Podcasts about Praznik

O pošteni in preudarni šivilji Bogdanki in njenih čudežnih škarjicah … Pripoveduje: Matej Puc. Avtor: Dragotin Kette. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Praznik čebel in Čebelice. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maj 2022.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba WiFi7:https://www.t-2.net/odkrijte-wi-fi-7-----------------------------------------------------------Fejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Kako je tretji sin Tepko dobil krono in še dolgo modro vladal. Pripoveduje: Saša Tabaković. Avtorja: Jacob in Wilhelm Grimm. Prevedla: Polonca Kovač. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Praznik čebel in Čebelice. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2022.

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno.

O dežniku, ki je lahko balon in raznoraznih klobukih, ki nam lahko na vsakem koraku polepšajo življenja … Pripovedovalka: Janja Majzelj. Avtorica: Ela Peroci. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2022.

O zavzetem iskanju čarobne kosti in izginjanju. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Avtorica: Majda Koren. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2022.

O skrivnostnem zrcalcu v katerem vsak uzre svojo podobo, čeravno obvelja medvedova … Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtor: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2022.

Avtor se je ustavil ob praznovanju praznika dela in tudi ob našem odnosu do dela. Z njim smo zaznamovani vsi. Za Slovence pravijo, da smo delaven narod. Pa je naš odnos do dela zdrav? Je naš odnos do dela okužen z mentaliteto obilja ali z mentaliteto pomanjkanja? Ali eno ali drugo lahko spremenimo? /Matej Cepin je direktor Socialne akademije/

Praznik dela so zaznamovala prvomajska srečanja, med drugim na Celjski koči, Šmohorju, Križni Gori in Lisci. Že več desetletij se pohodniki zbirajo tudi na Graški Gori na stičišču Šaleške doline in Koroške, kjer so opozorili na pomen današnjega praznika, ki da ga moramo obdržati tudi v prihodnje. Ugotavljajo, da je še preveč podjetij in delodajalcev, ki kršijo pogodbe ter ne spoštujejo pravil varnega in zdravega dela. Druge teme: - Tri tisoč ljudi na pohodu prijateljstva, ki je povezal Novo Gorico in Gorico. - V Kijevu prepričani, da bodo z dogovorom z ZDA o izkoriščanju redkih rudnin v Ukrajini okrepili gospodarstvo in varnost. - Napetosti medn Indijo in Pakistanom se stopnjujejo, Islamabad v pričakovanju indijske vojaške akcije.

Piše Meta Kušar, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Esej je tista sočna in krepčilna literarna zvrst, ki je potrebna tako pisatelju in dramatiku kot tudi pesniku. Nič manj oseben ni kot lirika, samo besede so drugače stkane. Niti, na katere se tke, niso zgodba, ampak misli, ideje, prepričanja, ki se razgalijo in s tem osvojijo bralca. Leta 2014 je Drago Jančar izdal eseje Pisanja in znamenja. V desetih letih je globalizacija pokazala nove trike, vendar prav nič ne moti, da so v knjigi Zakaj pisati tudi esej iz leta 1989 in še nekaj starejših od deset let, saj tako doživljamo tudi lucidnost in kvaliteto našega opazovanja pred desetletjem in več. Vem, da se literarni ustvarjalec pogosteje sprašuje, kakšno vlogo ima literatura, kot pa bralec. Kritiki in založniki imajo spet svoje razloge, grobe do literature in umetnika. Nekateri kritiki bi želeli agitacijo, drugi, da bi umetnik zarjovel kot lev. O vseh različnih zahtevah časa razmišlja Jančar v uvodnem eseju, tudi o informacijski džungli in o nenadomestljivosti evropske kulture, literaturo postavi v njen center, in upa na ljudi, tudi mlade, ki naj bi vse manj brali, da začutijo smisel in bogastvo in neštete velike in filigranske vrednote v knjigi iz papirja, ki daje zgodbo, poezijo in esej. Jančarjevi eseji o pisanju so močna izpoved o stoletnem divjanju v Evropi, v katerem je umrlo milijone ljudi; premnogim je bilo vzeto življenje, ki so ga ljubili, in jim je bilo vsiljeno nekaj neživljenjskega, mrtvega. Povsem razločno je bilo videti, da smo umrli Boga, Hudiča pa smo pustili pri življenju. Še dobro, ker zdaj vsakega človeka posebej sili ugotavljati, koliko zla je sposoben bližjemu storiti. Hudič nam kaže, kaj nas bo učilo sočutja, dejansko prav to, da zagledamo lastno neusmiljenost. Jančar v svojem pisanju stoji ob Brodskem, ki pravi: Estetika je mati etike. Ko gre človek resno skozi Jančarjeve eseje v knjigi Zakaj pisati, ga je sram, da ni bral, kar omenja, da ni slišal za pomembna srečanja pisateljev in za nagrade, ki so bile avtorju podeljene. Precej nonšalantno so mnogi, celo politiki, metali na Evropsko zvezo svoj cinizem, kot prej na samostojno Slovenijo. Nekaj jih je, več kot se nam zdi, ki jih pekli slaba vest, ko čezatlantskega prijateljstva ni več in smo postali zajedavci Amerike. Za vse, ki se o zgodovini Evrope in o Srednji Evropi niso v šoli dovolj naučili, velja, naj berejo Jančarjeve eseje. Poučili se bodo, da je Milan Kundera v The New York Review of Books leta 1984 objavil esej Tragedija Srednje Evrope. Bralci so ga brali z navdušenjem, ker so spoznali njeno kulturno identiteto in odprtost. Osem let pred tem, leta 1976, je Tomaž Šalamun v knjigi Praznik objavil pesem Naša vera: Srednja Evropa! / Grozni sentimentalni kraji, totalna katastrofa! / Z ljudstvi, / natrpanimi v živinske vagone, peljanimi na izlet / v koncentracijska taborišča pod plin, ali podobne / neokusnosti med hlipanjem in krpanjem nogavic!... Takrat je zagrabil drugačen fenomen Srednje Evrope, ki se nam kaže zdaj, leta 2025. Ta fenomen je v Jančarjevih esejih nenehno prisoten. Seveda pa ne pozabi niti na opazovanje Habsburškega mita v moderni avstrijski književnosti iz leta 1963. Pisatelj, ki skozi vso knjigo slavi demokracijo, hkrati pa priznava, da je bil v »kulturnem pomenu« tudi jugonostalgik. A vedno zgrožen nad diktaturo v Jugoslaviji, sicer blažjo kot na Madžarskem in Češkem, a še vedno diktaturo, ki je državo pognala v prepad. Drago Jančar je človek, ki je nenehno hrepenel po politični svobodi in zanjo marsikaj storil, a je spoznal, kot pravi »narodni značaj vseh malih narodov, kjer se ljudje raje ukvarjajo drug z drugim, kakor pa z velikim svetom okoli sebe«. Eseji v knjigi Zakaj pisati veliko povedo o slovenski vodilni družbi, »ki najraje jaha politično demagogijo in nezaceljene rane naroda izrablja za surova obračunavanja«. Vsi se še spomnimo, koliko energije in lucidnega pisanja je Drago Jančar v devetdesetih letih namenil svoji publicistiki, kolumnam v Delu – in nekega dne, brez pojasnila uredništva, ni objavil nobene več. To kar je napisal leta 2021: »Torej sem na robu, opazujem življenje, pišem o njem, naj bo to v zgodovinskem ali današnjem času,« bo veljalo še za sleherne prihodnje eseje. Kdor natančno ne gleda zgodovine, si ni mislil, da bo najnovejši udarec gibanju 'woke', prebujenstvo, prišel prav iz države z močno demokracijo. Puritanstvo v Ameriki je prastaro, od časa do časa se zbudi kot neprecepljena otroška bolezen, in zdaj je udarilo v literaturo. Ne samo v moderno, ampak tudi v klasiko, ki je generacijam dajala smisel in ohranjala lepoto. Jančarjevi eseji nagovarjajo k življenju. Kdo je krivec za vse te norosti, ki so seveda tudi nezaslišane grozote? Oba akterja hladne vojne in vsi mi opazovalci, ki razločno vidimo, kot tudi pisatelj, ki jih je napisal, da je vajeti prevzel diktat ega nad vso raznovrstnostjo nezavednega. Potem sta tu še pragmatizem, ki ga pisatelj prepoznava vsepovsod, in elementarna nehvaležnost brez sočutja, ki para dušo tako ustvarjalcem umetnosti kot občinstvu. In še nekaj nam povedo eseji v knjigi Zakaj pisati: Naše razcapanosti ne more nihče več popraviti, če je ne bo začel popravljati vsak sam. Ali bi si lahko želeli več, kot je razmišljanje pisatelja o preteklih časih v Jugoslaviji, o tranziciji in o težkih rečeh, ki se (spet) dogajajo zdaj.

Zimska pravljica v Planici je znova poskrbela za množično navdušenje. Na zadnji tekmi letošnje sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih je slavil Anže Lanišek, ki je tako osvojil prvo planiško zmago. Domen Prevc je v dolini pod Poncami z 254-imi metri in pol medtem postavil nov svetovni rekord. Za veselje športnih navdušencev pri nas pa je danes poskrbel tudi Primož Roglič, ki je po letu 2023 znova zmagal na Dirki po Kataloniji. Preostale novice: - V Mjanmaru po potresu, ki je terjal več kot tisoč 700 življenj, skrbi povroča tudi bližajoča monsunska sezona. - Rdeči križ na jugu Gaze identificiral 14 trupel reševalcev. - Ameriški predsednik Trump v primeru neposlušnosti Moskve napoveduje nove carine na rusko nafto.

Praznik pomladi, praznik poezije, praznik lutk, vse to v enem samem dnevu, današnjem. Svetovni dan poezije, ki ima pri nas veliko častilcev, zaznamuje domala vse dogodke, o katerih bomo govorili danes; tako pesniški maraton v Ljubljani, kot uprizoritev Šivilje norosti v Celju in odprtje stalne razstave Tone Pavček - pesnik slovenske duše v Mirni peči. Pa tudi gostovanje iransko nizozemskega pisatelja, ki ustvarja pod psevdonimom Kader Abdolah v Pordenonu; v naši zahodni sosedi pa je včeraj potekala okrogla miza s temo Slovenska glasbena dediščina na Tržaškem.

Papež ponoči brez maske za mehansko predihavanje.Praznik sv. Jožefa: V Novem mestu podelitev škofijskega priznanja Marjanu Dvorniku.Teden družine, letos pod geslom »Pričevalci upanja«.Hotiza - križev pot 2025

Skakalnica na Ljubnem ob Savinji je tudi v letošnji sezoni svetovnega pokala gostila ženski tekmi v smučarskih skokih. Pred domačim občinstvom se je izkazala Nika Prevc, tekmovalne smuči pa je pospravila v kot Urša Križnar, olimpijska prvakinja iz Pekinga, ki že pogleduje k trenerskemu delu. Posvetimo se še rednemu delu razširjenega avstrijskega prvenstva v hokeju na ledu. Olimpija je včeraj gostila ekipo iz Beljaka, do konca rednega dela sezone pa bo še dvakrat igrala v gosteh.

Praznik slovenske kulture so v občini Ilirska Bistrica obeležili z odprtjem prenovljene Kettejeve poti, ki je posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, pesniku Dragotinu Ketteju. Devet kilometrov dolga pot vodi med pesnikovim rojstnim krajem Premom in Trnovim, danes predelom Ilirske Bistrice, kamor je literat hodil na počitnice. Praznični dan je na plano zvabil veliko ljudi.

Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.

Slovenski kulturni praznik obeležujejo tudi Slovenci v zamejstvu. V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so prireditev pripravili že prejšnjo nedeljo. Naslovili so jo Slovenka doma in po svetu, govor je imela pevka svetovnega slovesa Bernarda Fink-Inzko. Osrednja proslava, pri kateri sodelujta obe krovni organizaciji Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji, bo nocoj v centru iKult v Celovcu. Posvečena bo temi skupnega slovenskega kulturnega prostora. O tem bo govoril zgodovinar in publicist Janko Malle. Prireditev bo s pozdravom odprla generalna konzulka naše države v Celovcu, Maja Balant Slobodjanac, umetniško oblikovali pa jo bodo Vita Mavrič, vnukinja Vinka Möderndorferja z ansamblom ter Tomaž Ogris in Aleksander Tolmaier. Pripravljajo multimedijsko uprizoritev pesmi koroških avtoric in avtorjev.

Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.

V božičnem času, ki ga po starem običaju sklenemo na današnji praznik svečnice, so Judje praznovali hanuko ali praznik luči. Gre za spomin, ki pravi, da takrat, ko so bila srca v judovskem narodu čista in poštena, tudi luč v templju ni ugasnila. Luč v templju kristjanom pomenijo vsake otroške oči, ki žarijo in v nas s svojo svetlobo prižigajo upanje. Gre za tisto svetlobo pomladi, ki sveti tudi pozimi in v oblačnem vremenu in nas razvedri tudi, kadar smo žalostni ali potrti. Gre za svetlobo iz onkrajnosti, ki si je izbrala za svoj zaslon, na katerem odseva, lepoto nedolžnega otroškega obraza. Včasih se tudi pred nami razgrne lepota, ki seže prav do dna našega srca, in takrat si rečemo: samo da bi še enkrat doživel kaj tako lepega! To se je pripetilo starčku Simeonu, ki je v templju poslušal čudovite bogoslužne melodije in pretresljive besede psalmistov, kar mu je seglo tja do dna duše. V njem se je prebudilo nepotešeno hrepenenje po neskončnem. Tedaj zasliši otroški jok, ki mu naznanja, da prihaja Odrešenik, prihaja Mesija, ki ga ni strah človeškosti. Božja dobrota ne pozna ovir, ki bi ji preprečile, da bi prebivala med nami. Starost je pri Simeonu naredila svoje, zato ne vidi več dobro in k otroku ga vodi svetloba, ki je že v njem. Čudežni otrok k njemu steguje ročice, saj ga je liturgično petje umirilo, umirila ga je toplina glasu duhovnikov, Cohenov, razvesele ga slikoviti prizori tempeljskega obredja, najbolj pa ga osreči opojna dišava, ki prihaja iz daritvenega oltarja. Prerok Simeon bi tako rad tudi konkretno videl dobroto samo, otroka, ki prihaja k njemu. A dogaja se mu to, kar se pogosto dogodi staremu človeku, da enostavno ne vidi več dobro in da mu tip rok nadomešča ostrino očesa. Zato starček Simeon prosi, da bi lahko prijel otroka v svoje naročje, ga prižel k sebi, ga zazibal ter ga začutil z vsem svojim telesom. Spomnimo se, da je tudi veliki francoski slikar utripajoče se svetlobe Auguste Renoir ob koncu svojega življenja oslepel in le s tipom svojih rok ustvarjal kipe. Tip se lahko poveže z notranjim očesom in ustvari podobo, ki je navadno oko ne zmore. Današnji praznik, svečnica, nas vabi, da z vsemi svojimi čuti zaznamo svetlobo, ki sije z obrazov naših dragih, da tudi v stisku rok ali v objemu zaznamo neulovljivo, tisto, kar je samo odsev iz večnosti, odsev neskončne lepote in svetlobe, ki jo vendarle čutimo. In takrat bomo lahko rekli: kako lepo je živeti!

Praznik nas spodbuja k utrjevanju vere in upanja v Boga, ter k temu, da postanemo nosilci upanja v svetu, ki pogosto izgublja vero in ljubezen. Učimo se o vrednotah vere, upanja in ljubezni, ki so temelj naše identitete kot kristjanov.

2. februarja obeležujejo praznik, ki ga od 7. stoletja, ko so ga praznovali prvič, imenujemo svečnica. To je po krščanskem izročilu praznik Jezusovega darovanja v templju, ki se obhaja štirideset dni po njegovem rojstvu, kolikor naj bi trajalo tudi očiščevanje porodnice – prvotno ime tega praznika je bilo Marijino očiščenje. Praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po cerkvah blagoslavljajo sveče za potrebe cerkve in sveče, ki jih k blagoslovu prinašajo verniki, da jih prižigajo ob hudi uri, umirajočem in podobno. S svečnico se konča božični čas, pospravijo se jaslice in nehajo peti božične pesmi, so o prazniku zapisali v Slovenskem etnografskem muzeju. Ker je ime praznika povezano s svečami, bomo v današnji oddaji Nedeljska reportaža nekaj več pozornosti namenili prav svečam, od izdelave do uporabe. Avtor oddaje je Milan Trobič.

Pomen tradicionalne družine za celostni razvoj otrok in vplivu odsotnosti družinske podpore na identiteto posameznikov. Nadškof je izpostavil, da sodobne ideologije ogrožajo vrednote družine, ki je ključna za zdrav razvoj zrelih osebnosti. Poudarja pomembnost vzgoje, ki temelji na ljubezni in zaupanju, ter vlogo institucij, kot so šole in cerkev, pri podpori teh vrednot. Poseben poudarek daje veri in duhovnosti v družini ter izzivih, ki jih prinaša sodoben čas, kar nas zavezuje, da aktivno ščitimo družinske vrednote.

Na jutrišnjo nedeljo slovesno odprtje svetega leta po škofijah v Sloveniji.Kardiolog Marko Noč: zdravniki si želimo delo v urejenih razmerah.Duhovnik Knep in zdravnica Bregant o notranji razklanosti od nekdaj do danes.Praznik nedolžnih otrok, 28. december, tudi narodni dan molitve za nerojene.Gospodarska zbornica: v letu 2025 nekoliko nižja, a vseeno pozitivna gospodarsko rast.Objavljen poziv za drugega namestnika predsednice računskega sodišča.ŠPORT: Miha Hrobat sedmi na smuku v Bormiu; do novih točk tudi Matej Čater.Vreme: Jutri pretežno jasno in hladno; zjutraj in deloma dopoldne marsikje megleno.

Božič ima predkrščanske korenine, mnoga ljudstva so že pred rojstvom Jezusa častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago luči nad temo, zmago dobrega nad zlim. Gre za enega izmed najbolj pomembnih krščanskih praznikov, ki ga praznujejo številni ljudje, tudi mnogi neverniki. Kako pa božič razumejo, doživljajo in praznujejo dijaki Škofijske klasične gimnazije? Kaj menijo o pomenu in vlogi vere v današnjem svetu, v katerem sta močno prisotna potrošništvo in materializem? Naši sogovorniki: Livija Smrkolj, Manca Sečnik, Katarina Poklukar, Jakob Medved, Martin Otrin, Sebastjan Perovnik in Matjaž Merše.

Zadnja številka glasila naših rojakov v Argentini Svobodna Slovenija med drugim napoveduje srečanja in koncerte v pripravi na božični praznik. Prvi koncert je bil preteklo nedeljo v San Martinu. Pripravili so ga tamkajšnji slovenski zbor, vokalna skupina Mučačas in otroški zbor Zvončki. Poimenovali so ga Zbudi se, Betlehem! Nocoj bo božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo z gosti, jutri bo božični koncert prav v Našem domu San Justo in sicer pod okriljem Balantičeve šole, v nedeljo pa bo v Ramos Mejiji koncert zbora Ex Corde in solistov ter učencev Slomškove šole. V cerkvi Marije Pomagaj v središču Buenos Airesa pa bo to nedeljo potekala adventna duhovna obnova. Vodil jo bo prof. dr. Ivan Štuhec, direktor zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora.

Praznik vseh svetih je praznik veselja. Duhovnik Marko Rijavec: Dober material za v nebesa ste, če ste nepopolni.Papež Frančišek povabil vernike, da svetosti ne vidijo kot nekaj nedosegljivega.Predsednica ob položitvi venca k spomeniku žrtvam vojn znova izrazila željo, da bi uspeli zapreti povojno poglavje zgodovine.V Španiji nova opozorila pred obilnimi padavinami, nadaljuje se iskanje preživelih.VREME: Jasno bo, z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah. Hladneje v nedeljo.Marta Kos in Ursula von der Leyen o sodelovanju v prihodnji Evropski komisiji.Podpora Antonu Ropu za mandat na čelu Banke Slovenije pod vprašajem.Španski nogometni klub Real Madrid bo za pomoč žrtvam poplav namenil milijon evrov.

Ko v življenje planinca, alpinista zareže smrt ob nesreči v gorah, je težko za svojce, bližnje, prijatelje... Najprej pa se z okoliščinami srečajo gorski reševalci, ki umrlega odnesejo v dolino. V posebni praznični izdaji Doživetij narave ob 17. uri boste slišali nekaj razmišljanj o smrti, spregovorila bosta tudi alpinista Štremfelj. Srečali pa se bomo tudi z življenjsko zgodbo blaženega Pier Giorgia Frassati-ija, ki je bil navdušen planinec. Prihodnje leto bo minilo sto let od njegove smrti.

Verjetno marsikdo ob omembi prvega novembra najprej pomisli, da je to dan, ki prinaša nekaj žalostnega in zamorjenega. Seveda, saj na ta dan oziroma vsaj na ta obiščemo grobove naših rajnih. Zato ta praznik lahko preživimo v precej sivih in žalostnih tonih, da ne rečemo kar v nekakšni zamorjenosti in turobnosti. Nenazadnje je to državni praznik z uradnim nazivom – dan spomina na mrtve, ki ga pogovorno pogosto imenujemo kar dan mrtvih. Vse to je seveda povezano še z manijo, ki jo imamo Slovenci, tako verni kot neverni, da na grobove znosimo na tone sveč in kupe cvetja, predvsem ikebane. Vse to ni toliko spominjanje na mrtve, kot je predvsem ukvarjanje z njimi, ki pa lahko izzveni v nekem lepotičenju krajev smrti, včasih tudi iz notranjih občutkov krivde ali predvsem dolžnosti. A še vedno ostanem le pri mrtvih. Ključni preobrat je v bistvu praznika, ki je v jedru krščanski. Kristjani namreč prvega novembra ne praznujemo kot dan spomina na mrtve, ampak kot praznik vseh svetnikov. Pomeni, da se spominjamo temeljnega dejstva, da grob ni zadnja postaja in da obstaja resničnost tudi onkraj tega. Jezus Kristus je vstal od mrtvih. Zato apostol Pavel piše: »Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera … Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so umrli« (1 Kor 15,17.20). Zato verujemo, da smrt ni končna postaja, ampak prehod v izpolnjeno bivanje pri Bogu. Pogled ni usmerjen v grob, v končnost, v tukajšnjost, ampak onkraj. Zato prvi november ni dan, ko bi bil človek zamorjen, ampak hvaležen in vesel. Hvaležen za vse, ki so že pokojni in sem z njimi prehodil del življenjske poti. Vesel zato, ker me krepi vera, da zdaj živijo polnost življenja pri Stvarniku. Praznik vseh svetnikov ne govori o umetniških kipcih in slikarijah po cerkvah, ki se pogosto naslanjajo na hagiografsko izročilo. Praznik govori o resničnosti, v katero so po koncu poti na Zemlji že številni vstopili – resničnost bivanja z Bogom. Resničnost vseh tistih, ki jih Cerkev uradno ni kanonizirala in razglasila za svete. Resničnost, ki je naša prihodnost. Prav zato smo na naši poti skozi življenje povabljeni, da že tukaj in zdaj okušamo to resničnost v pristnem odnosu z Bogom. Da se torej v tem odnosu vere že počasi navajamo in učimo domačnosti z Bogom, ki bo nekoč postala tudi tvoja in moja resničnost. Prav zato praznik vseh svetnikov ne more in ne sme biti nekaj zamorjenega. Seveda se lahko ob spominu na rajne še vedno zbudita žalost in bolečina, ampak bistveno je, da naš pogled ni usmerjen v tukajšnjo končnost, ampak zavedanje resničnosti, ki nas čaka. To pa je razlog, da smo lahko na ta praznik veseli in hvaležni – za resničnost, ki nas čaka.

Jutri bo v Avstriji državni praznik, ki spominja na odhod zadnjega zavezniškega vojaka leta 1955. Slovenska društva na dvojezičnem ozemlju tako pripravljajo prireditve z naslovom »Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!«, na katere povabijo kulturne skupine in posameznike iz nemško govorečega naroda soseda in s tem poudarjajo željo po sožitju in enakopravnosti obeh narodov in njunih kultur. Take prireditve bodo drevi med drugim v Železni Kapli, na Radišah in v Dobrli vasi. Praznik je tudi spomin na žrtve iz slovenske narodne skupnosti, ki so imele pogum upreti se nacizmu. Med tem pa se nadaljujejo 21. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. V ponedeljek, bodo v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini pri Trstu odprli razstavo Tamare Sadnikar, ob tej priložnosti bodo tudi predstavili nekatere zanimive koroške publikacije. Prireditve pa bo sklenila lutkovna predstava skupine iz Dobrle vasi, in sicer bo to Generalka. Prikazali jo bodo v sredo na Opčinah in v četrtek v Gorici.

Na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu v Linzu ostajajo le še najboljši tekmovalci. Konec tedna prinaša boje za odličja med posamezniki in dvojicami. V Ljubljani pa je vse nared za tradicionalni tekaški praznik, ki se bo začel s tekmovanji šoloobvezne mladine.

Napovedujemo praznik stripa, festival Tinta, ki v Ljubljano v teh dneh prinaša pester izbor avtoric in avtorjev iz tujine. Letošnja izdaja je posebna, saj v ospredje postavlja striparke. V Mariboru se je sinoči z javnim branjem dramskih besedil mladih ustvarjalcev začel 6. Festival ZIZ – Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije, ki letos nosi podnaslov Gledališka puščava. Predstavljamo pa tudi tri nove knjige, ki so izšle pri Založbi Goga, in sicer izpod peres Mihe Mazzinija, Lucije Stepančič in Andreja Rozmana Roze.

Prav na letošnji nedeljski dan 8. septembra obhajamo rojstvo Device Marije. Govorili bomo o veličini tega praznika in njegovem pomenu, ter kaj nam o njem daje slovensko ljudsko izročilo na področju literarne umetnosti. Pozornost bomo namenili tudi latinskemu epu o Marijinem življenju, ki ga je prepesnil Filip Žički, menih in nabožni pesnik, ki je v začetku 14. stoletja bival v Žički kartuziji. V njem govori o Marijinem rojstvu in njeni mladosti. Z nami bo znanstvena svetnica: izr. prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, ki predava na Inštitutu za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja so dopoldne po državi potekale slovesne maše v Marijinih romarskih središčih. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi na Brezjah, kjer se je zbralo 4 tisoč ljudi, izpostavil pomen verovanja. Ob tem je Zore dejal, da današnji svet noče, da bi ljudje poslušali boga, ampak ga postavlja na odprt prostor niča, kjer ni več smeri in ciljev, kjer ni več poti in izpolnitve, kjer ostaja samo še ta trenutek in človekovo iskanje samega sebe in svoje identitete. Druge teme: - Ukrajinski vdor v Rusijo ni zmanjšal pritiska na vzhodni fronti v Ukrajini - V Katarju začetek novih mirovnih pogovorov o Gazi - Turistična sezona za zdaj uspešna; v panogi računajo, da se bo podaljšala v jesen

Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.

V Katoliški cerkvi obhajajo slovesni praznik Marijino vnebovzetje, ki je pri slovenskih vernicah in vernikih zelo priljubljen. Številni se na ta dan odpravijo v Marijina svetišča k svečanim bogoslužjem, s tem praznikom pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. O prazniku in romanjih premišljujeo: direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt; rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, pater. dr. Robert Bahčič in pater Toni Brinjovc, župnik, predstojnik in rektor bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Marijino vnebovzetje je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. To je eden od največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v zgodnjem krščanstvu. Kakšna je vloga Marije v krščanstvu, in kakšno težo ima v kontekstu Božjega sina? Preučevanje Marije je v večji meri zaobjeto v posebni teološki vedi imenovan mariologija. Posebno mesto pa Marija nosi tudi v srcih Slovencev, saj imamo številne romarske kraje po državi, ki so dobro obiskani. O vlogi Marije bo spregovoril izkušen teolog, slovenski duhovnik Franci Petrič, ki je bil dolga leta tudi odgovorni urednik tednika Družina.

Praznik dela pri nas kot edina članica Evropske unije z dela prostim dnevom zaznamujemo tudi danes. Včerajšnji prvi maj so zaznamovale besede, da delavske pravice niso podarjene ampak izbojevane. Na protestu v središču Ljubljane so poudarili, da imajo delavci vsako leto manj razlogov za praznovanje. Ostali poudarki: Republikanski pozivi ameriškemu predsedniku Bidenu k obsodbi propalestinskih shodov na univerzah Slovenija v 20-ih letih članstva v Evropski uniji napredovala na okoljskem področju, a bi lahko še bolj Hokejisti drugo zmago na svetovnem prvenstvu v Bolzanu dosegli proti gostiteljem

U Okučanima obilježena 29. obljetnica vojno-redarstvene akcije „Bljesak“ u kojoj je oslobođena zapadna Slavonija, i koja je bila generalna proba za akciju „Oluja“ tri mjeseca kasnije. Nastavljaju se pregovori oko formiranja nove parlamentarne većine, ali i dalje bez pouzdanih informacija o razvoju situacije. Praznik rada širom zemlje obilježen okupljanjima, sindikati upozorili da radnička prava nisu među temama stranačkih pregovora. U srijedu ujutro po hrvatskom vremenu potres srednje jačine u Slunju.

Na predvečer današnjega praznika dela so po državi zagoreli številni kresovi, danes pa sindikati pripravljajo številne druge prvomajske prireditve. Eden od poudarkov je, da delavske pravice niso podarjene ampak izbojevane. Tako doma kot po svetu je še vedno težko doseči višje plače, manj obremenjujoč delovnik in delo za nedoločen čas, poudarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. V oddaji tudi: - 20 let od vstopa Slovenije in še devetih drugih držav v Evropsko unijo - Ameriški zunanji minister Blinken bližnjevzhodno turnejo nadaljuje v Izraelu - Prvi polfinale nogometne lige prvakov med Bayernom in madridskim Realom brez zmagovalca

Kaj vse se lahko se zgodi, če pujsku ura nekega dne neha tiktakati. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Napisala: Anita Leskovec. Režiser cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Praznik čebel in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Sinoči je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala vsakoletna državna proslava ob kulturnem prazniku, na kateri so podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem so podelili še šest nagrad Prešernovega sklada. V oddaji tudi: - Premier Golob in SD z željo po nadaljnjem sodelovanju v koaliciji - Izraelski premier Netanjahu zavrnil predlog premirja s Hamasom - Tina Erzar mladinska svetovna prvakinja v nordijskem smučanju

Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Na Ljubnem ob Savinji so za veselje navijačev poskrbele smučarke skakalke. Najboljša je bila danes Nika Prevc, Nika Križnar je bila tretja. Skakalnico pod Rajhovko je ta konec tedna obiskalo rekordno število obiskovalcev. Na Kulmu v Avstriji pa se na svetovnem prvenstvu v poletih razpleta ekipna tekma. V oddaji tudi: - Civilisti v Gazi ob hudih izraelskih napadih bežijo proti Egiptu - Zunanja ministrica Tanja Fajon v luči holokavsta poziva k mirnemu reševanju sporov - Ustreznost zdravniške oskrbe med stavko preverjajo tudi pristojni inšpektorji

Praznujemo dan samostojnosti in enotnosti v spomin na razglasitev izidov plebiscita pred 33-imi leti, na katerem so se Slovenci odločili za neodvisno državo. Ob prazniku se tradicionalno za javnost odprejo vrata predsedniške palače. Letos je obiskovalce sprejela in nagovorila predsednica Nataša Pirc Musar, ki je zaprisegla pred letom dni. Ob tem je dejala tudi, da bo če bomo solidarni in enotni, bo zagotovo lahko še bolje, kot sicer že je. Druge teme: - V Združenih narodih zgroženi: Bolnišnice v Gazi so prizorišča pokolov - Nov evropski zakon o medijih prvič ureja področje novinarske avtonomije - Na god svetega Štefana po državi tradicionalni blagoslovi konj

Osrednja spominska slovesnost ob današnjem dnevu spomina na mrtve bo pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani. Številni bodo tradicionalno obiskali grobove svojcev in prijateljev. V današnji družbi, ki smrt odriva na stranski tir, nas ta praznik sicer opominja tudi na našo minljivost. V oddaji tudi: - V kopenskih bojih izraelske vojske v Gazi ubitih devet njenih pripadnikov - Nova generacija spalnih vlakov v Avstriji kot alternativa onesnaževanju letalskega in avtomobilskega prometa - Tretja podražitev tobačnih izdelkov pri nas letos

Praznik rada u Hrvatskoj proslavljen je bez sindikalnih prosvjeda. Građani su se, uglavnom, okupljali uz grah. Vlada namjerava smanjiti doprinose za mirovinsko osiguranje kako bi povećala plaće. Naišla je na veliki otpor sindikata. Premijer Andrej Plenković najavio je službeni posjet Srbiji. U Vojvodinu namjerava otići u lipnju.

Sraka sploh ni opazila, da je spotaknila rogača, prestrašila nekaj klopov in prepodila dve srni Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, najvišja državna priznanja na področju umetnosti. V spomin na pesnika Franceta Prešerna bodo danes po državi potekale številne prireditve, osrednja slovesnost bo pred njegovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem. Druge teme: - Silovit potres v Turčiji in Siriji doslej zahteval več kot 7.900 življenj - Ameriški predsednik Biden v letnem nagovoru obeh domov kongresa pozval k solidarnosti, policijski reformi in pravici do splava - Na območju Rakitovca v občini Koper izbruhnil požar v naravi, ponoči na terenu približno 150 gasilcev

Slovenski kulturni praznik je državni praznik, ki ga praznujemo 8.februarja, ko obeležujemo smrt največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Danica Petrič in Zora Johnson sta recitirali Prešernovo pesem Od železne ceste.

Ob današnjem dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo 26-tega decembra 1990, ko so v takratni slovenski skupščini razglasili izid plebiscita o samostojni državni poti Republike Slovenije. Praznik je spomin na preteklost pa tudi priložnost razmisleka o uresničevanju takratne odločitve. Drugi poudarki oddaje: - Po iztirjenju 20-ih vagonov z amonijakom v Srbiji v bolnišnicah sprejeli več kot 50 ljudi. - Huda zima samo v ameriškem mestu Buffalo z okolico odnesla najmanj 13 življenj. - 18 let od cunamija v Indijskem ocenu, ki je ena najhujših naravnih nesreč v novejši zgodovini.