POPULARITY
Categories
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Poletni čas nas vabi, da proste dneve izkoristimo ne samo za oddih na morju ali v gorah, ampak, da obiščemo tudi kakšno kulturno prireditev, razstavo ali koncert. In velika predstavitev baroka v Sloveniji, ki povezuje kar pet nacionalnih kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, je kot nalašč za to. Danes smo v Kulturnih utrinkih povabili v Narodno galerijo in Narodni muzej.
Ministrstvo za gospodarstvo v zbiranje ocen škode zaradi posledic ujme na začetku julija.Lahovnik: v Sloveniji absurd kaznovanja malega človeka za male prekrške in milijonki odpusti za tajkune.Slovenija je v Severno Makedonijo pošilja enoto za gašenje požarov.Vreme: Padavine bodo ponehale, zjasnilo se bo. Jutri bo precej sončno in večinoma suho.
Med 7. in 10. avgustom bo na Gradu Snežnik potekal že 12. festival Floating Casle, oziroma Plavajoči grad, ki bo postregel s številnimi koncerti, delavnicami, predstavami, performensi, instalacijami in še marsičem. V okviru festivala se bo ponovno združil tudi Etno Histeria World Orchestra, ki bo teden pred festivalom nastopal po Sloveniji. V studiu Prvega smo gostili programskega vodjo festivala, Matijo Solceta.
Ime tedna je postal Tadej Pogačar, slovenski kolesarski šampion, ki je še četrtič zmagal na Dirki po Franciji. Na zahtevni in najprestižnejši tritedenski preizkušnji je še šesto leto zapored stopil na zmagovalni oder, letos osvojil tudi pikčasto majico najboljšega hribolazca, kot najmlajši kolesar z osvojitvijo svoje četrte rumene majice pa presegel še en mejnik v že tako izjemni karieri.Kandidata sta bila še: Tina Popovič, direktorica zavoda Divja misel, ki upravlja Vodnikovo domačijo, enega osrednjih akterjev kulturnega dogajanja v ljubljanski Šiški. V odprtem, gostoljubnem javnem prostoru že 10 let povezujejo lokalno skupnost, s številnimi programi pa si prizadevajo za različna druženja ob branju knjig. S projektom Knjižnica pod krošnjami, ki poteka po številnih slovenskih mestih, so vstopili že v tretje desetletje. Josip Rotar, član Mariborske kolesarske mreže, kjer so se v okviru priprav na podnebno konferenco COP 30, ki bo novembra v Braziliji, vključili v globalen projekt okoljskih aktivistov in v Sloveniji pripravili kolesarjenje za podnebno pravičnost. S prevzemom štafete, ki si jo na poti predajajo lokalni aktivisti, so lokalnim skupnostim predstavili tudi ukrepe za izboljšanje trajnostne mobilnosti v mestih in vaseh.
Piše Leonora Flis, bereta Aleksander Golja in Maja Moll. Mimi Podkrižnik ima dolgoletno kariero v novinarskem poklicu, poleg tega prevaja iz francoščine in piše literarna besedila. Kot novinarka je poročala zlasti o Španiji, Franciji in Portugalski. Roman Čista sreča je posrečen, ker je navidezno razigran – do neke mere – in skozi svoj specifični humor ali bolje satiro, zabava, vendar je obenem tudi razplasten, poglobljen in tragičen. Avtorici je poznavanje novinarske scene v Sloveniji in širše brez dvoma pomagalo pri oblikovanju zgodbe, ki ni omejena le na slovenski prostor, ampak sega vse do daljne Afrike. Pravzaprav je to zgodba o človekovi naravi, o sistemih, ki ljudi oblikujejo v pohlepne, zaničevalne, seksistične in obenem strte ljudi. Vrlina romana je tudi v tem, da pripovedovalec oziroma pripovedovalka, ki ima občasno precej intelektualno držo, ne izreka moralne sodbe ali odkritega vrednotenja dejanj protagonistov in protagonistk. Zgolj opisuje, našteva, prikazuje, vodi nas skozi dogajanje, ki ga spremljamo od konca proti začetku, z vmesnimi dnevniškimi zapisi glavnega (anti)junaka Janeza Miroviča ali Johnnyja Afriškega. Janez je legenda v novinarskem svetu, dopisnik iz Dakarja, ki si je ustvaril brilijantno kariero, ob kateri je začel graditi tudi paralelni posel – gojenje banan. V Afriki je namreč lastnik plantaže, zaradi katere se, kot pokaže zgodba, morda zaplete (vede ali nevede) tudi v nečedne posle, povezane z belim prahom. Ima družino in uživa ugled. Vse dokler ga ob menjavi vodstva na televiziji ne odpokličejo z mesta dopisnika in mu dodelijo mesto v notranjepolitični redakciji, kjer pa se Johnny, ki počasi postaja ‘Janez Kranjski,' ne znajde najbolje. Propadata mu družina (žena in oba otroka se sčasoma vrnejo v Afriko) in kariera. Janez se oklepa svojih starih vzorcev delovanja – kot so arogantnost, podkupovanje, seksistične opazke in geste na delovnem mestu, izsiljevanje. Vse to je morda nekoč delovalo, zdaj pa takšno ravnanje deluje le še na najvišjih, nedotakljivih, državnih nivojih. Dvoličnost, dvojni standardi in razkroj vrednot bi lahko izpostavili kot temeljne teme v romanu. Kriminal, ki je vsem na očeh, ostaja nekaznovan, vendar nikakor ne moremo reči, da Johnnyja, ki je vsaj na videz manjša riba, karma ne udari. Poleg Mirovičev velja omeniti še družino Ratnik – Tomaža, docenta, ki mu domače akademsko okolje ne diši več, in Žanko, prekarno novinarko, ki se odloči, da bo postala vlogerka. Janez začne Žanko nadlegovati, siliti vanjo in ustrahovati družino Ratnik. Zapletena dinamika med družinama, zlasti med Janezom in Žanko, se zaostri do te mere, da se Ratniki odločijo za selitev na Portugalsko. V ozadju so tudi drugi razlogi, saj Žanka izkaže veliko zanimanje za Portugalsko že pred poslabšanjem odnosov z Janezom, in Tomažu reče: “Midva sploh ne napredujeva, midva nazadujeva … začela se bom učiti portugalščino.” Pred tem pa beremo: “Odkar se je zlasti na spletnih omrežjih neumnost delala, da je pametna, so bile relevantne družbene teme docela potisnjene v ozadje. In tako je posebej Žanka imela občutek, da s Tomažem, ki se je s knjigo ali zapiski za predavanja v roki vedno bolj umikal na teraso in si tam nekontrolirano prižigal cigarete, nista le neznatni kaplji v brezdanjem oceanu, ki bučno valovi, ampak poslednji kaplji v luži anemičnega humanizma, ki bo vsak trenutek presahnila.” Ko prispejo na Portugalsko, Ratniki spoznajo gospo Diamantino, ki je preživela režim diktatorja Salazarja, v času katerega se je naučila molčati, tudi takrat, ko so bile storjene krivice. Diktat moči, prevlade, agresije je vladal nekoč in vlada še danes. Kljub temu pa toplo južno okolje prinaša tudi mir in zadovoljstvo. Žanka šele na Portugalskem začuti nekaj, kar je blizu sreči. Če se je prvi smejal Janez Mirovič, zadnji smeh pripade njej. Po sestanku s Portugalko Paulo, ki naj bi njo in Tomaža uvedla v tamkajšnjo “digitalno nomadsko sceno”, beremo: “Žanka se je nasmehnila in pomahala v pozdrav. Nato se je začela smejati in se je smejala in smejala in smejala, nato je prasnila v krohot in se krohotala, pa se spet smejala in še naprej smejala, tudi ko Paule že zdavnaj ni bilo nikjer več. To je bil smeh blaženosti, iz čiste sreče.” Konec romana še enkrat naplavi Janeza, ki nemirno pluje na ladji norcev. Krog je tako sklenjen.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali utrinke in posnetke s slovesnosti v Celju ob ustanovnem dnevu Province sv. Katarine Labouré – Jugovzhodna Evropa. Nova provinca usmiljenk vstopa v zgodovino pod Marijinim plaščem in s pogumom sv. Katarine, ki je ponižno sprejela Božje sporočilo. Pred dnevi je bila romarska sveta maša ob 190. obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik na Gori nad Sodražico, ob tej priložnosti je postulator Franci Petrič spregovoril o nekaterih ozdravljenjih na njeno priprošnjo. Naša sogovornica je bila tudi Maja Zajec, ki skupaj z bolniško župnijo Ljubljana vabi na sveto mašo in peš romanje za bolne otroke, njihove družine in zdravstveno osebje na Brezje.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je pred skorajšnjo drugo obletnico katastrofalnih ujm povedal, da bodo v prihodnjih letih začasne sanacijske ukrepe nadomestile trajne rešitve, odporne na podnebne spremembe. Vlada je v ta namen zagotovila 2,3 milijarde evrov, od tega 1,3 milijarde evrov za urejanje vodotokov in 800 milijonov evrov za občinsko infrastrukturo. Glede dozdajšnjega dela je dejal, da smo lahko več kot zadovoljni, čeprav imamo še dosti dela. Druge teme: - Lakota v Gazi se povečuje, od marca v enklavi zaradi hudega pomanjkanja hrane umrlo več kot 120 ljudi. - Stroka: novela zakona o organiziranosti in delu v policiji še bolj odpira vrata politiki v policijo. - V prvem poletnem mesecu v Sloveniji za petino več turističnih prenočitev kot lani.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije obravnava pobudo za razglasitev ljubljanskega Semenišča za kulturni spomenik državnega pomena. Varovanje objekta semenišča se navezuje na razprave o prenovi tržnice, v okviru katere bi zgradili podzemno parkirno hišo. Prirodoslovni muzej Slovenije je izdal spominski bankovec ob 140-letnici začetka gradnje osrednje muzejske stavbe v Sloveniji ter ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev v Evropi.
Znani rezultati preiskave bombnega napada na katoliško župnijo v Gazi.Na god sv. Ane marsikje slovesno: na Brezjah srečanje družin Aninega sklada.Celjski škof Lipovšek o letošnjem sporočilu slovesnosti pod Vršičem.25 let delovanja Združenja čudodelne svetinje v Sloveniji.
Tri leta je profesorica francoščine na izpostavi Sorbone v Abu Dabiju. Pred kratkim je podpisala novo triletno pogodbo. Pred tem je bila v Sloveniji najprej osnovnošolska učiteljica in pozneje profesorica angleščine na gimnaziji. Zna pohvaliti slovensko šolstvo in je hvaležna za vse prejeto znanje. Doma tudi zato ni zapustila zlahka. Ampak po vsem, kar se je v sistemu nakopičilo po obdobju koronavirusa, je bila odločitev nekoliko lažja. Univerza v Združenih arabskih emiratih, kjer dela, ima pridih prestiža, ni pa nujno elitistična. Vpisanim in sprejetim domačinom šolnino plačuje država, šolanje pa poteka v francoščini.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe.
Vstopili smo v odločilni teden 112. kolesarske dirke po Franciji. Da je Slovenija kolesarska velesila, ni potrebno poudarjati, saj se uspehi kar vrstijo. Vlada je sprejela sklep o nameri, da organizatorju predlaga začetek kolesarske dirke po Franciji v Sloveniji. Če bo kandidatura uspela, bo Slovenija postala gostiteljica enega največjih in najbolj spremljanih športnih dogodkov na svetu leta 2029. Kakšni so komentarji poslušalk in poslušalcev?
Avtorica opozarja, da videz politične realnosti v Sloveniji pogosto zavaja in da se za vladnimi obljubami skrivajo drugačni motivi. Kritizira premierja, ki s prepričljivim nastopom obljublja reforme in rešitve, a ob tem zanemarja dejanske posledice svojih politik. Nepoučeni državljani se hitro ujamejo v retoriko o izboljšavah zdravstva in dolgotrajne oskrbe, medtem ko bolj informirani opozarjajo na povečanje stroškov, pomanjkanje kadrov in odhod strokovnjakov v tujino. Tanja Dominko izpostavlja neskladje med obljubljeno podporo gospodarstvu in dejanskim odnosom do dobičkov podjetij ter dvomi o vzdržnosti proračuna zaradi številnih načrtovanih ukrepov. Dominko zato poziva k budnemu in kritičnemu spremljanju vladnih odločitev, saj pasivnost državljanov omogoča neodgovorno politično delovanje.
Ime tedna je postal Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk, kjer so skupaj s sindikatoma vzgoje in izobraževanja SVIZ in Glosa po letih prizadevanj uspeli doseči sprejem uredbe o minimalnih standardih plačevanja, ki bodo brez izjem veljali za vse javne kulturne zavode in javne agencije v Sloveniji. S t. i. "Zasukovo minimalko" se ukinja desetletja dolga praksa sistematičnega neplačevanja in podplačevanja prekarnih delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju.Kandidata sta bila še: Boštjan Gombač, multiinštrumentalist, ki z igranjem na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali vrsto let pomembno prispeva k raziskovanju igranja na to najstarejše glasbilo na svetu, katerega 30. obletnico najdbe so na osrednji slovesnosti obeležili skupaj s tolminskim Jazz Punt Big Bandom. Na koncertu so premierno izvedli za to priložnost napisano delo Triakonta skladatelja Žige Staniča in Igor Muševič vodja skupine raziskovalcev Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je prva na svetu uporabila tekoče kristale v mikroskopsko majhnih vezjih, delujoče izključno na svetlobo, brez elektrike. Njihov dosežek bo pospešil razvoj energetsko varčnejših naprav, ki bi lahko nadomestile elektronska vezja, posebno priznanje ekipi pa je tudi objava znanstvenega članka o tem mejniku v ugledni reviji Nature Photonics.
V tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega ter vrhovnega sodnika Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o odnosu vladajočih do nerešena polpretekle zgodovine, o sprejeti resoluciji o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, o napadih Romov in pravnih sredstvih, ki jih imajo za urejanje tega področja pristojni, o obrambnih referendumih in kazanju mišic med političnimi strankami.
Gostili smo tajnika Misijonskega središča Janka Pirca in sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe. Pred tedni sta sklenila obisk Madagaskarja. Vprašali smo ju, če sta na srečanjih s slovenskimi misijonarji dobila kako novo idejo za akcije, ki tečejo v Sloveniji in utrjujejo vezi med domovino in misijoni.
Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je povabila na duhovno obnovo na Kurešček, kamor je župnija Ig povabila karizmatičnega duhovnika p. Jamesa Manjackala, ki je bil v Sloveniji že pred 13 leti. Pogledali bomo tudi, kam so premeščeni nekateri duhovniki v škofijah Koper, Novo mesto, Maribor in Celje.
V sobotnih Poletnih doživetjih smo vas povabili v Sončni raj v Vodole pri Mariboru. Slišali ste, kaj ponuja ta učilnica na prostem z medenim parkom, enim največjih čebelnjakov v Sloveniji, z ziplinom Čebelji let in Fontano vin, ki že peto sezono ponuja nepozabna kulinarična in vinska doživetja.
Stojan Batič, eden najbolj znanih slovenskih kiparjev, se je rodil leta 1925, umrl je leta 2015. Poznamo ga predvsem po številnih spomeniških plastikah, njegovi kipi pa krasijo tudi številne parke po Sloveniji. Stojan Batič se je rodil v Trbovljah in v pogovoru z Vido Curk je leta 2005 najprej spregovoril o navezanosti na domači kraj in o mladosti, ki jo je preživel tam.
V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.
Sloveniji bo glede na predlog sedemletnega proračuna Evropske unije za izvajanje nacionalno-regionalnih načrtov na voljo 5,4 milijarde evrov evropskih sredstev. To je bilo tudi v ospredju današnjega sestanka komisarke za širitev Marte Kos in finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je s predlogom zadovoljen. Članice glede proračuna jeseni čakajo zahtevna pogajanja, ki bi lahko trajala do dve leti. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor med drugim o evtanaziji in preklicu referenduma. - Ali se v Gazi obeta dvomesečno premirje? - Tečajniki iz 16-ih držav v Kopru končujejo Poletni tečaj slovenskega jezika.
Zakon o pomoči pri samomoru sprejet, koalicija »Proti zastrupitvam bolnikov« medtem začela z zbiranjem podpisov za referendum.Podpora Svobodi o predlogu za umik obrambnega referenduma ni zagotovljena.Vlada Roberta Goloba dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji. Gre za aktivistično delovanje, je ocenil dolgoletni diplomat Tone Kajzer.Po izraelskem napadu na edino katoliško cerkev v Gazi papež Leon XIV. pozval k takojšnjemu premirju. Netanjahu: šlo je za napako izraelskih sil.Močna podpora javnosti Petrolu, skoraj polovica vprašanih namreč podpira očitke o prenizkih maržah in previsokih trošarinah na gorivo.V Celju slovesno razglašena nova provinca Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk.Vreme: Sončno bo, jutro bo sveže, čez dan pa bo spet bolj vroče.Slovenska politika za zdaj zadovoljna s proračunskim načrtom, ki ga prinaša prihodnji finančni okvir Evropske unije.Premestitve duhovnikov v škofiji Celje: z novim župnikom tudi ena izmed celjskih župnij.ŠPORT: Pogačar z uspešnim napadom na Hautacam (izg.: Otakam) storil velik korak k ubranitvi skupne zmage na dirki po Franciji. Danes gorski kronometer.
Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja. Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.
Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Prebivalcu Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju 143 kg sadja, 113 kg žit, 104 kg zelenjave, 91 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc, 6 kg riža in 1 kg medu. Vse našteto, pridelano in predelano v Sloveniji. Slovenija je 40-odstotno samooskrbna. Če pogledamo številke ‒ po podatkih statističnega urada smo približno 80-odstotno samooskrbni pri žitih, jajcih in mesu, deset odstotkov več pri mleku, ki ga tudi največ izvažamo, najnižje stopnje pa so pri sadju in zelenjavi ‒ oboje pribl. 30 odstotkov. Zelenjava, pridelana v Sloveniji, je kljub višji ceni pogosto bolj kakovostna, saj ne prepotuje na tisoče kilometrov. Njeno ceno pa zvišujejo predvsem slabše letine, vremenski vplivi in višji stroški pridelave. Kakšne so rešitve za večjo pridelavo sveže zelenjave, s katerimi ovirami se soočajo mali kmetje in velika pridelovalna podjetja? Smo se ob dostopnosti svežih pridelkov čez vso leto tudi potrošniki razvadili? Sogovorniki: Kristjan Magdič, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih in solastnik ter direktor podjetja Paradajz Aleksandra Dervarič, kmetijska svetovalka Maša Brandstätter in Aljaž Sedovšek, kmetovalca na kmetiji mašAljaž
Fuga je prvi in edini mednarodni festival v Sloveniji, namenjen študentskim gledališkim produkcijam oziroma predstavam ter mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki delujejo tako na gledališkem kot na glasbenem in avdio-vizualnem področju. Na festivalu lahko predstavijo svoje delo in se srečajo z delom svojih vrstnikov z drugih umetniških akademij.
Darja Lovšin je dolgoletna urednica revije Dita in ustanoviteljica Zavoda Diabetes. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov in že od leta 1995 aktivno ozavešča o sladkorni bolezni. Je avtorica več kuharskih knjig za diabetike, vodi nacionalno kampanjo Bodi odličnjak! in velja za eno ključnih osebnosti na področju diabetesa v Sloveniji. In tokrat smo imeli čast, da smo jo gostili v oddaji. Spregovorila je predvsem o novih pristopih pri zdravjenju diabetesa, razlogih za njegov razvoj in kater sloj prebivalstva mu je načeloma najbolj nagnjen. Si upate reči, koliko diabetikov imamo v Sloveniji? Število vas bo resnično presenetilo in tudi sami si boste želeli delati na preventivi, ker sladkor ne boli, ampak okvari celoten sistem!
Prihodnji večletni finančni proračun, ki ga naj bi danes predstavila Evropska komisija, bo po napovedih drugačen od dosedanjega. Med drugim naj bi bilo poudarjeno strožje pogojevanje sredstev z reformami v državah članicah. Druge teme: - Predstavnice držav Nata presenečene nad polemikami o obrambnih izdatkih v Sloveniji. - Izraelska vojska napadla štab sirske vojske v Damasku. Od jutra v Gazi ubitih najmanj 37 ljudi. - Začenjajo se dela na najzahtevnejšem odseku severnega dela tretje razvojne osi, končan naj bi bil do leta 2029.
Protestni shod sinoči v Šentjerneju, danes se bodo kmetje uprli romskemu nasilju tudi na Ježici v Ljubljani.Nahtigal o napadih na zasebne zdravnike, šole in zdaj še vrtce: To je napad na državljane, ki še verjamejo, da je mogoče nekaj ustvariti mimo države. Kakšne spremembe se s 1. avgustom obetajo v župnijah koprske in novomeške škofije? Trump: prvi sisitemi zračne obrambe Patriot že na poti v Ukrajino.Na letovanju v Sloveniji pod okriljem Karitas tudi letos otroci in mladi iz Ukrajine, mnogi od njih so v vojni izgubili očeta.vreme- popoldne oblačno, ponoči še možne padavine, jutri že več sonca.Strokovnjaki že opozarjajo, da je predlog zakona o konoplji za osebno rabo škodljiv.V Škalah začetek gradnje najzahtevnejšega dela severnega kraka tretje razvojne osi.ŠPORT: Po dnevu premora se z enajsto etapo nadaljuje 112. kolesarska dirka po Franciji. V rumenem Irec Healy, Pogačar v mavrični majici svetovnega prvaka.
Tudi zaradi vse hujših vročinskih valov se spreminjajo trendi poletnega turizma. Vse več obiskovalcev namesto na morju ohladitev poišče na višjih nadmorskih višinah. Gorski turizem v Sloveniji trenutno prispeva več kot tretjino prenočitev. Direktor podjetja Vabo in predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž meni, da lahko delež povečajo na 40 odstotkov. Terenska ekipa je tokrat odpravila na Koroško, kjer bo poizvedela več o največjem in edinem koroškem gorskem središču Kope. Za Kope naj bi veljalo, da so tačas najhitreje rastoče gorsko središče v Sloveniji. Metka Pirc.
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.
Na svetu je debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji po oceni NIJZ približno 400.000. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega septembra 2024.
V preteklosti je bila odločitev za jezik na vzhodnoslovanskem območju pogosto bolj praktične kot pa identitetne narave. Če kdo govori rusko, to torej še ne pomeni nujno, da je ruske narodnosti, poudarja dr. Domen Krvina, rusist in polonist, ki sodeluje pri nastajanju novih izdaj Slovarja slovenskega knjižnega jezika in slovenskega pravopisa. Z vojno v Ukrajini pa tudi ukrajinščina postaja v večji meri narodni označevalec. Ukrajinci postajajo občutljivejši in so se (tudi tisti na vzhodu) ukrajinščine bolj pripravljeni učiti. Oddajo namenjamo jezikovnim vprašanjem in dilemam, ki jih vojna v Ukrajini odpira tudi v Sloveniji, spremembe pa bodo vplivale tudi na pravila za prevzemanje lastnih imen iz današnje Ukrajine in Belorusije. Neuveljavljena ukrajinska in beloruska zemljepisna ter osebna lastna imena se bodo v prihodnje manj prevzemala v slovenščino prek ruščine, uveljavljena pa naj bi ostala nespremenjena.
Ravnateljica pravi, da se bo bojevala do konca, saj se ravnateljem v Sloveniji dogajajo čudne zgodbe. Drugi poudarki oddaje: - Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib dobiva načrt upravljanja za 10-letno obdobje, ki širi nabor lokacij za dogodke. Okoljevarstveniki občini očitajo komercializacijo parka. - V Kamnici pri Mariboru so po uslišanju krajanov in zvišanju omejitve hitrosti s 30 na več začeli dela za umirjanje prometa. - Gorenjski zdravstveni domovi so preobremenjeni, zlasti poleti, saj nimajo turistične ambulante. - Občina Cerkno pridobila četrtino državnih sredstev za ureditev športnega parka.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.
Skoraj dve leti po katastrofalnih poplavah v Sloveniji ob porečju Savinje na rušitev še vedno čaka približno 300 hiš. Med njimi je tudi hiša Vojka Colnarja iz Gornjega Grada, ki že dve leti živi v negotovosti – obnovo hiše so mu nekaj mesecev po povodnji prepovedali, nato dovolili, zdaj pa z ženo v na pol porušeni domačiji že skoraj leto dni čakata na dokončno odločitev pristojnih.
Notranji minister Boštjan Poklukar v državnem zboru drugič letos posluša očitke na račun svojega dela. Poleg vse slabših varnostnih razmer mu predlagatelji interpelacije očitajo zlorabo uradnega položaja, nevestno delo, kršitev pravic delavcev in opustitev dolžnega ravnanja. Minister očitke zavrača kot neutemeljene in poudarja, da mora vsaka odgovornost sloneti na dejstvih, dokumentih, dokazljivih dejanjih in ne na vtisih. Drugi poudarki oddaje: - Ustavni pravniki premiera opozorili na sporno referendumsko vprašanje o obrambnih stroških. - Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestince Francesca Albanese v Sloveniji opozorila na genocid v Gazi. - V sadovnjaku Kmetijskega inštituta poskusni projekt hkratne pridelave hrane in proizvodnje elektrike.
Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.comRazpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici
Visoke temperature lahko po napovedih vremenoslovcev pričakujemo še danes in jutri. Visoke temperature so znova v ospredje postavile tudi razprave o delovnih razmerah. Današnja pogajanja o pravilniku na tem področju so bila neuspešna, pristojnim ni uspelo doseči soglasja. Drugi poudarki oddaje: Združeni narodi: več kot 60 podjetij po svetu vpletenih v genocidna dejanja Izraela v Gazi Golob ob dvigu slovenske zastave pred poslopjem Cerna: gre za priznanje mesta v svetovni znanosti Junija v Sloveniji rekordno malo brezposelnih
Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.
Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.
Vrh zveze Nato v Haagu je postregel - za številne - s prelomno odločitvijo. Voditelji članic so se namreč zavezali, da bodo njihove države v prihodnjih desetih letih obrambne izdatke zvišale na pet odstotkov BDP-ja. Premier Robert Golob je ob nasprotovanju koalicijskih partneric pojasnil, da je odgovornost vlade zagotavljanje varnosti državljanov. Drugi poudarki oddaje: V ameriških napadih v Iranu po navedbah CIE uničeni ključni jedrski objekti. Glede pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, ki bo začela veljati prihodnji teden, še veliko nejasnosti. Projekt Genom Evrope tudi v Sloveniji. V ospredju ozaveščanja o pomembnosti genetike pri zdravljenju.
Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo? Demografija, 1.del: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost
Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.
Potem ko je dolgotrajna oskrba več deset let vedno obležala v predalih, se zdaj z njeno uvedbo zastavljajo številna vprašanja o njenem uresničevanju. Kaj bo prinesel največji premik na področju socialnega varstva v zgodovini države, kdaj bodo dostopne katere pravice, kdo bo do njih upravičen, kako bodo rešili vprašanje pomanjkanja in nagrajevanja kadra? Kaj najbolj skrbi ljudi?Gost v studiu je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Poslušajte še: Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je v Radljah ob Dravi preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu. Poslušaj reportažo tukaj.
Zadnje tedne nas je dosegla prijetna vest, da bodo odslej cene goriv na avtocestah enako regulirane kot tiste v notranjosti. Kar pomeni, da nižje. Vest je bila prijetna za veliko večino državljanov, neprijetna pa za delničarje in upravo Petrola.Ta se je v podobi visokih Petrolovih direktorjev tako razhudila, da je skoraj pljunila. No, na koncu ni, ampak so Petrolovi direktorji kot užaljeni otroci povedali, da bodo pač zamrznili sponzorska sredstva za kulturo in šport in da bodo investirali na trgih in v državah, ki so do Petrola bolj prijazne. Potem so Petrolovi direktorji govorili o maržah in o zmanjšanih profitih in sploh, kako se prodajanje bencina v Sloveniji skoraj ne splača. Javnost je bila posledično ogorčena, ker je mnenja, da je Petrol tako ali tako monopolist, za katerega veljajo druga pravila in da je recimo plastenka vode zaradi posvečenega statusa Petrola v njihovih prodajalnah še enkrat dražja kot v normalnih prodajalnah. In tako naprej in tako nazaj. Ampak da ne bomo prilivali bencina na ogenj, se lotimo teme, ki je manj atraktivna od nalivanja bencina, prodajanja športnih stav, sprejemanja paketov, prodaje higienskih pripomočkov, alkoholnih pijač, krofov, sendvičev in kave, rezanega cvetja in napolitank, ter kar je podobnih izdelkov, ki v Petrolovih prodajalnah zlahka dosežejo rekordne cene. Hočemo povedati, da zaradi vsega naštetega in pomanjkanja konkurence ni posebej zahtevno biti Petrolov direktor, kajti kljub vsemu glamurju navkljub: petrolovci so pač še eni trgovci več. Zato se posvetimo njihovi dejavnosti, ki je neatraktivna, v javnih občilih skoraj anonimna, a še kako pomembna. Posvetimo se lulanju, ali uriniranju, ki mu včasih pravimo tudi mala potreba. V tej pasji vročini je treba med potovanji veliko piti, kot nam svetujejo zdravstveni delavci in kar z lahkoto storimo na Petrolovih bencinskih servisih. Nihče pa se ne posveča dejstvu, da je čez čas treba vso to tekočino tudi spraviti ven. Iz telesa, natančneje mehurja. Gre za fiziološki proces, ki je manj atraktiven kot pitje osvežilnih pijač, za organizem pa prav tako potreben. Da ne zapišemo nujen. In to je na Petrolovih bencinskih servisih mnogo težje storiti, kot se rehidrirati. Lulanje je na Petrolu problem. Poznamo dva glavna principa dostopa do Petrolovih sanitarij. Prvega v pomanjkanju strokovne terminologije imenujmo: »ključ je pri prodajalcu«. Ta je značilen predvsem za manjše in primestne servise. Za tiste, ki jim po novem grozi zaprtje. Zaradi tega, ker se v straniščih, po ustnih zagotovili črpalkarjev, dogajajo tudi nefiziološke rabote, so stranišča ali stranišče zaklenjeni. In če ste natočili gorivo ali kaj kupili, ste upravičeni do ključa. Ki ga prevzamete pri črpalkarju, po navadi je navezan na daljši, delno vlažni vrvici in ga po uporabi vrnete na mesto pri blagajni. Drugi princip, veljaven na vseh teh prečudovitih in bleščečih Petrolovih servisih ob avtocestah, pa je uporaba stranišča proti plačilu. Se pravi, da po plačilu na avtomatu stopite skozi podobno zaporo, kot jih poznajo smučarske vlečnice, ali pač kopališča in stadioni. Lahko plačate s kovanci ali Petrolovo kartico. Obstaja tudi možnost nekakšnih bonusov pri vstopnini na stranišče, če ste pred tem kaj kupili, ampak je sistem zapleten in nikomur se s tem ne da ukvarjati. Če povzamemo; Petrol vam ne računa le za nalivanje, temveč tudi za izlivanje. Kar je enkraten primer krvosesnega, ali pač sodobnega urino kapitalizma. Zgodovina kapitalizma in stranišč na bencinskih črpalkah je pisana in starožitna in ko smo civilizacijsko presegli gospe, ki so čistile za vami ter poslušale trkanje kovancev ob krožniček, smo uvedli avtomatiziran in davčno mnogo bolj transparenten sistem. Vendar naša kritika ne gre samo proti izkoriščanju človeka po stranišču, kot se je dogajalo včasih; kajti tudi danes Petrolova stranišča nenazadnje še vedno nekdo čisti. V maniri radikalne levice se vprašajmo: »Ali za svoje stranke Petrol, ki kljub maržam pri plastenki vode računa dvojno ali trojno ceno od nabavne, ne bi razmislil o brezplačnem lulanju?« Ali je človeško izločanje in skrb zanj za korporacijo resnično takšen strošek, da nam tega ne bi zmogla častiti? Ker, če pogledamo bolj socialne in družbeno odgovorne pravne subjekte, je uriniranje v večini slovenskih gospodarskih družb brezplačno. In če lahko greš zastonj na stranišče v gledališčih, ki so mnogo bolj siromašna od trgovcev z nafto, ob tem pa bodo zdaj ostala še brez Petrolovih sponzorskih sredstev, potem bi si lahko zaposleno čistilko, ki jo plačujejo iz prodaje bencina, ne pa iz pol evra straniščnine, privoščili tudi na Petrolu. Ali pa nam, glede na to, da so tretjinsko v državni lasti, priznali triintridesetodstotni popust na malo potrebo. Pa še nekaj na pol preverjenega nam je prišlo na uho. V času, ko so Petrolovi managerji (beri kot piše) jockali na tiskovni konferenci, kakšna strahovita muka je prodajati bencin v Sloveniji, so imeli vsi zaposleni pod skakalnicami v Planici velik piknik, ali team bulding, ali pač zabavo, ob 80-letnici ustanovitve podjetja. Zaposlenih na Petrolu je skoraj šest tisoč, na brezplačni žur pa jih ni prišla niti polovica. Mogoče pa bi se Petrolovi direktorji najprej posvetili odnosom v kolektivu, nato straniščem, šele zatem pa maržam.
Stopnja rodnosti se je v razvitih državah v zadnjih šestdesetih letih prepolovila – tudi v Sloveniji. Ob podaljševanju življenjske dobe bodo gospodarsko razvite države kmalu trčile ob demografski zid. Starajoče se družbe bodo zaradi nizke rodnosti izgubljale gospodarsko dinamiko, odpornost in dolgoročno tudi vojaško moč. Zagotavljanje denarja za pokojnine in dolgotrajno oskrbo bo postajalo vse težje. Vlade, regije in celo posamezne občine skušajo z različnimi, predvsem finančnimi spodbudami, vplivati na višjo rodnost, a so ukrepi večinoma neuspešni. Analiziramo demografske politike in trende v različnih državah, pod drobnogled postavljamo ekonomske, družbene, socialno-psihološke in individualne razloge, zaradi katerih naravno obnavljanje prebivalstva ni več samoumevno. Kakšne so alternative?Sogovorniki: Martina Žnidaršič, Statistični urad RS Diego Ramiro Farinas, Inštitut za demografijo v Madridu Marin Strmota, demograf in nekdanji državni sekretar v hrvaški vladi Janez Malačič, profesor demografije Shuihui Zhang, profesor sociologije v Šanghaju