Podcasts about evrope

Rojaki s Švedske so ob binkoštnem prazniku po tradiciji poromali v Vadsteno, k sveti Brigiti Švedski, sozavetnici Evrope. Kot nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski, je romanje obsegalo: mašo, procesijo, blagoslov nove table pri slovenski lipi, slovesne litanije in obhajanje večera slovenskih krščanskih izročil. Praznovali so 35-letnico slovenske samostojnosti in prav toliko Slovenske zveze na Švedskem ter tudi župnikov 70-i življenjski jubilej. Romanje v Vadsteno je vodil Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. Tam je bila tudi zastopnica slovenske države, pooblaščena ministrica Milena Stefanović Kajzer. V kulturnem programu romanja v Vadsteno so nastopili profesorji iz glasbene šole Brežice, za zabavo pa je poskrbela skupina Džuboks iz Kostanjevice na Krki.

Poslanke in poslanci so razpravljali o spremembah zakona o pokopu in spominu na žrtve prikritih grobišč. V skladu s predlogom bi 17-ti maj vnovič razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pa bi pokopali na ljubljanskem pokopališču Žale. Nova koalicija je prepričana, da bi tako dokončno uredili to področje, v opoziciji pa jim očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene. V oddaji tudi o tem: - Bruselj ruski poziv tujim državljanom in diplomatom, naj zapustijo Kijev, označil za nesprejemljivo zaostrovanje napetosti - Ponekod na zahodu Evrope doseženi majski vročinski rekordi - Z enotno dovolilnico za vstopno-izstopna mesta na Soči se spet zapleta

V oddaji smo se s slovenskimi rojaki sprehodili po Norveški, Čilu in Bosni in Hercegovini. Ustavili smo se v Sarajevu, kjer so slovenski rojaki pripravili tradicionalno prireditev Cankarjevi dnevi, ki vključuje bogat kulturni program. Osrednji dogodek je bil minuli konec tedna z Večerom slovenske pesmi in poezije. Obiskali smo tudi sever Evrope in se o življenju in delu na Norveškem pogovorili s tremi Slovenci, ki so si novi dom ustvarili v tej nordijski državi. V južnoameriško državo Čile pa se je novim priložnostim in izzivom naproti podala tržaška Slovenka Magda Šturman, agronomka, ki se na severu Čila ukvarja s turizmom.

Stranke SDS, trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, ki se pogovarjajo o oblikovanju nove vlade, bi lahko po nekaterih informacijah že danes podpisale koalicijsko pogodbo. Desna koalicija med prioritetami navaja razvoj in blaginjo, boj proti korupciji, decentralizacijo in debirokratizacijo. Glasovanje o mandatarju Janezu Janši bo jutri. Ostali poudarki oddaje: Umik ameriških vojakov iz Evrope ne bo vplival na obrambne načrte Nata, trdi njegov generalni sekretar Rutte; tudi o tem bodo na Švedskem govorili zunanji ministri članic zavezništva. Predsednika Rusije in Kitajske Putin in Ši v Pekingu pozvala k pravičnejšemu sistemu globalnega upravljanja. Nogometaši Aston Ville zmagovalci evropske lige; slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu elitne skupine doživeli hud poraz proti Švedom.

Norveška ima najbolj elektrificiran promet v Evropi, hkrati pa je poleg Rusije največja evropska proizvajalka nafte in plina. Kljub ambicioznim okoljskim ciljem se je norveška vlada odločila za ponovno odprtje opuščenih plinskih polj v Severnem morju ter krepitev črpanja nafte, s čimer želi okrepiti energetsko oskrbo Evrope. Kritiki državi očitajo, da kljub podnebni krizi izkorišča svetovne konflikte za nadaljevanje okoljsko škodljive proizvodnje, medtem ko se sama predstavlja kot zeleni svetilnik. V Oslu smo se pogovarjali s strokovnjaki za energetiko, mobilnost in urbanizem.Sogovorniki: Sture Portvik, vodja elektromobilnosti v Oslu Kacper Szulecki, profesor za mednarodno podnebno upravljanje Miha Zanoškar, slovenski arhitekt in urbanist na Norveškem Jan Erik Grindheim, profesor politologije Povezave:  Podkast Zelena luč iz Osla Intervju s Katjo Franko, slovensko pravnico na Norveškem Za odzive: luka.hvalc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Državni zbor bo na petkovi izredni seji odločal o kandidatu za mandatarja, prvak SDS Janez Janša le še korak do oblikovanja četrte vlade.Leva politična retorika o interventnem zakonu zavajajoča, poudarja Juvančičeva.ZDA iz Evrope umikajo 5 tisoč vojakov. Po mnenju profesorice Jelene Juvan je to precej bolj pomembno, kot kažejo številke.Po Trumpu v Pekingu na obisku še Putin.Deset let prvega pomurskega materinskega doma: prostor varnosti, upanja in novih začetkov za matere in otroke.Ob svetovnem dnevu čebel tudi o problematiki ponarejanja medu.V tednu vseživljenjskega učenja danes brezplačni dogodki na različnih lokacijah po državi.Ritem srca bo jutri združil glasbo, druženje in slavljenje; vodja Andrej Jerman zagotavlja, da je festival primeren za različne generacije.ŠPORT: Slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu elitne skupine proti Slovaški do nove velike točke. Drevi proti Švedski.Vreme- bolj sončni dnevi so pred nami, a ponekod bo pihal severni veter.

Ko je "oče biološke taksonomije" švedski botanik Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778) sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdni živalici, ki jo je za preživetje lovilo pol Evrope, je podatke o polhu (tax: glis glis) dobil prek takrat v Idriji na Kranjskem živečega Tirolca z imenom Giovanni Antonio Scopoli. Ta ga je opozoril na Valvasorjev opis polha v delu »Slava vojvodine Kranjske« (1689, Nűrnberg). V okviru EU ga lahko lovimo v jesenskih mesecih oktober in november le še v Sloveniji. Vprašanje pa je, koliko poznamo "znanega neznanca" - polha, ki spada v najstarejšo vrsto glodalcev na planetu. Že desetletja ga poleg drugih glodalcev na prostem preučuje muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, prof. dr.Boris Kryštufek. Pred leti smo se z njim med drugim pogovarjali tudi o tem, zakaj evropski načrt zaščite naravnih okolij Natura 2000 te živali ne ščiti oziroma jo prepušča odločitvam posameznih držav. FOTO: Navadni polh (glis glis) VIR: https://zelenilovec.com/wp-content/uploads/2022/11/Navadni-polh-Zeleni-Lovec.jpg

Že četrto leto dan Evrope v senci vojne. Pisatelj Evgen Bavčar: Evropa je izgubila svoje preroke.Papež Neapelj ob obisku pozval, naj se ne preda zlu in naj bo prestolnica človeštva in upanja.Sprejet Etični kodeks za ustvarjanje varnega okolja v Cerkvi na Slovenskem: Vsak od nas je odgovoren za zagotavljanje varnosti.Varuhinja Simona Drenik Bavdek za Radio Ognjišče: Človekove pravice niso ne leve ne desne.Potrjenih šest primerov okužbe s hantavirusom na ladji.Slovenija dobila spletno stran s priporočili pediatrov.V Žirovnici svetovna inovacija za pripravo, ne le smučarskih skakalcev, ampak tudi drugih športnikov in rekreativcev.Vreme: Jutri bo oblačnost naraščala, zapihal bo jugozahodnik.

Piše Sanja Podržaj, bere Maja Moll. Tamara Štajner je violistka in pisateljica, ki že od svojega devetnajstega leta prebiva na Dunaju. V nemščini je leta 2022 objavila pesniško zbirko, leto zatem pa svoj prvi roman Goseničji kožuh (Raupenfell) in ga je sedaj sama prevedla še v materni jezik. Za svoja literarna dela je prejela že več pomembnih nagrad, med drugim nagrado Kelag na tekmovanju za nagrado Ingeborg Bachmann. Roman Tamare Štajner Goseničji kožuh je razdeljen na štiri dele, v njem sledimo glasovom treh glavnih protagonistk, Jagode, Irine in Olívie. Jagoda je Hrvatica z Lošinja, ki je na Dunaj prišla, da bi se izšolala za kozmetičarko in tam našla delo. Tudi Irino in Olívio je tja vodila poklicna pot – obe sta glasbenici. Violončelistka Irina je odraščala v Franciji z očetom Francozom in mamo Romunko, pianistka Olívia pa v Sloveniji, kjer je živela samo z mamo, medtem ko je njen oče, Portugalec, bival v Portu. Njihove korenine tako segajo na različne konce Evrope in tudi njihove zgodbe se stikajo le bežno. Irina in Olívia sta po študiju izgubili stike, njuna skupna točka postane Jagoda, saj obe obiskujeta kozmetični salon, v katerem dela. Njihove pripovedi se odvijajo vzporedno, vsaka od njih spregovori neposredno in nam po malem odkriva drobce preteklosti, ki so vodili do situacije, v kateri se je znašla. In ta situacija je vsem trem skupna – to je nepričakovana nosečnost – a brez upanja na srečno družinsko življenje. Postavljene so pred dvome in odločitve, z vsem tem pa se sooča vsaka zase, vsaka na svoj način. Jagoda pobegne pred nasilnim možem, zaživi na svojem in sanja, da bi odprla svoj kozmetični salon, a ob tem rada pregloboko pogleda v kozarec. Irino bremeni družinska preteklost, njena mama in oče sta namreč imela burno razmerje, zaradi česar je oče nazadnje pristal v psihiatrični bolnišnici. Tudi sama je v ljubezni razočarana in strtega srca se odpravi na dopust v Porto, kjer se po spletu okoliščin spusti v afero s starejšim moškim. Ko se vrne na Dunaj in ga želi priklicati, se ji ne javlja, zapleta pa se tudi njen odnos z Oskarjem, moškim, zaradi katerega je pravzaprav pobegnila v Porto. Olívia pa vstopi v samostan sester salezijank, saj bi se rada odmaknila od sveta, a pravzaprav ne ve, kaj si želi tam najti in koliko časa si pravzaprav želi ostati. Hrepeni po tišini, v kateri lahko najde prostor in čas za pisanje. V svojih zapisih, ki jih imenuje fragmenti, reflektira svojo preteklost, predvsem razmerje, ki ga je imela s svojim precej starejšim profesorjem Leopoldom in je trajalo celo desetletje, bilo pa je, seveda, skrivno. Medtem ko je Olívia v samostanu, Leopold v bolnišnici umira za rakom. Očitna je torej njihova radikalna samota ob soočanju s prihajajočim materinstvom. To je še dodatno poudarjeno z njihovo izkušnjo tujstva. Na Dunaju so vse tri priseljenke, brez opore bližnje družine, na katero bi se lahko zanesle. Fizična razdalja med njimi in njihovimi družinami pa simbolizira tudi pomanjkanje čustvene povezave, saj imajo vse tri protagonistke zapleteno družinsko zgodovino. Tamara Štajner spretno prepleta preteklosti vseh treh, pri čemer so Jagodin beg pred nasiljem, Irinina družinska travma in Olíviina osamitev v samostanu le ozadje za globoko psihološko študijo žensk v obdobju sprememb. Kot namiguje že naslov, je nosečnost v romanu tudi čas preobrazbe, odmetavanja stare kože in začetka nečesa novega. Vendar pa to ni nujno povezano s samim materinstvom. Gre bolj za to, da so junakinje postavljene v situacijo, ki jih avtomatsko pahne iz pasivnosti, saj jih prisili, da razmislijo o svojem življenju, o tem, kaj jih je vodilo do sem in kako bi si želele, da bi se njihova pot odvijala naprej. Čeprav se protagonistke soočajo tudi z vprašanjem, kaj pomeni biti mati, še več, kaj pomeni biti dobra mati in ali bi to zmogle, so v ospredju teme opolnomočenja, avtonomije in iskanja lastne identitete. Materinstvo je tema, na kateri se krešejo kopja, in je bilo ter še vedno je predmet ideologij, ki posegajo v telesa in življenja posameznic. Moč literature je v tem, da pogleda onkraj ideoloških poenostavitev in obsodb ter pokaže na komplekstnost posameznice in njene situacije. V zadnjem času smo lahko brali kar nekaj izvrstnih del domačih avtoric, ki na podoben način prikazujejo večplastnost izkušnje nosečnosti in materinstva: s kresnikom nagrajeni roman Pričakovanja Anje Mugerli o neplodnosti in želji po otroku, Materinska knjižica Katje Gorečan o izgubi želenega otroka, Križci, krožci Jedrt Maležič o materistvu v istospolnem razmerju, Klopotec Maje B. Kranjc o materi, ki si ne želi biti mati, pesniška zbirka Rodna doba Nine Medved o vseh protislovjih tega obdobja v ženskem življenju, če naštejemo samo nekaj primerov. Goseničji kožuh Tamare Štajner se umešča v to linijo literarnih del, ki prepletajo intimno in družbeno. Pisateljica je s tem, ko je povezala zgodbe treh likinj, še bolj izpostavila mnogoterost te specifično ženske izkušnje, hkrati pa pokazala, kako zelo osamljena je lahko. Čeprav so Jagoda, Irina in Olívia noseče hkrati, to ne stke bližine med njimi, ena drugi za to niti ne povedo. Ta molk, lahko sklepamo, je posledica vseh stigem, ki so povezane z nosečnostjo, ki je nezaželena ali se zgodi v neurejenem partnerskem razmerju ter z vprašanjem, ali otroka obdržati. Roman se razplete z zaključki nosečnosti, ki se za vsako od protagonistk odvije drugače, epilog pa nam da slutiti, da so se iz te izkušnje izvile močnejše in odločnejše, kot so bile. Edino, kar na koncu zmoti, je govor umetnice Taryn Simon o splavu, ki ga posluša Olívia, saj se s tem zaključek romana obarva nekoliko preveč didaktično. Sporočilo romana je namreč jasno že prek same zgodbe in ta dodatna eksplikacija na koncu se zdi pozorni bralki povsem odvečna. Še ena odlika romana, ki jo je vredno izpostaviti, sta slog in polifonija, ki se ustvari prek treh pripovednih glasov. Tamari Štajner je uspelo ustvariti tri avtentične, plastične in samosvoje junakinje. Še posebej izstopa Jagoda, ki govori v pogovornem jeziku, z razposajenim tonom in obilico smisla za humor. Irina in Olívia sta si bolj podobni v svoji resnosti in zadržanosti, zato so poglavja, v katerih prisluhnemo Jagodi, prava popestritev. Jagoda je lik, ki se najmanj uklanja normam in je zato na trenutke tudi nevšečna. Je tista izmed trojice, ki bi jo najlažje obsojali – veliko kadi in pije, tudi med nosečnostjo, je promiskuitetna, preklinja … pa vendar je s svojo ognjevitostjo, optimizmom in močnim karakterjem izredno simpatična junakinja, Irina in Olívia kar nekoliko zbledita v njeni senci. Hkrati pa Jagoda s svojimi negativnimi lastnostmi predstavlja tudi najbolj radikalen upor proti ideološkemu kalupu »popolne, čiste matere« in nas, bralke in bralce, najbolj odkrito sooča s predsodki in pričakovanji, ki jih gojimo kot posamezniki in kot družba. Roman Tamare Štajner Goseničji kožuh je tako vsebinsko kot slogovno večplasten in raznolik, v njem pa beremo surovo in avtentično pripoved o ženskah v ključnem trenutku, ko se morajo soočiti s preteklostjo in odločiti o prihodnosti. Je zgodba o preobrazbi. Noseče protagonistke so kot gosenice, a metulj, ki bo prišel iz kokona, ni nujno mati z otrokom. Odločitev, pred katero so postavljene, postane katalizator za iskanje lastne avtonomije in identitete ter povod za to, da odvržejo plasti preteklih travm in tujih pričakovanj, s tem pa roman ustvarja kompleksen in empatičen pogled v žensko izkušnjo sodobnega časa.

Ob dnevu Evrope smo gostili generalno sekretarko Alpske konvencije Alenko Smerkolj. Izvedeli ste, zakaj je bila prav Alpska konvencija prva mednarodna pogodba, ki jo je Slovenija podpisala po osamosvojitvi, in kako so bili njeni snovalci vizionarski še pred splošnim okoljskim zavedanjem. Spregovorili smo o gorniških vaseh, ki ponujajo alternativo masovnemu turizmu, ter o nujnih prilagoditvah na podnebne spremembe, saj se Alpe segrevajo hitreje kot preostale regije.

Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani; mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke; mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

V soboto tradicionalno peš romanje mariborske nadškofije na Ptujsko GoroKaj prinašajo letošnje šmarnice?V petek sveta maša za Božjo služabnico Veroniko LestanZačenja se devetdnevnica pred dnevom EvropeŽupnija Števerjan bo praznovala.

Državni zbor je potrdil SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi, ki med drugim zmanjšujejo število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Kot pravijo predlagatelji, bo to povečalo učinkovitost katere koli prihodnje vlade. Odhajajoča koalicija pa je kritična do združevanja resorjev, med drugim gospodarstva in dela. Novi vladi se ob podpori parlamenta odpirajo vrata. Prvak SDS Janez Janša napoveduje, da bo v ospredju program, šele nato delitev resorjev. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob novi energetski krizi za zmanjšanje odvisnosti Evrope od fosilnih goriv. - Ukrajina napada naftne objekte v Rusiji, ta napreduje na frontni črti. - Pogačar po sprintu najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Romandiji.

V Gledališkem muzeju v Trstu so predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina. Tržaški rojak, ki je velik del svoje kariere preživel na ljubljanskem in drugih odrih Evrope, je slovel predvsem po interpretativni prodornosti in glasovni eleganci, bil pa je tudi vzor mlajšim kolegom. V maju bo pri Beletrini izšla nova knjiga dr. Jožeta Pirjevca Kardelj: socialistični utopist na oblasti. Avtor se osredotoča na Kardeljeva leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma.

Daleč proč od kontinentalne Evrope, do nedavna zadovoljna z lastno vpetostjo v mednarodno okolje, se je v času tektonskih geopolitičnih sprememb Islandija vnovič znašla pred dilemo – ostati povsem samostojna ali stopiti na pot, ki bi jo lahko pripeljala v polnopravno članstvo Evropske unije. Ob vojnah na vzhodu Evrope, krhanju tradicionalnih zahodnih zavezništev in gospodarskih pretresih je islandski politični vrh prepoznal, da je zdaj pravi trenutek za uresničitev svoje obljube o izvedbi referenduma, kjer naj volivci te otoške države odločijo o obnovitvi pogajanj za članstvo v Evropski uniji. O plusih in minusih, navduševanju nad članstvom in zadržki do poglabljanja evropske integracije.

Prekinitev ognja med Združenimi državami in Iranom je na trhlih nogah, Hormuška ožina je spet zaprta in dobava nafte in utekočinjenega zemeljskega plina z Bližnjega vzhoda prekinjena. Napetostim ni videti konca, na stari celini pa se že oblikujejo ukrepi za zagotovitev oskrbe z energenti po še znosnih cenah ob povečani porabi jeseni. Kaj trenutna situacija pomeni za cene nafte, zemeljskega plina in električne energije, kako so te povezane med sabo, kateri so načrtovani ukrepi za ublažitev cenovnih skokov v Evropi in doma ter kako zanesljiva je oskrba? O vsem tem, pa tudi o načrtih Evrope za večjo energetsko neodvisnost v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Nada Drobne Popović, generalna direktorica Gen energije; Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov; Tilen Šarlah, finančni analitik; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo. Avtorica oddaje Erna Strniša

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju je na tekmovanju v Mariboru osvojil Zbor sv. Nikolaja iz Litije, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič. Litijski zbor je s tem postal tretji slovenski zbor, ki je prejel to prestižno nagrado v njeni več kot 30-letni zgodovini. V finalu tekmovanja je nastopilo pet zborov, med njimi dva slovenska. Naša gostja je bila Helena Fojkar Zupančič.

Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju je na tekmovanju v Mariboru osvojil Zbor sv. Nikolaja iz Litije, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič. V 89. letu starosti je umrl skladatelj Pavel Mihelčič.

Ime tedna je postala Helena Fojkar Zupančič, glasbena pedagogija in zborovodkinja Zbora svetega Nikolaja Litija, ki je na Evropskem grand prixu v zborovskem petju osvojil veliko zborovsko nagrado Evrope. V finalu najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je nastopilo pet vrhunskih zborov, prvič kar dva slovenska, o zmagovalcu pa je odločala mednarodna žirija. Litijski zbor se je s tem izjemnim uspehom uvrstil med najboljše na svetu in postal šele tretji slovenski zbor s to prestižno nagrado v njeni več kot 30-letni zgodovini.Kandidatke so bile tudi: Amy Skinner in Vesna Perc, pobudnica in sopobudnica akcije Otroštvo brez pametnih telefonov – počakajmo skupaj, v okviru katere so se starši ob podpori Osnovne šole Pirniče zavzeli za otroštvo brez pametnih telefonov in ustvarili spletno stran pocakajmo.si. Ta prikazuje število otrok brez pametnega telefona na posameznih šolah in s tem k tej odločitvi spodbuja njihove vrstnike. Pobuda je del širšega mednarodnega gibanja Smartphone Free Childhood, ki se je začelo v Združenem kraljestvu in se razširilo v več kot 40 držav. Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN, slovenske podružnice mednarodnega združenja PEN, ki že 100 let povezuje pisatelje, pesnike in esejiste, spodbuja slovensko književnost, mednarodno povezovanje avtorjev ter opozarja na kršitve svobode govora in pravic pisateljev. V svoji zgodovini je PEN pomembno prispeval k povezovanju slovenskega kulturnega prostora z mednarodnim okoljem, z blejskimi srečanji pa ostaja pomemben steber kulturne diplomacije. Obletnico spremlja tudi razstava v NUK Stoletje pisanja za mir: Slovenski PEN od ustanovitve leta 1926 do danes.  

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!

Ime tedna je postala Katja Felle, vizualna umetnica in idejna vodja izvirnega medgeneracijskega projekta Ustavi – zašij – ponastavi, v okviru katerega so članice Koroškega medgeneracijskega centra od leta 2015 šivale gobelin, velik dva krat tri metre. Gobelin z motivom živih barv, povzetim po posnetku ekranske motnje na televiziji, za katerega je umetnica izbrala staro rokodelsko tehniko vezenja, je na koncu zahteval več kot 11.700 ur šivanja, tri milijone vbodov in več kot 15 kilometrov preje. Kandidati so bili tudi: David Preložnik in Nenad Firšt, glavni koordinator in umetniški vodja najstarejšega in najpomembnejšega mednarodnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov v Sloveniji – Mladinskega pevskega festivala v Celju, ki z bogatim sporedom in vodilom »petje kot sila povezovanja« praznuje 80 let. Jubilej spremljajo znanstvena monografija, dokumentarni film in pregledna razstava, Celje pa se z Mladinskim pevskim festivalom uvršča na glasbeni zemljevid pevskih prestolnic Slovenije, Evrope in sveta.  Tomi Janežič, gledališki režiser, ki je z avtorskim projektom – predstavo 1973 – na 56. Tednu slovenske drame prejel tako Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo festivala kot tudi nagrado občinstva. Predstava je nastala v koprodukciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica – Gorizia in je del širšega projekta Dodekalogija, celoletnega gledališkega omnibusa, sestavljenega iz dvanajstih predstav (1972–1983). Nedavno mu je Združenje dramskih umetnikov Srbije za režijo avtorske predstave 1981 namenilo tudi nagrado Bojana Stupice za leto 2025.  

Novoizvoljeni poslanci zbrani na ustanovni seji, ime predsednika državnega zbora še v zraku.V poslanske klopi v novem sklicu sedlo 57 moških in 33 žensk. Njihove plače bodo bistveno višje.Izrael v zadnjem dnevu z najsilovitejšimi zračnimi napadi na Libanon. Kaj to pomeni za pogajanja z Iranom?V luči pravoslavnih velikonočnih praznikov kratka prekinitev ognja med Ukrajino in Rusijo.Strokovnjaki na dogodku Centra poslovne odličnosti o vodstvu Evrope v času stalnih kriz.V večjem delu države sušne razmere, stanje naj bi se v prihodnje še poslabšalo.Ob tednu turističnih kmetij slovenski kmetje ponujajo več kot 60 različnih programov.ŠPORT: Slovenija v teniškem obračunu s Španijo za med osem najboljših na svetu.VREME: Konec tedna nekoliko bolj oblačen, možna tudi kakšna kaplja dežja.

Danska se je v začetku letošnjega leta za nekaj tednov znašla v središču svetovne politike, čeprav si te vloge nikakor ni želela. Trumpove zahteve, da mora Grenlandija preiti pod upravo Združenih držav, so v temeljih pretresle evropsko in dansko varnostno politiko, ena izmed posledic pa je porušeno zaupanje med nekdanjimi bližnjimi zavezniki. O tem, kako je kriza vplivala na dansko-grenlandske odnose in kakšna bo prihodnja varnostna politika Evrope razmišlja politični analitik Mikkel Runge Olesen z danskega Inštituta za mednarodne študije.

Ameriška in izraelska vojska sta okrepili napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, je davi dodal, da bodo sledili še drugi. Napovedal je tudi obstreljevanje elektrarn. Dan prej je Islamski republiki zagrozil, da jo bodo vrnili v kameno dobo, in zatrdil, da bodo napadali še dva ali tri tedne. Ker Združene države ne nameravajo odpreti Hormuške ožine, ta ostaja bolj ali manj zaprta. Cena nafte se bo tako najverjetneje še zviševala. V oddaji tudi o tem: Pretres v Pentagonu - zamenjali načelnika generalštaba kopenske vojske, Trump odpustil še pravosodno ministrico - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. V cerkvah ni maš, velja strogi post - Odbojkarji ACH Volleyja se za letos poslavljajo od Evrope; hokejisti Olimpije tretjič izgubili proti Pustertalu

Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.

Četrta križarska vojna, ki je trajala pet let na prelomu iz 12. v 13. stoletje, je močno zaznamovala zgodovino naših krajev. Nanjo nas zdaj opominja nova monografija specialista za beneški srednji vek doktorja Massima Sbárbara, sodelavca koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. Predstavljamo tudi knjigo doktorja Janka Kosa, literarnega zgodovinarja in teoretika, ki se je ukvarjal z vsemi področji literarne vede, z novim delom pa praznuje svoj 95. rojstni dan.

Pri premieru Robertu Golobu je bil danes drugi sestanek o oblikovanju prihodnje vladne koalicije. Nanj tudi tokrat ni povabil SDS, udeležbo je znova zavrnil trojček NSi, SLS in Fokus. Da se ne bo več udeleževal takšnih pogovorov, dokler ne bo na mizi vsaj osnutka koalicijske pogodbe, je danes povedal predsednik Demokratov Anže Logar. In še en zanimiv poudarek s tokratnega sestanka. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je jasno povedal, da skušajo NSi, Demokrati in Resnica oblikovati tretji blok, steber normalnosti, ki bo gledal pod prste tistemu, ki bo sestavil prihodnjo vlado. Drugi poudarki: - V Mariboru nameravajo še pred poletjem pripraviti posvetovalni referendum o graditvi sežigalnice. - Ameriški predsednik Trump zaradi nesodelovanja Evrope v napadih na Iran postavlja pod vprašaj smisel zveze Nato. - Francija korak bliže prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let; domova parlamenta se morata uskladiti o podrobnostih.

Ivan Miljković gost je Vladimira Stankovića u 203. epizodi podkasta Biznis priče.

Jakšić i Milinčić „prevrću“ teme od pitanja da li Tramp i Putin pregovaraju preko glave Evrope, analize ruskog „rata iscrpljivanja“ i otpornosti njihove ekonomije, pa sve do uloge crkve i spornog mita o vekovnom prijateljstvu Srbije i Rusije. Razgovor kulminira pitanjem da li je za Moskvu Kosovo samo karta za razmenu sa Vašingtonom ili, kako Milinčić veruje, nepremostiv princip koji se ne prodaje...

Letošnji nagovor najvišjega ameriškega predstavnika na varnostni konferenci v Münchnu je bil za Evropo precej bolj pomirjujoč kot lani. V nasprotju z bojevitimi besedami podpredsednika JD Vancea je zunanji minister Marco Rubio ubral spravljive tone ter poudaril skupne vrednote in preteklost transatlantskih partnerjev. Kljub temu pa je branil ameriško trgovinsko, migracijsko in energetsko politiko kot nujno za preživetje v novem svetu Druge teme: - Sporna ravnanja ameriške migracijske službe pod drobnogledom v več tisoč sodnih procesih - Poročilo vlade: Slovenija uspešno znižuje emisije, razen v prometu - Brazilec Braathen pokoril olimpijsko veleslalomsko konkurenco: Žan Kranjec 12-i

Doze opija, ki nam jih odmerjajo naši športniki na olimpijskih igrah, so v vse manjšo pomoč pri potiskanju grozljive slutnje o tem, da 30. leta v tem stoletju prihajajo predčasno, globoko v podzavest. Izraelski morilski stroj neumorno melje, medtem ko na vzhodu Evrope tudi Rusija stopnjuje napade na civilne tarče v Ukrajini. Pri obeh omenjenih konfliktih - pa še kakšnem - ima prste vmes predsednik ZDA.

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Zbrali smo ključne poudarke pogovora s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom, ki so po statistiki YouTuba pritegnili največ pozornosti. Celotno epizodo smo strnili v slabih 25 minut, v katerih boste izvedeli: - kako kupna moč denarja drastično upada, če denar leži na bančnem računu, - kritičen pogled na obdavčitev plač v Sloveniji, kjer podjetje za visoko kvalificiranega strokovnjaka državi plača bistveno več kot samemu zaposlenemu, - zakaj so individualni naložbeni računi "zgodovinska priložnost" za varnejšo pokojnino, neodvisno od javnega sistema, - opozorilo o tehnološkem zaostanku Evrope za ZDA in Kitajsko ter nujnosti tesnejšega povezovanja znotraj EU, - zakaj je v Sloveniji "sramotno dobro zaslužiti" in zakaj skrbi nizka produktivnost javnega sektorja. Celoten pogovor lahko - poslušate https://money-how.si/podcast/blaz-brodnjak-od-nerealnih-plac-do-nalozbenih-priloznosti/ - gledate https://youtu.be/rYrVVWEHyH4 ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic, eToro... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke in video vsebine ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Prva epizoda u 2026. podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao" je tu. Istovremeno, ovo je poslednji dan u 2025. po srpskom računanju vremena - eto razloga za opšte slavlje i otvaranje penušavog vina u ponoć. Nenad Kulačin i Marko Vidojković prvi deo emisije posvetili su operaciji "Maduro" i zamišljenoj operaciji "Sisolini", pohvalili HR službu SNS-a kad je reč o izboru božićnih pevača i čuvara ćacilenda, setili su se Slavka Ćuruvije i zapitali gde je Supermen iz Feketića kad nam najviše treba. Kao i svaki put kad se Srbija nađe u dramatičnoj međunarodnoj situaciji, gost je Dušan Janjić iz Foruma za etničke odnose. On je uporedio američki odnos prema Venecueli i Srbiji, pričao o jedinom receptu za pobedu pobunjenog naroda na predstojećim izborima, dao ekskluzivne informacije o planovima SAD za jugoistok Evrope, ali i upozorio da se pripremimo na međusobno priznanje Srbije i Kosova, te odluku naše zemlje o ulasku u NATO, koja se očekuje. Toliko je tema bilo o kojima je pričao nadahnuti Dušan, da je u Magareći kutak stao samo jedan prilog. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete poručiti DLZ merch sa sezonskim popustom.

Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameriških ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strateških problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameriških podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.Gostje:dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije;dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;prof. dr. Blaž Zupan, fakulteta za računalništvo in informatiko.

Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske je brigadir Boštjan Močnik, dozdajšnji poveljnik njenih sil. Vlada ga je potrdila po predlogu obrambnega ministra Boruta Sajovica, ki je ob tem dejal, da je Močnik izjemen poznavalec obrambnega področja. Druge teme: - Vlada je potrdila predlog o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Za ta namen bo iz različnih virov zagotovljenih več kot 282 milijonov evrov. Podrobnosti bodo še dorekli, pravi župan Šoštanja Boris Goličnik in dodaja, da prehajajo na obnovljive vire, za kakšne projekte gre, pa je po njegovih besedah prezgodaj govoriti. - KPK poziva k zakonski ureditvi tako imenovanih vrtljivih vrat, ko se zaposleni iz javnega sektorja nato zaposlijo v zasebnem ali državnem podjetju. Izvršna direktorica Združenja nadzornikov Irena Prijović meni, da je politični mandat prav dokončati, ne pa s pozicije moči iskati nove funkcije ali boljše profesionalne priložnosti. - Združene države Amerike naj bi od Ukrajine prejele pripombe na mirovni dogovor. O njem bodo danes govorili voditelji koalicije voljnih. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu pozval k enotnosti Evrope. Kot je dejal, deljenje bremen ni le slogan, temveč konkretna zaveza in znamenje, da zveza NATO ostaja močna, enotna in sposobna braniti svoje ozemlje.

Janis Varufakis je ekonomist in nekdanji grški finančni minister. Pravi, da živimo v času nove oblike kapitalizma - tehnofevdalizmu, onkraj trga in onkraj dobička, v zatonu liberalne demokracije. Med gostovanjem v Ljubljani je za Val 202 govoril tudi o nemoči Evrope, ki da je postala kolonija. Prepojena je s krivdo, nima načrta za mir in potrebuje politično revolucijo. Donald Trump je produkt Baracka Obame in za zdaj globalni zmagovalec. Kako je z Julianom Assangeem, s katerim sta redno v stikih? “Res je, lažje je biti hipi in pobegniti v gozd,” razmišlja Varufakis, “a ohraniti moramo upanje in se boriti – tudi proti oblačnemu kapitalu, ki ga napajamo prek svojih pametnih telefonov”.

Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Avtor Valter Pregelj.

Mladen Sekularac nekada najveci talenat Jugoslavije i Evrope novi je gost Jao Mile podcast-a.Kako je izgledala karijera iz njegovog ugla i koje su se sve prepreke javljale na tom putu imate prilike cuti u dva sata razgovora.00:00:00 Uvod00:01:30 Gde i sta radis?00:16:20 Dnevna kosarka00:23:50 Odrastanje00:31:00 FMP00:45:31 Pritisak i ocekivanja00:48:20 Odlazak za ameriku01:00:20 Mentalni momenat01:06:55 Belgija01:14:11 Penzija01:21:10 Naslednik01:27:50 Najtezi protivnik01:34:40 Najtezi momenat01:36:40 Benefiti kosarke01:39:50 Savet za mlade01:45:30 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Mladen ŠekularacDatum:  5.novembar 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #mladensekularac #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastKada je Vinston Čerčil prvi put kročio u parlament, delovao je kao čovek koji je došao da pobedi, ne da se dopadne. Bio je previše glasan, previše samouveren, previše svestan da istorija pamti samo one koji tresnu šakom o sto. Generali su ga mrzeli, novinari obožavali, a narod... narod ga je slušao jer niko nije znao da govori kao on.Nikola Đukić i Nikola Šipka otvaraju jedno od najzanimljivijih poglavlja XX veka: život, uspon i pad čoveka koji je u isto vreme bio i spasilac Evrope i simbol britanskog imperijalnog ponosa. Čerčil, večiti buntovnik sa cigarom i čašom viskija, pesnik u uniformi, političar koji je znao da gubi sa stilom i pobeđuje uz osvetu.Od rovova Burskog rata do bunkera pod Londonom, od govora koji su dizali moral naciji do odluka koje su koštale hiljade života - epizoda istražuje njegovu senku i sjaj, sva lica čoveka koji je uvek balansirao na granici između heroja i autokrate, između vizije i sujete.Danas pričamo o upornosti, sujeti i neverovatnom instinktu za istorijski trenutak. Ali i o senkama koje prate svaki mit; od kolonijalne politike i rasnih stavova do kontroverznih odluka u ratu, teškoj i komplikovanoj ličnosti koja ne pristaje da se uklapa ni po koju cenu.

U nedelji koja će ostati upamćena po sramoti, analiziramo najmučnije scene iz Srbije. Dok jedna majka, Dijana Hrka, sama i dostojanstveno traži pravdu ispred Skupštine, država odgovara organizovanjem skupa u Ćacilendu - muzičkog festivala bez trunke empatije. Pretresamo kako je masovni protest u Novom Sadu doveo do istorijskog "izvinjonjo" momenta Aleksandra Vučića i zašto to izvinjenje nije potrajalo ni 24 sata. Ekipa Njuza pokušava da pronađe logiku tamo gde je odavno nema.

Kako jedno ime, i posle osam dugih vekova, i dalje izaziva nemir? Njegov život počinje kao legenda o Temudžinu, dečaku poniklom u mongolskim stepama, prepuštenom gladi i izdajama, bez ikakve garancije da će doživeti sledeću zimu, a završava se kao istinita priča o zastrašujućem i surovom vladaru koji je ujedinio plemena, oborio carstva i stvorio najveću svetsku imperiju u istoriji koja se prostirala od Pacifika do granica Evrope. Džingis-kan je danas tema razgovora istoričara i kumova, Nikole Đukića i Nikole Šipke, u kome nas uvode u svet Mongola - u stepe gde je preživljavanje bilo pitanje veštine, ali i u svet discipline, vojničke inovacije i političke genijalnosti.