Podcasts about sloveniji

Skoraj 65 tisoč študentk in študentov vstopa v novo študijsko leto. Fakultete jih pričakujejo z dobrodošlicami. Sveže študijsko leto z novim zakonom o visokem šolstvu prinaša tudi številne novosti. Druge teme: - Trump Hamasu postavil ultimat glede njegovega načrta za končanje vojne v Gazi: imate tri oziroma štiri dni časa, da se odzovete. - Voditelji članic Unije na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu o ukrepanju glede incidentov z brezpilotnimi letalniki v več državah članicah. - Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu prihodnje leto v Sloveniji

Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.

Voditelji članic Evropske unije pred neformalnim vrhom na Danskem znova poudarjajo, da se mora Evropa oborožiti in pripraviti na hibridno bojevanje. Na kakšen način bo to storila Evropska unija, sicer še ni znano, kar je poudaril tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Pravniki svarijo, da delavsko izrekanje o o izplačilu predlagane božičnice ni v skladu z delovnim pravom. - Ob morebitni naravni ali drugi nesreči bi se v Sloveniji lahko zateklo v zaklonišče le dva odstotka prebivalstva - Oktobra po državi številni dogodki, namenjeni ozaveščanju o raku dojk.

Po 35. letu starosti se lahko moški in ženske v Sloveniji v okviru zdravstvenega sistema odločijo za sterilizacijo. Gre za trajno obliko kontracepcije, postopek pa je – še posebno pri moških – razmeroma nezahteven, stranski učinki so redki. Vlogo za sterilizacijo mora odobriti posebna komisija, pred posegom pa ima vsak kandidat še 6 mesecev časa za razmislek. Več o samem posegu tako pri moških kot pri ženskah povemo v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami zdravnik Sašo Drobnič, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Da bo njen novi dom v Sloveniji, se Yenifer Castillo Canela iz Dominikanske republike ni odločila sama. Da se s hčerama preselil v Slovenijo, se je odločila njena mama, ko je Yenifer štela vsega 13 let. Najprej so dom našle v Ljubljani, zdaj Yenifer s svojo družino živi v Krškem, nedaleč pa živita tudi njena mama in sestra. V najstniških letih je odločitev mame težko sprejela, danes ji je za to nadvse hvaležna.

Rak je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let. Da bi se povečala ozaveščenost o tej bolezni in da bi tako obolelim kot njihovim družinam dali podporo in pomoč, so september razglasili za mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Od leta 2014 do leta 2023 je v Sloveniji zbolelo za rakom povprečno 57 otrok, starih do 14 let, in 28 mladostnikov, starih od 15 do 19 let. Zdravniki in medicinsko osebje vsak dan rešujejo stiske, ki jih povzroča bolezen, zato so nedavno tudi opozorili na kadrovsko krizo, ki utegne na tem področju zdravljenja ogroziti mlade. Pravočasno odkrivanje in ukrepanje je namreč ključnega pomena. V tokratni oddaji bomo govorili o konkretnih izkušnjah pri srečevanju s to boleznijo. Na fotografiji sta Pika Bebar in Korina Korper

Pobudniki referenduma Proti zastrupitvi bolnih in starejših vabijo k oddaji podpisa za njegov razpis, manjka jih še več kot deset tisoč.Pristojni predvidoma še letos v vnovično testiranje sistema SI-Alarm.Poslanec SDS Andrej Poglajen za Radio Ognjišče o rešitvah za stanovanjsko problematiko v Sloveniji.Vreme: Jutri bo oblačno z nekaj dežja in šibko burjo na Primorskem.

Piše Katarina Mahnič, bereta Mateja Perpar in Eva Longyka Marušič. Alenka Vreček, v Sloveniji rojena avtorica, zagreta športnica, ki je mladost preživela v Radovljici, se je z dvajsetimi leti podala v Ameriko učit smučanje in tam zaradi ljubezni tudi ostala. V knjigi opisano kolesarsko turo je dolgo načrtovala, sprva le v mislih, in v težkih letih po razpadu prvega zakona, ko je ostala sama s tremi otroki, je idejo o njej zapisala v žepno izdajo Rumijeve poezije: “Poskušam narediti tisto, kar se mi zdi prav, da bi lahko živela brez obžalovanj. Želim si pustolovščine, ki mi ni nedosegljiva. Da bom imela čas za premišljevanje, čas za čutenje, čas za pisanje. Čas, da bi se znova počutila živo. Čas, ko bom lahko sama. Rada bi prekolesarila pot od svojega doma ob jezeru Tahoe do palape v Baji.” Po besedah avtorice rdeča nit romana ni v kolesarjenju, ampak pomenu življenja, ki si ga želimo živeti. “Če nehaš sanjati, nehaš živeti,” je zapisala. In prav zato je ta knjiga tako posebna. Lahko bi bila le še eden od številnih avanturističnih potopisnih priročnikov, v katerih se nizajo kolesarske tehnikalije in fizični napori, višinski metri in strmine klancev, povprečna hitrost in dnevno prevoženi kilometri. Kot dolgoletna kolesarska navdušenka, ki imam tudi sama v nogah lepo število tako makadamskih kot asfaltnih kilometrov na s potovalnimi torbami obteženem kolesu, sem sicer z užitkom in občudovanjem prebirala tudi te dosežke in se iskreno čudila Alenkini vzdržljivosti, trmi in pogumu, saj sem dobro vedela, kakšne napore je premagovala. Štiriinpetdesetletna. In sama. Pa vendar za branje knjige ni treba, da si sploh kdaj sedel na koelsu, saj je tako kot v vsakem dobrem literarnem potopisu pomembneje, kar se dogaja v kolesarkini notranjosti. Vse tisto, kar je na skoraj 4000 km dolgem samotnem potovanju od Kalifornije do mehiške vasice La Ventana o sebi spoznala – da je morala proč, da bi se po več resnih diagnozah in operacijah spet naučila dihati. Prvič v življenju si je dovolila sebe postaviti na prvo mesto, se gibati blizu roba, s katerega je lahko življenje uzrla v jasnejši luči: “Morala sem se odmakniti od vsega. Ne vem, ali se bo moj rak vrnil. Ne vem, kako bo napredovala moževa bolezen ali koliko časa še imava za stvari, ki si jih želiva početi. Občutek imam, da je to moja zadnja priložnost za nekaj, kar sem si od nekdaj želela narediti.” Knjiga Naj se vrti je razdeljena na 29 poglavij. Posrečeno in prilegajoč se njihovi vsebini jih uvajajo izbrani citati različnih avtorjev. Začenja jih tisti znani iz Zaplotnikove Poti, da je “važna pot, ne cilj”, za njim pa se vrstijo številna znamenita literarna imena, med drugimi Pablo Neruda, Alice Munro, John Steinbeck, Isabel Allende, Anna Frank, Ernest Hemingway, Paul Theroux, Homer ter A. A. Milne z meni najljubšim citatom iz Medveda Puja: “Če vem, kje sem, se nisem izgubil. Lahko pa sem izgubljen tam, kjer sem.”, ki tudi najbolje povzema smiselnost in duha Alenkinega potovanja. Morda je knjiga še bolj kot za slovenski trg izjemna, eksotična in dragocena za ameriškega, saj se v njej poleg družinskega življenja v Ameriki prepletajo tudi pisateljičine otroške vragolije in mladost v Sloveniji, ljubezen do dedka, pa poletja na dalmatinskem otočku Šipan, kjer si je prav tako želela živeti, dokler ni ugotovila, da pravzaprav nikamor res ne pripada. Veliko prostora je posvečenega odnosom med ljudmi, medsebojni pomoči in razumevanju in njihovim reakcijam, ko se pripeti kaj hudega – Alenkina diagnoza rak, moževa diagnoza parkinson, huda nesreča najstarejše hčere Mateje. Ob takih dogodkih se kalijo ljudje, takrat pokažejo, iz kakšnega testa so. Prav tako kot na kolesu, ki ga je poimenovala Zverina, ko napor iz človeka iztisne tisto najboljše, ko šele s premagovanjem fizičnih ovir odkrivaš pravega sebe. Ko te utrujenost spet naredi živega. V knjigi so razpršena tudi zanimiva srečanja z ljudmi, tako na ameriški kot na mehiški strani, in prav vsa so svetla, optimistična, vračajo zaupanje v človekovo prijaznost in dobroto. Avtorica na vsej poti ne izkusi nič hudega (razen po lastni nerodnosti), zato se ob prečkanju meje upravičeno sprašuje, zakaj zidovi sploh obstajajo: “Ko sem se peljala ob zidu iz valovite pločevine, za katerega vem, da ločuje ljudi med seboj, so me navdajali zelo čudni, neprijetni občutki. Cesta je bila mirna, a srhljiva. Prehitevale so me samo obmejne patrulje. Vse skupaj je bilo tako nadrealistično. Meje nas ločujejo, varujejo in ščitijo. Pred čim? Zidovi po Evropi so se rušili in meje brisale. Zidovi, ki so v nekaterih primerih ljudi ločevali stoletja, so se podirali, v ZDA pa smo gradili še višje in trdnejše zidove, da bi ljudi ohranjali na drugi strani.” Kolesarski literarni potopis Alenke Vreček je tudi dragocena ljubezenska zgodba, saj so bili za takšen samoten podvig pomembni ljudje, ki so ga podprli. Še posebej en človek, njen drugi mož Jim, ki ga imenuje ljubezen svojega življenja. Dragocena tudi zato, ker ne govori le o samoti, ki je nujno potrebna za obstanek in zdravo pamet človeka, ki si skuša na svoj način razjasniti sebe, da se bo lahko mirno posvetil ljubljenim, ampak ker poudarja potrebo po ljudeh, ki te razumejo, po bližnjih, ki vedo, da moraš oditi, da se vrneš izpolnjen in pomirjen. Boljši. Ker zdaj veš, da si samo tam, med njimi, zares doma.

Ime tedna je Janja Garnbret, športna plezalka, ki je na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Seulu naslovu svetovne prvakinje v težavnosti dodala še naslov najboljše na balvanih. S tem je v zbirki najboljše plezalke na svetu med dvanajstimi osvojenimi odličji na svetovnih prvenstvih že deset zlatih. Z Janjo Garnbret smo se pogovarjali po končanem svetovnem prvenstvu.Kandidati so bili še: Miha Frangež, Anže Jenšterle in Nedžad Beus, študenti in razvijalci aplikacije brezavta.si v kateri so po številnih pravnih zapletih združili vse dostopne informacije o vseh oblikah javnih prevozov v Sloveniji. Aplikacijo so nadgradili z načrtovalnikom poti z vsemi možnimi oblikami prevoza razen osebnega avtomobila, ki se je prav ob dnevu brez avtomobila izkazal kot odličen pripomoček. Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu, ki je na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu v Kigaliju osojil naslov svetovnega prvaka, Sloveniji pa prikolesaril peto člansko kolajno. Na izjemno zahtevni progi je postal šele osmi kolesar v 98-letni zgodovini svetovnih prvenstev, ki je ubranil mavrično majico.

Papež Leon XIV.: Na pragu današnjega bogastva stoji beda celih ljudstev.Stroka in svojci za urgentno obravnavo otrok z nevarnim vedenjem.V ruskem napadu Kijeva več mrtvih in številni ranjeni.ŠPORT: Kolesarji se na svetovnem prvenstvu merijo v cestni dirki.Vreme: Jutri bo večinoma oblačno, z nekaj sonca na Primorskem.Okrogla miza o palitivni in hospic oskrbi: Zadnje obdobje življenja je dragoceno.Brezposelnost v Pomurju pada, a izziv ostajajo težje zaposljive osebe.V centru varne vožnje izvedli prvi testni vžig električnega avtomobila v Sloveniji.

V oddaji smo povzeli dogajanje na molitvenem bdenju za mir, ki je 23. 9. 2025 potekalo na meji med Gorico in Novo Gorico. Tam so Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem podpisale tudi skupni poziv za mir. Med drugimi aktualnimi novicami pa ste izvedeli tudi, katero skupino Slovencev je papež pozdravil po sredini splošni avdienci.

Ob Slomškovi nedelji, smo se spomnili tudi lazaristov, ki obhajajo veliki jubilej. Spregovorili smo o tem, kako pomembna je njihova duhovnost, karizma, poslanstvo in kako delujejo v Sloveniji. Naš gost je bil lazarist Rok Žlender, ki je tudi ravnatelj Študentskega doma Vincencij v Ljubljani.

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije.

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Pred nami je nova kurilna sezona, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00, ki jo ponavljamo.

Smo na za·etku jeseni, na vrtovih pa ·e pobiramo razli·ne pridelke. Kako jih shraniti? Kako uporabiti in porabiti zelenjavo, ki morda ni najbolj·e kakovosti? Kdaj pospraviti v klet, kdaj zamrzniti in kdaj vlo·iti v kozarce? Katere so okusne kombinacije za omake ali za zimske solate? O teh in podobnih vpra·anjih smo se pogovarjali s Fan·i Perdih, vodjo prve ekolo·ke semenarske hi·e v Sloveniji, Amarant.

Razvejana Mreža Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje danes povezuje 53 univerz po Sloveniji. Ker v septembru potekajo vpisi v novo študijsko leto, ki se bo začelo oktobra, bomo v oddaji Storž govorili o študijskih programih zgodovine in ustvarjalnega pisanja, o povezovanju univerze z lokalnim okoljem in izkušnjah, ki jih imajo mentorji in slušatelji študijskih programov. Naši gostje: - Metka Rupnik, predsednica Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje v Logatcu, - Cvetana Rijavec, ki obiskuje študijski program Od branja do pisanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, - Boštjan Plut, zgodovinar in filozof, doktor zgodovinskih znanosti, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana je mentor študijskih programov Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta, Znamenite zgodovinske osebnosti, Ljubljana in znani Ljubljančani, Svetovne religije in verstva. Telefonska številka za vpis v Ljubljani: 01-433-20-90. Na tej telefonski številki dobite tudi kontaktne podatke za vse Univerze za tretje življenjsko obdobje po Sloveniji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu ni zaželen v Sloveniji, je danes odločila vlada. Proti njemu je sprejela ukrep, ki mu prepoveduje vstop v našo državo, podobnega kot že velja za dva izraelska ministra, Becalela Smotriča in Itamarja Ben Gvirja. Proti Netanjahuju sicer potekajo postopki zaradi storitve vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost.

Ksenija Juvan devet let živi v Sloveniji. Prihaja iz ruskega mesta Toljati, ki mu pravijo tudi ruski Detroit, saj se je tam razvila ruska avtomobilska industrija. V Rusiji sicer ne živi že od leta 2002, prepotovala je svet - Nemčija, Kitajska, Dubaj, nato pa našla ljubezen ravno v Sloveniji. O Slovencih pravi, da ne razume, zakaj se vedno tako radi primerjamo z drugimi, ceni pa našo skrb za zdravje, dobro prehrano in varno okolje. Pravi, da je največji stereotip o Rusih ta, da že za zajtrk pijejo vodko.

25. in 26. septembra bo kitarist in skladatelj Mihael Hrustelj predstavil nov projekt, ki ga je poimenoval Strune v mestu in naravi in sta ga je podprla Mestna občina Velenje ter Kulturno Društvo Radlje. Gre za izredno zanimiv projekt, ki ne posega samo na področje umetnost, temveč zaradi same uporabe glasbil, tudi na mnoga druga področja. Premierno bo izveden v Radljah ob Dravi in Velenju, mestih, ki sta obenem tudi njegova največja inspiracija. Projekt premika meje sodobne glasbe in performansa, spodbuja medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje ter promovira trajnostni razvoj umetnosti. S svojo drznostjo, inovativnostjo in ekološkim uvidom predstavlja edinstven prispevek h kulturni krajini – tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.

V tokratni oddaji najprej malce več o mednarodni skupinski razstavi Si vis pacem / Če želiš mir, ki jo odpirajo na Ptuju. Projekt je zdužil umetnice in umetnike vizualnih umetnosti in literature iz Slovenije in Avstrije v razmišljanju o osmih desetletjih po koncu druge svetovne vojne, ki so bila v Avstriji in Sloveniji dokaj različna. Vabimo vas še na 15. mednarodni filmski festival stop animacije StopTrik, ki se danes začenja v Mariboru. V programih za odraslo občinstvo bo na ogled več kot 70 filmov iz 29 držav.

Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem pozivajo k miru.Papež pri splošni avdienci: Če Jezusu dovolimo vstopiti v naše lastne temne kotičke, je sposoben ustvariti novo življenje.Škof Andrej Saje sprejel nemško veleposlanico.God bl. Antona Martina Slomška.

Trump v razpravi voditeljev na zasedanju Generalne skupščine kritičen do delovanja Organizacije Združenih narodov.Janša o božičnici: Čas je za klic k razumu in ne za deljenje predvolilnih bonbončkov.Svet Nove Slovenije zasedal na prvi seji po volilnem kongresu potrdil tudi podpredsednike.Združenje novinarjev in publicistov po ugotovitvi delovnega sodišča poziva k odstopom na TV Slovenija.Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem pozivajo k miru.Slovenija zaradi hudega izbruha na Hrvaškem krepi ukrepe proti afriški prašičji kugi.Cene elektrike naj bi v prihodnjih letih ostajale stabilne. Otroci s Petrička dobili spominsko obeležje, a izgubili simbol svojega trpljenja.Šport: Cedevita Olimpija nova-stara slovenska košarkarska superpokalna prvakinja.Vreme: Tudi prihodnji dnevi bodo oblačni s padavinami.

V tokratni oddaji Glasovi svetov govorimo o zgodovinjenju socialnega dela v Sloveniji in širše. Profesorica doktorica Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani namreč prihodni teden pripravlja avtorsko razstavo o zgodovini socialnega dela v socializmu in onstran njega, ki bo na ogled v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. Razstavo, ki nosi pomenljiv naslov »Socialno delo: prepotrebno in vedno nebodigatreba«, bodo odprli v torek, 30. septembra na Cekinovem Gradu v ljubljanskem Tivoliju. Še pred samo razstavo pa se z doktorico Darjo Zaviršek o zgodovini socialnega dela pogovarjamo v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Robert Stojković, mladi mariborski košarkarski trener, je slovensko žensko reprezentanco do 16 let popeljal do srebrnega odličja na evropskem prvenstvu. Poleg perspektive in problematike ženske košarke v Sloveniji se je v tokratnem Tretjem polčasu razgovoril tudi o nastopu članske izbrane vrste na pred dobrim tednom dni končanem Eurobasketu.

Tudi v zamejstvu se tako kot v Sloveniji soočajo s kadrovskimi izzivi v šolstvu. Kako pa je z vpisi v dvojezične ljudske in srednje šole na avstrijskem Koroškem? Prisluhnemo zgodbam pregnanih koroških Slovencev na slovesnosti ob 80. obletnici njihove vrnitve. V Celovcu potegnemo črto pod prvi dve leti delovanja IKulta - Interkulturnega prireditvenega centra. V Trstu se pridružimo obiskovalcem Slofesta – festivala Slovencev v Italiji, v Monoštru pa rojakom na srečanju porabskih Slovencev. Kako pa je z mladimi? Se tudi oni udeležujejo teh srečanj? Foto (slofest.zskd.eu): festival Slovencev v Italiji se je sklenil z nastopom slovenskih zborov in godb

Tokratna oddaja je skoraj povsem filmsko obarvana. Med drugim se posvečamo Festivalu Migrantskega filma, ki se pričenja danes in bo na več prizoriščih po Sloveniji potekal vse do petka. Še eno filmsko zgodbo imamo za vas: na filmskem festivalu v San Sebastianu bo premiera filma Olma Omerzuja z naslovom Nehvaležna bitja. Slišali boste kratek pogovor z režiserjem filma, ki je del osrednjega tekmovalnega programa.

Jamski turizem postaja vedno bolj pomembna turistična panoga. V Sloveniji, ki ima kljub svoji majhnosti več kot 15 tisoč jam, jih v svetovnem merilu izstopa več. Postojnska jama je leta 2024 zabeležila skoraj 900 tisoč obiskovalcev, Škocjanske jame so prvi kraj v Sloveniji, ki je bil vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine, jama Vilenica pa je ena najstarejših turističnih jam na svetu: že leta 1633 so ljudje plačevali, da so lahko vstopili vanjo. Danes vas bomo odpeljali v jamo, ki sicer na tem svetovnem jamarskem zemljevidu še ni narisana, si pa gotovo zasluži našo pozornost. Povezana je s Škocjanskimi jamami, domačini so ji sprva rekli tudi Vilenica, nato pa po obisku avstro-ogrskega prestolonaslednika Cesarjevič Rudolfova jama. Gre za manj poznano Divaško jamo, ki leži, kot pove ime, blizu Divače, in ima pestro zgodovino ter izredno lepe kraške jamske tvorbe.

Papež o Gazi: Ni prihodnosti, ki bi temeljila na nasilju, prisilnem izgnanstvu ali maščevanju.Matevž Mehle: Stična ni samo praznovanje mladine, ampak cerkve na Slovenskem.Škof Saje na Brezjah pripadnike slovenske vojske povabil k ustvarjalnosti, kreativnosti in nesebičnosti ter čestital vojaškemu vikariatu za 25 let delovanja.Upravna enota izdala sporno dovoljenje za kanal C0 – jutri v Ljubljani že 24 shod za zaščito čiste pitne vodeEstonija za izredno zasedanje VS ZN zaradi ruske kršitve zračnega prostora.Slovensko društvo Hospic: Če si človek še vedno želi umreti, pomeni, da še nismo vsega storili zanj.Čez teden dni drugi letošnji Pohod za življenje v Sloveniji – tokrat v Štajerski prestolnici.Na Trgu Evrope, na meji med Italijo in Slovenijo, v torek molitveno bdenje za mir.Šport: Tadej Pogačar na Svetovnem prvenstvu v Ugandi danes v kronometru po vrhunsko uvrstitev.Vreme: Jutri se bo po sončnem dopoldnevu od zahoda oblačilo, tam bodo že možne manjše padavine.

Poročali smo, kako gre romarjem, ki so ob 800-letnici Sončne pesmi vzeli v roke popotno palico in se peš odpravili iz Goričkega v Piran. Približno na polovici poti jih je naš mikrofon ujel pri kapucinih v Štepanji vasi. Spregovoril je tudi Janez Turinek, ki roma prav od začetka. V drugem delu smo predstavili pobudo, da bi sveti Peter Jurij Frassati postal zavetnik alpinistov.

Akademski slikar Jernej Forbici se rad pošali, da je v Italiji umetnik, v Sloveniji pa kustos in umetniški direktor. Art Stays, ptujski festival sodobne umetnosti, ki ga že dvajset let vodi skupaj z ženo Mariko Vicari, privablja domača in tuja zveneča imena. V tem času pa lahko v KiBeli v Mariboru ujamemo tudi njegovo razstavo z naslovom Prekleta lakota za zlatom. Za Jerneja Forbicija so značilni veliki formati in klasične slikarske tehnike, ki jih popestri z modernističnimi pristopi, motivično pa je zavezan naravi – v nekoliko magičnih prizorih pokrajine lahko subtilno zaslutimo ekološke razmisleke. Kot zapišejo ob razstavi, ''na njegovih prostranih poljih človek ni preprost prebivalec ali ganjen opazovalec, ampak parazit, odgovoren za dramo vsakdanjega življenja''. " Hkrati ''Forbicijeva narava pripoveduje o sodobnem človeku, ki je sposoben najti lepoto v kaosu". Umetnika, ki sicer veliko časa preživi v tujini, smo obiskali na njegovi domačiji v Kidričevem, kjer je tudi galerija FO.VI, v kateri KUD Art Stays organizira razne skupinske in samostojne razstave. Slika (izrez): Zamegljena prihodnost z umetnimi plastičnimi rožami (Blurry Future with fake plastic flowers)

V teh dneh se v Sloveniji mudi priznani ameriški slikar slovenskih korenin Gary Bukovnik. Rojen je bil v Clevelandu, že štiri desetletja pa biva in ustvarja v San Franciscu. Ta teden so v atriju ZRC SAZU odprli razstavo njegovih likovnih del, na katerih prevladujejo cvetlični motivi. Priznanega umetnika Garyja Bukovnika predstavljamo tudi v oddaji, v kateri smo se pomudili tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu; izvedeli boste, kako so tam začeli novo šolsko leto in kakšne dejavnosti bodo v tem šolskem letu potekale v okviru pouka. Ustavili pa smo se tudi pri naših rojakih v Srbiji in se o aktivnostih v slovenski skupnosti v Zrenjaninu pa tudi o skrbi za slovenski jezik, načrtih in izzivih v slovenski skupnosti v tem delu Srbije pogovarjali s predsednico slovenskega društva Planika Mileno Spremo.

Oktobra bo program Botrstvo v Sloveniji dopolnil 15 let. V več kot trinajstih letih, kolikor ga podpiramo na Valu 202, smo vam predstavili tudi nekaj botrov, brez katerih tega programa ne bi bilo. Med njimi je že nekaj let tudi Leila, ki pravi, da sicer ne sodi med veteranske botre, a da to nadomesti s svojo srčnostjo,

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji.

Vlada se torej mudi na obisku v jugovzhodni Sloveniji, kjer se seznanja z aktualnimi razmerami v regiji. Ena od žgočih tem so varnostne razmere na Dolenjskem. Rešitev za izboljšanje varnosti naj bi prinesla predlog zakona o javnem redu in miru, potrjen danes, ter predstavljena novela zakona o prekrških. Oba podrobneje opredeljujeta prekrške, višata globe in ob njihovi neizterjavi uvajata hitrejši ukrep nadomestnega zapora. Drugi poudarki: - Najnovejša kandidatka za guvernerko Banke Slovenije verjetno brez podpore; se zapleta tudi glede novega varuha človekovih pravic? - Preiskovalna komisija Združenih narodov: Izrael v Gazi izvaja genocid; judovska država to zanika. - Evropske države se ne zavedajo, da morajo takoj ukrepati proti zaostajanju svojih gospodarstev, opozarja Mario Draghi.

Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini. Praznujemo ga v spomin na 15. september 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba. Po njej so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre priključili Sloveniji. Ostali poudarki oddaje: - Bodo danes kljub pozivom KPK-ja k preložitvi podpisali pogodbo za nakup namenskih helikopterjev s podjetjem Leonardo? - V Dohi pogovori arabskih in islamskih voditeljev o odzivu na nedaven izraelski napad na Katar. - Krščanski demokrati zmagovalci lokalnih volitev v nemški deželi Severno Porenje Vestfalija. Socialdemokrati z zgodovinsko slabim izidom, največ pridobila skrajna desnica.

V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je minil ob pogovorih o vojnih konfliktih ter pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta poudarila tudi pomen multilateralizma ob zdajšnjih razmerah v svetu. V oddaji tudi o tem: - Izrael nadaljuje pregon Palestincev iz mesta Gaza. Območje zapustilo že več kot 250 tisoč ljudi - Novoizvoljeni predsednik NSi Jernej Vrtovec: Razvojna koalicija bo koalicija preslišanih v treh letih Golobove vlade - Slovenski odbojkarji za začetek svetovnega prvenstva s prepričljivo zmago. Čile so premagali s 3:0

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je med drugim minil ob pogovorih o pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta razpravljala tudi o vojni v Gazi in Ukrajini. Vang Ji se je ločeno srečal tudi s premierom Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Z Golobom sta se zavezala krepitvi sodelovanja, s Pirc Musar pa sta poudarila pomen multilateralizma.

Pred državnim zborom mirni protestni shod proti škodljivemu zakonu o zasebnih vrtcih.NSi bo na jutrišnjem kongresu odločala o novem vodstvu stranke.Soboška škofija se pripravlja na posvečenje tretjega ordinarija; kakšni izzivi čakajo novega škofa Janeza Kozinca?Komentar ekonomista Bojana Ivanca o padcu gospodarske rasti v Sloveniji: na račun višjih plač v javnem sektorju ni povečanja domače porabe.Delodajalske organizacije odločno proti predlogu zakona o osebni rabi konoplje.Ameriški predsednik Trump pozval k nenasilnemu odzivu na umor aktivista Kirka.Vreme: Popoldne bodo kratkotrajne krajevne plohe, jutri zvečer se bo od zahoda pooblačilo.Kardinal Parolin: Od Evrope do Bližnjega vzhoda nevarnost izbruha obsežnejše vojne.Slovenski državni holding je ustanovil državno obrambno podjetje.Šport: Na Filipinih začetek svetovnega prvenstva v odbojki.

Onesnaževanje voda je vse bolj pereča tema. Voda v Sloveniji je dobre kakovosti, vendar pa več kot 2 milijardi ljudi na svetu trpita za pomanjkanjem pitne vode. Vseeno strokovnjaki opozarjajo, da moramo proti onesnaževanju vode ukrepati preventivno in pitne vode ne vzeti kot nekaj samoumevnega. V zadnjih nekaj desetletjih veliko težav predstavlja predvsem mikroplastika. Vedno pa obstajajo načini za izboljšanje kakovosti vode. Predavanja na to temo se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Statistika je pred današnjo tekmo osmine finala evropskega prvenstva na strani slovenskih košarkarjev. Nasproti bo čez dve uri namreč stala italijanska izbrana vrsta, ki jo je Slovenija doslej premagala na še vseh medsebojnih tekmah na evropskih prvenstvih. A Italijane tokrat krasi najboljša obramba na prvenstvu, navkljub dviganju forme naše košarkarje tako čaka težka tekma. - Kljub protestom v Jeruzalemu izraelski premier Netanjahu napovedal stopnjevanje napadov na mesto Gaza. - Ob vse več tujih turistih v Sloveniji v prihodnosti nujen razvoj povezljivosti in prometne infrastrukture. - Ribničani na že 48-em semnju prestavili svojo bogato rokodelsko dediščino.

Pogovor z Boštjanom Gorencem me je spominjal na branje dobrega fantazijskega romana - poln navdihujočega besedotvorja, nepričakovanih obratov in nenadnih komičnih insertov. Govorila sva o pomenu ohranjanja materinega jezika; o pisanju in branju; o pravljicah in domišljiji; o vplivu umetne inteligence na kulturo; in - seveda - o umetnosti lenarjenja :)Boštjana najdeš na: https://pizama.net/Omenjava avtorja Marta Lenardiča, knjigo Benny the Blue Whale in trilogijo Vernon Subutex v prevodu Jedrt Maležič.Epizoda je nastala v sodelovanju z A1, projektom Lahkonočnice. Gre za zbirko brezplačnih sodobnih slovenskih pravljic v aplikaciji in na spletu, pri katerih sodeluje več strokovnjakov in izvrstnih piscev, med drugim tudi Boštjan :) najdeš jih na: https://www.lahkonocnice.si/Časovnica po tematikah:0:00 Uvod in predstavitev gosta, Boštjana Gorenca Pižame5:15 Kdo je Boštjan Pižama in s čim vse se ukvarja?7:35 Pisanje proti prevajanju: Kako ohraniti dušo izvirnika?11:17 Izzivi prevajanja fantazije: Zakaj je "The Hand of the King" postal "gospod Roka"?12:50 Vpliv angleščine in pomen domačih vsebin za mlade17:47 Razvoj žanrske literature v Sloveniji (kriminalke, grozljivke)25:45 Kreativni proces: Od otroških knjig do stripa po "Krstu pri Savici"30:50 Zakaj šola včasih zatre veselje do branja?35:00 Moč knjižnic in spodbujanje bralne kulture39:40 Notranji dialog: Kako jezik oblikuje naše misli in svet?46:25 Umetna inteligenca (Chat GPT): Grožnja ali priložnost za ustvarjalce?55:50 Ustvarjanje za otroke in ozadje projekta A1 Lahkonočnice1:03:00 Pisanje logopedskih pravljic: Kako kreativnost pomaga pri učenju?1:13:37 Kaj je umetnost? Razloženo za 3-letnika1:17:29 Umetnost lenarjenja: Kako se sprošča mojster besed?1:21:20 Kako se ustvarjalec sooča s kritikami in sindromom vsiljivca?1:30:30 Bralna priporočila Boštjana Pižame1:33:06 Misel za konec: "Ugrizni v jabolko in boš videl."#Podcast #Slovenija #UmetnostLenarjenja #BoštjanPižama #Knjige #Branje #Prevod #IgraPrestolov #SlovenskiJezik

V tokratni petkovi Centrifugi avtor Igor Bergant išče razloge, zakaj bi moralo prav nam v Sloveniji biti še kako vredno prizadevati si za boljši svet, četudi je zbezljal precej daleč proti norosti. In čeprav k tej norosti znamo tudi sami nekaj prispevati, pa ne le v slabem.

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Izraelska vojska je uresničila napovedi in začela prvo fazo kopenske ofenzive na mesto Gaza. Kot je sporočila, že nadzoruje njegovo obrobje. Združeni narodi so v odzivu opozorili, da bo to še poglobilo že zdaj hudo humanitarno krizo; generalni sekretar organizacije Antonio Guterres poudarja ključen pomen takojšnjega premirja v enklavi in izpustitve talcev. Po njegovem bi to lahko preprečilo dodatne smrti, ki bi jih sicer povzročila okupacija mesta Gaza. Več po drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki oddaje: Washington sporoča Bruslju: Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Minimalna plača v Sloveniji od leta 2009 višja za več kot 100 odstotkov. V ospredju tradicionalne konference ravnateljev pred novim šolskim letom varnost in podpora učencem.

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.