic in volnenih šalov potrebnega starostnika, skrbnega in krivdno skesanega soproga ljubljene in varane žene Rade …« V prvem delu knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem zaživijo svoje posebno življenje njeni pogosti telefonski pogovori z Rado, ko sta si delili čustva, se umirjali in spodbujali, kdaj tudi smejali. Ko je prijateljičino šibko srce omagalo, je ona ostala tu, da ohranja njene misli. Oživljala jih je, ko si je obnavlja njene besede, polne tankočutnih razmislekov, vprašanj in ženskih zaupnosti. Da je ni še pogosteje klicala, jo je »zadrževala utrujenost v njenem glasu, ko je bil govor o rečeh, ki so ji vzbujale boleče spomine«. Poleti 2009, po civilnem slovesu množice prijateljev od Rade na Repentabru in po zadnjem dejanju na pokopališču pri Sv. Ani, kjer je Ligi ob odprtem grobu prebrala svoj poslovilni pozdrav, se je vez med njo in ovdovelim pisateljem še poglobila. Stala mu je ob strani, mu dajala oporo in ga opogumljala. Med njima so romala pisma, nekatera natipkana, druga izpisana z roko, dolga ali le pozdravi v nekaj besedah na razglednicah. Ligi se je veselila pisateljevih vse številnejših priznanj in počastitev ter prevodov, posebno zamudniških v italijanščino. Nekaterim je tudi sama pomagala odpirati vrata, že leta 2012 na primer Zlati ptici, kovancu, s katerim so Benetke od časov republike počastile svoje plemiče, člane Velikega sveta. S prijatelji iz Veneta je nato poskrbela, da je mesto Treviso, odlikovano z zlato medaljo za odpor, Borisu Pahorju, kandidatu za Nobelovo nagrado za literaturo, leta 2014 podelilo častno meščanstvo. Poleti 2020, štirinajst let po njeni pobudi takratnemu predsedniku Italije za visoko državno priznanje Pahorju, je pisatelj ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu iz rok Sergia Matarelle to odlikovanje – Veliki križ reda zaslug Republike Italije – tudi prejel. Ligi Roberto se z nežnostjo in obžalovanjem spominja tudi zadnjega prijateljevega klica po telefonu. Bilo je na velikonočno jutro leta 2022, poldrugi mesec pred njegovo smrtjo. Po tem ganljivem slovesu je ostala sama s spomini na skupne trenutke. V knjigi, nadaljevanju pogovora iz tostranstva v onstranstvo, jih je nanizala v prizadevanju, da bi ostala kar najbolj zvesta pisateljevim besedam. Večinoma jih je zapisala kot dvogovore ne glede na časovno zaporedje, kot da so ravnokar izzveneli, Pomemben delež v knjigi Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, ki jo zaključujejo strani z izbranim dokumentarnim gradivom, imajo avtoričini spomini na otroštvo v Novigradu. Posebno na dan, ko je morala družina v izgnanstvo. V knjigi Ljubljena in neznana Istra je zapisala: Naš odhod, v strahu pred maščevalnim nasiljem nad Italijani, »je bil pristen, bridek beg duš mimo vseh dogovorov, gnan od hudournega toka moralnega in stvarnega nasilja novih okupatorjev«. Pahor jo je, se spominja, takoj po tem, ko mu je v pismu omenila odličen sprejem svoje knjige, poklical po telefonu in dejal: »Treba je podpreti začeti proces pomiritve, ki ga nihče ne more obsojati, da se boleča igra zaključi.« Sama je pozneje v tem duhu dodala: »Potrebujemo skupno voljo za spoštovanje spomina tolikih mrtvih, da bi arhivirali poglavje o strahotni drugi svetovni vojni.«

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske je brigadir Boštjan Močnik, dozdajšnji poveljnik njenih sil. Vlada ga je potrdila po predlogu obrambnega ministra Boruta Sajovica, ki je ob tem dejal, da je Močnik izjemen poznavalec obrambnega področja. Druge teme: - Vlada je potrdila predlog o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Za ta namen bo iz različnih virov zagotovljenih več kot 282 milijonov evrov. Podrobnosti bodo še dorekli, pravi župan Šoštanja Boris Goličnik in dodaja, da prehajajo na obnovljive vire, za kakšne projekte gre, pa je po njegovih besedah prezgodaj govoriti. - KPK poziva k zakonski ureditvi tako imenovanih vrtljivih vrat, ko se zaposleni iz javnega sektorja nato zaposlijo v zasebnem ali državnem podjetju. Izvršna direktorica Združenja nadzornikov Irena Prijović meni, da je politični mandat prav dokončati, ne pa s pozicije moči iskati nove funkcije ali boljše profesionalne priložnosti. - Združene države Amerike naj bi od Ukrajine prejele pripombe na mirovni dogovor. O njem bodo danes govorili voditelji koalicije voljnih. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu pozval k enotnosti Evrope. Kot je dejal, deljenje bremen ni le slogan, temveč konkretna zaveza in znamenje, da zveza NATO ostaja močna, enotna in sposobna braniti svoje ozemlje.

Janis Varufakis je ekonomist in nekdanji grški finančni minister. Pravi, da živimo v času nove oblike kapitalizma - tehnofevdalizmu, onkraj trga in onkraj dobička, v zatonu liberalne demokracije. Med gostovanjem v Ljubljani je za Val 202 govoril tudi o nemoči Evrope, ki da je postala kolonija. Prepojena je s krivdo, nima načrta za mir in potrebuje politično revolucijo. Donald Trump je produkt Baracka Obame in za zdaj globalni zmagovalec. Kako je z Julianom Assangeem, s katerim sta redno v stikih? “Res je, lažje je biti hipi in pobegniti v gozd,” razmišlja Varufakis, “a ohraniti moramo upanje in se boriti – tudi proti oblačnemu kapitalu, ki ga napajamo prek svojih pametnih telefonov”.

V iskanju pozabljenih glažut Steklarska tradicija slovenskega etničnega prostora je eden najbolj bleščečih dokazov naše vpetosti v kulturne, industrijske in trgovske tokove centralne Evrope. Kajti steklo in njegova proizvodnja že stoletja stojijo na križišču med industrijo, obrtjo in umetnostjo. Po mednarodnem letu stekla izpred nekaj let so se raziskovalni napori za detekcijo in vrednotenje steklarske tradicije še povečali in iz severa Primorske prihaja zgodba o pozabljenih glažutarjih, ki so celo stoletje delali v globini tedaj skoraj nepristopnega Trnovskega gozda. Nove raziskave so to privlačno temo obudile dobesedno iz črepinj in kmalu se lahko nadejamo, da bo vedenje o glažutarjih dostopno tudi širši javnosti. V oddaji Sledi časa tako v širši slovenski prostor prinašamo nekakšen uvod vanjo.

Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Avtor Valter Pregelj.

Ko srečate našega tokratnega sogovornika Evrope osebno, vam je hitro jasno, katera glasbena zvrst mu je najbližje. V Idrijo je najprej prišel zaradi službe, ostal zaradi dekleta, danes žene. Tu je ustanovil tudi melodično "blackened death metal" skupino Divine Inferus.Slovenija, o kateri pred prihodom ni vedel veliko več kot to, da obstaja, ga je navdušila kot čista in zelena dežela. Še vedno pa ga včasih razjezi, da mora večino stvari, ki jih potrebuje kot inženir mehatronike, naročiti po spletu, saj jih pri nas preprosto ni mogoče kupiti. Hector Alejandro Ruvalcaba Ojeda, ki ima – tako kot je v Mehiki običajno – dve imeni in dva priimka, enega po očetu in drugega po materi, se rad šali, tudi na račun idrijskih žlikrofov, ki jih sicer obožuje.   Foto: Melisa Ćehić, Paranoid    

Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Mladen Sekularac nekada najveci talenat Jugoslavije i Evrope novi je gost Jao Mile podcast-a.Kako je izgledala karijera iz njegovog ugla i koje su se sve prepreke javljale na tom putu imate prilike cuti u dva sata razgovora.00:00:00 Uvod00:01:30 Gde i sta radis?00:16:20 Dnevna kosarka00:23:50 Odrastanje00:31:00 FMP00:45:31 Pritisak i ocekivanja00:48:20 Odlazak za ameriku01:00:20 Mentalni momenat01:06:55 Belgija01:14:11 Penzija01:21:10 Naslednik01:27:50 Najtezi protivnik01:34:40 Najtezi momenat01:36:40 Benefiti kosarke01:39:50 Savet za mlade01:45:30 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Mladen ŠekularacDatum:  5.novembar 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #mladensekularac #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Današnje slovensko ozemlje je tisti del Evrope, ki od najstarejših časov omogoča najlažji kopenski prehod med vzhodom in zahodom, med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem oziroma Sredozemljem. Tu že od pamtiveka potekajo najpomembnejše trgovske poti in zato so tu nastajale najrazličnejše državne tvorbe, ki so imele svoj denarni sistem. Del te bogate zgodovine oziroma zadnjih 150 let je opisanih katalogu Denar na Slovenskem.

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastKada je Vinston Čerčil prvi put kročio u parlament, delovao je kao čovek koji je došao da pobedi, ne da se dopadne. Bio je previše glasan, previše samouveren, previše svestan da istorija pamti samo one koji tresnu šakom o sto. Generali su ga mrzeli, novinari obožavali, a narod... narod ga je slušao jer niko nije znao da govori kao on.Nikola Đukić i Nikola Šipka otvaraju jedno od najzanimljivijih poglavlja XX veka: život, uspon i pad čoveka koji je u isto vreme bio i spasilac Evrope i simbol britanskog imperijalnog ponosa. Čerčil, večiti buntovnik sa cigarom i čašom viskija, pesnik u uniformi, političar koji je znao da gubi sa stilom i pobeđuje uz osvetu.Od rovova Burskog rata do bunkera pod Londonom, od govora koji su dizali moral naciji do odluka koje su koštale hiljade života - epizoda istražuje njegovu senku i sjaj, sva lica čoveka koji je uvek balansirao na granici između heroja i autokrate, između vizije i sujete.Danas pričamo o upornosti, sujeti i neverovatnom instinktu za istorijski trenutak. Ali i o senkama koje prate svaki mit; od kolonijalne politike i rasnih stavova do kontroverznih odluka u ratu, teškoj i komplikovanoj ličnosti koja ne pristaje da se uklapa ni po koju cenu.

U nedelji koja će ostati upamćena po sramoti, analiziramo najmučnije scene iz Srbije. Dok jedna majka, Dijana Hrka, sama i dostojanstveno traži pravdu ispred Skupštine, država odgovara organizovanjem skupa u Ćacilendu - muzičkog festivala bez trunke empatije. Pretresamo kako je masovni protest u Novom Sadu doveo do istorijskog "izvinjonjo" momenta Aleksandra Vučića i zašto to izvinjenje nije potrajalo ni 24 sata. Ekipa Njuza pokušava da pronađe logiku tamo gde je odavno nema.

Prvega novembra mineva leto od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Smrt 16ih ljudi je bila le eden od krvavih dogodkov, ki so v zadnjih letih pretresli Srbijo, in ljudje so pokazali, da jim je tokrat dovolj. Množice mladih protestnikov so zasedle trge, prometna vozlišča, pripravili so številne pohode, tudi v tujino, in številni so pričakovali padec oblasti Aleksandra Vučića. A zdi se, da bo ostal predsednik vsaj še dobro leto. Potem pa se bo Srbija morala odločiti, ali se bo usmerila v Evropsko unijo ali pa bo ostala izoliran člen na jugovzhodu Evrope. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Balkana; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Obrambni izdatki nikakor nočejo z jedilnika, kar pomeni, da še kako vplivajo nanj. Zato o Parlamentarni skupščini Nata, ki jo je gostila Ljubljana. Podrobnosti, tudi ustreznejša poročanja o dogodku, najdete v običajnih medijih, kot analitična avantgarda pa se spoprimimo z eno samo mislijo generalnega sekretarja. Takole je sporočil članicam in njihovim državljanom: "3,5 odstotka BDP potrebujemo, da bomo ohranili Atlantik, Arktiko, Evropo in ZDA varne." Takole je rekel – in kdo smo mi, da bi dvomili o njegovih besedah. Ali namenih, če smo že pri tem. Ampak samo zaradi informativne vloge nacionalnega medija razčistimo nekaj dilem … Da ohranimo omenjene pokrajine varne, pomeni, da jih obranimo pred sovražnikom. Sovražnik, tako generalni sekretar, ima očitno velike apetite po Atlantiku, Arktiki, Evropi in ZDA. Za varnost teh področij, območij in držav bo šel naš denar. Slovenci nismo naivni, predvsem pa ne brezglavo razsipni, da ne bi poskusili nekaj prišparati … Pod dva odstotka, kot dajemo zdaj, se zdi sprejemljivo, tako da moramo samo nekoliko oklestiti pri treh ali štirih postavkah, pa spustimo odstotke do današnje vrednosti. Šparovnost je lepa čednost in na prvi pogled se zdi, da bi najlažje prišparali pri Arktiki. Pustimo vnemar, da pri pešajočem javnem šolstvu zadnje generacije volivcev ne ločijo več natančno med Arktiko in Antarktiko – po podobni analogiji, kot se mešata Iran in Irak. In bi se verjetno Slovenija in Slovaška, če po naključju ne bi živeli v eni od obeh. Kakorkoli. Arktika se zdi zelo zelo oddaljena, ampak kot članica Nata smo zavezani braniti vse, kar brani Nato. Zdaj: morski levi, tjulnji in nekaj Eskimov se zdijo za slovenski braniteljski potencial precej abstraktna zadeva, ampak glede prihrankov se moramo vprašati, kdo je na Arktiki resnični sovražnik. Če vprašaš tam gori, koga se resnično ves čas in najbolj bojijo, ti bodo vsi odgovorili – se pravi tjulnji, polarne lisice, arktični zajci in Eskimi – da severnega medveda. Severni medved je največji plenilec na Arktiki in če Rutte misli z ohranjanjem arktične varnosti na Ruse in njihove apetite, se moti. Vsako živo bitje na daljnem severu se enega polarnega medveda boji bolj, kot se boji stotih Rusov. Če smo že pri tem … Sicer ne vemo zagotovo, ampak rajtamo, da se tudi Rusi sami bojijo polarnih medvedov. Za ohranitev Arktike varne bi se morali slovenski obrambni strokovnjaki, pa vojska, si mislimo, odpraviti na jago severnih medvedov. Kar pa se zdi problematično, ker ne zmoremo upleniti niti domačih rjavih, ki po Rakitni strašijo prebivalce; če pa jih že dobimo pred cevi, se oglasi kakšna civilna iniciativa. Se pravi, da moramo nemudoma pojasniti gospodu generalnemu sekretarju, da smo Slovenci za varovanje Arktike čisto neprimerni in da bi vsled tega prispevali le tri odstotke BDP. Svojo polovico odstotka odstopimo nekomu, ki ima z mrazom in ledom večje veselje. Dancem, recimo. Potem gremo naprej. Tu so Američani. Se pravi, da se moramo s tremi odstotki potruditi, da bodo ostali varni tudi Američani. V tej državi je situacija še bolj zapletena, kot je to na skrajnem severu. Kot vemo, so največji sovražniki Američanov in njihove varnosti Američani sami. Američani imajo s pobijanjem Američanov veliko veselje in letne številke mrtvih gredo v tisoče. Slovenci pa, kot veleva dobra vzgoja, se v prepire drugih ne vtikamo radi. Vsaj ne z odstotki. Pa še nekaj je. Z Melanijo, ki je kljub posavski provenienci mentalno očitno najbolj stabilen del družine Trump, za varnost Amerike naredimo več kot nekatere druge članice Nata. Tako nam lahko na račun Amerike Rutte ponovno zmanjša prispevek za pol odstotka. In smo že na 2,5. Atlantik bomo branili z vsemi silami. Slovenci radi hodimo na morje. Država bo prispevala vsa plovila, ki so ji na razpolago. Policija policijski čoln, vojska vojaško ladjo, Narodni muzej pa koliščarski deblak. Namesto po jadranskih obalah se bomo razmestili po atlantskih in namesto "Večeras je naša fešta" prepevali "Jutri gremo v napad!" Vse ostalo bo ostalo enako. Tako pridemo do Evrope in njene varnosti. Ki jo je treba ohraniti z vsem, kar imamo. Parlamentarna skupščina Nata je bila v Ljubljani o tem jasna. Evropo bomo branili z orožjem in z obrambnimi izdatki. O tem ni dvoma. Kot kaže, jo branimo in jo bomo branili pred Rusi. Nekoliko manj je jasno, kako jo bomo obranili pred domačimi norci. Oziroma, če citiramo slavnega Rusa: "Glave nas bodo stali bedaki v lastnih vrstah."

Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.

Izpustitvi preostalih živih talcev iz Gaze sledi izpustitev palestinskih zapornikov, kot to predvideva prva faza ameriškega mirovnega načrta. Tega bodo slovesno potrdili na današnjem vrhu v Egiptu, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Združenih držav Donald Trump. V nagovoru izraelskega parlamenta je ocenil, da gre za zgodovinski začetek novega obdobja za Bližnji vzhod. Druge teme: - Živimo v nevarnem svetu in grožnja ni nekaj oddaljenega, je generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte poudaril na zasedanju parlamentarne skupščine zavezništva v Ljubljani. Premier Robert Golob pa je med drugim dejal, da se je naša država pridružila pobudi, prek katere evropske članice Nata in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja Ukrajini z namenom zaščite civilnega prebivalstva in infrastrukture, ki je pred prihajajočo zimo še toliko bolj pomembna. - Nobelovo nagrado za ekonomijo prejme trojica, ki je prispevala k razumevanju vpliva novih tehnologij na trajnostno gospodarsko rast. Nagrajenci pričakujejo sprejetje pravih politik na tem področju in opozarjajo na zaostanek Evrope. - Odstop poslanca in vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika po ovadbi zaradi nasilja nad nekdanjo partnerko so v stranki označili za pravilno odločitev. Ob tem so poudarili zavezanost ničelni toleranci do nasilja.

Prebivalci Gaze se, potem ko je začelo veljati premirje, množično vračajo na opustošeni sever enklave. Mednarodne človekoljubne organizacije medtem opozarjajo, da tovornjaki s pomočjo čakajo na dostavo pred vrati Gaze in da je treba poskrbeti, da čim prej pridejo na cilj. Druge teme: - Na zasedanju skupščine zveze Nato v Ljubljani med drugim o obrambnih izzivih Evrope. - Trump: ZDA utegnejo prihodnji mesec uvesti dodatne 100-odstotne carine na ves uvoz iz Kitajske. - Društvo OnkoMan z dogodkom Kolo življenja opozarja na pomen paliativne oskrbe.

Kako jedno ime, i posle osam dugih vekova, i dalje izaziva nemir? Njegov život počinje kao legenda o Temudžinu, dečaku poniklom u mongolskim stepama, prepuštenom gladi i izdajama, bez ikakve garancije da će doživeti sledeću zimu, a završava se kao istinita priča o zastrašujućem i surovom vladaru koji je ujedinio plemena, oborio carstva i stvorio najveću svetsku imperiju u istoriji koja se prostirala od Pacifika do granica Evrope. Džingis-kan je danas tema razgovora istoričara i kumova, Nikole Đukića i Nikole Šipke, u kome nas uvode u svet Mongola - u stepe gde je preživljavanje bilo pitanje veštine, ali i u svet discipline, vojničke inovacije i političke genijalnosti.

Voditelji Evropske unije v Koebenhavnu razpravljajo o sodelovanju na področju varnosti in obrambe. V ospredju sta krepitev obrambe pred brezpilotnimi letalniki in pomoč članicam Unije na vzhodu, ki so najbolj izpostavljene ruskim grožnjam. Premier Robert Golob je dejal, da je Slovenija v tem trenutku varna. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pravna stroka opozarja, da izrekanje delavcev o izplačilu božičnice ne bi bilo v skladu z zakonodajo. - Dokler ne bo sprejet nov zakon o proračunski porabi, bo več sto tisoč zveznih uslužbencev v Združenih državah na začasnem neplačanem dopustu. - Začelo se je novo študijsko leto, za več kot 15 tisoč bruck in brucev pripravili posebno dobrodošlico v akademski svet.

Na 80-em zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku se danes začenja splošna razprava z govori svetovnih voditeljev, ki se bodo vrstili do konca tedna. Prvi dan bo največ pozornosti namenjene govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot prva voditeljica iz Evrope pa bo nastopila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Po pričakovanjih bo v ospredju govorov voditeljev dogajanje v Gazi, enako kot na včerajšnji konferenci o rešitvi dveh držav - Izraela in Palestine. Drugi poudarki: - Zaradi pojava neznanih dronov je bilo začasno zaprto letališče v Köbenhavnu, zračni prostor je zaprlo tudi letališče v Oslu. - Gospodarstveniki zaskrbljeni glede napovedane obvezne božičnice; danes naj bi bilo znano, ali bo razprava o tem sploh uvrščena na sejo socialno-ekonomskega sveta. - V Ljubljani podražili enkratne vozovnice za mestni avtobus na evro in pol, cena terminskih ostaja nespremenjena.

Podržite nas na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastMustafa Golubić je jedno od onih imena koja i danas izazivaju više pitanja nego odgovora. Rođen krajem XIX veka, 24. januara 1891. u Stocu, Hercegovina, odrastao u vremenu ratova, prevrata i velikih ideoloških borbi, Golubić je prošao put od bosanskog revolucionara i učesnika Mladobosanskog pokreta, preko borca u Balkanskim i Prvom svetskom ratu, do navodnog agenta Kominterne sa mrežom kontakata širom Evrope, Azije i Latinske Amerike. Njegov lik obavijen je misterijom i legendama: priče govore da je poznavao Lenjina i Staljina, da ga se kralj Aleksandar plašio, da je učestvovao u organizovanju vojnog puča 27. marta, da je imao desetine ili stotine lažnih identiteta i da je bio ključna figura sovjetske obaveštajne mreže na Balkanu. Ali, koliko od svega toga zaista stoji? Da li je Mustafa Golubić bio vrhunski špijun, ili je deo njegove biografije pažljivo građen u posleratnoj mitologiji i propagandi? Koje su činjenice potvrđene dokumentima, a koje su samo prenaduvane priče koje su se decenijama prepričavale? U ovoj epizodi podkasta, istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača pažljivo razmatraju svaki deo njegove biografije - od detinjstva i mladosti, preko uloge u ključnim istorijskim događajima XX veka, do tragičnog kraja u okupiranom Beogradu 1941. godine. Kroz razgovor otkrivamo kako se stvaraju istorijski mitovi, zašto Golubić i dalje izaziva fascinaciju, i koliko je teško odvojiti istinu od obmane kada su u pitanju ljudi iz senke.

Evropski predstavniki bodo danes ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred petkovim srečanjem z njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom skušali prepričati, naj pri dogovarjanju upošteva interese Ukrajine in Evrope. Predstavnica Bele hiše za odnose z javnostmi Karoline Lewitt je pred vrhom na Aljaski povedala, da bo Trump prisluhnil stališčem samo ene strani, ki je vpletena v vojno. Po njenih besedah bo to pripomoglo k boljšemu razumevanju in s tem iskanju načinov za končanje vojne. V oddaji tudi: - Izraelski premier prepričan, da sporazum s Hamasom ni več mogoč - Delovni inšpektorji začeli nadzore dela na prostem ob visokih temperaturah - Ponoči je bil na nebu viden vrhunec meteorskega roja perzeidov.

Podržite nas na Patreonu Patreon.com/historycast Šta je zatekao a šta uradio Petar Veliki kad se posle velikog puta po Evropi vratio kući? Nastavak naše priče o ovom fascinantnom caru počinje upravo tu - u trenutku njegovog povratka, kada u sebi nosi viziju modernizacije, a pred sobom zatiče carstvo ukopano u vekovne običaje, praznoverje i feudalni poredak. Šta se dešava kada jedan čovek pokuša da na silu ubrza tok istorije? Kada želi da od ogromne, rastrzane i samodovoljne Rusije napravi evropsku silu - Rusku imperiju - čak i ako mora da reformiše sve: vojsku, društvo, kalendar, pa i način oblačenja? O tome, kao i o posledicama koje su njegovi postupci ostavili, govore istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka, u nastavku priče koja u centar pažnje stavlja jednog od najambicioznijih i najkontradiktornijih vladara Evrope.