Podcasts about sloveniji

Vročinski val bo brez popuščanja trajal še večji del prihodnjega tedna; NIJZ odsvetuje gibanje na prostem med 10. In 18. uro. Obsežen požar pri Bovcu gasi več kot 50 gasilcev, pomagajo tudi letala.Pet bolnišnic na zahodu države v petmesečju s skupaj skoraj tremi milijoni izgube.Minister Kajzer z madžarsko kolegico o krepitvi sodelovanja in manjšinah.Španska Ceuta soočena z migracijskim pritiskom, zgolj v zadnjem dnevu iz Maroka prišlo 49 tisoč ljudi.V Komendi začetek tridnevnega dogodka Pogi Challenge. Drevi veliki sprejem petkratnega zmagovalca Toura.Hamas pristal na načrt razorožitve v Gazi. Komentar poznavalca razmer na bližnjem vzhodu Nejca Krevsa.Sloveniji iz mehanizma za okrevanje in odpornost še 41 milijonov evrov.Šport: Predlog Fife naletel na širok odpor. UEFA s predlogom o bojkotu Fifinih tekmovanj.

Požar na Bovškem obsega približno deset hektarjev gozda, uprava za zaščito in reševanje aktivirala državni načrt.Pred nami je zelo prometno obremenjen konec tedna, ki ga bo zaznamoval tudi vročinski val.V Evropi zaskrbljeni odzivi na množičen dotok migrantov v špansko eksklavo v severni Afriki, med njimi tudi predlogi o začasni izključitvi Španije iz schengna.Venezuela po padcu Madure in katastrofalnih potresih med negotovostjo, revščino in solidarnostjo, o tem s sogovornicama, ki danes živita v Sloveniji.

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.Komentar je pripravil Matej Cepin.

Po razkritju finančne luknje v kulturi zaradi neodgovornega načrtovanja primanjkuje tudi sredstev za družine, invalide in starejše.Slovenija bo Bruselj zaprosila za znižanje trošarin pod evropski minimum.SLS zaskrbljena nad ravnanjem nekaterih politično izpostavljenih posameznikovPo vsej Sloveniji velja prepoved uporabe odprtega ognja, na delu Primorske pa tudi najvišja požarna ogroženost.V Španiji zaradi požara ob meji s Portugalsko evakuirali več vasiUmrl je Tone Planinšek, dolgoletni ustvarjalec radijske oddaje Vstani in hodi.Prevladovalo bo večinoma jasno in vse bolj vroče vreme.Papež: Rad imam ameriški občutek svobode in sprejemanja vseh ljudi.Sodobne oblike trgovine z ljudmi vse pogosteje povezane s spletnimi goljufijamiDrevi se bodo v drugem krogu konferenčne lige za napredovanje borili Koper, Bravo in Aluminij

Behin: v času visoke požarne ogroženosti po vsej Sloveniji prepovedana uporaba odprtega ognja na vseh površinah.Na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve kar 180 milijonov evrov primanjkljaja. Ministrica Ribič: načrtovanje proračuna zelo neustrezno.Ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozorila pred spletnim izkoriščanjem.VREME: Tudi jutri bo sončno in še topleje kot danes, z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 33 do 38 °C.

Klavdij Sluban je francoski fotograf slovenskega rodu. Njegovo največjo retrospektivo fotografij v Sloveniji smo doživeli predlani v Galeriji Jakopič. Te dni pa so nekatere njegove fotografije razstavljena na enem najprestižnejših festivalov fotografije, v francoskem Arlesu. Gre za razstavo Otoška osamljenost, ki bo do 1.novembra na ogled v srednjeveški opatiji Abbaye de La Celle. Kurator razstave in umetniški direktor opatije Ricardo Vazquez je izbral tiste fotografije, ki jih je Klavdij Sluban posnel na otokih Kerguelen v Indijskem oceanu in na Japonskem. Fotografije so v nekakem dialogu s poetično arhitekturo opatije, pravi kurator Vazquez, Sluban pa je prepričan, da njegove fotografije privlačijo določene prostore.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tokratni vročinski val bo do konca tedna temperature približal 40-im stopinjam Celzija, od jutri bo za vso državo razglašena velika požarna ogroženost.

Branko Cestnik je govoril o poletnih oratorijih, taborih in drugih cerkvenih dejavnostih za otroke in mlade v Sloveniji ter poudaril njihov pomen za skupnost, prostovoljce in novo evangelizacijo. Opisal je tudi delo na skavtskih taborih, vpliv vremenskih in logističnih težav ter pomen vztrajnosti in dobre izvedbe pri delu z mladimi.V nadaljevanju je razmišljal o javnem izkazovanju vere v športu, kjer je navedel primere športnikov in trenerjev, ki odkrito govorijo o molitvi in hvaležnosti. Dotaknil se je tudi Irana, njegove versko-politične zgodovine in nevarnosti skrajnih razlag vere.Na koncu je predstavil sedem glavnih grehov kot družbene vzorce, ki jih je mogoče prepoznati tudi v politiki, ter izpostavil skromnost, ponižnost in hvaležnost kot nasprotje tem držam. Poudaril je, da športniki lahko s temi vrednotami ljudi povezujejo.

Ime tedna je postal Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu, ki se je s peto zmago na Dirki po Franciji pridružil elitnemu klubu kolesarjev s petimi skupnimi zmagami v najzahtevnejši kolesarski preizkušnji na svetu. Za njim je izjemen Tour, na katerem je osvojil pet etapnih zmag, med njimi tudi na kultnem vzponu na Alpe d'Huez, kjer je postavil rekord najhitrejšega vzpona. Ob tem 27-letnik ni blestel le kot tekmovalec za skupno zmago, ampak je v več etapah prevzel tudi vlogo pomočnika in mentorja ter moštvenemu kolegu, Mehičanu Isaacu del Toru, pomagal do tretjega mesta v skupnem seštevku. Kandidati so bili tudi: Tim Samuel Milčevski, bolj znan kot DJ Matway, didžej in glasbeni producent, ki je kot eden redkih slovenskih ustvarjalcev elektronske glasbe nastopil na največjem svetovnem festivalu elektronske glasbe, Tomorrowlandu v Belgiji. Z nastopom na razprodanem festivalu, na katerem je na 16 odrih nastopilo več kot 500 izvajalcev elektronske glasbe, je naredil pomemben korak na svoji mednarodni glasbeni poti. Žiga Lin Hočevar, Peter Kauzer in Lan Tominc, kajakaši na divjih vodah, ki so na ekipni tekmi v slalomu na svetovnem prvenstvu v Oklahoma Cityju osvojili zlato medaljo. Sloveniji so tako priborili prvi naslov svetovnih prvakov na ekipnih tekmah v slalomu na divjih vodah po osamosvojitvi. Doslej so slovenski kajakaši na svetovnem prvenstvu v tej disciplini zmagali le enkrat, in sicer še pod jugoslovansko zastavo.

Stevanović napovedal ukrepanje zoper poslanca svoje stranke Resnica, Mijića.Janša na taboru SDS: vseh sprememb ne bo mogoče doseči čez noč, a smer je prava. Prednostna naloga vlade, demografija.Papež Leon XIV. na Krištofovo nedeljo pozval k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu in posvaril pred potrošništvom.Danes svetovni dana starih staršev in ostarelih. Papež za geslo izbral misel iz Svetega pisma: »Nikoli te ne bom pozabil.«Ob deseti obletnici umora p. Jacquesa Hamela, v Franciji dogodki za krepitev medverskega dialoga med kristjani in muslimani.Škof Jamnik v oddaji Spoznanje več, predsodek manj o 35. obletnici samostojne Slovenije in 30. obletnici obiska sv. Papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.Iz Irana poročajo o napredku v pogajanjih z Omanom na področju pomorskega prometa. Komentar Nejca Krevsa.ŠPORT: S skrajšano etapo po Parizu se končuje 113. kolesarska dirka po Franciji. Pogačar dirko osvaja petič v karieri.VREME: Ponoči se bo ozračje postopno umirilo. Jutri bo dokaj sončno, popoldne bo v notranjosti Slovenije lahko nastala kakšna kratkotrajna ploha in nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30 °C.

Pogovor z onkologinjo dr. Urško Janžič s Klinike Golnik »Sem večna optimistka. Tolikšen napredek, kot smo ga videli na področju zdravljenja pljučnega raka, je dobra popotnica za naprej. Dosegli smo izvrstne rezultate!« pravi onkologinja doc. dr. Urška Janžič s Klinike Golnik. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka je skupaj s sodelavkami in sodelavci pripravila Poročilo bolnišničnega registra tumorjev prsnega koša Klinike Golnik za leta 2010 – 2025. Na Kliniki Golnik namreč že od leta 2010 deluje prvi in za zdaj edini bolnišnični register bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji. Podatki kažejo, da na Golniku odkrijejo in obravnavajo približno 40 odstotkov vseh slovenskih bolnic in bolnikov s to boleznijo, da je povprečna starost ob postavitvi diagnoze 67 let in da je kar 88 odstotkov obolelih nekdanjih ali aktivnih kadilcev. Poročilo pa prinaša tudi spodbudno sporočilo. Razvoj sodobnega zdravljenja – od kemoterapije do tarčnih zdravil in imunoterapije – je v zadnjih letih pomembno izboljšal kakovost življenja bolnikov in bolnic ter podaljšal njihovo preživetje. Eden najbolj zgovornih podatkov je, da se je verjetnost preživetja obolelih z metastatskim nedrobnoceličnim rakom pljuč brez molekularnih označevalcev od leta 2010 do leta 2025 povečala skoraj štirikrat. Poročilo TUKAJ Foto:  doc. dr.Urška Janžič, dr. med., specialistka internistične onkologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik/ Klinika Golnik

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Drugi poudarki iz oddaje: -Obiskali smo eno od najbolj obiskanih turističnih točk, ki pa je, zanimivo, zunaj ustaljenih turističnih poti -Kako bodo zasnovali prostorski načrt za prihodnjih 20 let v regiji, v kateri imajo zdaj najnižje plače v Sloveniji? -Groharjeva galerija v Škofji Loki ponuja novo fotografsko razstavo

Ob 35-letnici slovenske samostojnosti in 30-letnici prvega obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je bil gost oddaje ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Spomnili smo se tudi prelomnih dni osamosvajanja, zakulisja zgodovinskega papeževega obiska ter razmišljali o tem, kako danes razumemo spravo v slovenskem narodu. Dotaknili smo se tudi aktualnih menjav duhovnikov, izzivov Cerkve ter vprašanja, kako graditi prihodnost na zaupanju, dialogu in upanju.

Stavba Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v Ljubljani je bogatejša za stalno razstavo z naslovom »Vonj po tobaku«. Na razstavi si je mogoče ogledati največjo zbirko pribora za kajenje v Sloveniji. Še pred poletjem je založba Analecta v drugem letniku zbirke Šund izdala dve leposlovni deli – psihološki roman argentinske pisateljice Claudie Piñeiro in avtobiografski zapis ameriške pisateljice Roxane Gay. Silvia Bigi, italijanska umetnica, raziskovalka in predavateljica se v Galeriji Škuc v Ljubljani predstavlja z delom In tako zelo žive_. Razstavo bo obogatila s parcipativnim performansom A Very Alive Protoccol. Vabljeni k poslušanju!

V bližini Maribora se je včeraj začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga prireja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa in je namenjen mladim med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše. Letos se je prijavilo 45 udeležencev iz 14 držav, poleg evropskih še ZDA, Brazilije in Južnoafriške republike. Udeleženci bodo dopoldne obiskovali delavnice slovenskega jezika, med katerimi bodo na sproščen način spoznavali tematike o Sloveniji in slovenskem jeziku. Popoldne pa bodo v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino regije, v kateri letos gostujejo. Vsako leto tabor namreč poteka v drugem delu Slovenije. Osrednji namen je krepitev zanimanja in ljubezni do Slovenije in slovenskega jezika. Pomočniki in voditelji skupin so nekdanji udeleženci tabora.

Papež: Bog nas vedno spremlja.Nadškof Turnšek v Lurdu: Bog tudi iz majhnega ustvari velike stvari.Neurje po Sloveniji včeraj spet povzročalo težave.Šport: Argentinci in Španci pod Vinčićevim budnim očesom za naslov svetovnih prvakov.Vreme: Zaradi neviht z močnim vetrom oranžno opozorilo za severovzhod države.Pri koncu je razvojna faza projekta eGozdarstvo, prinaša digitalne rešitve, ki naj bi olajšale upravljanje z gozdovi.Evropski poslanec Matej Tonin je v Evropskem parlamentu sogostil razpravo o prisilnih spreobrnitvah in porokah otrok v Pakistanu,Šport: Pogačar in tekmeci v 15. etapi na zahteven ciljni vzpon

Bili smo na premieri dokumentarca Fotograf Mihe Čelarja, posvečenega Petru Nagliču, ki je v prvi polovici 20. stoletja posnel več kot 10.000 fotografij in je z njimi ujel veliko ključnega dogajanja svojega časa v Sloveniji. Razmišljamo o nagrajencih dveh filmskih festivalov, namreč v Pulju in v Karlovih Varih. 21. julija pa se v Fužinah v Gorskem kotarju na Hrvaškem začenja festival Cinehill, ki ga bo med drugimi obiskal režiser in scenarist Edward Berger (Na Zahodu nič novega, Konklave).

Zgodovina kruha je tesno prepletena z enim največjih prelomov v razvoju človeštva, z neolitsko revolucijo, ko je človek opustil nomadski način življenja in začel obdelovati zemljo. Prav udomačevanje žit je omogočilo nastanek stalnih naselbin in razvoj prvih civilizacij, od Rodovitnega polmeseca, kjer so gojili prve vrste pšenice in ječmena, do Azije z rižem, pomembno je tudi proso, ter Srednje in Južne Amerike, kjer je osrednje mesto zavzela koruza. Kruh je tako skozi tisočletja postal več kot le hrana – postal je simbol preživetja, skupnosti in kulture. Stari Egipčani so odkrivali skrivnost kvašenega testa in razvili peko kruha, ki je bil celo plačilno sredstvo, antični Grki in Rimljani pa so to znanje izpopolnili ter postavili temelje pekarstva, kot ga poznamo danes. V srednjem veku je kruh postal osnovno živilo vseh družbenih slojev, pri čemer je njegova kakovost jasno odražala družbeni status. Tudi na Slovenskem ima kruh bogato in globoko zakoreninjeno tradicijo, ki sega vse do prazgodovinskih koliščarjev, skozi stoletja pa se je razvila v raznolikost okusov in oblik, od rženega in koruznega do ajdovega kruha, pogosto povezanega s prazničnimi običaji in obrednim pomenom. O tem, kako kruh presega svojo vsakdanjo vlogo in postaja nosilec simbolike, spomina in identitete, bo spregovorila dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, ki raziskuje pomen kruha v različnih kulturah, religijah in obredih ter skozi dediščino pekarstva in mlinarstva odpira vprašanja o tem, kako lahko z razumevanjem preteklosti ozaveščamo mlajše generacije o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.Sogovornica: Dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, se ukvarja z raziskovanjem pomena kruha v različnih kulturnih okoljih. S študenti Univerze v Novi Gorici je proučevala simboliko kruha v pravoslavni, muslimanski in katoliški veri ter značilne obrede v Rusiji, Srbiji, Severni Makedoniji in Sloveniji, s poudarkom na Primorskem in vplivih iz Italije.Zbira tudi pregovore o kruhu, raziskuje žita na Krasu ter se poglablja v dediščino pekarstva in mlinarstva, zlasti v Zgornji Vipavski dolini. Njeno delo je usmerjeno tudi v ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu ohranjanja kulturne dediščine skozi zgodbe, spomine in odnos do kruha. Fotografija: Detajl tihožitja s kruhom in smokvami, znana starorimska freska iz Herkulaneuma, ki je trenutno shranjena v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju (Wikipedia).

To soboto ob 20.30 bo ob sedežu PD Podgora prijetno srečanje z maturanti slovenskega srednješolskega tečaja iz Buenos Airesa v Argentini. Gre za 14 sedemnajstletnikov (9 deklet in 5 fantov) in tri spremljevalce, ki končujejo enomesečni obisk v Sloveniji, posvečen utrjevanju slovenskega jezika in spoznavanju slovenskih krajev in ljudi. Skupina je poimenovana RAST 55 (55. Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Že vrsto let za različne generacije teh mladih, ki z obiskom v domovini staršev in starih staršev končujejo 13-letno obdobje prostovoljnega obiskovanja slovenskih sobotnih šol in srednješolskega tečaja, Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta prireja »zamejski dan«, da lahko spoznajo tudi tamkajšnje razmere. Tako bodo v soboto vsaj na hitro obiskali nekaj krajev na Tržaškem in Goriškem, dan pa se bo končal s krajšim nastopom in javnim pogovorom z njimi. Recitacijam, petju in plesu iz slovenskega in argentinskega izročila so mladi dali naslov In peli bomo, dokler bomo govorili. Slovensko govorili, zato dvakratno peli! Večer je vključen v niz Goriških večerov, poleg Knjižnice Dušana Černeta in PD Podgora pa ga prireja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO Severna Primorska.

Vlada prižgala zeleno luč zakonu, s katerim bi v Sloveniji okrepili boj proti korupciji in najtežjim oblikam kriminalitete.Pozivi k sodelovanju so dobrodošli, a ključna bodo dejanja. Tako je besede predsednice republike ob srečanjih s predstavniki opozicije komentiral Martin Nahtigal.Evropski parlament je v primeru Knovs prepoznal politični pregon, nam je povedal evropski poslanec Matej Tonin.

Slovenski jamarji so pred dnevi dosegli nov velik uspeh. Na območju Planine Poljane v Bohinju so povezali dve jami in nastal je enoten jamski sistem, dolg skoraj 21 kilometrov, ki je tretji najdaljši v Sloveniji. Kako sploh poteka raziskovanje več 100 metrov pod zemljo in kaj žene človeka, da se vedno znova vrača v temo in neznano? O tem smo se pogovarjali s članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana Petrom Mašičem.

V slovenski župniji svetega Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je v mesecu juliju bolj mirno, razen rednih svetih maš in kakšnega krsta, kot beremo v zadnjem Vestniku. Vse bolj dejavno pa je po slovenskih parkih. To nedeljo je bilo proščenje v Slovenskem klubu Bled, ki leži med Hamiltonom in Niagarskimi slapovi. Nastopila sta Slovenska folklorna skupina Nageljčki iz Toronta in Vokalna skupina Plamen iz Toronta, ki bo mimogrede čez dober mesec dni nastopila v Sloveniji - na Ptuju, v Tržiču in v Celju. To soboto bo živahno v Slovenskem Parku, ker bo t.i. Pečenkafest. Danes bo po večerni sveti maši v slovenski župniji v Hamiltonu nastopila Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja. Skupino jutri zvečer čaka še nastop v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu na Večeru folklornega prijateljstva.

V Sloveniji živi po različnih ocenah med 160 tisoč in 170 tisoč ljudi z različnimi statusi invalidnosti, kar je približno 8 odstotkov prebivalstva. Lani je bilo med delovno aktivnimi prebivalci nekaj več kot 36 tisoč delovno aktivnih invalidov, pomemben del invalidov pa je upokojen. Kot ugotavljajo v letnem poročilu za leto 2025 v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, invalidi še vedno prejemajo nizke dohodke ali nizke invalidske pokojnine, in to v znesku, ki ostaja pod pragom tveganja revščine. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji? Ali naša država ustvarja možnosti za doseganje najvišje možne ravni zdravja, izobrazbe, zaposljivosti in socialnoekonomske neodvisnosti invalidov? Kako je z dostopnostjo na vseh področjih življenja, sodelovanjem pri soodločanju in delovanjem v družbi ter kaj bi bilo treba še urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo državni svetnik, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

Stalna zbirka Narodne galerije je spet na ogled v vsem svojem sijaju; ponovno so namreč odprli Novo krilo Narodne galerije, kjer je razstavljena umetnost na Slovenskem od leta 1870 dalje. V zbirko se vračajo ključna dela, ki so bila lani in letos na ogled na razstavah v galeriji Belvedere na Dunaju in Likovni galeriji Dachau na Bavarskem. Leto 2026 je tudi leto Lojzeta Krakarja – ob 100. obletnici njegovega rojstva ga je razglasila Občina Semič. V pesnikovem rodnem Semiču in drugod po Sloveniji tako letos poteka niz kulturnih, izobraževalnih in spominskih dogodkov, ki se naslanjajo na bogato ustvarjalno dediščina tega svetovljana. V galeriji Kresija v Ljubljani je trenutno na ogled razstava Od tebe dalje štejem svoje dni, ki jo spremlja tudi posebna knjižna izdaja.

Poletni meseci so čas sproščenega druženja, počitnic in glasbenih festivalov, na katerih se mladi veliko družijo in so tudi bolj spolno dejavni. V zadnjem desetletju se povečuje število zaznanih spolno prenosljivih primerov bakterijskih okužb, razlog pa je neuporaba kondoma kot zaščite pred prenosom bolezni. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili tej problematiki, pozabili pa ne bomo niti na virus HIV. Pred dnevi je namreč minilo natanko 40 let, odkar je AIDS v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.

Požar na Korčuli je pod kontrolom, izgorjelo više od 800 hektara šume. U Hrvatskoj je lani rođeno više djece, ali porastao je i broj pobačaja. Druga večer Ultre u Splitu prošla je mirno, policija je zbog droga kaznila 95 osoba. Osumnjičeni za ranjavanje muškarca u Puli pronađen je mrtav u Sloveniji.

V oddaji smo gostili diplomata, pravnika in nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča. Z njim smo spregovorili o prvih zunanjepolitičnih potezah nove slovenske vlade, kandidaturi zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za Sahel ter o dogajanju v državnem zboru, kjer poslanci niso potrdili niti dnevnega reda seje. Dotaknili smo se tudi politične kulture, stanja demokracije in vse ostrejših političnih delitev v Sloveniji. V drugem delu oddaje smo pogled usmerili v svet. Kakšne so razmere na Bližnjem vzhodu po novih napadih na Iran? Kakšno vlogo lahko odigra Evropska unija? Ali svet dokončno prehaja v novo geopolitično obdobje, v katerem se . razmerja moči hitro spreminjajo?

''Ustvarjamo ne le v umetnosti, naše življenje je proces ustvarjanja izkušenj in vrednot – v depresiji pa se zaklene. Psihično zdravje se zato kaže prav v spontanem in ustvarjalnem pristopu k življenju,'' pravi Vladimir Milošević, psihiater, zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija, sicer pa psihodramski terapevt, supervizor in voditelj psihodramskih izobraževanj v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem. V novem dokumentarnem filmu Metoda Pevca Ko pridem ven si lahko med drugim ogledamo, kako na zaprtem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni vodi psihodramsko skupino z zaporniki. Precej sveža pa je tudi njegova knjiga Depresija in ustvarjalnost, ki smo jo vzeli za osrednje izhodišče pogovora. Foto: Prizor iz filma Ko pridem ven

V brlog sta prišla kolesarska strokovnjaka, ki poznata vse prodajne in tehnološke trende sodobnega kolesarstva. Kako izbrati prvi "bajk", kaj so novi kolesarski varnostni sistem, ki ti na cesti lahko rešijo življenje, se na elektriko res lahko konkurečno "topi" kile? Kaj je v Sloveniji narobe? Imamo idelni kolesarsko pokrajino in najboljše kolesarje na svetu, a smo vse bolj prisiljeni kolesariti u tujini? Zakaj? Pa bonus podkasta: Klemen si je na Siolu redakcijo delil s Cirilom in Juretom. Veliko smeha! Ciril je na kolesarsko turo prišel v basket opremi! Tokratnega podcasta ne smete zamuditi, če razmišljate o elektromobilnosti na pedalih..Zapiski:Kristjan Vreček - Ukore zamenjal za gorsko kolo - Podcast #92https://youtu.be/US-Eb2g_920Matej Mohorič - 30.000 kilometrov na žgance - Podcast #55https://youtu.be/SAtJ7RZmx-oPogi, koliko koles zamenjaš vsako leto? KVIKI #332https://www.instagram.com/reel/DP29xXTCuMC/?igsh=MXgxeDN2aXczcHZrKolesarski center Valy Žagarhttps://www.instagram.com/valy_zagar_kolesarskicenter?igsh=MTZmcDE0eXFqeHcyNA==.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Anja Nsoromma prihaja iz Naklega na Gorenjskem, njena ljubezen do Afrike pa traja že 15 let. Pravi, da je Gana njen dom, tako podeželske Butre kot tudi velemesto Akra. Po izobrazbi je diplomirana rusistka in polonistka, v Sloveniji je bila pivovarka, v Gani pa na mednarodni šoli poučuje angleščino. Pripoveduje, da je okolje naravnost zdravilno za njen deloholizem, da se znajo Ganci ustaviti, ko so utrujeni. Razlaga tudi, kakšni so ganski pogrebi in zakaj imajo nekateri pokojniki krste v obliki steklenice kokakole, ribe ali kakavovega zrna.

V počitniških dneh je Jadransko morje polno jadrnic, gliserjev, jaht in ostalih plovil, ki švigajo sem ter tja, od ene marine do druge, od enega do drugega priveza. Brezskrbno uživanje pa se lahko hitro konča, saj morje skriva ogromno pasti; sploh neizkušeni voditelji čolnov, ki so pred kratkim opravili izpit, se nemalokrat znajdejo v hudi zadregi. Kar razumljivo, glede na to, da izpit za voditelja čolna v Sloveniji ne vključuje praktičnega dela, torej upravljanja s plovilom na morju. Bi morali sistem spremeniti in vključiti tudi obvezno prakso v proces pridobivanja izpita?

Vojna med Združenimi državami Amerike in Iranom se nadaljuje. Ameriške sile so udarile po Iranu, ta pa po ameriških bazah v Kuvajtu in Bahrajnu. Prvi mož Washingtona Donald Trump je ob robu vrha Nata dejal, da se s Teheranom ne želi več pogovarjati, saj da so Iranci izmečki, s katerimi je nekaj hudo narobe. Zaostreno retoriko je podkrepil z vnovičnimi grožnjami in očitki o iranskih jedrskih zmogljivostih, spet pa tudi z obljubo, da Iranu ne bodo dovolili imeti jedrskega orožja. Ameriški predsednik je bil na vrhu Nata kritičen tudi do evropskih zaveznic, ker niso podprle njegovih vojaških prizadevanj. Ostali poudarki oddaje: Premier Janša o povečanju izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP: zaradi krize slovenskih javnih financ tega ni mogoče storiti čez noč. Bodo kulturniki ostali brez državnega denarja tudi za že izvedene dogodke? Arbitraža zavrnila 600-milijonsko tožbo proti Sloveniji zaradi domnevnega onemogočanja frackinga v Petišovcih.

Gasilci nadaljujejo sanacijo pogorišča v Brestovici pri Komnu. Ogenj so pogasili ponoči, ko je bilo na terenu še vedno skoraj 150 gasilcev. V intervenciji so včeraj sodelovala tudi štiri letala ta gašenje, ki so vodo skupno odvrgla 38-krat. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump je v nagovoru ob 250-letnici državne samostojnosti politične nasprotnike označil za komuniste. - Ukrajina odločno zanika ruske navedbe o zavzetju Konstantinovke in poudarja, da se spopadi tam nadaljujejo. - Brez volilne pravice na lokalnih volitvah je v Sloveniji ostalo 103 tisoč državljanov tretjih držav, mnoge je odločitev prizadela.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Barcelona je postala simbol boja proti čezmernemu turizmu. Od zadnjih protestih, ki so v katalonski prestolnici potekali pod geslom Tourists Go Home, torej Turisti, pojdite domov, sta minili dve leti, a razmere se niso izboljšale. Še več, lokalne oblasti so priznale, da je mesto doseglo mejo svoje turistične zmogljivosti. Skoraj polovica prebivalstva se določenim delom mesta izogiba, ker so ti turistično preveč zasedeni. Kljub protestom in nezadovoljstvom pa 70 odstotkov prebivalcev še vedno meni, da je turizem koristen za mesto.Po letih razvoja in promocije turizma je zato nastopil čas, da priljubljene turistične destinacije začnejo dejavno upravljati turizem. V Vročem mikrofonu preverjamo, kakšen je vpliv čezmernega turizma na oblegane destinacije, kako se s turizmom ukvarjajo v preoblegani Barceloni, kakšno turistično politiko so ubrali v Madridu ter česa se iz primerov tujih prestolnic lahko naučimo v Sloveniji. Sogovorniki: Carla Izcara, raziskovalka v neodvisnem raziskovalnem centru Alba Sud iz Barcelone Hector Coronel, direktor za turizem Mestne občine Madrid mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Pravi, da ima dva doma, že petindvajset let živi v Sloveniji, sicer pa prihaja iz ruske republike Dagestan. Dzhamilyat Abdulkhalikova je ginekologinja, v Slovenijo je prišla pred 25 leti na študij medicine. Razlaga o otroštvu v Rusiji, kjer sta starša vedno skrbela, da niso živeli v pomanjkanju, kjer je bila skupnost najpomembnejša in kjer jo še zdaj na letališču pričakajo celo nekdanji sošolci. Slovenija ji je sicer tudi dala veliko, tu je dobila službo, si ustvarila družino in - kot pravi - obvlada slovenski jezik že do te mere, da v njem sanja. In dodaja, da: “je tvoj jezik tisti, v katerem šteješ denar. In jaz ga večinoma štejem v slovenščini.”

Gost zadnje epizode 9. sezone Vodenja s posluhom je Aljoša Marković, lastnik in direktor verige restavracij Baščaršija. Diplomant menedžmenta na London School of Economics in magister financ z univerze Cambridge se je po sklopu okoliščin znašel v gostinstvu. Kako je iz družinske zgodbe ustvaril eno najbolj prepoznavnih gostinskih blagovnih znamk v Sloveniji? In kaj je težje; magistrirati na prestižni univerzi ali odpreti novo restavracijo? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč smrtnih žrtev. V Italiji je bilo porušenih 18.000 stavb, v Sloveniji 4000, poškodovanih pa še 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna skupna Občina Tolmin. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice. Oddajo je pripravila Mariša Bizjak. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Avtorica Lucija Dimnik Rikić.

V Sloveniji živimo relativno dobro. Imamo visoko kakovost življenja, dostop do narave, športno infrastrukturo in močno regionalno povezanost. A hkrati vse več ljudi skrbi prihodnost. Stopnja nezaupanja v politične institucije je izjemno visoka, zdravstveni sistem se sooča z resnimi težavami z dostopnostjo, absentizem narašča, mladi so vse bolj negotovi glede perspektive, vprašanja dolgoročne vzdržnosti pokojnin pa ostajajo odprta. Kaj vse to pomeni za prihodnost Slovenije? Kako bo umetna inteligenca transformirala slovenska podjetja in ali bomo ujeli ta vlak? Katere veščine bodo sploh prinašale višje plače v prihodnosti in zakaj slovenska politika namesto dolgoročne strategije še vedno raje vlada na podlagi javnomnenjskih anket in nagrajevanja z "bombončki"? Vse to in še več razkriva poročilo o kakovosti življenja v Sloveniji, ki so ga pripravili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar)? Pred mikrofonom: dr. Peter Wostner, Umar Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

V Ljubljani se je končal 45. kolesarski Maraton Franja, največji tovrsten dogodek v Sloveniji. Na tridnevnem dogodku je skupno sodelovalo približno šest tisoč kolesarjev, največ sta jih privabila današnja mali in veliki maraton. Drugi poudarki oddaje: V nesreči jadrnice in katamarana so na Hrvaškem umrli najmanj trije ljudje Washington in Teheran naj bi memorandum o soglasju podpisala na daljavo Nova generacija potnih listov uvaja več kot sto zaščitnih elementov

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.

Boris Horvat že od ranega otroštva slabše sliši. Sprva se tega ni zavedal, kasneje je skušal to prikriti, oboje je vplivalo na njegovo izobrazbo, odraščanje in življenje. Danes je glas tistih, ki ne slišijo. Opozarja na diskriminacije invalidov v Sloveniji, bori se proti zavajujočim oglasom, ki ciljajo najbolj ranljive, in podpira načelo, da smo v naši državi vsi enakopravni, pa čeprav žal včasih le "na papirju". Govorila sva o izzivih okvare sluha, o stigmi in strahovih, ki spremljajo to stanje, o položaju invalidov v Republiki Sloveniji... in še o marsičem!Hvala, da spremljaš Umetnost Lenarjenja!Društvo Auris Kranj najdeš na: https://auris.si/in na Facebooku: https://www.facebook.com/AurisKranj?locale=sl_SIDanašnja epizoda nastaja v sodelovanju s podjetjem Neuroth, vodilnim evropskim podjetjem za slušno akustiko in zaščito sluha. Najdeš jih na: https://www.neuroth.com/sl-SI/slusni-aparati/

Junija pred 180 leti je v naše kraje pripeljal prvi vlak. Slovesno in vzneseno so takrat pričakali novo dobo razvoja in napredka. Od Maribora do Celja je takrat lokomotiva potrebovala dve uri in petinštirideset minut. V tem času danes pride do Ljubljane, kaj dlje pa ne. Vlak je torej hitrejši, hiter pač ne. Visoke upe imajo številni ob nastopu nove vlade, po štirih letih prejšnje garniture končno vidijo luč upanja na koncu predora. Marsikateri pa medtem že opozarjajo, da so to luči bližajoče se nesreče. Ministrski ekipi, ki se je predstavila poslancem in javnosti, ne bo enostavno. Ne le zaradi napetosti doma, ampak še bolj ob nestabilnem in nepredvidljivem mednarodnem dogajanju.Viri: Po železni cesti: Prvi vlak, Radio Maribor  Studio ob 17.00: O ukrepih Janševe vlade na področju gospodarstva in javnih financ, Prvi  Dnevnik: Golobova vlada se poslavlja, TV Slovenija  Jutranja kronika, Prvi  Dogodki in odmevi, Prvi Prva nujna seja Odbora za infrastrukturo in energetiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 1. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za izobraževanje, mladino in znanost, RTV365 Ars humana: Susan Abulhawa: "Nikoli si nisem mislila, da bo svet v realnem času in v visoki ločljivosti videl tisto, kar je videl, in da bo pogledal stran.", Ars Odmevi: Predsednik Evropskega sodišča na obisku v Sloveniji, TV Slovenija Vodenje s posluhom: Luka Eržen, Val 202 Botrstvo: Odbojkarski spektakel Tineta Urnauta s prijatelji, Val 202 Okopi: pot slovenske države 1991-1994, Janez Janša, 1994 Izraelski izvoz orožja rekorden peto leto zapored, letos za 30 odstotkov večji kot lani, MMC Pobudniki referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi v DZ vložili več kot 13.000 podpisov, MMC Climate, European Environment Agency, 2024 Iceland volcano causes fall in carbon emissions as eruption grounds aircraft, Guardian, 2010 Janezu Janši čestital tudi kontroverzni hrvaški pevec: Naj mu dragi Bog da moč pri spodbujanju teh vrednot, Večer

Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev. Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove? Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije; Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja; prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.