Podcasts about svetu

V bližini Maribora se je včeraj začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa in je namenjen mladim med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše. Letos se je prijavilo 45 udeležencev iz 14 držav, poleg evropskih še ZDA, Brazilije in Južnoafriške republike. Udeleženci bodo dopoldne obiskovali delavnice slovenskega jezika, med katerimi bodo na sproščen način spoznavali tematike o Sloveniji in slovenskem jeziku. Popoldne pa bodo v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino regije, v kateri letos gostujejo. Vsako leto tabor namreč poteka v drugem delu Slovenije. Osrednji namen je krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika. Pomočniki in voditelji skupin so nekdanji udeleženci tabora.

Danes so ključen del mnogih poskusov analize, ki nastanejo za računalniškimi zasloni. Nič drugače ni pri raziskovanju katepsinov – skupini proteinov, ki je vpletena v razvoj raznih bolezni kot so virusne okužbe, kronična vnetja in tudi mnoga rakava obolenja. A to, da vemo da nek protein sodeluje pri nastanku bolezni, še ni dovolj, da tudi najdemo zdravilo. Potrebnega je kar nekaj znanja in raziskav, med drugim tudi glede oblike in zgradbe teh proteinov. Bi bilo reševanje ključnih vprašanj s področja strukture proteinov brez računalniških orodij, tudi orodij umetne inteligence, sploh možno?Zakaj so orodja umetne inteligence kot so nevronske mreže tako primerne za raziskovanje proteinov in katera vprašanja kljub tehnološkemu napredku še vedno ostajajo izziv, bo predstavila tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Livija Tušar. Raziskovalno deluje na Institutu Jožef Stefan, poleg tega pa je tudi poslovna direktorica Centra odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov. Foto: Livija Tušar (Klara Jurečič)

Na nedeljo Slovencev po svetu smo se na začetku oddaje pogovarjali z Lenartom Riharjem, ravnateljem Rafaelove družbe. Predstavil je tudi njihove letošnje poletne programe (Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, Višarske dneve mladih in fotografski natečaj Moj košček Slovenije). V drugem delu ste lahko slišali poudarke z 32. Tabora Slovencev po svetu, ki ga je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, in sicer pridigo škofa Šuštarja [od 17:31 naprej] ter uvodne pozdrave mag. Uroša Zorana, ministra Kajzerja in državne sekretarke Jaklitscheve [od 30:11 naprej]. Oddajo smo zaključili z novicami.

»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Jn 10,11)Duhovni nagovor je pripravil upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan.

Pred nami je izseljenska nedelja, ki nas opominja, da Slovenci ne živimo le v matični državi, ampak tudi v sosednjih, v Evropi in po svetu. Prvič jo je Rafaelova družba razglasila leta 1928, torej ima zaporedno številko 98, je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Še vedno ostaja prvotni namen, po domačih župnijah obuditi spomin na rojake. Danes misel o slovenski diaspori in zamejstvu splošno še ni navzoča, tako da ta nedelja ne izgublja svojega pomena.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu to nedeljo v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Začel se bo s sveto mašo, ki jo bo daroval škof Franc Šuštar, nadaljeval pa z okroglo mizo Razvoj Slovenije v 35-ih letih. O tem bodo z novinarko Vido Petrovčič govorili dr. Aleš Štrancar, dr. Federico Potočnik in dr. Miloš Čotar. V kulturnem delu Tabora bodo nastopile skupine iz Buenos Airesa: maturantje Rast 55, Folklorna skupina Mladika in Glasbena skupina Los Tilos. Ob koncu bodo nazdravili za 35 let slovenske samostojnosti.

Umelá inteligencia sa stáva otázkou národnej bezpečnosti. Po tom, čo model Mythos dokázal v priebehu niekoľkých hodín preniknúť do najchránenejších testovacích systémov amerického Pentagónu, tamojšia vláda rázne zakročila a zakázala prístup k výkonným modelom pre všetkých používateľov mimo územia USA. Svetu tak reálne hrozí nebezpečná kybernetická asymetria.Zatiaľ čo Spojené štáty si úzkostlivo chránia svoje strategické technológie, v Európe sa AI začína naplno integrovať do bežného života i chodu štátu. Česká polícia úspešne testuje nástroje na automatizáciu vyšetrovania kyberzločinov a na triedenie citlivých materiálov, aby ochránila psychické zdravie svojich vyšetrovateľov. Úplne opačným smerom sa však vydalo Nórsko, ktoré plošne zakázalo využívanie generatívnej umelej inteligencie pre žiakov vo veku od šesť do trinásť rokov a nariaďuje návrat ku klasickým učebniciam.O týchto témach, ale aj o fúzii menších jazykových modelov a rizikách AI diagnostiky domácich zvierat od spoločnosti Samsung, sa v novom dieli podcastu PočúvAI rozprávajú redaktori Živé.sk Ján Trangel a Maroš Žofčin.Pripravte sa na budúcnosť s knihou od redaktorov Živé.sk „Umelá inteligencia: Pripravte sa na budúcnosť“. Teraz ju máme aj v elektronickej verzii. Nájdete ju na obchod.aktuality.sk.TIP: https://zive.aktuality.sk/clanok/0RfdZVW/nahliadnite-do-buducnosti-vydavame-knihu-o-umelej-inteligencii/V podcaste sa dozviete aj o týchto témach:Prečo USA zakázali svetu prístup k modelom Mythos a Fable a aké zdrvujúce následky to môže mať pre európske firmy.Ako dokáže platforma OpenRouter spojiť viacero menších umelých inteligencií a dosiahnuť výkon zakázaných gigantov.Ako český systém AIDA pomáha vyšetrovateľom podvodov a chráni ich psychiku pred prezeraním detskej pornografie.Prečo sa jedna z najdigitalizovanejších krajín rozhodla deťom zakázať AI a vrátiť ich k papieru a peru.Ako chce Samsung diagnostikovať choroby psov a mačiek z fotografie a prečo to opäť otvára problém samodiagnostiky.Prečo až päť percent všetkých dopytov na umelú inteligenciu už dnes tvoria citlivé otázky ohľadom nášho zdravia.Podcast pripravuje magazín Živé.sk.

Klopot lesenih klekljev, godba na čelu povorke in vonj po sveže pripravljenih idrijskih žlikrofih. Tako je bilo ta konec tedna v Idriji, kjer so ob 150-letnici Čipkarske šole Idrija pripravili državno tekmovanje v klekljanju in 44. Festival idrijske čipke. Čeprav je bila v ospredju tradicija, so največ pozornosti pritegnili prav mladi klekljarji, med tekmovalci jih je bilo kar 210, ki dokazujejo, da značilni zvok klekljev v Idriji še zdaleč ne sodi v preteklost. FOTO: Robert Zabukovec

Dogovor o končanju vojne med Washingtonom in Teheranom bo, kot kaže, v prvi vrsti usmerjen v končanje energetske krize. Cene nafte so strmoglavile, in čeprav določbe sporazuma pri drugih točkah še niso natančno izoblikovane, je v izjavah svetovnih voditeljev čutiti olajšanje. Več skepse glede sporazuma je slišati iz Izraela, ki se ni pripravljen umakniti iz Libanona. Drugi poudarki oddaje: - Ob tokratnem obstreljevanju Ukrajine zagorela zgodovinska katedrala v Kijevu, Rusija zanika odgovornost - Spremembe zakona o lokalnih volitvah bodo v parlamentu po pričakovanjih podprli; takoj nato sledi ustavna presoja. - Gibanje Svoboda zavrača ponudbo o partnerstvu s koalicijo, oblikovati namerava vlado v senci.

»Vsaka posplošitev človeških razlik vedno trči ob dejstvo, da je človek edinstven,« pravi gostja sredinega intervjuja na Prvem, prof. dr. Nancy McWilliams, mednarodno priznana in večkrat nagrajena ameriška psihoanalitičarka, psihologinja, predavateljica in avtorica knjig. Njena knjiga Psihoanalitična diagnostika je bila prevedena v več kot dvajset jezikov, imamo jo tudi v slovenščini. Profesorica Nancy McWilliams neutrudno raziskuje človeško osebnost in odnose, se preizprašuje o razlikah in univerzalnosti kategorij duševnih motenj ter nastavlja ogledalo družbi in posamezniku. Po šestdesetih letih kariere je še vedno dejavna, tudi na predavateljskih turnejah po svetu. Pred kratkim je obiskala tudi Ljubljano. S prof. dr. Nancy McWilliams se bo v sredo po 10. uri pogovarjala Mojca Delač.

Skupnost ASEF že dobro desetletje krepi mrežo slovenskih talentov po vsem svetu. Gre za povezovanje štipendistov z vrhunskimi slovenskimi mentorji, strokovnjaki in voditelji. Osrednji letni dogodek ASEF je v Ljubljani združil znanstveni simpozij in gala sprejem. Ob podelitvi nagrade ASEF vzor so predstavili tudi projekt Kartiranje slovenskih talentov v ZDA.

Zdravstvo v ZDA funkcionira kot gospodarska dejavnost. Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe? O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ). Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt. Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay

Na spletni strani italijanskega senata je odslej dostopna tudi slovenska različica italijanske ustave. Pobudo za to so dali v Svetu slovenskih organizacij (SSO), eni od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji. Kot še navajajo, gre za pomemben korak pri uresničevanju jezikovne enakopravnosti in priznavanju vloge slovenske narodne skupnosti v državi. Mineva namreč 80 let od ustanovitve Republike Italije. Prevod je pripravil centralni urad za slovenski jezik pri deželi Furlanija - Julijska krajina. SSO še navaja, da objava slovenske različice italijanske ustave na spletni strani senata predstavlja pomembno simbolno in praktično dejanje, to potrjuje spoštovanje jezikovne raznolikosti, krepi vidnost slovenske narodne skupnosti v Italiji ter omogoča širšo dostopnost ustavnih načel in vrednot v slovenskem jeziku. V SSO še ocenjujejo, da gre za znak pozornosti do slovenske narodne skupnosti in prispevek h krepitvi demokratičnih vrednot, dialoga in medsebojnega spoštovanja

V oddaji predstavljamo nekaj utrinkov iz predstavitve nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko, beležimo dogajanje na fotografski razstavi ob 75. letnici Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, ustavljamo se na Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike na Mostu na Soči, predstavljamo letošnji dogodek ob zaključku slovenske dopolnilne šole v Švici - Slovenski otroci vabijo, ki je bil tokrat nadvse športno obarvan in pozornost namenjamo izseljevanju slovenskih rojakov iz Benečije v svet.

Potapljanje na vdih je vse bolj priljubljen šport, pa vendar ostaja na robu. Ljudje ga ne poznajo prav dobro ali pa ne zaupajo podvodnemu svetu in vsemu, kar prinaša globina. Mojca Haberman je ena najboljših potapljačic na vdih na svetu. Pove, kako je biti skoraj 100 metrov pod gladino in kaj človeka vabi tja dol. Je mamljivo drugačno stanje zavesti, občutek naravne droge? Kaj razmišlja v temi in kako telo pripravi do točke, ko je lahko nekaj minut brez kisika? Kakšen odnos ima do morja? Z Mojco sva ob valovih klepetali o strahovih, izgubi zavesti, zaupanju, dihanju in seveda o iskanju novih telesnih in psihičnih meja.

Stiske sodobnega sveta, še posebej tistega dela, kjer je za temeljne potrebe poskrbljeno, so v veliki meri posledica tesnobe vprašanj o smislu življenja. In čeprav bi to stisko lahko imenovali sodobna, je zaradi teh istih vprašanj k Frančišku, v daljnem trinajstem stoletju, drvela množica ...

Ime tedna sta postala Denis Baš in Vanja Kogoj Jug, predsednik in podpredsednica Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo, ki je vzpostavilo spletno stran z enotnimi priporočili pediatrične stroke.Spletna stran omogoča enostaven dostop do strokovno utemeljenih informacij o ukrepanju ob najpogostejših zdravstvenih težavah otrok in mladostnikov. Pri projektu je pro bono sodelovalo več kot 60 strokovnjakov, ki poudarjajo, da priporočila niso namenjena samozdravljenju in ne morejo nadomestiti pregleda pri zdravniku. Kandidata sta bila tudi: Boris Krabonja, srednješolski profesor, ustanovitelj in vodja mariborskega humanitarnega društva UP-ornik, ki obeležuje deset let delovanja. Društvo povezuje prostovoljce, ki pomagajo ranljivim posameznikom v stiski, ljudem brez socialne opore ter tistim, ki so odrinjeni na rob družbe. V zadnjih letih posebno pozornost namenjajo pomoči upokojencem, ki se zaradi nizkih pokojnin vse težje prebijajo skozi vsakdan. Gregor Rihtaršič, doktorski študent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki z vesoljskim teleskopom James Webb raziskuje temno snov. Kot prvi Slovenec je prejel raziskovalno štipendijo Evropske vesoljske agencije, s katero se pridružuje elitnemu evropskemu raziskovalnemu programu na področju astrofizike. Štipendija mu bo omogočila samostojno raziskovalno delo v največjem raziskovalnem središču Ese ter prispevala k boljšemu razumevanju temne snovi in njene vloge pri nastanku galaksij.  

Predvajali smo prispevke z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij. Slovenske knjižnice v Argentini sta predstavila Polona Majdič in Urh Ferlež z Inštituta za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu [0:57-11:39], Slovensko narodno čitalnico Cleveland je predstavila Katarina Švab [12:03-25:30]; Osrednjo knjižnico Slovencev na Hrvaškem (Karlovec) pa Vedrana Kovač Vrana [25:56-42:23].

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Simon Belak, Enej Gradišek in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme ep. 39: Hitro rast AI industrije in njen vpliv na gospodarstvo Razvoj in konkurenca med podjetji Anthropic, OpenAI in drugimi Vpliv hitre inovacije na poslovne modele in strategije Vrednost revenue in eksponentna rast v AI sektorju Vpliv AI na industrijo, delovno silo in regulative Vloga vodij v industriji AI Amplifikacija veščin z AI Strah pred izgubo vrednosti zaradi AI Primeri uporabe AI v dizajnu in marketingu Prihodnost kreativnih procesov z AI

Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni le funkcionalna, temveč način vzpostavljanja odnosa do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot je zapisal sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastalo po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. Toda knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o svojem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda.

Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.

Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih. Avtorica oddaje Simeona Rogelj.

Teden prinaša začetek finalnih serij v ženski in moški odbojkarski ligi. Za državni naslov se bodo že danes na prvi tekmi pomerile mariborske in kamniške odbojkarice, jutri se bo začela še finalna serija v moški konkurenci. Odbojkarji kamniškega Calcita bodo izzvali ljubljanski ACH Volley. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o Mastersu in 90. izvedbi največjega in najprestižnejšega turnirja v svetu golfa.

Dunjin program o istrajnosti: https://psihoterapijadunjavesic.rs/istrajnost/Dunjin Instagram: https://www.instagram.com/psihoterapija.dunja.vesic/

V tokratnem Nogometnem antikvariatu smo se sprehodili skozi najkrajšo sezono v zgodovini slovenskega (in jugoslovanskega) nogometa, ki je trajala le nekaj mesecev v prvi polovici leta 1952. »Plemenite« ideje amaterizma so bile krive, da je Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije ukinil drugo zvezno ligo in postavil celotno nogometno piramido na glavo. Dobili pa smo slovensko ligo v kateri so prvič po vojni igrali prav vsi najboljši slovenski klubi.Ukvarjali smo se tudi s prvo zvezno ligo, ki je imela res bizaren sistem, pa z slovenskimi nižjimi ligami, kjer smo bili priče vsesplošnemu pretepu v Zagorju in z Olimpijado v Helsinkih, kjer je Jugoslavija igrala »informbirojevski derbi« s Sovjetsko zvezo. Za konec pa še sprehod skozi kar dve sezoni najboljših petih zahodnoevropskih lig.

Letošnjo veliko noč kristjani praznujejo v svetu, polnem konfliktov in trpljenja. Papež Leon XIV., ki je v Vatikanu opoldne nagovoril vernike v tradicionalnem blagoslovu mestu in svetu, je opozoril, da se privajamo na nasilje in postajamo brezbrižni do posledic sovraštva in razdora. Drugi poudarki: - V bližini srbskega plinovoda, ki vodi proti Madžarski, našli eksplozivna sredstva. - Ameriški predsednik Trump: če Iran ne odpre Hormuške ožine, ga v torek čaka pekel. - Kolesar Tadej Pogačar v Flandriji napada zmago na drugem letošnjem spomeniku.

Ravno v teh dneh se v Angkor Wat - največji verski kompleks na svetu - zgrinjajo še posebej velike množice turistov. Razlog je redek astronomski in arhitekturni pojav, do katerega pride od spomladanskem enakonočju, ko sonce vzide točno nad osrednjim stolpom veličastnega Angkor Wata. Kot simbol ga najdemo na kamboški zastavi in Kambodža je tako tudi edina država na svetu, ki ima na svoji zastavi upodobljeno konkretno zgodovinsko stavbo.

Štajerska postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija – ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. V zadnjem času prejema številna priznanja in zanje je zaslužna tudi vodja sektorja za turizem pri Regionalni razvojni agenciji Podravje Maribor Karmen Razlag, ki je naša tokratna gostja. O izzivih, razvoju in tudi o tem, zakaj je treba ta del Slovenije doživeti - v oddaji Obrazi sosednje ulice.

Bojan Pravica je podjetnik in finančni svetovalec, poznavalec plemenitih kovin s petdesetletnimi izkušnjami na področju finančnih storitev, investiranja in svetovanja. Je ustanovitelj in glavni vodja družinskega podjetja, ki deluje v več evropskih državah. Živi in deluje v Nemčiji. Pogovarjali smo se med drugim tudi o trgu plemenitih kovin, kakšni smo slovenski varčevalci, oziroma kam in na kakšne načine vlagamo.

Astra AI je slovenska izobraževalna platforma, ki razvija z umetno inteligenco podprte inštruktorje za šolske predmete, lani je prejela naziv »Slovenski start-up leta«, trenutno pa ima že več kot 4 milijone registriranih uporabnikov, velik delež iz Španije, Nemčije, Italije, Mehike in seveda Slovenije. V tokratnem Gymnasiumu so bili z nami mladi (Luka Rautar, Eva Smole, David Škrbec, Mark Tušek, Eva Žlavs), ki s svojo ustvarjalnostjo sodelujejo z Astra AI in soustanovitelj platforme oziroma podjetja Andrej P. Škraba. Prisluhnite debati o pomenu in definiciji uspeha, podjetniški viziji, služenju človečnim vrednotam in vrednosti mladih v svetu odraslih.

Svetu vládnu infantilné elity manipulujúce s infantilnými davmi. Poznáme svojho nepriateľa? Poznáme seba samých? Prečo história nie je manuál a predsa má význam učiť sa z nej? Prečo je akumulácia pamäti podmienkou slobody a ako sa strata pamäti prejavuje v politickom rozhodovaní? Prečo je človek jediný živočích s historickou pamäťou, a čím dnešný vývoj ohrozuje jeho identitu?

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Simon Belak, Enej Gradišek in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme ep. 38: Spremembe v industriji Avtonomija in orkestracija AI agentov Prihodnost AI in izzivi za uporabnike Tveganja, varnost in ekonomija AI Strategije, vodenje in podjetništvo v dobi AI Podjetniški mindset in izzivi za junior kader Suverenost, geopolitika in prihodnost AI v Evropi Energetska politika, open source in napredek orodij Nasveti za prihodnost in razvoj veščin ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame. Avtorica oddaje Sabrina Mulec.

Premiér Róbert Fico navštívil prezidenta Donalda Trumpa v jeho luxusnom súkromnom sídle na Floride. V Trumpovej obývačke hovorili o tom, že Európska únia je v hlbokej kríze a Robert Fico Trumpa ubezpečil, že nie je bruselský papagáj. To všetko v čase chce Trump získať Grónsko, ktoré patrí členovi NATO Dánsku a Únii preto hrozí ďalšími clami.Ako sa Trumpovým tlakom vysporiada NATO a najmä Európska únia? Čo by znamenalo ak by sa Trump pokúsil získať Grónsko aj napriek ich nesúhlasu? Čo znamená, že viacero krajín Únie na najväčší ostrov sveta poslalo svojich vojakov? Ako sa mení svetový poriadok a aké miesto v ňom bude mať Slovensko a Európska únia, ak premiér hovorí, že ak má Európska únia skapať, tak nech skape?Braňo Závodský sa rozprával s bývalým dvojnásobný premiérom aj exministrom zahraničných vecí a prezidentom Centra pre európske štúdiá Mikuláša Dzurindu.

Je človek najmočnejši na svetu? Pripoveduje: Urška Hlebec. Amurska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.

Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in časa, s popularno kulturo pa poskušamo tudi sami sebe umestiti v družbo, v kateri živimo. Nedvomno se tudi skozi njeno prizmo oblikujejo – predvsem v mladosti in zgodnji odraslosti – naša osebnost, tudi naš okus, naše prijateljstvo, naš pogled na svet in razumevanje tega. In če je popkulturo prejšnjih desetletij zaznamovala neka monokultura (pomislimo na 80-a, 90-a, leta in leta okoli 2000), je vprašanje, kakšna je pop kultura sedanjosti, veliko bolj kompleksno. Gosti:-Zgodovinarka, urednica, založnica in avtorica dr. Manca G. Renko-Urednica filmskega programa na TV Slovenija in voditeljica oddaje Televizorka Ivana Novak-Kulturolog dr. Peter Stankovič, FDV   Foto: prizor s koncerta Taylor Swift v Minneapolisu l. 2023 (Michael Hicks, Wikipedija)

V zadnji oddaji v letošnjem letu se oziramo po preteklem filmskem letu. Spraševali se bomo, kateri filmi so najbolj izstopali v tujini, kaj je zaznamovalo slovensko filmsko krajino in kaj je leto 2025 prineslo za žanrski film. Poleg tega smo vam pripravili tudi nekaj namigov za preživljanje prazničnih večerov v kinodvoranah.

Papež Leon XIV., ki je maja nasledil pokojnega papeža Frančiška, je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov Mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, v Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinci božič že četrtič zapored preživljajo v vojni. Rusija v mirovnih pogovorih vidi napredek - Pristojno ministrstvo po požaru v Domu za starejše občane Notranje Gorice napovedalo pomoč - V Postojni in v soteski Mlačca znova na ogled žive jaslice

Slovenija ta mesec znova predseduje varnostnemu svetu Združenih narodov. To je tudi zadnji mesec dveletnega mandata nestalne članice v najpomembnejšem organu Svetovne organizacije. To je drugi slovenski mandat v varnostnem svetu po tistem v letih 1998/99, ki - vsaj sodeč po odzivih v Palači narodov - kaže, da se zna Slovenija uspešno vrteti na mednarodnem diplomatskem parketu. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski: načrt Kijeva in Bruslja za končanje vojne je pripravljen. - Evropski državljanski pobudi za varen in dostopen splav vnovična podpora pristojnega evropskega parlamentarnega odbora. - Nova nesoglasja med predsednico republike Pirc Musar in premierom Golobom, tokrat o imenovanju veleposlanikov.

Poleti se je z objavo predloga pobude za državni prostorski načrt začelo umeščanje v prostor drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Javna obravnava je končana, konec leta se pričakuje sklep vlade o pripravi prostorskega načrta, umeščanje v prostor pa naj bi se končalo leta 2028, ko je predvidena tudi končna odločitev investitorja. Javnost bo imela priložnost za pripombe še v nadaljnjem postopku. O tem, ali sta bili lokalna skupnost in regija enakovredno vključeni v začetek umeščanja v prostor, kakšne pripombe prihajajo od tam in kakšni so sploh predvideni posegi ob pripravi gradbišča za tako velikanski projekt, pa tudi, kako bodo upoštevane zahteve širše regije, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije Tine Ogorevc, predsednik posvetovalne komisije za projekt Jek2 pri Svetu regije Posavje Janez Kerin, župan Mestne občine Krško Miran Stanko, nekdanji župan Krškega

Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Simon Belak, Enej Gradišek in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme ep. 37: Raziskave o pristranskosti AI sistemov Moralne dileme in AI Deloitte in izzivi AI v praksi Tehnološki napredek in odgovornost Pravičnost in transparentnost AI Zaključne misli in prihodnost AI Učinki umetne inteligence na kreativnost Novi funkcionalnosti in posodobitve AI orodij Uporaba umetne inteligence v poslovnem okolju Prihodnost umetne inteligence in uporabniške izkušnje Izivi in skrbi pri AI sistemih Napredek in možnosti AI v iskanju Varnost in zasebnost v digitalnem svetu Razvoj in integracija AI orodij Ocena različnih AI modelov Dolgoročne posledice in prihodnost AI Učinkovitost in prilagodljivost AI modelov Zaključne misli in prihodnost tehnologij ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?Četudi še nikoli niste bili v Združenih državah, najbrž dobro veste, kaj bi vam rekli tamkajšnji policisti, če bi vas slučajno prijeli – povedali bi vam, da ste aretirani, da imate pravico molčati in da imate pravico do odvetnika. To veste, ker ste si skozi leta ogledali kopico ameriških filmov in televizijskih serij. Pa veste, kaj bi vam v enakem položaju rekli kitajski, ruski, francoski, nemški ali, zakaj pa ne, slovenski policisti? Ne? No, če je tako, tedaj lahko rečemo, da so ameriške kriminalke izvrstno opravile svoje delo in vam približale ameriški vsakdanjik, ameriške vrednote, ameriško kulturo. In domnevati je mogoče, da smo Združenim državam, kadar lomastijo po svetovnem odru in kršijo mednarodno pravo, táko ravnanje marsikje po svetu lažje in hitreje pripravljeni spregledati ali ga opravičiti, ker nas v naših vsakdanjih življenjih pač preplavljajo ameriški filmi in glasba, ker občudujemo prebojnost ameriških vesoljskih in digitalnih tehnologij, ker zagrizeno spremljamo športne tekme v tamkajšnjih profesionalnih ligah. Temu politologi in raziskovalci mednarodnih odnosov menda rečejo mehka moč. In Združenim državam je ne primanjkuje. Ali pač? Zunanja politika druge Trumpove administracije namreč v pomembni meri temelji na grobih grožnjah najstarejšim in najbolj zvestim zaveznicam in tako se postavlja vprašanje, ali filmi in glasba res še lahko amortizirajo tesnobo ob ameriških ozemeljskih pretenzijah po Grenlandiji in Kanadi, ali res še lahko ublažijo ogorčenje ob izsiljevalskih carinah? Pa ne le to; bolj ko se namreč Trumpova administracija – tak je vsaj vtis – požvižga na ugled Združenih držav, bolj ostro se postavlja vprašanje, ali lahko ta trend izkoristijo v poglavitni ameriški tekmici in Kitajsko predstavijo kot tisočletno velesilo, ki ima svetu marsikaj ponuditi – od globoke Konfucijeve filozofske misli prek slastnih mandžurskih cmočkov do osupljivih zmogljivosti futurističnih maglev železnic? In kaj je v takih okoliščinah z mehko močjo drugih akterjev globalne politike od Rusije in Indije do Evropske unije? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter politologe dr. Danico Fink Hafner, dr. Ano Bojinović Fenko in dr. Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto kolaž:- Konfucij (Wikipedija, javna last)- Michael Jordan na ploetnih v Barceloni leta 1992 (Wikipedija, gapvenezia)- Panorama Šanghaja (Wikipedija, xiquinhosilva)- Hamburger (Wikipedija, hongreddotbrewhouse)- Bob Dylan, Nobelova nagrada za književnost l. 2016 (Wikipedija, Chris Hakkens)- Tradicionalni mandžurski cmočki »jiaozi« (Wikipedija, Emcc83)- Bela hiša (Wikipedija, Zach Rudisin)- Maglev vlak v Šanghaju (Wikipedija, chainwit.)- Kip svobode v New Yorku (Wikipedija, AskALotI)- Buzz Aldrin na Luni, 20. julij 1969 (Wikipedija, Neil Armstrong)- Veliki kitajski zid pri Jinshanlingu (Wikipedija, Jakub Hałun)- Hollywood, Los Angeles (Wikipedija, Thomas Wolf)- Mo Yan, Nobelova nagrada za književnost l. 2012 (Wikipedija, Johannes Kolfhaus)- Prizor z otvoritve poletnih OI v Pekingu l. 2008 (Wikipedija, Tim Hipps)- Panorama New Yorka (Wikipedija, King of Hearts)- Promocijski plakat za kitajsko video-igrico Black Myth Wukong (Wikipedija, DatBot)

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Letošnji 20-ti Blejski strateški forum poteka pod naslovom Pobegli svet, kar se zdi zelo primeren opis razmer v svetu številnih žgočih in tlečih konfliktov, spodkopavanja mednarodnega prava in vseh pravil, vzpostavljenih v zadnjih desetletjih, ter stopnjevanja podnebne krize. Kako se znajti v tem vse bolj negotovem svetu? Kako ubrati pravo pot v odločanju med etiko in pragmatizmom? Kje se je izgubila Evropa in kakšna je vloga Slovenije? O tem v tokratnem Studiu ob 17h z Bleda. Gostje: Mirko Cigler, publicist in nekdanji diplomat; dr. Marko Lovec, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Ana Klemen, udeleženka strateškega foruma mladih, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Avtorica oddaja Špela Novak.

Čovek koji obeležava 2025. zabeležio sedmu uzastopnu pobedu, postavio nove brojne rekorde i nastavio svoju bitku sa legendama prošlosti - čekaju ga Giacomo Agostini i Valentino Rossi u hodnicima antologije.HEINEKEN 0,0 IGRAOsvoji priliku za susret sa Maxom Verstappenom! Skeniraj QR kod ili klikni na link i odigraj Player 0.0 igru! https://player00.heineken.com?campaign=166131&market=RS&language=RSRED BULL IGRAIgraj i osvoji put na moto trku u Mizano: https://www.redbull.com/rs-sr/projects/tryouts-serbiaOMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Vojna na Ukrajine, vojna v Gaze, konflikt medzi Iránom a Izraelom, clá, deportácie, ale aj koniec spojenectva s Elonom Muskom. To je len krátka ukážka podstatných míľnikov prvého pol roka vládnutia druhej Trumpovej administratívy.On sám hovorí, že počas tej prvej sa snažil riadiť Spojené štáty a prežiť, aktuálne vraj riadi USA aj svet.Čo za prvých šesť mesiacov stihol, ktoré momenty boli najšokujúcejšie a ktoré definujú aktuálne dianie, a ako jeho politiku vnímajú Američania?Eva Frantová sa v podcaste Dobré ráno rozpráva s vedúcim zahraničnej redakcie denníka SME Lukášom Onderčaninom a redaktorom zahraničia Danielom Hoťkom.Zdroje zvukov: BBC, CNN, White houseOdporúčanie:Tento piatok a sobotu sa Rimavská Sobota mení na centrum kultúry, začína sa tam festival FRAJ. Návštevníkov festivalu čakajú dva dni plné hudby, divadla, filmov, diskusií, umenia a dobrej nálady. Tešiť sa môžete aj na kultový kvíz od tvorcov podcastu Piatoček, slam poetry, kabaret, workshopy aj program pre deti. Ak ešte nemáte plány na víkend, skúste dať šancu festivalu Fraj. Vstupenky a celý program nájdete na fraj.sk.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Goran Janković gost je Vladimira Stankovića u 185. epizodi podkasta Biznis priče.

1. Slovenská šarlatánska republika. 2. Hlas padá a môže ešte viac. 3. A teraz vám ponúkame úryvok z Murínovho chrapúnstva.