Podcasts about uro ah

V epizodi 183 je bil gost dr. Uroš Ahčan je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter predstojnik Katedre za kirurgijo na Medicinski fakulteti UL. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pot pisanja knjige Adrenalin na poti Izzivi in nagrade v medicini Umetnost in znanost plastične kirurgije Kompleksni kirurški primeri Etika in trendi v estetski kirurgiji Vpliv tehnologije in družbe Filozofski razmisleki o lepoti Prihodnost človeštva in tehnologije Nasveti za naslednjo generacijo =================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …).  https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

V sredinem Svetovalnem servisu po deveti bo naš gost na Prvem prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Plastične operacije so včasih zgolj estetske, po poškodbah, boleznih ali prirojenih napakah pa so nujne tudi v vseh drugih pogledih. O odstranitvi pigmentnih znamenj, rekonstrukciji dojk, nosu, štrlečih ušes, odstranitvi odvečne kože, pa tudi o tem, kako po posegu negovati morebitne brazgotine, bo govor.

Uroš Ahčan je dr. medicine, specialist plastične rekonstruktivne in estetske kirurgije, tudi profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred nekaj leti je presenetil medicinski svet, ko mu je z ekipo uspelo z uporabo 3D-tehnologije na podlakti pacientke izdelati nos in ga potem uspešno prenesti na obraz. Je avtor več knjig, tudi strokovnih člankov. Operira doma in v tujini. Je iskren v pogledih in razmišljanjih, tudi kritičen do sveta okoli sebe. V novi knjigi Skalpel opisuje svoje življenje in delo, uspehe in neuspehe, razmišlja o svojem poklicu in o medicini nasploh. »V moji knjigi so junaki pacienti,« poudarja.

"Zgodbe v Skalpelu so sooblikovale moj notranji svet in odzive na zunanji svet. Moj svet so bogatile. Vse zgodbe pacientov so postale tudi moje zgodbe in zgodbe moje družine. In vsi pacienti so postali moja širša družina."Tako ob koncu knjige Skalpel zapiše njen avtor, prof. dr. Uroš Ahčan, mednarodno priznani specialist za plastično, rekonstruktivno in estetsko kirurgijo. V knjigi piše iskreno o delu kirurga, o svetu, ki je za javnost zaprt, o razmerah v zdravstvu pa tudi o ceni, ki jo je za uspešnost plačalo družinsko življenje.Knjiga se začne z dnevnikom in z dnevnikom tudi konča. Prvega je dr. Ahčan pisal kot mlad kirurg pred 15 leti, v drugem že piše kot izkušen kirurg. Osrednji del knjige pa so zgodbe pacientov, junakov, ki so ga zaznamovale in zaradi katerih je postal bolj preudaren in modrejši.

Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Plastične operacije so včasih zgolj estetske, po poškodbah, boleznih ali prirojenih napakah pa so nujne tudi v vseh drugih pogledih. Odstranitev pigmentnih znamenj, rekonstrukcija dojk, nosu, štrlečih ušes, odvečne kože – o vsem tem bo odgovarjal gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa na Prvem prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije.O plastični, rekonstrukcijski in estetski kirurgiji odgovarja prof. dr. Uroš AhčanPlastične operacije so včasih zgolj estetske, po poškodbah, boleznih ali prirojenih napakah pa so nujne tudi v vseh ostalih pogledih. Odstranitev pigmentnih znamenj, rekonstrukcija dojk, nosu, štrlečih ušes, odvečne kože – o vsem tem bo odgovarjal gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa na Prvem prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije.

Povrnitev telesne celovitosti, vračanje funkcije in estetskega videza. Vse to je plastična, estetska in rekonstrukcijska kirurgija. Na vprašanja o odstranitvi pigmentnih znamenj, rekonstrukciji dojk, nosu, štrlečih ušes ali odvečne kože odgovarja prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.

Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay

Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za ostarele, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija? V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V prvi epizodi spoznavamo izzive sodobne kirurgije. V Celju smo sodelovali pri robotski operaciji, se v Ljubljani srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z nemškim zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka. Sogovorniki: - Sandi Poteko, urolog, ki je izvedel že dva tisoč robotskih operacij - Dr. Uroš Ahčan, kirurg, ki je ustvaril nov nos iz kosti in mehkih tkiv - Dr. Bruno Reichart, srčni kirurg, ki je prvi v Nemčiji opravil presaditev srca - Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Avtorica serije Ordinacija dr. Prihodnost je Maja Stepančič

Pogovor s prof. dr. Urošem Ahčanom, predstojnikom Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline

Ime tedna je postal Uroš Ahčan, kirurg, ki je v karieri dosegel vse, kar je v medicini sploh mogoče doseči. Pod njegovim vodstvom mu je z ekipo v UKC Ljubljana uspel še en izjemni dosežek. S pomočjo 3D-modela so naredili nov nos iz kosti in mehkih tkiv iz podlakti, ga tam pustiti mesec dni, nato pa ga prestavili na obraz pacientke.

V tem tednu so v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru predstavili izjemen dosežek na področju plastične kirurgije, popolno rekonstrukcijo nosu, ki je uspela skupini slovenskih kirurgov pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, predstojnika kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline. Zahteven in za področje v svetovnem merilu prelomen dosežek je seveda plod dolgoletnega vrhunskega dela in izkušenj in teh prof. dr. Urošu Ahčanu vsekakor ne manjka. To mu tudi omogoča, da vedno znova premika meje možnega. Poleg najbolj svežega primera, rekonstrukcije nosu, to dokazuje tudi njegova mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D modelom, ki velja v svetovnem merilu za enega najboljših pristopov obnovitve dojk. Operira in predava po vsem svetu, mikrokirurških tehnik in uporabe laserja v estetski kirurgiji je izučil že več sto specialistov po vsem svetu, in, kar je morda kar nekoliko presenetljivo, kljub mamljivim ponudbam za delo v tujini, vztraja v Sloveniji. S prof. dr. Urošem Ahčanom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto:iz osebnega arhiva

Sopotnik v (post)delovno popoldne je tokrat prof. dr. Uroš Ahčan. Od leta 2008 je predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstruktivno in estetsko kirurgijo UKC v Ljubljani. Je redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani in predsednik Slovenskega združenja plastičnih, rekonstrukcijskih in estetskih kirurgov.