Podcasts about veliko

Veliko ljudskih pravljic pripoveduje o nesrečnih ljudeh, ki ne morejo imeti otrok. In v strašni želji imeti sina ali hčerko, najdejo nadomestilo, navadno je to majhno bitje, ki pa je kljub majhnosti uspešno, dobro, prijazno in izpolni pričakovanja staršev. Tudi ta ukrajinska pravljica pripoveduje o takem dečku, ki je osrečil svojo mamo in očeta.Vir: Ukrajinske pravljice, prevedla Vera Brnčič, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1953, bere Nataša Holy

Sedmo izdanje Hrvatskog filmskog festivala u organizaciji udruge Croatia House traje od 3. do 8. rujna, a održava se u kinu Palace, u četvrti Leichardt. Veliko zanimanje publike za ovogodišnji program igranih, dokumentarnih i kratkih filmova bilo je vidljivo i na prvoj večeri festivala. Poslušajte reportažu Marijane Jagić.

Ljubezen, premierno prikazana na lanskem festivalu v Benetkah, je zadnji del trilogije iz sodobnega Osla, ki jo je posnel norveški avtor Dag Johan Haugerud. Osrednja lika sta izkušena urologinja Marianne, zdravnica srednjih let, in njen asistent Tor, mlajši bolničar, oba samska ter z različnimi pogledi in pristopi pri iskanju razmerij. Njegovo poročanje o izkušnjah z bežnimi stiki z moškimi vpliva na Marianne, zdi pa se, da tudi njeno spletanje zveze z ločenim očetom vpliva na Tora. Dag Johan Haugerud se je v svoji trilogiji izkazal za radovednega avtorja, ki ima samo toliko predsodkov kot njegovi liki, ki jim v pretežno dialoških filmih zleze pod kožo. Vsi njegovi portretiranci se na neki način iščejo. Vendar bi mu delali krivico, če bi ga reducirali na »dialoškost« oziroma na dramsko, scenaristično izhodišče: ima izjemno spretno roko pri izbiri in vodenju igralcev, pa tudi pri pomenski izrabi lokacij in ne nazadnje celoviti zvočno-slikovni upodobitvi mesta, ki se v Ljubezni pripravlja na praznovanje 100-letnice preimenovanja v Oslo. Precejšen pomenski del pripovedi se tokrat dogaja na trajektu oziroma premikih med otokom in jedrom mesta, med zasebnim in javnim življenjem, med domom, kar koli to že je, in službo. Občudovanja vreden je prikaz, kako so vse te ravni pravzaprav ves čas globoko prepletene. Zadnji del trilogije, podobno kot uvodne Sanje, preveva nežna melanholija. Avtor je tokrat v svoje pripovedi o intimnosti in razmerjih, pa tudi mesenosti in užitku, vpletel temo bolezni, medicinskih posegov v telo, tudi slutnjo minljivosti in smrti. Vse to je sestavni del življenja in ključno vpliva na duševnost in medosebne odnose. Večna tema, ki jo je Haugerud lepo pripeljal od prve najstniške zaljubljenosti v Sanjah do zrelih let in iskanja končnega pristanišča … Veliko zrelosti pokaže tudi s sporočilom med vrsticami, da idealnega razmerja ni, da imamo vsi svoje muhe, slabosti in pomanjkljivosti in da je dejansko težko preseči romantični razkol med pričakovanji in resničnostjo. V Ljubezni pokaže svoje like v trenutkih njihove največje ranljivosti, ne da bi iz nas naredil voajerje; v tem je njegova režijska veščina. Pokaže tudi, da je del našega vsakdanjika vedno »performativen« – pravzaprav se v vsakem izmed delov trilogije znajde dramsko-uprizoritvena sekvenca, ki na neki način simbolizira prav tisto življenjsko presežno, ki ga avtor vedno povezuje z nevidnimi nitmi intimne povezanosti. Plovba do tega je lahko razburkana in vodi mimo različnih čeri, toda ljudomrznosti ali pesimizma v trilogiji Daga Johana Haugeruda ne bomo našli.

26. avgusta 1740 se je rodil eden od pionirjev balonarstva – Francoz Joseph Montgolfier, ki je z bratom Etienom izdelal prvi balon na vroči zrak. In to je prava priložnost, da se o tem, kako baloni delujejo, poučimo v Torkovem kvizu. Naš sogovornik bo pilot Balonarskega centra Barje Grega Trček, ki se ukvarja s komercialnim balonarstvo. Pojasnil bo, kako delujejo baloni na vroč zrak in kako na plin ter kakšno znanje je potrebno za njihovo pilotiranje.

Ime tedna je postala Anja Osterman, kajakašica, ki je na svetovnem prvenstvu v sprintu na mirnih vodah v Milanu v finalu na 200 metrov osvojila srebrno medaljo. V izjemno zahtevnih razmerah in močnem nalivu je tako še tretjič osvojila naslov svetovne podprvakinje na 200 metrov. Na prvenstvu je z Mio Medved nastopila tudi v finalu kajakaških dvojcev.Kandidata sta bila še: Maja Bezjak, vodja Turistično-etnografskega društva Lükari, ki s svojimi aktivnostmi pomembno prispeva k promociji Dornave in tamkajšnjega lüka oziroma čebule. Ta je v teh krajih izjemno pomembna, zato so njej v čast pripravili že 30. Lükarski praznik, s katerim nadaljujejo tradicijo in ohranjajo zgodovino. Aleš Česen, vrhunski alpinist, ki je skupaj z avstrijskim soplezalcem Lukasom Wörlejem opravil prvi pristop na do zdaj še neosvojeno, 6224 metrov visoko goro Cherireen Sar v Karakorumu. Prejemnik dveh zlatih cepinov se je v Karakorum vrnil leto po tem, ko sta z Britancem Tomom Livingstonom preplezala 2000 višinskih metrov dolgo prvenstveno smer po zahodnem grebenu na Gašerbrum III. Foto: Kajakaška zveza Slovenije

Veliko se je zgodilo, odkar smo bili nazadnje skupaj... Vsak od nas je bil sicer v svoji “špuri”, a vedno s kolesarstvom v mislih. Medtem, ko smo sami obrnili nekaj pedal so profesionalci dirkali, podpisovali pogodbe in polnili naslovnice. Dasiravno dirk nismo spremljali z največjim žarom (zaradi skromne slovenske udeležbe), smo se toliko bolj zatopili v “rumene novice” in še pomembneje, v nove okuse napitkov Nduranz. Seveda smo jih preizkusili in podali svojo oceno. Prisluhni in odkrij, kateri okus bi te lahko spremljal na tvoji naslednji vožnji!Aja, pa še to. Naroči kolesarske nogavice ali kolesarski dres, če ujameš datum.Disko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Piše Veronika Šoster, bereta Jure Franko in Maja Moll. Izbor pesmi Gioconde Belli (1948) v knjigi Ognjeno drevo zajema iz njenih devetih pesniških zbirk in se razteza med letoma 1974, ko je izšla zbirka Na travi, in 2020, ko je izšla zbirka Rdeča riba, ki plava v prsih. To pomeni skoraj polstoletni opus priznane pesnice, ki je prevedena že v več kot dvajset jezikov. Gioconda Belli je bila rojena v Nikaragvi, v sedemdesetih letih, ko je začela pisati in objavljati, se je zoperstavila režimu in se pridružila gverilskemu gibanju sandinistov. Izrekla se je tudi proti vladi Daniela Ortege in leta 2023 so ji odvzeli državljanstvo, trenutno živi v izgnanstvu v Madridu. Gre torej za avtorico, ki zavzema močna stališča tako v pisanju kot v javnem življenju. Naslovno ognjeno drevo se v zbirki večkrat pojavi kot motiv intenzivnosti, čutnosti, prebujenja: »Želim si eksplodirati / kot strok ognjenega drevesa / prepustiti svoja semena vetru«. Spet drugje nagovarja žensko, naj ljubi življenje in ponovno zacveti z vitalno silo, ki spominja na ognjeno drevo. Gre sicer za vrsto drevesa, ki potrebuje nekaj let, da zažari v cvetovih živo rdeče barve, kar je pomensko prikladno prav za spodbujanje in prebujanje energije in upora v ženski. Gioconda Belli se namreč izrazito ukvarja z žensko in njenim položajem v družbi. Zanimivo je, da pogosto nagovarja ali govori v skupnem imenu, na primer »nas žensk«, da še bolj poudari skupnostni boj. Pri tem lahko zasledujemo različne pomenske veje, ki rastejo iz njenega ognjenega drevesa. Najprej imamo telesnost in erotičnost, s katero je razburjala in povzročala škandale, že ko je začela objavljati poezijo. V eseju Literatura, ženska in nove utopije, dodanem na koncu knjige, tako zaupa, kako je doživela ogorčen odziv svoje družine, saj naj bi jim bila v sramoto, ker se pač ne spodobi pisati pesmi o »ženskih rečeh«, čemur pa se je odločno uprla: »[…] In v trenutku, ko so me hoteli zatreti, je prav erotika zame postala prvi korak ne le v smeri slavljenja lastne ženskosti, temveč tudi v smeri bojevite politične zaobljube spreminjanja okostenelega družbenega sistema. Iz bojevite pesnice svobode, zagovornice lastne poezije in lastnega ženskega glasu, ki se ni pustil utišati, sem se prelevila v bojevnico v vrstah sandinistične fronte narodne osvoboditve leta 1970. Moje telo je prevzelo obliko države.« V tem odlomku se jasno kažeta njeni pokončnost in drznost, ki botrujeta njeni odločitvi, da ne bo molčala ali se prilagajala družbenim pričakovanjem, temveč se bo postavila zase in za vse, ki nimajo glasu. V pesmi Nihče si ne izbere piše o tem, da si nihče izmed nas ne izbere, kje in kdaj se bo rodil, in da si ne smemo zatiskati oči, ampak moramo pomagati ustvarjati nov in boljši svet, pa če je še tako težko. Veliko njenih pesmi je domoljubnih, uporniških, revolucionarnih, saj v njih nagovarja skupnost, ki se mora boriti za boljšo prihodnost in se spominjati svojih mrtvih. Pri tem pa ni programska in izpraznjena, saj se vse te misli udejanjajo s prefinjenim pesniškim jezikom. Poleg tega piše o ženski telesnosti, ki ni vedno družbeno sprejemljiva, zaželena ali prijetna, na primer o menstruaciji, nosečnosti, menopavzi, staranju. S pisanjem o teh temah, ki so še vedno tabu, razkriva hinavščino sodobne družbe, ki si želi le konvencionalnih lepih in mladih podob, pri tem pa na stran odriva vse ostale realnosti in pojavnosti ženske. Pravzaprav je ironično, da to še vedno velja za provokativno ali šokantno pisanje, sploh zato, ker Belli v svojem pisanju ni nikoli teatralna ali ceneno senzacionalna, temveč piše izjemno prizemljeno, umirjeno, z občutkom in sočutjem. Na posebno toplino, pa tudi pomenljivost, naletimo v pesmi Zastareli občutki krivde, ko si pesniška govorka privošči trenutek miru, da bi brala in počivala: »Kako bi bilo, se sprašujem, / če se ne bi nenehno počutile, / kot da moramo biti na več koncih hkrati? / Če ne bi med ležanjem s knjigo pomislile, / da bi morale početi nekaj drugega? / Če bi se, kot to počno moški, zavedale / pomembnosti časa, / namenjenega lastni rasti? // […] Potrebujemo / resen trening, / da se vseskozi ne zanikamo / in ne delamo majhnih.« Gioconda Belli se nenehno obrača tudi k času, ki pa ni le prazen označevalec, temveč dejstvo, ki ga moramo uzavestiti in poskusiti sprejeti. Čas beži, hiti, drvi, mi pa se v njem izgubljamo. To se dogaja tako v družbenem kot v osebnem smislu, in Belli se spet najbolj nasloni na žensko, natančneje starajočo se žensko, prek katere kritizira starizem. Pesniška govorka pripoveduje o spremembah, ki jih opaža na telesu, o tem, kako se počuti, ko jo iz ogledala gleda neki drugi obraz. Vse to poveže tudi z lastno minljivostjo, slovesom, in v kar nekaj presunljivih pesmih začutimo pesek, ki nam vztrajno polzi med prsti. Giocondo Belli moramo nujno brati v kontekstu, najprej politične situacije njene rojstne države, potem v kontekstu njenega spola in družbenih pričakovanj, da lahko zares cenimo njeno pisanje. Pravzaprav je najbolj presenetljivo in izvirno, kako družbeni boj poveže z ženskim telesom, kot pravi tudi sama. Ta izraziti preplet je nekaj svežega in pomensko zelo bogatega, saj sooča s krivicami, tabuji, zamolčanim in zasramovanim, ne da bi postala banalna ali vase zaverovana. Njena poezija je tako vedno poezija bojevitega nagovora, ki cveti ognjeno rdeče.

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.

Tokrat predstavljamo slovensko flavtistko in profesorico glasbe v ameriškem Hustonu Lano Kuščer. Že približno dve desetletji živi v tujini, kamor jo je odpeljal študij glasbe. Rojena Ljubljančanka se je najprej podala v Veliko Britanijo , kjer se je izobraževala v igranju flavte in v Londonu tudi diplomirala, izobraževanje je nadaljevala v Nemčiji, izpopolnjevala pa se je tudi na Danskem. Doktorski študij flavte jo je pripeljal v Združene države Amerike, ustalila se je v Hustonu, kjer živi in poučuje na Univerzi severnega Teksasa. Veliko tudi koncertira domala po vsem svetu, za svoje delo pa je prejela že tudi številna priznanja. O svoji bogati glasbeni poti in ljubezni do flavte, pa tudi o življenju in delu v Ameriki, hobijih in povezavah s Slovenijo Lana Kuščer pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Veljati so začele ameriške carine, eden od osrednjih in najbolj kontroverznih projektov vlade v Washingtonu. Obdavčitev skoraj vsega uvoza v največje svetovno gospodarstvo predstavlja hud pretres, ki bo po napovedih analitikov imel obsežne in daljnoročne posledice po svetu. Ameriški predsednik Donald Trump medtem na svoj seznam uvršča vedno nove izdelke in države, kar še poglablja negotovost. Druge teme: - Srečanje Putina in Trumpa potrdila tudi Moskva; bo zraven še Zelenski? - Deviško oljčno olje pri nas razmeroma dobre kakovosti, kaže analiza. - Luka Dončić si od evropskega prvenstva obeta novo medaljo.

Številni prizadeti so zadovoljni z rešitvami, ni pa jih malo, ki so glede selitve še vedno v negotovosti. Drugi poudarki: - Na osnovni šoli Podzemelj, zgrajeni na novo po požaru pred 23-imi leti, je julijsko neurje s točo tako poškodovalo streho, da bodo morali v celoti zamenjati kritino. - Ceste, parkirišča, prizidki, na primer h gasilskemu domu - za to bodo posoške občine porabile sredstva iz zakona o Triglavskem narodnem parku. - Nov parkirni režim v krajinskem parku Zgornja Idrijca, kamor ob vikendih vozi kopalni avtobus.

V Poletni radijski tribuni smo obiskali mariborsko enoto Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Prostori nekdanjega hotela na Teznem so danes primer dobre prakse deinstitucionalizacije. Preverili smo, kaj zagotavljajo uporabnikom v dnevnem centru in kako je zaživela stanovanjska skupnost, kako skrbijo za čim večjo integracijo oseb s težavami v razvoju in kako se odpirajo javnosti.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Maja Moll in Aleksander Golja. Pesnik Ivan Dobnik z zbirko Nostalgija, utopija zaokroža svoje intenzivno ustvarjalno obdobje zadnjih petih let, v katerem je osrednja tema poezija sama. Prek zbirke Tihe pesmi, ki sedaj preraščajo v »tisoč pesniških zbirk, ki so / samo za sanje«, zbirke Čajne pesmi, vse mora biti poprej namreč »umito v kopeli čaja / za drobec sekunde«, zbirk Rojstvo oaze in Do konca odprto nebo, ki postajajo »Utopija vsega, kar je«, je nastala Nostalgija, utopija. Gre za zbirko, ki jo mora enkrat v življenju napisati vsak pesnik – pisati poezijo o poeziji, pisati poezijo poezije. Ne le v kontekstu drugih tematik, temveč celotno zbirko posvetiti tovrstnim vprašanjem. Zbirka je apoteoza poezije, kot takšna pa ne more biti ena sama, četudi narava poezije ostaja nespremenjena. »Pesem ne more nastati brez svojega stvaritelja – pesnika,« je Dobnik zapisal v uvodniku z naslovom Prisotnost pesnika – prisotnost poezije v 124./125. številki Poetikona, katerega urednik je. Vsak pesnik mora napisati tovrstno apoteozo zase in s tem tudi za vse druge. Razpetost med nostalgijo in utopijo je razpetost med začetkom njegovega ustvarjanja in tem, kaj poezija je – oaza, nebo, utopija. Metafizični kraj, kjer se srečujeta pesnik in poezija, stvaritelj in stvarstvo. Na predstavitvi je sam poudaril, da je vse bistvene koncepte, vse bistvene nastavke domislil v svojih gimnazijskih letih, hkrati pa je poezija postala utopija, dobesedno ne-kraj. Zbirka torej v tem smislu v domišljanju poezije doseže vrhunec. Če oaza in nebo, ki se prav tako kot motiva pojavljata v zbirki Nostalgija, utopija, v sebi še nosita nekakšno krajevnost, je krajevnost pri izrazu utopija povsem izgubljena. Pravzaprav je zanikana. Poezije kot kraja ni in hkrati je bolj kraj kot kdajkoli. Morda bi lahko predlagali drugo ime za utopijo, ta bi bila horizont, če naj nadaljujem metaforičnost iz neba. Na horizontu, naj nadaljujem metaforo, ni nič drugega kot veter. »Veter je del procesa,« se glasi citat iz Ezre Pounda, ki uvaja pesem O vetru in o obstoju brezčasja. Otvoritveni citati se sicer pojavljajo samo v začetnih pesmih, pri tem pa se kažejo kot dialog z drugimi »stvaritelji«. V tej pesmi v prozi Dobnik odpira vsa temeljna vprašanja poezije, naj to pojmujemo kot umetnost v splošnem: sanje, presežno, čas, neulovljivost: »[P]išem v neverjetno snovni realnosti, a tisto, kar je na drugi strani črk, za besedami in pisavo, je transcendenčno, in zagotovo lahko trdim, da je izum potovanj po brezčasnem prostorju že dolgo znan.« V tem je videti vodilo Dobnikovega pisanja: uporaba konkretnih podob, krajev, in hkrati stremljenje k upovedovanju presežnega: »Vse drugo je neoprijemljivo in spi v toplem hlevu.« V Metafizičnem pesniku na primer naniza: »Videl je / razkosano pesem kosov, slišal neslišno, lirično je iskal / zavetja v senci petja.« Ivan Dobnik je mojster izčiščevanja poezije vsega odvečnega. Čiste poezije, kakor jo je opisal Stéphane Mallarmé: polna je nakazovanj, a nikoli ničesar zares ne definira. Tovrstno pisanje pa postavlja več vprašanj kakor odgovorov; kar prava umetnost tudi terja od njenega stvaritelja. Pri Dobniku je bistveno vztrajanje v njej, biti zavezan poeziji. »Z mesta se ne premaknem. / Tukaj branim pokrajino.« Ali kot je zapisal v že omenjenem (programskem?) uvodniku: »Neuničljivo vztraja. Ali preprosto: diha, piše. Vendar onstran cirkuških akrobacij literarnega turizma in biznisa literarnih nagrad.« V tem smislu lahko beremo tudi njegove osti zoper napredek: »Regulacija reke je opustošila poezijo. Varna, divja, neznana in nikogaršnja obrobja so bila prve žrtve napredka.« A vendar ohranja vero v pesnika: »Ampak novorojene besede kljubujejo in skupaj z njimi njihov stvaritelj.« Zbirko Nostalgija, utopija odlikuje oblikovna raznovrstnost in pripomore k branju nekakšne rekapitulacije Dobnikovega ustvarjanja. Distihi, pesmi v prozi, sonet, pogosto poigravanje z zamiki verzov … bralca obdajo s tisočerimi podobami. Tako kot so kritiki pisali poprej, da je namreč Dobnikova poezija tudi ujemanje med zvenom in pomenom, je tudi ujemanje med obliko in pomenom. Na eni strani poezija izrekanja, magičnih izrekov, na drugi strani pa poezija dolgih povedi. Zbirka se bere, kot potovanje, morda celo kot dopotovanje. Koliko novega lahko zavezanost takšni poezija ponudi? Veliko, menim. Ali lahko preseneti? Dopotovanje, a kam? Skoz vse plameni spomin. Spomin ali Mnemozine, ki je mati poezije: »Kar gledam, je v naslednjih sekundah že spominjanje.« In ogenj, ki je in bo razsvetljeval in grel. »Zvečer sem si na jasi v notranjosti zanetil ogenj iz naplavljenega lesa in obstoj poezije se mi je razodeval ravno takrat v povsem drugačnih oblikah kot tedaj, toliko let pozneje.« Zadnjo pesem zbirke Nostalgija, utopija uvaja verz, ki nas zasuka na začetek oziroma dokončno odpravi linearnost časa: »Bil sem star pet let in v mraku gozda ob kmetiji sem / zakuril ogenj.« In nadalje v pesmi beremo: »In ta šokantno krhki onstran / še kar traja, sveti ogenj skozi desetletja […] Greješ me ti, klobčič volnenih sanj, zvesta divjina / iz vesolja pred začetkom«. O lovljenju vetra je pričal že Pridigar v Bibliji. Vse je poezija, naj zaključim. Vera vanjo je neomajna in trdna. Plameneča.

Poročamo o najboljših filmih iz Pulja, nagrajencih z zlatimi arenami. Veliko zlato areno je prejel dokumentarni film Ivana Ramljaka, Mirovnik, ki skozi arhivske posnetke pripoveduje o prvih dneh vojne med Hrvaško in Srbijo - ter policijskemu načelniku iz Osijeka, ki jo je poskušal preprečiti. Pozornost posvečamo tudi najboljšim filmom iz Karlovih Varov, ki so jim podelili kristalne globuse. Pred vrati pa je že festival Cinehill, nekdanji Motovun, ki ga bodo letos obiskali imenitni filmski gostje. Razmišljamo še o politiki Supermana, ki si ga v teh dneh lahko ogledamo v kinu, in ki je na spletu razvnel razpravo o tem, ali je v njem mogoče razbrati propalestinska stališča.

Natanko leto dni je od smrti Anite Ogulin, najbolj prepoznavne humanitarke pri nas. Čeprav je izguba nenadomestljiva, je njena zapuščina ogromna, njen del pa je tudi skupina sodelavcev, ki jih je s svojim zgledom in dolgoletnim sodelovanjem oblikovala v povezano ekipo, ta pa še naprej vodi programe, kot so Botrstvo in Veriga dobrih ljudi. Ob prvi obletnici smrti se bodo svoje mentorice in vzornice, po kateri se zdaj imenuje tudi celotna organizacija, spomnili tudi z Veliko akcijo srčnosti, v kateri bodo do 25. julija zbirali hrano in higienske pripomočke.Pomagate pa lahko tudi s poslanim SMS sporočilom ANITA10 na 1919 ter prispevate 10 EUR v Anitin sklad. Anita je bila znana tudi kot odlična govorka, nekaj njenih misli je na voljo v digitalni knjižici, ki jo lahko prelistate na spletni strani Zveze Anita Ogulin.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Negotovosti glede uvedbe ameriških carin se nadaljujejo. Medtem ko Washington grozi z novimi carinami, Bruselj v dobri veri nadaljuje pogajanja z ameriškimi predstavniki, ob tem pa se pripravlja tudi na neugodne scenarije. Veliko negativnih odzivov je - pričakovano - tako med ameriškimi kot evropskimi podjetniki. O carinah so danes govorili tudi evropskih ministri, pristojni za trgovino. Ostali poudarki oddaje: Glasovanje o umiku referenduma o obrambnih izdatkih predvidoma še ta teden Dolgotrajna oskrba na domu naj bi v praksi zaživela septembra. Skoraj 92 odstotkov dijakov uspešno opravilo splošno maturo

Welcome back to the shadows — Eclipse Audio returns with Volume 2, a carefully curated organic house mix that blends deep rhythms, earthy textures, and natural ambiance into one soulful experience.This episode is all about connecting with the organic flow of sound, where tribal percussion, emotive melodies, and atmospheric depth guide the journey.Simone Vitullo, Cammora - It Feels So GoodNewman (I Love), Ivybabyloop - Newman (I Love), IvybabyloopGorje Hewek, ETNE - ChildrenPROFF, M.O.S. - NamtsoM.O.S., Leonid Sivelkin, Krasa Rosa - On The Strings Of LoveJiminy Hop - KeujeJelly For The Babies, Veliko, Plecta - MercyJelly For The Babies, Nicolas Viana - Wrinkle in TimeAmonita - RivieraAmber Stomp - NerjaTryger, NAASA, Shifrina - DniSOULMANTRA, Sasha Supra - Magic MantraShai T - We Will Dance AgainPROFF, Khen, Volen Sentir - MirageTryger, NAASA, Shifrina - Dozhd´

Od genocida v Srebrenici, najhujšega zločina na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, mineva 30 let. Veliko žrtev poboja je še vedno pogrešanih, od številnih pa so našli in pokopali le nekaj kosti. Svojci umrlih se ob tem bojujejo tudi za resnico, saj so vse glasnejši zanikovalci genocida. Za omenjeni zločin je bila soodgovorna mednarodna skupnost, ki ni zmogla zavarovati civilnega prebivalstva. Kako malo smo se naučili iz tega, pa kažejo današnje podobe iz Gaze. Gostje: dr. Božidar Jezernik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana.

U pokušaju da snimimo jednu normalnu epizodu, Srbija je odlučila da nam to ne dozvoli. Prvo nam je crkla zvučna kartica. Onda je crk'o i narod, ali od smeha na poruku iz Zemuna o jahanju majmuna. Naš drugar Darko je došao da objasni finese. Pričali smo o Đokoviću koji je postao vođa slobodnog sveta, o policiji koja je otkrila da možeš prosto da zaobiđeš njihov kordon, i o svadbenoj torti u Jagodini za koju se iskreno nadamo da nije jestiva. Gledajte, smejte se, plačite, pa se vidimo na ulici. Hvala vam što ste gledali još jednu epizodu! Ako želite da nas podržite i obučete se u duhu otpora, posetite naš shop!

Dorijan Maršič je direktor sežanskega Inkubatorja. Teče mu že drugi mandat. Pred tem je vodil Univerzitetni razvojni center in Inkubator Primorske, še prej pa je bil direktor Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki se je pozneje preoblikovala in jo zdaj poznamo pod kratico ITF kot Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Izkušnje za izzive, s katerimi se je in se še ukvarja, je med drugim pridobival tudi kot soustanovitelj in direktor Radia Capris, kot član koprskega izvršnega sveta in direktor koprske Gasilske brigade, kot poslanec, direktor Študentskih domov ter kot član upravnega odbora in glavni tajnik Univerze na Primorskem. Dorijan Maršič je na družbenem omrežju, ki povezuje ljudi s poslovnim okoljem, zapisal, da mu ob vseh funkcijah, zadolžitvah in aktivnostih ni bilo in mu ni dolgčas. O podrobnostih njegove pestre kariere, se bo pozanimala Jasna Preskar.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Najboljši paket T-2 in telefon:https://www.t-2.net/cas-je-za-vec-izberite-najboljsi-t-2-paket-telefonFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let  velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.  

Začenja se pobiranje obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ob tem pravica do dolgotrajne oskrbe na domu od danes velja na papirju, ne pa tudi v praksi, saj ji na poti stoji še veliko ovir. Druge teme: - Koalicija poziv SDS glede zaupnice vladi označila za nesmiseln. - Po zgraditvi Lekove tovarne bo na Gorenjskem na voljo 250 novih delovnih mest. - Številni pozivi k ukinitvi ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo.

Nova Gorica je znana kot mesto vrtnic; to simbolizirajo tudi številni mestni nasadi vrtnic in grb, ki ga krasi vrtnica. Najmlajše mesto pa se lahko pohvali tudi z raznolikostjo drevesnih vrst. V isti ulici najdeš smreko in palmo ob njej. Biotsko pester je tudi Rafutski park, ki so ga aprila spet odprli za javnost. Tam je bila konec 19. stoletja zgrajena vila Palm, ob njej pa je urejen park z eksotičnimi rastlinami, ki Rafutski park krasijo še danes. Vila je bila med prvo svetovno vojno porušena. Vzhodni del parka je leta 1907 rodbina Palm prodala goriškemu arhitektu Antonu Laščaku, ki je desetletja kot dvorni kraljevi arhitekt ustvarjal v Egiptu. Pred prvo svetovno vojno je za svoje potrebe na Pristavi postavil vilo v neoorientalskem slogu. Ob njej je skrbno načrtoval in uredil park. V Rafutskem paru je trenutno na seznamu več kot 200 različnih drevesnih in grmovnih vrst. Arboristka Tanja Grmovšek je povedala, da je med njimi najmanj avtohtonih rastlin »Rafutski park predstavlja edinstveno naravno in kulturno dediščino ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru. Veliko je eksotičnih dreves. Največ drevesnih vrst izvira iz Severne Amerike, dosti je drevesnih vrst in grmovnic pa je iz vzhoda, iz Azije.« Drevesa iz različnih klimatskih con v Rafutskem parku uspevajo zaradi tople, zavetrne lege. Skrbniki parka imajo dolgoročne smernice, da bi park v prihodnosti postal arboretum. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

Veliko nevrijeme u Istri. Tri osobe teško su ozlijeđene, jedna od njih je u životnoj opasnosti. 35 hrvatskih državljana zatražilo je pomoć u izlasku iz Izraela, petero ih želi napustiti Iran. Krunoslav Fehir, krunski svjedok u suđenju Branimiru Glavašu za ratni zločin, uhićen je u Srbiji.

Če bi se rodila nekaj deset let prej, najbrž ne bi dočakala svojih let. Očitno ne živiva v najslabšem izmed vseh možnih časov in tudi ne na najbolj nesrečnem delu sveta. Veliko debatirava o zgodovini, precej manj pa o glasbi. Zgodovinar Tone Kregar veliko ve o preteklosti in zato današnji čas vidi drugače.

V dolgem pogovoru sta se Kaja in Jasmina dotaknili pereče teme - pomanjkanja testosterona pri moških, vpliva na življenje in vseh motilcev, ki hormonsko ravnovesje zdravega moškega uničujejo.Se soočate s podobnimi težavami? Kakšni so Kajini nasveti za dvig testosterona?1. Pravilna vrsta vadbe: 3-krat tedensko dvigovanje uteži in poudarek na nogah.Trening za noge pogosto vključuje velike obremenitve, kar povzroči močan hormonski odziv, saj telo potrebuje testosteron za obnovo mišičnih tkiv. Hkrati se začne sproščati tudi rastni hormon. Primerni so tudi sprehodit in HIIT!2. Uživanje zdravih maščob! Dieta brez maščob ni za moškega, saj mu pade libido, če maščob ni dovolj.3. Prehranski dodatki: cink, selen, D vitamin, maca, magnezij.4. Kvaliteten spanec5. Savna6. Zmanjšanje stresa7. Zmanjšanje endokrini motilci: BPA iz plastike, parfumi, kozmetika, sadje in želenjava, ki niso iz organske pridelave.8. Uporaba rdeče svetlobne terapije

Junij je prinesel svetovni dan okolja pa tudi prvi vročinski val. Dnevno beremo, poslušamo in se pogovarjamo o vremenu, o spremembah podnebja, taljenju ledenikov, segrevanju ozračja. In kaj imajo s tem naši možgani? Veliko! Ekološka tesnoba je eno od ekoloških čustev, odziv na svet, ki se spreminja. Zato je Mojca Delač v našo družbo povabila Aleša Oblaka, kognitivnega znanstvenika in raziskovalca na Univerzitetni Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.Z direktorjem celovške Mohorjeve Karlom Hrenom se pogovarjamo o dvojezični predšolski vzgoji na avstrijskem Koroškem. Zanimanje je, kar dokazuje tudi odprtje tretjega oddelka dvojezičnih jasli. Kako pa je s kadri? V Pliberku na vaji zmotimo rock skupino Bališ, ki se že več kot pol leta intenzivno pripravlja na koncert ob 25 letnici delovanja. Skupaj s člani zasedbe, ki so postali družina, se spominjamo začetkov pred več kot četrt stoletja. Ustavimo se v Briščikih na Tržaškem in prisluhnemo ponovitvi koncerta Za mir bom govoril, ki je potekal v okviru programa Kultura osvoboditve – Osvoboditev kulture. V Števanovcih pa čestitamo domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, dobitniku priznanja madžarske vlade za izjemne dosežke na manjšinskem področju.    Foto (USZS): Vabilo na Dobrodošli doma

Dušan Rutar je psiholog, ki rad dobro razmišlja. Doslej je razmislil in napisal sedeminšestdeset knjig. Ob pogovoru z njim sem večkrat pomislil, da tako blizu nečemu, kar bi lahko opisal kot Sokratov duh, še nisem bil. Pred koncem sveta sva se razgovorila o vsem, kar se nama zdi pomembno. Sveta nisva rešila, nisva bila pa prav daleč.

V oddajah tudi o nslednjih temah: - 100 let naselja Pince - Marof, ki je nastalo ob doseljevanju primorskih Slovencev. - Drastična podražitev prenove Kulturnega doma v Kropi odnesla tudi nekaj načrtovanih posodobitev. - Na dolenjskem knjižnem sejmu v Novem mestu predstavljajo tisoč 200 knjig, ki so izšle v minulem letu. - V Sevnici tradicionalni festival modre frankinje.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Piše se leto 1918. Moški s šopkom rož potuje od Mandalaja do burmanske prestolnice Rangun, da bi se tam po sedmih letih ponovno srečal s svojo zaročenko ter se z njo poročil. Vsaj tako pravi glas naratorja, čeprav na platnu medtem opazujemo posnetke zabaviščnega kolesa in mimobežeče pokrajine, ki se jasno umeščajo v 21. stoletje. Miguel Gomes, ki je s filmom Veliko potovanje lani osvojil glavno nagrado za režijo v Cannesu, nas tako že od samega začetka sooča s kopico nasprotij in neskladij. Veliko potovanje sopostavlja dokumentarno potopisje in igrani film ter pri tem prepleta sedanjost in preteklost. Gomes je navdih za igrani del filma našel v anekdoti iz potopisne knjige Somerseta Maughama, v kateri se v Burmi živeči Anglež, da bi se izognil srečanju z zaročenko, poda na pot čez azijsko celino. Filmska pripoved tako sledi zgodbama Edwarda in Molly, ki zaročencu neumorno sledi iz kraja v kraj. Po vzoru mnogih zahodnjakov iz zgodnjih let dvajsetega stoletja pa se je še pred snemanjem režiser skupaj z direktorjem fotografije in soscenaristi podal na lastno veliko potovanje po Aziji. Na poti so posneli dokumentarne posnetke, ki tvorijo velik del filma, in iskali nastavke za scenarij igranega dela. Ta je tako odgovor na Maughamove opise iz preteklosti in dokumentarne podobe iz sedanjosti. V prvem delu filma namesto protagonista pretežno opazujemo okolico in domačine, s čimer film posvoji žanr potopisa. Po drugi strani v studiu posneti igrani prizori tako prepričljivo poustvarijo izumetničeno stilistiko holivudskih filmov iz štiridesetih let prejšnjega stoletja, da vmesni utrinki sodobnosti v gledalcu ustvarjajo nekakšno kognitivno disonanco. Kot pri optični iluziji sprva še skušamo prezreti te motilce, da bi se lahko prepustili pripovedi. Nato pa se v kadru džungle kar nenadoma znajde pametni telefon, s čimer smo se prisiljeni predati igrivi nelogičnosti Gomesove pripovedi. Prijemi, ki na površju morda delujejo samo kot sredstva nadrealizma, učinkujejo tudi kot poseg v orientalističen pogled zahodnega filma. Gomesov film je poln zasukov, ki nam preprečujejo, da bi se udobno namestili v katerega koli od njegovih nastavkov. Edward je uslužbenec britanskega imperija, a oba britanska protagonista govorita portugalsko. Ob tem se narativni glasovi in jeziki, v katerih pripovedujejo, spreminjajo glede na geografsko lokacijo – kot da bi zgodbo pripovedovale dežele, skozi katere se pomikamo. Tudi večina domačinov govori svoj materni jezik, razumevanje tega pa je onemogočeno tako tujim protagonistom kot nam, tujim gledalcem. Kar na papirju deluje kot poklon pustolovskim epom in velikim ljubezenskim zgodbam iz filmskega kanona, se v dveh urah tako počasi plasti v veliko bolj slojevit odgovor romantiziranju imperialne preteklosti in ustaljenim pristopom k filmskemu ustvarjanju. Oceno je pripravila Vanja Gajić, bere jo Lidija Hartman.

Shameen Prashantham je profesor ekonomije v Šanghaju. Rojen je bil v Veliki Britaniji, ima indijsko-šrilanške korenine, od leta 2015 živi in dela na Kitajskem. Napisal je knjigo z zanimivim naslovom “Plesati z gorilami”. V njej analizira razmerja med zagonskimi podjetji in velikimi korporacijami. Razloži kompleksnost kitajsko-evropskih odnosov. Pojasni ozadja carinske vojne. Argumentira, zakaj je svet veliko več od ZDA.

Ovogodišnje izdanje Eurovizije je započelo povorkom ulicama švicarskog grada Basela. Veliko finale natjecanja će se održati u subotu, 17. svibnja. Dok se organizatori nadaju da će ovogodišnja tema "Ujedinjeni glazbom" usmjeriti pažnju na izvođače, prosvjedi i kontroverze su postali dominantnom temom ove najgledanije zabavne emisije na svijetu.

Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Klasična nedeljska debata, vmeščena med pepelnično sredo in Veliko nočjo.Za edini gosposki piramidni sistem in članstvo, kliknite spodaj :D / @gospodapodcast Hvala za podporo!Posneto na lokaciji:Cigar Lounge BarGrška ulica 13 (BTC Hala 9), Ljubljanawww.cigarlounge.si

Finally, we've reached the last day of March, and that means it's my birthday! We are listening to Episode 042! For this occasion, I'm bringing you a very special session, recorded live last week at Oassis Natural Cooking in Jardinets de Gràcia, Barcelona. Tracklist: 01. Bodies – Bodies (Original Mix) 02. Tobias Gesumaria - Eternal Secrets 03. SANDHAUS – Girl Like U 04. Kamilo Sanclemente, Andre Moret, Mariusso – Atenea (Original Mix) 05. Semad – Gulo 06. ONFAYA – I Can Feel It (Extended Mix) 07. Somelee – Samaya (Extended Mix) 08. Kreisler – Miss You (Extended Mix) 09. Jelly For The Babies, Plecta feat. Veliko – Mercy (Club Version) 10. RIINA – Way Out (Extended Mix) 11. Budakid – Freedom (Patrice Bäumel Remix) 12. Catz’n Dogz feat. Cloud Boat – Open Door (Jaspar Kaspar Remix) 13. Enamour – Is This Your Card? 14. IDQ – Idle 15. You & I – Suitcase Stories (Lost Desert Remix) 16. Secret Echoes – Particles (Original Mix) 17. Pavel Petrov – Back To Black feat. Vall 18. Snirco & Millero – Sweet Moment (Original Mix) 19. Eelke Kleijn feat. Emily Roberts – Watching Over Me (Extended Mix) 20. Mathilde Nordberg – Wish You Were Here (Extended Mix) 21. Solomun & Jain – Tout le monde est fou (Club Version) 22. Dilby, Trice Be – Feel It (Extended Mix) 23. Santiago Garcia – Lie (Enamour Extended Remix) 24. 3GGER – Out (Original Mix) 25. Bonnie Spacey & Favio Inker – Alright (Original Mix) 26. BURNERS! – C’mon (Original Mix) 27. Bonobo & Totally Enormous Extinct Dinosaurs – Heartbreak (Original Mix) - Like every month, for 2 hours the best worldwide sounds of the electronic scene will impact your soul. Compiled and Mixed by Alan Dorve. More info www.alandorve.com

Zaključek planiškega praznika je prinesel neizmerno slavje v dolino pod Poncami. Ob današnji zmagi Anžeta Laniška se v Planico z neverjetnim skokom Domna Prevca vrača tudi svetovni rekord. Kot je dejal novopečeni rekorder, si je zgodovinski mejnik želel bolj kot karkoli drugega. Današnje športno slavje je dopolnil še kolesarski as Primož Roglič, ki je vnovič osvojil dirko po Kataloniji. Ostali poudarki oddaje: - Hamas sprejel nov predlog o prekinitvi ognja v Gazi, Izrael poslal svojega. - Nepremišljeni odzivi na ameriške carine bi lahko škodili evropskemu gospodarstvu, svari stroka. - V okviru tedna slovenske drame nocoj živa uprizoritev radijske igre grem greš greva.

Kaj imata skupnega španska in arabska kultura? Vsi radi glasno govorimo in zdi se, da ima najbolj prav tisti, ki se najbolj “dere”. Povezuje nas smisel za humor, ki ga ohranjamo tudi v najtežjih trenutkih. In vse se vrti okoli hrane in družine, pravi andaluzijska novinarka Natalia Sancha, ki je specializirana za poročanje o Bližnjem vzhodu. To regijo je vzljubila skozi jezik, arabščino. K učenju arabščine pa sta jo spodbudila arabska dediščina Andaluzije in del otroštva, ki ga je z družino preživela v Alžiriji. Danes živi med Španijo, Sirijo in Libanonom in si med drugim prizadeva za to, da v Evropi arabskega sveta ne bi videli le skozi nikab in terorizem, ker je, pravi, veliko več. Foto: Alexis Haulot

Ko je oni dan med kozlovsko sodbo v Beli hiši Trump omenil tretjo svetovno vojno in če poznamo vznesene izjave vplivnega ruskega politika Dmitrija Medvedjeva, ki mu je tretja svetovna vojna tudi pri srcu in pogosto na jeziku, je tudi nam kot okorelim pacifistom prišlo na misel, da se bo počasi treba pripraviti na kataklizmo. Ker nekaj kataklizmičnega nas v prihodnosti čaka in globalnemu uničenju ne ubežimo ... Med katastrofama podnebnih sprememb in naslednjih slovenskih parlamentarnih volitev se zdi tretja svetovna vojna še najmanj uničujoča možnost. Danes torej nekaj pavšalnih odgovorov na vprašanja o tretji svetovni vojni, ki si jih v resnih medijih nikoli ne zastavljajo, še manj pa nanje odgovarjajo.Prvo vprašanje je očitno in hkrati enigmatično; predvsem pa je zanimivo, da si ga do dneva današnjega še nihče ni zastavil …Namreč; katere države se bodo v tretji svetovni vojni borile in katera se bo borila proti kateri? Klasična konstelacija, ki smo ji zaupali desetletja, je bila: Vzhod proti Zahodu, Rusi z zavezniki proti Američanom z zavezniki, v nekaterih primerih pa se bo tretjesvetovna vojna bíla med Zemljani in zavojevalci iz vesolja. A po novem te delitve in nekdanji nasprotniki ne veljajo več; in ko Trump žuga Zelenskemu, naj se ne igra s tretjo svetovno vojno, je jasno samo nekaj; da bosta na eni strani Amerika in Rusija proti Ukrajini. Nobenega indica namreč nimamo, da bi si bili Američani inRusi te dni v laseh, tako da je jedrski spopad med obema velesilama nerealen; je pa jasno, da gre obema na jetra Ukrajina. V nadaljevanju sklepamo, da se bodo Rusom in Američanom pridružili Kitajci, ker skupaj smo močnejši, ob njih pa bodo sile osi sestavljali še Belorusi, Madžari in Severni Korejci. Na drugi strani bomo vsi ostali. Pa ne čisto vsi. Srbi se bodo težko odločili, Vučić pravi, da bi bili dopoldne za ene in popoldne za druge … Veliko težavo, za koga se boriti v tretji svetovni vojni, pa imajo tudi v SDS. So iskreno navdušeni nad Trumpom, hkrati pa je ljubljeni vodja med prvimi prišel izreči podporo Ukrajini – in to z rednim potniškim vlakom. Na srečo poznajo vojne institut pete kolone, ki presečne množice lepo razporedi po loku sovraštva in nasilja. Je pa ameriška administracija predlagala, da se za tretjo svetovno vojno izdajalci, saboterji in dezerterji imenujejo ali migranti ali pa tretjekolonaši; samo zaradi preglednosti. Uporabno navodilo za primer tretje svetovne vojne je, kako se za dogodek primerno obleči. Naivno in na prvo žogo bi dejali, da je logična izbira nekaj lažjega, ker bo tako ali drugače zelo vroče; a po drugi strani prihaja nekaj ur za spopadom jedrska zima, med katero se bo veljalo obleči topleje in zaradi katere bodo tudi nižje ležeča smučišča dobila debelejšo snežno odejo. Tiste ki menijo, da je razprava o konfekciji med svetovno kataklizmo neprimerna, naj le opomnimo: na samem začetku civilizacije, se je vojna začela zaradi izborno oblečene lepotice; zatem smo za pokole našli najrazličnejše razloge, od religije, do naravnih virov, danes pa smo od časov Lepe Helene po nekaj tisočletjih naredili popolni krog. Tretja svetovna vojna se bo začela zaradi tega, ker se je puli zapodil med dvodelne obleke. Da lahko nekoga z neprimerno obleko užališ do ravni, ko začne naokoli mahati z vojno, priča o izjemnem vplivu mode in modne industrije na postmodernega človeka. Če skrajšamo; na eni strani se bodo v tretji svetovni vojni borile urejene čete s torbicami Prada in s tradicionalno vojaško linijo Huga Bossa, na drugi strani pa jim bodo stale besneče množice oblečene v majice, jeans in krokse. Tretji in zadnji poudarek današnje analize o sladkostih in težavah tretje svetovne vojne pa je vprašanje, kdo se bo v njej boril. Ko ruski in ameriški mogočneži pred domačim občinstvom mahajo z raketami, se ne vprašajo, ali smo res vsi tako zelo zagreti … Kot pričajo prvipomladanski dnevi in posledično polne terase lokalov, množice niso preveč bojaželjne. Ob tem je tukaj še nejasnost s povečanjem sredstev za obrambo na dva odstotka BDP … Kaj nam ta denar prinaša? Nam jamči, da bomo v tretji svetovni vojni zmagali, ali pa vse te milijardepomenijo samo kotizacijo, oziroma vstopnino na bojišče? Kakorkoli; elitam bo treba dopovedati, da tretja svetovna vojna ni enaka prvi, ko se je brez vprašanj umiralo za kronane glave; ne drugi, ko je bilo treba utišati sociopata. Danes se za kronane glave kvečjemu kupi posebna priloga sobotnega časnika ob kronanju, za ustavitisociopata, oziroma vojsko sociopatov, pa je dovolj zapreti račun na Twitterju. Če nas hočejo prepričati v tretjo svetovno vojno, nam morajo ponuditi nekaj več … »Redke zemlje« se tako ali drugače sliši zanimivo.

Weekly 30 x minute mix from MPHT the DJ and guest. Week 3 - 19.01.2025 - Chris Buzzer ⚡️Like the Show? Click the [Repost] ↻ button so more people can hear it!

Wow. 200. U ovoj epizodi dijelim s tobom principe na kojima sam gradila ovu riznicu sadržaja + odgovaram na pitanja koja ste mi slali putem maila!Veliko hvala za svaku poslušanu epizodu!xx L 

+Duel u Barseloni za pomoć žrtvama poplava u Valensiji.+MotoGP 2025. počinje već u utorak, zvaničnim postsezonskim testovima.+Moto 2 i Moto 3 - za reviju, oproštaj i pripreme za novu sezonu, a i neki novi rekord?NAJGORI POKLON ZA MUŠKARCE: https://www.generali.rs/fizicka_lica/zdravlje_i_nezgoda/tvoj_auto_ide_na_redovan_pregled,_idi_i_ti!.3569.htmlLink za zvaničnu Fantasy Lap 76 MotoGP ligu za 2024: https://fantasy.motogp.com/leagues/join/4WEEP7HUKod za ligu: 4WEEP7HUPodrška Infinity Lighthouse ekipi!

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni optimum:https://www.t-2.net/paketi/oranzni-optimum ----------------------------------------------------------- Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk