Podcasts about svetu

Kristjani po vsem svetu danes zaznamujejo veliko noč, njihov največji praznik. Po cerkvah bodo potekale velikonočne maše in bogoslužja. Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papežev delegat, kardinal Angelo Comastri, podelil tradicionalni velikonočni blagoslov. Na velikonočno jutro pa se bodo po običaju mnogi v krogu družine zbrali ob velikonočnem zajtrku. Ostali poudarki oddaje: - Po razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini Kijev poroča o nadaljevanju spopadov. - Izrael napoveduje okrepitev pritiska na palestinsko gibanje Hamas v Gazi. - V slovenski Istri se povečuje zavedanje o nujnosti preventivnih akcij pred požari.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

V tokratnem Svetu kulture poročamo o novi razstavi na blejskem gradu z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad. Prvi del razstave, ki jo je pripravil Narodni muzej v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled, je posvečen naravni in arheološki dediščini Blejskega kota. Vabimo pa vas tudi na 4. abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra, ki letos praznuje 80-letnico delovanja.

Bliža se največji krščanski praznik: velika noč. Katoliška cerkev preživlja težavne čase zaradi bolezni papeža Frančiška, po drugi strani pa jo je skrb za papeževo zdravje povezala. 2025 je za največjo in najvplivnejšo krščansko cerkev tudi posebno, sveto leto; po mnenju papeža je to priložnost za refleksijo, duhovno prenovo in solidarnost z obrobnimi. Sočasno v cerkvi poteka sinodalni proces prenove. O razmerah v Katoliški cerkvi pri nas in po svetu v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

Ime tedna je postal Nejc Kamplet, pianist, ki je zbirki številih mednarodnih priznanj dodal še nagrado Maria Font de Carulla za osvojeno drugo mesto na 70. mednarodnem tekmovanju Marie Canals v Barceloni. Na tekmovanje, na katerem si prizadevajo spodbujati mlade talente in glasbo približati vsem, se je uvrstil kot eden izmed 300 pianistov z vsega sveta. Kandidata sta bila še: Marko Mikuž, vodja slovenskih raziskovalcev z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta Jožef Stefan. Pri preboju na področju temeljne fizike na velikem hadronskem trkalniku v Cernu so bili del številčne skupine domačih in tujih znanstvenikov, ki so prejeli nagrado Breakthrough Prize za leto 2025.  Katja Svetina, študentka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je zmagala na finalu svetovnega tekmovanja iz poznavanja prava EU v Luksemburgu in postala najboljša generalna pravobranilka. Poleg reševanja zahtevnih pravnih vprašanji so študenti tako pridobili tudi dragoceno izkušnjo nastopanja v sodni dvorani Sodišča EU. 

Celé PREMIUM VIDEO nájdeš tu

Pred cvetno nedeljo ponavljamo oddajo o velikonočnici in cvetnih običajih na Slovenskem. Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu.

V oddaji bomo spoznali gosta, profesorja, o katerem smo več slišali leta 2006, ko je v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici odkril dragocen izvod knjige De Revolutionibus poljskega astronoma Nikolaja Kopernika iz leta 1566, ki je bil zaradi napake pri katalogizaciji založen. Prof. dr. Stanislav Južnič, iskriv sogovornik, rojen v San Franciscu, zdaj deluje na univerzi v Oklahomi. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.

V tokratnem Svetu kulture poročamo o filmih, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Odpravili se bomo tudi na razstavo v Celovec in preverili, kaj se danes dogaja v sklopu 55. Tedna slovenske drame v Kranju.

Vsako nedeljsko jutro se je znanka odpravila na lahek tek ob parku blizu svojega doma v tujini. Pripovedovala je o manjšem ribniku v enem koncu parka, ob katerem je vsakič srečala starejšo gospo. Ta je sedela ob robu ribnika, ob njej pa je bila majhna kletka. Zadnjo nedeljo jo je le premagala radovednost, tako da je prenehala teči in se ustavila ob njej. Ko se ji je približala, je odkrila, da je kletka pravzaprav manjša past. V njej so bile tri majhne želve, ki so se nepoškodovane sprehajale po njej. Četrto želvo je gospa držala v rokah in jo previdno čistila s čistilno gobico. »Dobro jutro,« je dejala, »vsako nedeljsko jutro vas vidim tu. Če vas ne moti moja radovednost, bi vas rada povprašala, kaj delate s temi želvami?« Gospa se je nasmehnila: »Čistim njihove oklepe,« je pojasnila. »Vse, kar se prime oklepov, alge ali umazanija, zmanjša njihovo zmožnost absorbiranja toplote, omeji pa tudi njihove plavalne sposobnosti. Čez čas lahko vse to celo povzroči korozijo, ki oslabi oklep.« »Res lepo od vas,« je odvrnila znanka. Gospa je zamahnila z roko: »Ah, tukaj posedim nekaj ur vsako nedeljo, se sprostim ob ribniku in vmes pomagam še tem živalcam. Tako se mi zdi, da naredim vsaj majhno spremembo.« Znanka je tedaj pomislila: »Ampak se vam ne zdi, da bi lahko ta čas tudi drugače preživeli? Mislim, da je vaš trud hvalevreden, ampak želve živijo v številnih jezerih po vsem svetu. In devetindevetdeset odstotkov jih nima tako prijaznih ljudi, kot ste vi, da bi čistili njihove oklepe. Torej, brez zamere … ampak ne morem razumeti, kako bi lahko s svojim trudom tukaj pustili za seboj trajne spremembe?« Gospa se je glasno nasmejala. Pogledala je želvo v naročju, s katere je ravno odstranila zadnje koščke alg in umazanije, in dejala: »Draga gospa, če bi ta žival lahko govorila, bi morda povedala, da zanjo ta čistilna akcija pomeni vso spremembo na svetu.« Lahko zaznamujemo svet, morda ne vsega naenkrat, to bi bilo skoraj nemogoče. Lahko pa po malem spremenimo življenje ene osebe, z vsakim dejanjem, vsako držo, vsako besedo sproti. Tudi jutri se lahko zbudimo s prepričanjem, da lahko ta dan naredimo spremembo. Zavestno se odločimo, da bomo delali dobro.

V današnji epizodi govorim o pogumu, da si v svetu, ki nagrajuje podobnost, upaš biti ti. V epizodi ti bom prebrala esej, ki sem ga napisala za Radovednice

V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje zadnjega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava je bila še posebej pereča, saj se je posvetila akutni mednarodno politični situaciji s poudarkom na epohalnih spremembah, ki se kažejo v obdobju vnovičnega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Palestinsko vprašanje, ukrajinska vojna ter vloga Evropske unije so le tri od tem, o katerih so na povabilo odgovornega urednika Primorskih novic Denisa Sabadina razpravljali univerzitetni profesorji Matjaž Nahtigal, Primož Šterbenc in Boštjan Udovič ter državni sekretar v vladi Roberta Goloba Vojko Volk.

V odmevu na uspeh dobrodelne Pustne sobotne iskrice smo na pustni torek gostili tajnika Misijonskega središča Slovenije Janka Pirca. Kaj je poslanstvo misijonskega središča, zakaj in kako pomagati ljudem v tretjem svetu, kakšna je pravzaprav razlika med pomočjo Karitas in misijonskega središča?

Pred vrati je pust in tudi Slovenci, ki živijo v tujini, se bodo udeležili nekaterih tradicionalnih pustnih dogodkov, kot so povorke in karnevali. Poklicali smo v ameriški Cleveland – tam imajo pustne dogodke že ves teden, jutri pa za zaključek pripravljajo tradicionalno Kurentovanje s parado, na kateri pričakujejo več tisoč ljudi. V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija bo vrhunec praznovanj na tako imenovani pustni oziroma rožni ponedeljek, kot mu pravijo, ko bodo ulice zasedle pisane povorke z vozovi in s skulpturami, ki jih bodo vlekli traktorji, gledalce pa bodo obdarovali s sladkarijami, igračami in rožami. Slovenci v Severnem Porenju – Vestfaliji se bodo v ponedeljek udeležili povorke v Hildnu. V oddaji pa bomo pogledali tudi na vzhodno obalo Španije k Slovenki, ki se ukvarja s prehransko varnostjo, v prostem času pa gasilce uči plavanja.

Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Ime tedna je postal Robert Gajšek, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur in velik ljubitelj znanosti in fotografije. S posnetkom Donačke gore v infrardeči tehniki je sodeloval na natečaju Življenje v drugačni barvi, ki ga organizira izdelovalec posebne opreme za infrardeče fotografiranje iz Združenih držav Amerike in med več kot tri tisoč posnetki v kategoriji chrome candy osvojil drugo mesto. Kandidatki sta bili še: Neda Rusjan Bric, umetniška svetovalka in glavna režiserka manifestacije Evropska prestolnica kulture GO!2025. V sklopu otvoritvene slovesnosti se je v celodnevnem programu na petih različnih prizoriščih dveh obmejnih mest Nove Gorice in Gorice zvrstilo več kot 2000 nastopajočih, ki so odprli celoletni brezmejni praznik kulture z velikim simbolnim pomenom sodelovanja. Ajda Simčič, študentka, predstavnica oddelka za splošno in primerjalno jezikoslovje ljubljanske Filozofske fakultete ter koordinatorica projekta prvega visokošolskega učbeniškega sklada. Za izboljšanje materialnega položaja študentov so ga vzpostavili pri Študentski organizaciji Filozofske fakultete in sredstva, preostala iz prejšnjega mandata namenili za nakup učbenikov.

Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije LancetZdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Njihova analiza je izšla v ugledni znanstveni reviji Lancet Regional health Europe. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele. Podrobneje v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja doc. dr. Urško Ivanuš in analitikom Tinetom Jermanom. Vir fotografije je knjižica, ki sta jo ob 20 obletnici Državnega programa ZORA soizdala Program ZORA in Onkološki inštitut Študija v Lancetu* TUKAJ Oddaja Ultrazvok o HPV TUKAJ

Sedeli sme v našom štúdiu, na starých stoličkách a začali sme si rozprávať svoje skúsenosti zo života s Bohom. Mali sme rôzne témy, máme rôzne názory, aj naše príbehy sú originálne… pustili sme nahrávanie a vznikla relácia Pohodička. Pri jej počúvaní vám prajeme rovnako príjemný a inšpirujúci čas, ako máme my, keď sa rozprávame o tom, čo žijeme a ako sa učíme poznávať Boha a Jeho cesty vo všedných dňoch nášho života.

V sodobni digitalizirani družbi je druženje v spletnih prostorih prek različnih zaslonskih tehnologij del vsakdanjega življenja. Vendar nove aplikacije in naprave ne omogočajo le druženja z ljudmi iz fizičnega sveta, temveč tudi druženje z vplivnicami in vplivneži, znanimi iz sveta športa, zabave in politike, pa tudi s klepetalnimi roboti, ki jih poganja generativna umetna inteligenca. Kakšna je reprezentacija prijateljstva na družbenih medijih? Kako podatkovna ekonomija vpliva na te najtesnejše in najgloblje stike? Ali se v globoko polariziranem in radikaliziranem svetu krhajo pristni medosebni odnosi? Kje je torej danes še mesto za pravo prijateljstvo?O tem se je Urška Henigman pogovarjala s sogovornicami, ki so to tematiko predstavile vsaka s svojega zornega kota. Raziskovalka Katja Koren Ošljak s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je govorila o rezultatih raziskav Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih, pomen in vlogo prijateljstva pri vplivnicah in vplivnežih je razložila komunikatorka znanosti s Fakultete za računalništvo Univerze v Ljubljani Tinca Lukan, zgodovinarka dr. Manca G. Renko je predstavila reprezentacije prijateljstva v korespondencah, ki jih je našla v zgodovinskih arhivih, red. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani nam je pojasnila, kakšno vlogo igra prijateljstvo v različnih življenjskih obdobjih in ali lahko sega prek meja družbenih razredov, psihologinja izr. prof. dr. Ana Kozina s Pedagoškega inštituta pa je izpostavila, da se otroci in mladi sočutja, empatije in prijateljstva učijo tudi prek odnosa, ki ga z njimi vzpostavi in ohranja učiteljica ali učitelj. Eternal you - Nesmrtni ti

120. EPIZÓDA / Mali by sme prácu vedca alebo lekára hodnotiť aj podľa toho či sú dobrí alebo zlí ľudia? Pri týchto exaktnejších povolaniach je nato možno jednoduchšie odpovedať, ale ako môžeme nevynášať morálne súdy bez toho aby sme pritom nezrušili celú morálku? Mal Nietzsche pravdu, keď povedal, že morálka je len výmysel slabých? Mali by sme pri prečinoch hodnotiť slová, skutky, alebo hneď celého človeka? Inšpirovaní diskusiou dvoch veľkých mysliteľov dvadsiateho storočia a zhrnutím českej filozofky Terezy Matějčkovej, o rozdiele medzi moralizovaním a morálkou rozprávali vedec Jaro a filozof Jakub. ----more---- + + vypočujte si všetky extra časti a podporte tvorbu Kvanta ideí

Vreme – od nekdaj vsakdanja in postranska tema. Ko se v pogovoru nimamo na kaj navezati, nam priskočijo na pomoč trenutne vremenske razmere. Profesionalni napovedovalci vremena se z njim ukvarjajo iz dneva v dan in številne službe brez njihovih napovedi ne bi mogle opravljati svojega dela. Med vremenske modele in v gorski svet, med markacije in posredovanje napovedi za širšo javnost nas je popeljala meteorologinja z Agencije za okolje Veronika Hladnik Zakotnik.

Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).

V tokratni oddaji s filmskima poznavalcema Igorjem Harbom in Ano Šturm pogled usmerjamo v vse tisto, kar bo na filmska platna prineslo leto 2025 v Hollywoodu in v neodvisni filmski produkciji. Oziramo se tudi po slovenskih filmih, katerih premiere pričakujemo v letu, ki je pred nami; med njimi bo letos kopica igranih prvencev mladih režiserk. Ocenjujemo pa tudi filma Ljubica Haline Reijn in Nosferatu Roberta Eggersa.

V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51].

Ob božiču, enem največjih krščanskih praznikov, so v svetu odmevala sporočila miru in upanja. Papež Frančišek je v božičnem nagovoru Mestu in svetu opozoril na obupne humanitarne razmere v Gazi, pozval h končanju vojne v Ukrajini ter se zavzel za končanje spopadov v Sudanu. Papež je že sinoči v baziliki svetega Petra odprl Sveta vrata in s tem obeležil začetek jubilejnega leta, ki ga katoliška cerkev obhaja vsakih 25 let, tokrat z naslovom Romarji upanja.

Papež Frančišek je v današnjem božičnem nagovoru Mestu in svetu v Vatikanu opozoril na obupne humanitarne razmere v Gazi, pozval h končanju vojne v Ukrajini ter se zavzel za končanje spopadov v Sudanu. 88-letnik, ki praznuje 12ti božič svojega pontifikata, je že sinoči v baziliki svetega Petra odprl Sveta vrata in s tem obeležil začetek jubilejnega leta, ki ga katoliška cerkev obhaja vsakih 25 let, tokrat z naslovom Romarji upanja. V oddaji tudi o tem: - Hamas in Izrael drug drugega krivita za zamudo pri prekinitvi ognja. - Slovenska skupnost v Avstriji poudarja nujnost dvojezičnega sodstva. - V Selščku pri Cerknici tudi letos postavili Gasparijeve jaslice.

Na ulice prestolnice se v prazničnih dneh že več kot dvajset let podaja Ana Mraz. Zimski mednarodni festival uličnega gledališča in cirkusa poteka v organizaciji Gledališča Ane Monro in zavoda Turizem Ljubljana. To pa ni edina Ana, ki bo letos razgibala ulično dogajanje: v Maribor prihaja Ana Mrzla, v Radovljico pa Ana Snežna. O preteklih in aktualnih dogodivščinah vseh zimskih An pa tudi o položaju domačega uličnega gledališča smo se pogovarjali z Gorom Osojnikom, predsednikom in umetniškim vodjem Gledališča Ane Monro.

Danes v Svetu kulture napovedujemo premiero zvočne igre Pogovori v hiši Karlstein, ki smo jo pripravili na programu Ars skupaj s Škuc gledališčem. Zvočni igri boste lahko prisluhnili nocoj ob 20ih. Obiskali smo tudi razstavo Ganija Llaloshija z naslovom Nostalgija, ki je na ogled v Mestni galeriji Piran. V oddaji tudi ščepec sodobnega plesa.

Zdravo, tokrat začnemo z Martinom Strelom in njegovimi "podvigi", a se kaj kmalu posvetimo božičnem in novoletnem spektaklu, ki v vaša ušesa prihaja v izteku letošnjega leta. Letošnja zadnji dve bosta očitno res nekaj posebnega, zato ju komaj čakamo tudi mi. Glasba. Ples. Odlične gostje, tudi gostje. Vrhunski voditelji. Gostujoči komiki. Po čudnem naključju se namesto o 4. poglavju 6. knjige (o njem letos že desetič) raje pogovarjamo o najboljšem zemeljskem približku pangalaktičnemu grlorezu, Aljo pove kako je bilo in kje je bilo to čudovito srečanje s kladivom (ne opeko, ampak blizu). Govorimo tudi o zmajskem dihu, kar pa zagotovo nima nobene zveze s Keithom Richardsom. Richards ne pride v novoletno oddajo. Mogoče Ronnie Wood. Mogoče.

Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.Gostje: doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije (odrasli) izr. prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol., spec. lab. medicinske genetike doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. Uroš Kuzman, sicer stand-up komik in profesor na fakultetah za matematiko in fiziko v Ljubljani in matematiko in naravoslovje v Mariboru, ki ima alergijo na pik ose in čebele

Živimo v času vse večjih potreb po električni energiji, hkrati se soočamo z več krizami, tudi okoljsko. Kako, če sploh, bomo zaznali, da bomo v novo leto vstopili z enim energetskim virom manj: Termoelektrarna Šoštanj bo opravljala le še gospodarsko javno službo za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Hkrati so zneski na položnicah, ki jih trenutno plačujejo gospodinjstva, zamejeni in še ne kažejo resničnega novega obračunavanja omrežnine. Soočamo se tudi z energetsko revščino. Kakšna je prava kombinacija energetskih virov za Slovenijo in katera vprašanja si moramo zastaviti? O tem s prvim varuhom slovenskega energetskega sistema, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem.

Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.

Zdravo. Čeprav tokrat začnemo s tarokom tretjim življenjskim obdobjem, se hitro posvetimo raketam za mir in sanjamo o lepšem svetu. Vprašamo se, kako bi bilo lahkona svetu manj vojn in ugotovimo, da bi bilo brez držav, narodov, religij in denarja precej lažje videti mir na koncu tunela, kot sedaj, ko za to ni "prave politične volje". Ker o tem poje pesem Johna Lennona Imagine, je brez dvoma komad tedna, čeprav imamo ta teden v konkurenci še popevke Brucea Springsteena in Jacka Antonoffa, pa tudi dva napeva Henčkov se spomnimo. Tudi na podložena ramena ne pozabimo, o knjigi pa spet nič ne govorimo. Za na konec vam kličemo lepo se imejte in predvsem radi se imejte.

"Veľmi mi záleží na tom, ako moju hudbu ľudia prijmú," hovorí v rozhovore naša azda najlepšia hudobná skladateľka Ľubica Čekovská,"nechcem písať pre prázdne stoličky alebo pre ľudí, ktorí tam nie sú." Koncom októbra odpremiérovala svoje najnovšie symfonické dielo, ktoré vzniklo pri príležitosti 75.výročia založenia orchestra Slovenská filharmónia - Dom hudby v siedmich častiach (Maison de la musique en sept périodes). Pri tejto príležitosti sme sa zhovárali o začiatkoch jej celoživotného vzťahu k hudbe v detstve a mladosti strávenom v Humennom, o štúdiu na londýnskej škole Royal College of Music, o úspechu a (ne)prajnosti, o výchove detí, a tiež o tom, či sa ako žena - hudobná skladateľka niekedy stretla s predsudkami.

Rashid Masharawi je uveljavljeni palestinski filmski ustvarjalec, ki živi med Francijo in Zahodnim bregom. Njegov zadnji projekt From Ground Zero (Iz ničelne točke) je omnibus 22 kratkih filmov, ki so jih v zadnjem letu ustvarili filmski ustvarjalci v oblegani Gazi.

Mona Liza, remek-delo Leonarda da Vinčija, ikona je renesanse i jedno je od najpoznatijih umetničkih dela na svetu. Slikana je od 1503. i navodno nije završena sve do Leonardove smrti 1519. godine, slika prikazuje zagonetni osmeh žene čiji identitet ostaje predmet rasprava - najčešće se veruje da je reč o Lizi Gerardini, supruzi firentinskog trgovca svilom. Istoričarke umetnosti Jovana Milovanović i Mina radovanović u današnjoj epizodi pokušavaju da razotkriju većinu tajni koje se kriju iza priča ispletenih oko najpoznatije slike na svetu.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Novi modeli OpenAI o1 in o1-mini Napredek v reasoning in sklepanje z AI Razprava o uporabnosti novih modelov AI Demokratizacija kodiranja in dostopnost tehnologije Priložnosti in izzivi za razvijalce Transformacija razvoja programske opreme Izobraževanje in prihodnost programiranja ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Naša država, ki je s prvim januarjem letos nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, z današnjim dne začenja predsedovanje temu najpomembnejšemu organu Združenih narodov. Funkcijo bo opravljala v najbolj živahnem mesecu, ko se na razpravi Generalne skupščine v New Yorku zbere večina svetovnih voditeljev. V oddaji tudi: - Svetovna zdravstvena organizacija v Gazi začenja cepljenje proti otroški paralizi. - Na Saškem in v Turingiji v pričakovanju sprememb na deželnih volitvah. - V Tržič vabi šuštarska nedelja, v Ribnico Ribniški sejem.

Slovenija prevzema enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. Kot poudarja zunanja ministrica Tanja Fajon, bo država želela preseči polarizacijo velesil v tem organu svetovne organizacije. Druge teme: - Kakšne spremembe prinaša novo šolsko leto? - Veliko nezadovoljstvo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi - Veselo in množično danes na sejmih v Ribnici in Tržiču

Pred vama je nova epizoda podcasta Snaga uma sa glumicom i aktivistkinjom Bojanom Novaković, koja je govorila o snazi ljudi koji su se udružili. Bojana je govorila o događajima, pritiscima i snazi iza protesta "Rudnika neće biti", o pritiscima sa kojima su se aktivisti susretali u prethodnom periodu i o načinima na koje se priča o Rio Tintu razvija u Srbiji.

Na slovenskem političnem prizorišču je še vedno počitniško mrtvilo. V drugačnem miru je minil včerajšnji praznik Marijinega vnebovzetja. Žal ni miru po svetu. Kljub vojnam in napetostim so uspešno izvedli olimpijske igre v Parizu. Te so prinesle veselje in žalost, a tudi pomisleke o svetu in mestu športa v njem.

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 143Danes z nami Jan Robin. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:29 Jan Robin00:01:45 Janov Teden00:02:17 Stanovanje00:03:23 S čem se Jan Ukvarja00:05:07 Kako si izbrati rastlino?00:07:30 Kaktuse je treba zalivati00:08:34 Kaj nam je Jan prinesel?00:11:37 Kako je Jan dobil svojo veliko Pilejo?00:17:26 Kako velike so pileje v naravi?00:17:53 Janova knjiga00:18:47 Zakaj bi nekdo kupil to knjigo?00:20:30 Kdaj se je Jan začel ukvarjat s tem?00:22:36 Zakaj podarimo rože?00:23:50 Kako narediš da rože zdržijo dlje časa?00:24:48 Kakšno rožo lahko podariš moškemu?00:26:45 Rad bi imel rože ki mi ne bojo umrle00:28:53 Kakšna svetloba je perfektna za rastline?00:30:39 Kako je Jan začel pt2?00:32:41 Kje je limit koliko imaš lahko rastlin?00:33:29 Kaj je čar listov?00:34:58 Od kje lastnosti da prinaša denar in srečo?00:37:30 Kako izbereš naslednjo rastlino?00:38:04 Kaj je zahtevnega na rastlini?00:39:47 Orhideje00:41:51 Ali se pogovarjaš z rastlinami?00:43:04 Rastline ki rastejo skupaj00:43:43 Muholovka00:44:59 Kako bi rastline bolj približali vsakdanjim ljudem?00:46:19 Vprašanja00:50:50 Kaj delaš ko se ne ukvarjaš z rožicami?00:52:29 OutroPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Tento denný podcast, vytváraný s pomocou umelej inteligencie, ponúka unikátny a efektívny spôsob, ako sa dozvedieť o najzaujímavejších udalostiach a článkoch dňa. Umelej inteligencii sa darí analyzovať obrovské množstvo informácií z rôznych zdrojov, aby vybrala tie najrelevantnejšie a najpútavejšie obsahy pre širokú škálu poslucháčov. Každá epizóda je navrhnutá tak, aby poskytla hlboký ponor do vybraných tém, od politiky cez vedecké objavy, až po kultúrne udalosti, a to všetko podané informatívne, prístupne a bez emócií. Podcast je ideálnym spoločníkom pre zaneprázdnených ľudí, ktorí hľadajú pohodlný spôsob, aby zostali informovaní o svetovom dianí bez nutnosti tráviť hodiny čítaním rôznych zdrojov, čím poskytuje efektívny a príjemný spôsob, ako prijímať správy. Témy: 1. Donald Trump sa objavil prvýkrát od atentátu na verejnosti. Pred ľudí predstúpil s obväzom okolo ucha https://www.startitup.sk/donald-trump-sa-objavil-prvykrat-od-atentatu-na-verejnosti-pred-ludi-predstupil-s-obvazom-okolo-ucha/ 2. Svetu ukázal, ako vyzerá „americká luza“: Trump si vybral za viceprezidenta svojho niekdajšieho TOP kritika https://www.startitup.sk/svetu-ukazal-ako-vyzera-americka-luza-trump-si-vybral-za-viceprezidenta-svojho-niekdajsieho-top-kritika/ 3. „Svet sa zbláznil. Politika je úplne neovládateľná.“ Politici o atentáte na Trumpa a paralelách s Ficom https://www.startitup.sk/svet-sa-zblaznil-politika-je-uplne-neovladatelna-politici-o-atentate-na-trumpa-a-paralelach-s-ficom/ 4. Poslanci schválili opravenú novelu trestného zákona https://www.startitup.sk/poslanci-schvalili-opravenu-novelu-trestneho-zakona/ 5. Slováci chcú zachrániť festival Pohoda: Za pár hodín vyzbierali desiatky tisíc eur a stále pribúda https://www.startitup.sk/slovaci-chcu-zachranit-festival-pohoda-za-par-hodin-vyzbierali-desiatky-tisic-eur-a-stale-pribuda/ 6. Nové pravidlá pre STK? Návrh SNS poteší vodičov starších áut https://www.startitup.sk/nove-pravidla-pre-stk-navrh-sns-potesi-vodicov-starsich-aut/ 7. 100-eurová pokuta za úplnú banalitu: O tomto pravidle slovenskí vodiči netušia https://www.startitup.sk/100-eurova-pokuta-za-uplnu-banalitu-o-tomto-pravidle-slovenski-vodici-netusia/ 8. Nástupný plat 1 400 eur a viaceré príplatky. Polícia hľadá ľudí na tieto pozície https://www.startitup.sk/nastupny-plat-1-400-eur-a-viacere-priplatky-policia-hlada-ludi-na-tieto-pozicie/ 9. Známe podujatie v Bratislave zrušené: Bojíme sa o bezpečnosť https://www.startitup.sk/zname-podujatie-v-bratislave-zrusene-bojime-sa-o-bezpecnost/ 10. Známe európske mesto ti dá zadarmo jedlo a aktivity. Stačí dodržať úplnú maličkosť https://www.startitup.sk/zname-europske-mesto-ti-da-zadarmo-jedlo-a-aktivity-staci-dodrzat-uplnu-malickost/ 11. Našla v ňom „dokonalého muža“. Intímne vzťahy s chatbotmi lákajú čoraz viac žien https://www.startitup.sk/nasla-v-nom-dokonaleho-muza-intimne-vztahy-s-chatbotmi-lakaju-coraz-viac-zien/ 12. Pekárenský gigant hľadá partnera na Slovensku: Priprav sa na gurmánske raňajky, obedy a občerstvenie https://www.startitup.sk/pekarensky-gigant-hlada-partnera-na-slovensku-priprav-sa-na-gurmanske-ranajky-obedy-a-obcerstvenie/

Tento denný podcast, vytváraný s pomocou umelej inteligencie, ponúka unikátny a efektívny spôsob, ako sa dozvedieť o najzaujímavejších udalostiach a článkoch dňa. Umelej inteligencii sa darí analyzovať obrovské množstvo informácií z rôznych zdrojov, aby vybrala tie najrelevantnejšie a najpútavejšie obsahy pre širokú škálu poslucháčov. Každá epizóda je navrhnutá tak, aby poskytla hlboký ponor do vybraných tém, od politiky cez vedecké objavy, až po kultúrne udalosti, a to všetko podané informatívne, prístupne a bez emócií. Podcast je ideálnym spoločníkom pre zaneprázdnených ľudí, ktorí hľadajú pohodlný spôsob, aby zostali informovaní o svetovom dianí bez nutnosti tráviť hodiny čítaním rôznych zdrojov, čím poskytuje efektívny a príjemný spôsob, ako prijímať správy. Témy: 1. Premiér Robert Fico prvýkrát na rokovaní vlády od atentátu: Prekvapil jedným detailom https://www.startitup.sk/premier-robert-fico-prvykrat-na-rokovani-vlady-od-atentatu-prekvapil-jednym-detailom/ 2. STVR odhalila doteraz najväčšiu zmenu po založení. Nové logo spôsobilo veľký rozruch https://www.startitup.sk/stvr-odhalila-doteraz-najvacsiu-zmenu-po-zalozeni-nove-logo-sposobilo-velky-rozruch/ 3. PRIESKUM: Čaputová v obľúbenosti „rozdrvila“ Pellegriniho. Česi ju hodnotia lepšie ako pápeža https://www.startitup.sk/prieskum-caputova-v-oblubenosti-rozdrvila-pellegriniho-cesi-ju-hodnotia-lepsie-ako-papeza/ 4. AKTUÁLNE Pellegrini sa stretne so Zelenským. Slovensko poskytne peniaze do balíka pre Ukrajinu https://www.startitup.sk/aktualne-pellegrini-sa-stretne-so-zelenskym-slovensko-poskytne-peniaze-do-balika-pre-ukrajinu/ 5. Zvrat pre Temu aj Aliexpress. Slovákom sa nákupy ultralacných vecí z Číny poriadne predražia https://www.startitup.sk/prichadza-bic-na-temu-aj-aliexpress-slovakom-sa-nakupy-ultralacnych-veci-z-ciny-poriadne-predrazia/ 6. Tisíce rozhorčených dovolenkárov: Známe aerolinky rušia lety a nechávajú cestujúcich na pospas osudu https://www.startitup.sk/tisice-rozhorcenych-dovolenkarov-zname-aerolinky-rusia-lety-a-nechavaju-cestujucich-na-pospas-osudu/ 7. Automobilový gigant, ktorý pôsobí aj na Slovensku, chystá veľké prepúšťanie. O prácu príde množstvo ľudí https://www.startitup.sk/automobilovy-gigant-ktory-posobi-aj-na-slovensku-chysta-velke-prepustanie-o-pracu-pride-mnozstvo-ludi/ 8. V slovenskom lese číha nebezpečenstvo: Neumyté jahody či čučoriedky spôsobujú raritné ochorenie https://www.startitup.sk/v-slovenskom-lese-ciha-nebezpecenstvo-neumyte-jahody-ci-cucoriedky-sposobuju-raritne-ochorenie/ 9. Exkluzívna príležitosť v Bratislave: Mesto ponúka ikonickú budovu v centre za pár eur https://www.startitup.sk/exkluzivna-prilezitost-v-bratislave-mesto-ponuka-ikonicku-budovu-v-centre-za-par-eur/ 10. Ľudstvo je na prahu katastrofy: Svetu hrozí kritický nedostatok vody, vedci prichádzajú s novou technológiou https://www.startitup.sk/ludstvo-je-na-prahu-katastrofy-svetu-hrozi-kriticky-nedostatok-vody-vedci-vsak-prichadzaju-s-novou-technologiou/

V tem delu Aleš in Sašo izvesta še štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Svet je postal, hočemo, nočemo, sovražen in nasilen, poln groženj, ustrahovanja, prezira, sramotenja, ... Nasilje in sovraštvo v najširšem možnem pomenu besed postajata del našega vsakdana. In takega ga je naredila izključujoča, nasilna politika vladajočih. Priletni atentator je na Slovaškem ustrelil predsednika vlade, na Evroviziji so obtožbe o sovraštvu in grožnjah kar deževale z vseh strani, pri nas zdravniki želijo, da jih država zaščiti pred nasilneži, v Palestini se stopnjuje genocid, ...

Po moledovanju mednarodne skupnosti, naj Izrael vendarle omogoči humanitarnim organizacijam vstop v Gazo, da bi izstradanemu prebivalstvu dostavili hrano in drugo pomoč, je izraelska vojska v posmeh tem prizadevanjem z zračnim napadom zradirala humanitarni konvoj organizacije World Central Kitchen, ki je na opustošeno območje peljala hrano. Da je svet že zdavnaj skrenil s tečajev, nam govori dejstvo, da v mednarodni skupnosti vsi govorijo le o premirju. Medtem ko ZDA pošilja orožje v Izrael, zveza Nato nenehno spodbuja zaveznike k dodatnemu oboroževanju, pa o trajnem miru govori le še papež. Zagovorniki trajnega miru in prekinitve ognja pa so postali ekstremisti. Dobrodošli torej v krasnem norem svetu, v katerem je vojna z občasnimi prekinitvami ognja normalno stanje.

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 128 je bil gost dr. Zoran Milivojević, izjemen psihoterapevt z mednarodnimi priznanji. Je strokovni direktor Psihopolisa, avtor pomembnih del o čustvih in vzgoji, ter mednarodni predavatelj. Objavil je več knjig, med drugim "Emocije" in "Formule ljubezni", ter sodeloval v številnih mednarodnih projektih. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zaljubljenost in ljubezen Iskanje in izbira partnerja Spojitev srca in razuma Zoranova izkušnja zaljubljenosti Izhod iz iluzije zaljubljenosti Izzivi za mlade moške Internetni načini spoznavanja ljudi Kako znižati pričakovanja v ljubezni Narcisizem Duhovne sfere v psihoterapiji Kompromis med partnerjema Predstava o ljubezni Racionalni izbor partnerja