Podcasts about sloveniji

Sinočnja neurja so največje opustošenje pustila za seboj v občini Komenda, kjer je poškodovanih več sto objektov, orkanski veter je podiral drevesa in električne vode ter odkrival strehe. Danes na terenu ocenjujejo škodo, ki bo po besedah poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana velika. Območje si prav zdaj ogledujejo tudi predstavniki oblasti. Ujma je prizadela tudi Podravje, tam so nekatera polja uničena v celoti, to se bo poznalo tako pri oskrbi s hrano kot semenskih zalogah. Kmetje pričakujejo pomoč države. Drugi poudarki oddaje: - Nizka politična kultura v Sloveniji tudi posledica razklanosti, lahko kolegij predsednika parlamenta najde rešitev? - Obtožena za izkoriščanje delavcev v podjetju Marinblu štiri leta po razkritju podpisala sporazum o priznanju krivde. - Začenja se svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga zaznamujejo visoke cene in težave z vizumi.

Normalizacija sovražnega govora je nevarnaZa sodobno digitalizirano družbo je značilna velika polarizacija pogledov na svet in vse manj strinjanja o tem, kaj so dejstva in kaj so mnenja, kje se konča resnica in začne laž, manipulacija, propaganda in sovraštvo. Kako razumeti inflacijo sovražnega govora in njegovo normalizacijo, če pa raziskave kažejo, da veliko večino ljudi pri nas sovražni govor zelo moti in ga ne podpirajo? Na to in številna druga vprašanja odgovarja monografija Sovražni govor v Sloveniji. Gre za prvo poglobljeno interdisciplinarno študijo sovražnega govora v slovenskem družbenem, pravnem in digitalnem okolju. V oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali z urednico monografije doktorico Veroniko Bajt z Mirovnega inštituta.

Amir Elfelit je 24-letni Palestinec, ki že okvirno pet let (z nekaj premori) živi v Sloveniji. Prihaja iz Gaze, kjer se še vedno nahaja njegova družina, ki razdejanega območja ne more zapustiti. Sam je imel srečo, da se je pri 19-ih letih prijavil na študijsko izmenjavo v Sloveniji, kamor je prišel z egipčanskim potnim listom. Oče je namreč Egipčan, potovanje pa je na tak način lažje, pove. Pri nas študira novinarstvo in hkrati dela tudi v eni od ljubljanskih restavracij ter občasno kot prevajalec. Pravi, da mu je Slovenija všeč in da je najpomembnejše, kar je tu našel, mir.

Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Junija pred 180 leti je v naše kraje pripeljal prvi vlak. Slovesno in vzneseno so takrat pričakali novo dobo razvoja in napredka. Od Maribora do Celja je takrat lokomotiva potrebovala dve uri in petinštirideset minut. V tem času danes pride do Ljubljane, kaj dlje pa ne. Vlak je torej hitrejši, hiter pač ne. Visoke upe imajo številni ob nastopu nove vlade, po štirih letih prejšnje garniture končno vidijo luč upanja na koncu predora. Marsikateri pa medtem že opozarjajo, da so to luči bližajoče se nesreče. Ministrski ekipi, ki se je predstavila poslancem in javnosti, ne bo enostavno. Ne le zaradi napetosti doma, ampak še bolj ob nestabilnem in nepredvidljivem mednarodnem dogajanju.Viri: Po železni cesti: Prvi vlak, Radio Maribor  Studio ob 17.00: O ukrepih Janševe vlade na področju gospodarstva in javnih financ, Prvi  Dnevnik: Golobova vlada se poslavlja, TV Slovenija  Jutranja kronika, Prvi  Dogodki in odmevi, Prvi Prva nujna seja Odbora za infrastrukturo in energetiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 1. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za izobraževanje, mladino in znanost, RTV365 Ars humana: Susan Abulhawa: "Nikoli si nisem mislila, da bo svet v realnem času in v visoki ločljivosti videl tisto, kar je videl, in da bo pogledal stran.", Ars Odmevi: Predsednik Evropskega sodišča na obisku v Sloveniji, TV Slovenija Vodenje s posluhom: Luka Eržen, Val 202 Botrstvo: Odbojkarski spektakel Tineta Urnauta s prijatelji, Val 202 Okopi: pot slovenske države 1991-1994, Janez Janša, 1994 Izraelski izvoz orožja rekorden peto leto zapored, letos za 30 odstotkov večji kot lani, MMC Pobudniki referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi v DZ vložili več kot 13.000 podpisov, MMC Climate, European Environment Agency, 2024 Iceland volcano causes fall in carbon emissions as eruption grounds aircraft, Guardian, 2010 Janezu Janši čestital tudi kontroverzni hrvaški pevec: Naj mu dragi Bog da moč pri spodbujanju teh vrednot, Večer

Količina zavržene hrane v Sloveniji v zadnjih letih ni upadla, celo povečala se je. Potem so tu ostanki iz prehrambene industrije in kmetijstva ter blato iz čistilnih naprav. Odpadkov, ki jih lahko predelamo v bioplin in metan, je dovolj. Zakaj torej takšno pridobivanje elektrike, toplote in goriva - vsaj pri nas - ostaja neizkoriščen vir energije? So posredi morda okoljski in politični zadržki? V tokratnih Podobah znanja gostimo doc. dr. Sabino Kolbl Repinc, ki na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter Kemijskem inštitutu raziskuje razne postopke predelave odpadkov v bioplin in metan.

Naslednji konec tedna bo Ljubljana gostila že 45. kolesarski maraton Franja. Prireditev velja za najbolj množično kolesarsko prireditev v Sloveniji. Organizatorji napovedujejo še večjo udeležbo kot lani in porast prijavljenih udeležencev iz tujine na kronometru. Tridnevni dogodek bo gotovo tudi letos privabil veliko rekreativnih in amaterskih kolesarjev.

Novo vlado čaka le še potrditev v državnem zboru, vsi kandidati za ministre prejeli zeleno luč matičnih odborov.Zupančič napovedal ukrepe za pospešitev sodnih postopkov in učinkovitejše odkrivanje korupcije.Mateja Ribič si bo prizadevala za izboljšanje demografske slike države, Suzana Lep Šimenko želi voditi stalen dialog s predstavniki Slovencev zunaj meja matice.France Cukjati in Janez Dolinar: Boj proti korupciji bo največji izziv nove vlade.Bruselj: Za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnega primanjkljaja.Novimi iranskimi napadi na bližnjem vzhodu, možnost mirnega razpleta napetosti se zdi vedno bolj oddaljenaVreme: Jutri bo sončno, nekaj jutranje megle in več oblačnosti v hribovitih krajih zahodne Slovenije.Lani s kolesom opravljenih le štiri odstotke vsakodnevnih poti.Deček Jaka Škof bo šel lahko na zdravljenje v ZDA, v akciji zanj zbranih 2,5 milijona evrov sredstev.ŠPORT: Los Anglesel Golden Knights slavili v prvi tekmi finala lihe NHL, ženske kolesarke na Giru danes čaka gorska etapa po Dolomitiha

Veliki jezikovni modeli umetne inteligence postajajo pomembni gradniki infrastrukture sodobne družbe. Ker je večina naprednih sistemov nastala predvsem za angleški jezik in velike svetovne trge, se zastavljajo vprašanja, kako bodo ti sistemi delovali v slovenščini in v kolikšni meri bomo v Sloveniji v prihodnosti uporabniki tujih sistemov, v kolikšni pa ustvarjalci lastne jezikovne tehnologije. V okviru nacionalnega projekta Povejmo je nastal GAMS, to je kratica za generativni model za slovenščino. Naš gost Tomaž Savodnik pa je avtor Zlatoroga, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov, in Lame, oziroma klepetalnega robota TinySLlama (Foto: Pixabay).

Delovna telesa Državnega zbora nadaljujejo zaslišanja – uspešno skozi sito že dobra polovica ministrskih kandidatov.Kajzer za verodostojno zunanjo politiko, ki bo na prvo mesto postavljala interese Slovenije, Matoz napovedal kadrovsko krepitev policije.Ljubljanski mestni svet potrdil referendum o parkiranju, a hkrati umaknil odlok, o katerem naj bi na njem odločali.Opolnoči so se pogonska goriva občutno pocenila, medletna inflacija v Sloveniji medtem maja 3,8 odstotna.Trump z ostrimi besedami nad Netanjahuja zaradi izraelskih napadov na Libanon.Povprečna študentska urna postavka je letos presegla deset evrov, podjetja pa v mladih vse bolj iščejo bodoče redne sodelavce.ŠPORT: Odbojkarji Slovenije na dobrodelni tekmi premagali Srbe, košarkarji Olimpije še do šestega zaporednega domačega naslova.VREME: Do večera na zahodu države krajevne padavine, ki se bodo ponoči razširile nad večji del države. Najvišje dnevne temperature jutri med 16 in 23°C.

Konec lanskega leta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča Trst prevzela Nina Ukmar. Zaveda se, da je gledališče steber in institucija, ki presega zgolj gledališko dejavnost, hkrati pa si želi, da bi postal steber srečevanja in most med različnimi kulturami. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk je za vlogo v seriji Poklicani dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona. Dejavna je v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, kjer bo imela kar nekaj projektov tudi to poletje. Martin Mlinar, ki uči slovenščino na gimnaziji v Monoštru, pa skuša dijakom približati jezik tudi skozi priložnosti, ki se jim ponujajo. Znanje slovenskega jezika je tudi velika poklicna prednost v Porabju, pa ne le tam, poudarja.Foto (Vida Toš): Martin Mlinarič - novi učitelj slovenščine na gimnaziji Sv. Gotarda v Monoštru

NAPOVEDNIKPapež Leon: v skrivnosti Svete Trojice, srce najde svoj dom.V Celjski škofiji danes osrednje praznovanje 20-letnice ustanovitve.Ministrske kandidate nove vlade jutri in pojutrišnem čakajo zaslišanja v hramu demokracije.Izraelska vojska širi operacije v Libanonu. Komentar Nejca Krevsa.Ekonomist Sašo Polanec v luči vojne na Bližnjem vzhodu: statistični podatki za zdaj ne kažejo na gospodarsko krizo v Sloveniji.Slovenska kmetijska gospodarstva lani z več pridelanega perutninskega in prašičjega mesa ter medu, a z manj kokošjih jajc.Osamosvojitev Slovenije ni bila naključje zgodovine, so poudarili na simpoziju v Državnem svetu.ŠPORT: Nogometaši Paris Saint-Germaina ubranili naslov v Ligi prvakov.VREME: Zaradi možnih močnejših neviht za severovzhod države oranžno opozorilo.

Gostili smo Pavla Fedorovskega, Rusa, ki je Slovenijo prvič obiskal pred skoraj petnajstimi leti, pozneje pa se preselil v Ljubljano. Je človek več profesij, poklicev in zanimanj – dramski igralec, novinar, računalniških programer, ustanovitelj platforme za podkaste, gostinec, pa tudi nasprotnik vojn, ki je to izrazil kot eden od pobudnikov protesta proti vojni v Ukrajini. V oddaji je spregovoril o razmerah v Rusiji in tem kako se je navadil na življenje v Sloveniji.

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra. Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdušuje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?   Foto: Voranc Vogel  

Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.   Kam po pomoč?

Ko je vožnja k zdravniku prevelika obremenitev za družinski proračun ali ko je v hiši pozimi toplih le nekaj prostorov, ker je ogrevanje predrago, govorimo o prevozni in energetski revščini. To sta le dva izrazita primera pri pojavu, ki v družbi pogosto ostaja neopažen in skrit. A dejstva so neizprosna - v Sloveniji se z energetsko revščino spopada skoraj 60.000 gospodinjstev. V Botrstvu spoznavamo zgodbe ljudi, ki se spopadajo s prevozno revščino, tokrat pa o novi analizi, ki je pokazala katere družbene skupine so v Sloveniji najbolj ogrožene. 

V oddaji Pogovor o smo govorili o enem najbolj spornih infrastrukturnih projektov v Sloveniji – kanalu C0. Kako daleč je projekt, katere nepravilnosti in odprta vprašanja spremljajo njegovo gradnjo ter kakšne posledice bi lahko imel za pitno vodo Ljubljančanov? Gosta oddaje sta bila mestni svetnik Aleš Primc in odvetnik Klemen Golob.

Vsak zaposleni v Sloveniji je bil v letu 2024 povprečno bolniško odsoten 21 dni. Največ bolniških odsotnosti je bilo v pomurski statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so marca objavili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki določajo, kje in kako se v tem času lahko zadržuje posameznik. Podrobneje nam jih bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavila mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Sprva se je HIV razširil med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenoznimi uživalci drog, prvi primeri so bili tudi pri ljudeh, ki so s transfuzijo prejeli okuženo kri. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov, ki so v Združenih državah Amerike zahtevali informacije o virusu, oblikovali sporočila o tem, kako se zaščititi pred okužbo, hkrati so tudi glasno pozivali k raziskovanju in razvoju zdravil. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. 30 milijonov okuženih prejema zdravila, 10 milijonov pa ne. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Intelekta o vsem tem z gosti. To so Miran Šolinc (Škuc), prim. Evita Leskovšek (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Sebastjan Sitar (Legebitra). Gonoreja in sifilis v Evropi Aids po jugoslovansko? : začetni odziv na AIDS v Sloveniji in Jugoslaviji (1984-1987)

Ime tedna je postala Mojca Volkar Trobevšek, učiteljica slovenskega jezika na Osnovni šoli Stranje, ki je v okviru iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem! postala učiteljica leta 2026. Pri poučevanju ji je najpomembneje, da učenci razumejo, zakaj se učijo določenih vsebin, in kako bodo pridobljeno znanje uporabljali v prihodnosti. Slovenska predstavnica na svetovnem izboru učiteljev je tudi urednica, avtorica in redna sodelavka Planinskega vestnika ter drugih medijev. Piše kratko prozo in poezijo, njena zgodba pa je bila lani nagrajena na Beletrininem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.Kandidata sta bila tudi: Martin Horvat, arheolog in vodja kustodiata za srednji vek v Mestnem muzeju Ljubljana, ki je s svojim več kot 40-letnim delom ter rezultati obsežnih arheoloških raziskav bistveno prispeval k poznavanju urbanega razvoja Ljubljane v srednjem in novem veku ter k napredku srednjeveške in novoveške arheologije v Sloveniji. Za svoje delo je prejel Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje, ki ga vsako leto podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Teja Oblak, košarkarica, ki je dosegla pomemben mejnik slovenskega športa in ženske košarke. Kot prva Slovenka je zaigrala v ženski ligi NBA, najmočnejšem ženskem klubskem tekmovanju na svetu. Po dolgotrajnih težavah s poškodbo se je uspešno vrnila na parket, kjer je v dresu Portlanda ob zmagi proti Torontu v 17-ih minutah dosegla tri točke in devet asistenc. Kapetanka slovenske reprezentance je s tem znova potrdila svojo vztrajnost in pomembno vlogo v slovenski košarki ter odprla novo poglavje za slovenske košarkarice na največjem odru.

Petega junija bo v Sloveniji pričeval Christopher West, največji strokovnjak teologije telesa. V oddaji ga je predstavil predstavnik Katoliške mladine. Slišali pa ste tudi utrinke s festivala Ritem srca.

S smrtjo se je nekoliko nepričakovano srečala, ko je za magistrsko nalogo v Maroku raziskovala starodavne sisteme namakanja. Družina iz vasice ob vznožju gorovja Atlas, pri kateri je takrat bivala, je medse sprejela brezdomnega sorodnika. Bil je neozdravljivo bolan. In tako je pod isto streho, kjer je delala, spremljala proces umiranja. Opazovala je, kako so umirajočega sredi hiše umivali, ga hranili in molili ob njem, medtem ko so se v istem prostoru igrali otroci. Smrt je bila skozi družinske in družbene rituale več kot očitno vtkana v življenje in nikakor ločena od njega. In v Sloveniji? Na prvi se pogled zdi, da je drugače: smrt zapiramo v institucije in umikamo v zasebnost, a Simona ugotavlja, da to ne drži v celoti. Pri svojem terenskem delu na podeželju severovzhodne Slovenije namreč preučuje, kje ljudje prihajajo v stik z mrtvimi. Ugotavlja, da najpogosteje v štirih prostorih: na pokopališču, doma, v sanjah in – presenetljivo – ob tamkajšnji državni meji, ki poteka v gozdu, in žive opominja na nasilne dogodke, ki so se tam odvili v preteklosti in s katerimi še vedno niso pomirjeni.  Sogovorniki so ji v pogovorih pojasnjevali, da pokojne predvsem začutijo: ko jim zadiši domač vonj tobaka, ko zaslišijo znan zvok ali pa imajo zgolj neopisljiv občutek njihove prisotnosti. V podkastu nam je pripovedovala o fantu, ki je del očetovega pepela raztrosil na domačem vrtu. Ko se znajde pred pomembno odločitvijo, gre tja, prižge cigareto zase in eno za očeta ter s pijačo v roki skupaj v pogovoru z očetom išče odgovore. Takšni drobni, osebni rituali nam omogočajo, da ohranjamo odnos z umrlim in da tudi lažje sprejemamo smrt – pri tem pa se tudi predstava, da je smrt absolutna, nekoliko omehča. 

Ali v Sloveniji res velja svoboda govora za vse enako? Urednica Domovine Erika Ašič v komentarju razmišlja o političnih pritiskih, dvojnih merilih in dediščini nekdanjega sistema. Ob tem opozarja na nevarnost linča drugače mislečih ter se sprašuje, ali je »nov dan« v Sloveniji res prinesel več svobode.

V rubriki je Marjana Debevec delila svoje spomine na obisk sv. papeža Pavla II. v Sloveniji pred 30. leti, ko je bila del skupine plesalcev na srečanju z mladimi v Postojni. Spregovorila pa je tudi o tem, v čem jo danes poljski papež navdihuje.

Tri poljubčke na krmilo, en poljub na roko in direktna linija do domovine. Kot, da ni to, da je Giro skorajda že oddan dovolj? Felix Gall s fittom, ki mu ga zavida vsak rekreač in prikupen Giulio. Ciccone. Udrihali smo sem ter tja, a ne po trasi in predstavitvi EP v Sloveniji. Možjanca gre zagotovo na mypreffy. Še kaj? Seveda. Matej nam je zaupal nov recept. Kakšen? Prisluhni!Aja, pa še to - Naroči kolesarske nogaviceDisko grupo poganja ⁠@nduranznutrition

Otroški parlamenti so program Zveze prijateljev mladine Slovenije, kjer imajo otroci priložnost, da izrazijo svoje mnenje, razpravljajo o pomembnih družbenih temah, ki se jih dotikajo, ter se učijo demokracije, poslušanja in sodelovanja. V program je vključenih skoraj 400 osnovnih šol, vsako leto pa sodeluje približno 3000 otrok. Lansko leto je potekal že 35. nacionalni dogodek, kar znova potrjuje dolgoletno tradicijo in pomen programa, ki po vsej Sloveniji krepi glas otrok in mladih ter spodbuja njihovo aktivno sodelovanje v družbi. Na dogodku bo ponovno sodeloval Filip Štritof, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Trnovo.

Ali se vodja rodi – ali to postane? Kako razumemo vodenje v Sloveniji in zakaj je to veščina, ki jo je treba razvijati, negovati in vanjo vlagati? Tokrat smo odprli vprašanja vodenja v različnih okoljih: v formalnih organizacijah, prostovoljnih društvih in v vsakdanjem življenju (doma oziroma v družini). Z nami je bil profesor za področje organizacije javnega sektorja na Fakulteti za upravo dr. Janez Stare.

Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo V Narodni galeriji podelili Valvasorjeva odličja Slovenskega muzejskega društva. Danes se začenja letošnji Festival ljubiteljske kulture. V mesecu dni se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 700 dogodkov. Na velenjski Visti pa se je na množičnem poskusu podiranja Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike zbralo 4066 harmonikarjev iz Slovenije in tujine.

V ljubljanski stolnici slovesna maša ob 30. obletnici obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.Andrej Šter: Najbolj mi v spominu ostaja sodelovanje med Cerkvijo in državo.Papež bo septembra obiskal Francijo.Leon XIV.: V dobi AI prizadevati si za komunikacijo, ki vedno spoštuje resnico človeka.

V tem tednu sta se srečala verjetno najvplivnejša človeka na svetu, v Sloveniji pa sta se srečevala dva na videz povsem nasprotna politična svetova. In medtem slovenska kultura na Dunaju kljub slovenskemu bojkotu Pesmi Evrovizije ni ostala povsem prezrta.

Veronika Pišorn se je rodila v Ohiu v Združenih državah, potem je končala gimnazijo in študij prava v Sloveniji, že dvajset let pa dela in živi na Nizozemskem. Njen dom je Eindhoven, tam je najprej delala za organizacijo, ki so jo ustanovile štiri katoliške sestre, redovnice. V organizaciji so tujcem in beguncem brez urejenega statusa dajali pravno, socialno in psihološko pomoč. Pravnica je v svoji karieri prav tako pomagala žrtvam trgovine z ljudmi, zdaj je koordinatorica mreže nevladnih organizacij. Razlaga, kako pomagati žrtvam in zakaj išče načine, kako izboljšati življenja neslišanih, spregledanih ali zatrtih posameznikov. V smehu pripoveduje tudi, da imajo Nizozemci radi čiste račune in ti po druženju “izstavijo” zahtevek za delitev stroškov, ko povejo, da imajo ob 18. uri večerjo, pa pričakujejo, da se deset minut prej posloviš in ne ostaneš na obisku. Poznate kakšnega sogovornika ali sogovornico za oddajo Globalna vas? Pišite na ursula.zaletelj@rtvslo.si.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Iskanje osebnega zdravnika je v Sloveniji postalo prava nočna mora. Pogosto dobesedno. Spomnimo se primera iz Borovnice, kjer so pacienti na vpis k novi zdravnici čakali od noči. Podobna zgodba, le da podnevi, a ob deževnem in hladnem vremenu se je zgodila prejšnji teden v Cerknem. Zastopnik pacientovih pravic in nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj prizore označuje za nedopustne in ponižujoče do pacientov, prelaganje odgovornosti pa ne rešuje osnovne težave. Izjeme kažejo, da se je mogoče organizirati tudi drugače. Primer dobre prakse smo poiskali v ZD Logatec.

Po včerajšnji okrnjeni vojaški paradi ob dnevu zmage v Moskvi je ruski predsednik Vladimir Putin prvič namignil, da bi se vojna v Ukrajini lahko v bližnji prihodnosti končala. Izrazil je tudi omejeno pripravljenost na mehčanje odnosov z Zahodom, ob tem pa ponovil stare očitke glede podpore Ukrajini. Druge teme: - Je v Sloveniji dovolj politične volje za celovit pregon korupcije? - Jedrske velesile se ne držijo obljub o razorožitvi - Slovenski in italijanski oljkarji skupaj iščejo rešitve za številne izzive

Gal Mladenović je v enoletnem študijskem premoru v Sloveniji prihranil denar za selitev in študij v mestu Stirling na Škotskem. Prvih pet let je ob delu študiral odnose z javnostmi, zadnji dve leti pa se ukvarja s turizmom. Opisuje barve škotskega višavja, neizprosna dež in veter, ki lomi dežnike in sklanja glave, pa tudi zgodovinski duh strateško pomembnega mesta. O gradovih, dvorcih, spomenikih in naravnih znamenitostih piše tudi na blogu otocan.si. 27-letni turistični vodnik pravi, da je opaziti porast evropskih turistov, ne le zaradi lepot Škotske, tudi zaradi vse bolj vročega Sredozemlja.

Kako se lahko spletajo različne interpretacije ene hiše, ki je že dolgo časa ni več. Ena takih stavb je džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom za bosanske čete nekdanjega avstroogrskega imperija, ki so se borile na Soški fronti. Džamije ni več, ostal je le še zelen travnik, ki razkriva marsikaj. Ta sled nevidne hiše, džamije v Logu pod Mangartom je dobila zvočno podobo, slišno zgodbo, ki je zapolnila slovenski pavilion na Beneškem bienalu umetnosti. Projekt so zasnovali člani Nonument Group, pod kuratorskim vodstom Nataša Petrešin Bachelez in ga poimenovali Zvočna sled nevidne hiše. Miloš Kosec: »Bistvo paviliona je zvok, so zgodbe, govorimo o mnogozvočju. Intervjuvali smo veliko lokalnih prebivalcev, pripadnike islamske skupnosti v Sloveniji, raziskovalce, ki so se dolgo časa ukvarjali s tem območjem, intervjuvali smo arheologa, ki je izkopaval to prizorišče in iz vsega tega spletli neko pripoved o pripovedih o džamiji.« Člani Nonument Group, ki nas zastopajo na 61.beneškem bienalu umetnosti s projektom Zvočna sled nevidne hiše so: umetnica Neja Tomšič in umetnik Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Nika Grabar in Miloš Kosec.

Z gozdom in v gozdu ravnajmo spoštljivo, je osnovno pravilo gozdnega bontona. Prost dostop v gozdove je civilizacijska pridobitev, na katero smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takega, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Vožnja po gozdu in gozdnih poteh je eden najbolj perečih problemov, na katerega opozarjajo tako lastniki kot obiskovalci gozdov. Kako je z uporabo gozdnih površin za rekreativne namene? Kako je regulirano nabiralništvo? Ali se zavedamo, da gozdne živali potrebujejo mir in da ne smemo uničevati rastja? Gost sredinega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Vaša vprašanja sprejemamo tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), mag. Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Arhitekt Andrej Bernik vsakič znova odkriva Pariz, ki je njegov dom že dve desetletji. Skupaj s partnerjema, eden od njiju je tudi njegov življenjski sopotnik, vodi arhitekturni studio Fieldwork. Posveča se načrtovanju mest prihodnosti, s poudarkom na pomenu zelenja, ki bo ključno za ohlajanje poleti peklensko pregrete prestolnice. Tudi v Sloveniji je pred leti odmeval njihov projekt Terciarni gozd, pariško parkirišče so ozeleneli in spremenili v javni prostor, hibrid med parkom in trgom. Komentira tudi popkulturno prikazovanje Pariza kot romantičnega mesta počasnih užitkov in poudarja, da se croissant (rogljiček) poje takoj, svež, kar s prtička.

Prvomajske počitnice so že tu in veliko Slovencev se je v teh dneh odpravilo na potovanje, nekateri na krajše izlete po Sloveniji, drugi nekoliko dlje. A ne glede na to, kam se odpravljamo, je treba s seboj imeti potovalno lekarno. Na vprašanja, kaj vse sodi v potovalno lekarno, koliko zdravil vzeti s seboj in kako jih pravilno shranjevati, bo odgovarjal Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.

Zdravo. Tokrat začnemo z revizijo zgodovine (za obe vojni so krivi Avstrijci, to je jasno) in ker je ravno tak dan, spet obudimo protiimperialistično fronto, ki je bila pred OF tudi uradno ime gibanja, dokler se komunisti niso razbohotili v gibanju in pobrali žoge in šli izpred bloka. Ugotovimo, da smo hujši k Žižek, tokratni komad tedna je Ritem človeštva Nietov mi pa obdelamo še vojaške tehnologije v civilni rabi in znižanje davkov, zaradi katerega bo, kot vemo, vse bolje. Preden v Garambi obiščemo nilske konje, gremo še na Roško, nilski konji pa niso nevarni, razen tistega leva, ki je nekaj tednov kasneje nekoga pojedel, zato se mi posvetimo entrepreneurjem in vprašanju plač. Če so delavci z nižjimi plačami premalo plačani, smo tudi mi premalo plačani, oziroma če smo mi premalo, so premalo plačani tudi oni. Smrt imperializmu, svoboda delavcem! ✊

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine. Sogovorniki:  Igor Bašin  Gregor Tomc Esad Babačić  Ekipa MKNŽ in Leon Rolih  Sebastijan Iskra in Simon Grbec  Jasna Babić Zrimšek  Rajko Muršič Jitske Hartmans Kolektiv Amok Kolektiv Trate / Glasbena lobotomija   Izločki Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes opravila prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin o izboru kandidata za predsednika vlade. Pred časom je napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev. Drugi poudarki oddaje: - V Bolgariji na predčasnih volitvah, kot kaže, zmagala stranka nekdanjega proruskega predsednika Rádeva. - Rasizem v Sloveniji precej razširjen, že pet let nismo sprejeli nobene strategije na tem področju. - Nogometaši Celja tretjič državni prvaki.

Po današnjih pogovorih vodij parlamentarnih strank s predsednico republike je bilo iz besed vodje Svobode Roberta Goloba moč razbrati, da prihodnje vlade ne bo sestavil, vodja SDS Janez Janša je medtem za položaj okrivil volilni sistem. Predsednica Nataša Pirc Musar je sporočila, da bo nadaljevala pogovore. V oddaji tudi o tem: V Pakistanu vse nared za nove ameriško-iranske pogovore, ki pa se jih, kot kaže, Iran ne bo udeležil Opolnoči nova pocenitev reguliranih goriv, zlasti dizla in kurilnega olja Tudi v Sloveniji s polic trgovin umikajo otroško hrano podjetja Hipp, potem ko so v tujini v njej odkrili strup

Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«.

Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij. Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji) Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Poglavja: 00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik? 00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil 00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin 00:06:20 Kako pa je bilo z antibiotiki v preteklosti? 00:08:49 Kje danes iščejo nove antibiotike in o alternativah 00:12:02 Kaj raziskujejo na Fakulteti za farmacijo? 00:14:40 Kaj infektologe najbolj skrbi? 00:18:56 O odpornosti bakterij proti antibiotikom pri živalih z Ireno Zdovc 00:24:09 Corno: Mikrobna odpornost je globoko vpeta v okoljske procese 00:31:32 Xpertiza: Marko Senčar Mrdaković

Podcast o avtih! Jure je peljal novega Twinga in en japonski avtomobil, za katerega podpiše, da se pelje bolje od vseh dostopnejših kitajskih avtomobilov, Jerryu se razveže jezik ko pride do števila Ferrarijev v Sloveniji, Ciril pa je sedel za volan turbo ikone iz Stuttgarta..IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠