Podcasts about sloveniji

Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč smrtnih žrtev. V Italiji je bilo porušenih 18.000 stavb, v Sloveniji 4000, poškodovanih pa še 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna skupna Občina Tolmin. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice. Oddajo je pripravila Mariša Bizjak. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.

Delo v gozdu sodi med najnevarnejše dejavnosti. Čeprav je bil v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih dosežen velik napredek, se število smrtnih nesreč že vrsto let skoraj ne zmanjšuje. Pred približno 30 leti je v kmetijstvu in gozdarstvu letno umrlo med 80 in 100 ljudi, danes pa se številka vztrajno giblje okoli 20 smrtnih žrtev na leto in jo nikakor ne uspemo zmanjšati. O tem smo se v osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje pogovarjali z mag. Marjanom Dolenškom, svetovalcem specialistom na KGZ Ljubljana in Gozdarskem Inštitutu. V prvem delu oddaje pa smo se ustavili ob grožnji bolezni APK.

V oddaji smo se spomnili dogajanja v letu sv. Frančiška. Br. Janez Papa je predstavil dogodek na Brezjah z naslovom »Frančiškov odmev«. Poročali smo tudi o nedavni posvetitvi župnijske cerkve na Pobrežju v Mariboru ter drugih preteklih dogodkih Cerkve v Sloveniji.

Papež Leon XIV. pri opoldanski molitvi spodbudil, naj na sovraštvo odgovorimo z ljubeznijo.Sveti oče v sklopu pastoralnega obiska Pavie počastil relikvije sv. Avguština in sv. Frančiške Cabrini.V Švici začetek pogajanj o uresničevanju dogovora med ZDA in Iranom.Ob včerajšnjem neurju največ intervencij v osrednji Sloveniji, možnost vročinskih neviht tudi v naslednjih dneh.V Kopru romanje k zavetniku mesta in prvemu koprskemu škofu svetemu Nazariju.Vreme: Še naprej bo sončno in vroče, ob popoldnevih bodo nastajale nevihte.Od lani se nacionalno preverjanje znanja upošteva pri vpisu v srednjo šolo, nova vlada razmišlja o spremembi vloge tega preverjanja in tudi mature.Kam s slovenskimi odpadki? So nove sežigalnice prava rešitev?ŠPORT: V Novem mestu danes konec slovenske kolesarske pentlje.

Američan Christopher West, ki je 5. junija nastopil v Zavodu sv. Stanislava, je eden najbolj iskanih katoliških govornikov, saj je s svojimi knjigami o teologiji telesa močno vplival na razumevanje spolnosti med katoličani. V luči nauka sv. papeža Janeza Pavla II. ljudem pomaga odkrivati najbolj notranja hrepenenja, na katera lahko v polnosti odgovori samo Bog. Ob obisku v Sloveniji smo ga povabili tudi v naš studio.

V teh dneh poteka tradicionalna kolesarska dirka po Sloveniji, trasa današnje etape je bila po trinajstih letih speljana čez prelaz Vršič. V Ljubljani pa so zbrani najboljši namiznoteniški igralci, ki igrajo na turnirju svetovne serije.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zakaj se zdi, da so po 2. svetovni vojni naše galerije javnosti omogočale stik s svetovno likovno ustvarjalnostjo, ki je bil bolj neposreden, bolj živ od tega, kar v slovenskih razstavnih prostorih lahko vidimo danes?Pisateljice sicer lahko še tako vneto pišejo romane in dramatiki drame in skladateljice lahko, sedeč ob domačem klavirju, še tako zavzeto ustvarjajo svoje kompozicije, a dokler romani navsezadnje ne prispejo na naše knjižne police in dokler gledališčniki dramskih besedil ne uprizorijo na svojih odrih in dokler orkestri ne izvedejo sveže komponiranih sonat in simfonij, dokler, skratka, umetnine ne pridejo pred in med ljudi, toliko časa umetniški ustvarjalni proces ni zares zaključen. Če pač umetniško delo razumemo kot nekakšen stroj za ustvarjanje pomena, kot stroj za osmišljanje človeških življenj, tedaj postane jasno, da Prešernov Apel v resnici dokonča svoje delo šele, ko svojo podobo na ogled postavi in dopusti, da tej podobi, metaforično rečeno, zadnjo pa obenem ključno piko postavijo gledalke in gledalci. Zato se tudi vsi tisti znanstveniki in znanstvenice, ki se posvečajo vprašanjem recepcije umetnosti, ki se sprašujejo kako, po kakšnih poteh in v kakšnem kontekstu umetnine pravzaprav prihajajo pred nas oziroma med nas, ne ubadajo z nečim malo pomembnim, sekundarnim ali umetnosti zunanjim, temveč se v resnici zaposlujejo s kar najbolj integralnim delom »fenomena umetnost«. Natanko na ozadju tega uvida velja brati tudi intriganten zbornik Želje in protislovja, ki je pred nedavnim izšel pod okriljem Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter Založbe Univerze v Ljubljani, zbornik, ki ga je po več letih resnega dela soustvarilo enajst raziskovalk in raziskovalcev, in v katerem skušajo, kot lahko razberemo iz podnaslova, na strnjen način predstaviti zgodovino likovnega in arhitekturnega razstavljanja v Sloveniji med letoma 1947 in 1979. V pričujočem zborniku se njegovi avtorice in avtorji namreč sprašujejo, kako so po drugi svetovni vojni najrazličnejše slovenske institucije – z muzeji in galerijami na čelu, kajpada – publiki omogočale živ stik s slovensko, jugoslovansko in svetovno likovno ustvarjalnostjo ter na ta način obenem tudi sooblikovale naš okus, se pravi: ustvarjale refenrenčni okvir, znotraj katerega smo potem navadni gledalke in gledalci vsak zase likovno umetnost navsezadnje interpretirali. Do kakšnih izsledkov so se piske in pisci zbornika slednjič dokopali, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili umetnostno zgodovinarko, predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti in sourednico Želja in protislovij, dr. Beti Žerovc. Foto: skulptura Poklon domoljubom, padlim za svobodo, ki jo je Aicham, francoski kipar judovskega rodu, ustvaril leta 1963 na forma vivi v Portorožu (Wikipedija)

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan.

Dr. Herman Berčič je upokojeni profesor športne vzgoje. Kar 35 let je bil profesor na Fakulteti za šport, ves čas pa tudi družbeno dejaven pri uveljavljanju športa v Sloveniji in tujini. Ima bogat opus strokovnega, znanstvenega in pedagoškega dela. Dlje časa pa mu ni dala miru misel, da bi v knjigi popisal svoja otroška in mladostna leta, ki jih je preživel v Domu igre in dela v Tržiču, saj, kot citira pisateljico Edith Eger, "so spomini iz otroštva in mladosti pogosto drobci, kratki trenutki ali srečanja, ki skupaj sestavljajo naš življenjski album". Željo si je uresničil in tako lahko beremo spomine z naslovom Tam, kjer smo zoreli. Dr. Hermana Berčiča je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Stojan Petrič je eden najbolj uspešnih gospodarstvenikov v Sloveniji, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja, od upokojitve leta 2014 pa njegov prvi nadzornik. Tudi po več kot 50-ih letih ostaja zvest podjetju, ki je po zaprtju rudnika živega srebra ime Idrije znova ponesel v svet. Skupina Kolektor danes zaposluje 5500 ljudi v 30-ih podjetjih in 14-ih državah. Kot poudarja Petrič, tudi dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta, ki ga podeljuje Združenje manager, je njegov cilj, da Kolektor tudi v prihodnje ostane v slovenski lasti, njegov sedež pa v Idriji. Kakšen pa je Petrič kot človek? Delaven in discipliniran, sprošča se s tekom ali hojo po priljubljeni poti ob Rakah in igranjem harmonike, zaradi slabih izkušenj je previden do novinarjev. Ne mara potovanj in je najraje v Idriji, majhnem mestu, ki je že stoletja središče znanja in razvoja.

NAPOVEDNIKJanša pri predsednici republike: »Prvič mi bo neprijetno iti na vrh Nata.«Tudi odbor za kmetijstvo za hitro pomoč kmetom po nedavni ujmi.Rezultati nacionalnega preverjanja znanja pri slovenščini, zaskrbljujoči.Papež pozdravil skorajšnji podpis ameriško-iranskega dogovora ter pozval k nadaljevanju dialoga.Kmetje ob 33-letnici odmevne protestne zapore mejnih prehodov: »V tem času nas je politika uspevala zgolj deliti.«Evropski parlament sprejel strožja pravila za vračanje migrantov v tretje države.ŠPORT: Z etapo od Velenjskega jezera do Rogaške Slatine se je začela 32. kolesarska dirka po Sloveniji. Pogačar in Roglič vzporedno v Švici. Branilka naslova Argentina, svetovno nogometno prvenstvo v Severni Ameriki začela z zmago s 3:0 nad Alžirijo. Vse tri gole zabil kapetan Messi.VREME: Večinoma sončno bo, ponekod v notranjosti države in v hribovitem svetu možne plohe, z najvišjimi dnevnimi temperaturami okrog 30 °C.

Zaradi menjave oblasti v Sloveniji letos ne bo tradicionalnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, ki bi bilo že dvaindvajseto in tudi ne srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine, prireditve Dobrodošli doma. Spomnimo, da je bila lanska raztegnjena v niz dogodkov v duhu evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. A tradicionalne prireditve in srečanja rojakov ostajajo: v nedeljo, 28. junija, Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja Tabor Slovencev po svetu in gostovanje maturantov iz Argentine, Rast 55; Rafaelova družba 2. avgusta pripravlja Romanje treh Slovenij in pred tem Višarske dneve mladih; Svetovni slovenski kongres pa pripravlja Tabor slovenskih otrok in praznovanje ob 35-letnici delovanja. Prav na današnji dan leta 1991 je bil namreč v Ljubljani drugi zbor Konference za Slovenijo snujočega se Svetovnega slovenskega kongresa. Odobril je statut konference in izvolil njene delegate za ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bilo na vrsti 27. in 28. junija v Ljubljani.

Kakovost življenja v Sloveniji ostaja visoka, tudi trend je pozitiven. Po različnih svetovnih indeksih blaginje in zadovoljstva z življenjem sodi Slovenija med uspešnejše države sveta, v najnovejšem poročilu o razvoju ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. A dodaja, da naraščajoči globalni pritiski, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in prenizke investicije omejujejo razvojni potencial. Do leta 2045 bomo tako imeli za 145 tisoč delovno sposobnih ljudi manj, kar je, kot opozarja naš sogovornik Peter Wostner iz Umarja, velik problem, če želimo zagotavljati kakovost življenja, kot jo imamo sedaj.

Na nogometnem svetovnem prvenstvu se počasi končuje uvodni krog skupinskega dela tekmovanja. Zjutraj so turnir začeli branilci naslova Argentinci, ki so se v Kansas Cityju pomerili z Alžirci. Ob nogometnem dogajanju podrobneje še o najodmevnejši kolesarski prireditvi pri nas. Malo po poldnevu se bo v Velenju začela 32. kolesarska dirka po Sloveniji.

Voditelji G7, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, so na vrhu izrazili enotno podporo Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti. Gre za prvo skupno izjavo po začetku Trumpovega mandata, je dejal nemški kancler Friderich Merz, ki je napovedal poveča pritisk na Moskvo vseh članic.Potrdili so še prelomen dogovor za Ukrajino, ki bo lahko po novem na domačih tleh proizvajala rakete dolgega dosega in sisteme protizračne obrambe. V oddaji tudi: - Predsednica republike Pirc Musar novi vladi zaželela uspešno delo in poudarila spoštovanje ustave - Nacionalno preverjanje znanja razkrilo slabo bralno pismenost tretješolcev - Uvodno etapo 32. kolesarske dirke po Sloveniji dobil Novozelandec Laurence Pithie; Tadej Pogačar zmagal v uvodu dirke po Švici

Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Avtorica Lucija Dimnik Rikić.

Magda ni le prva mobilna aplikacija za starejše v Sloveniji, temveč pomembno orodje za spodbujanje digitalne vključenosti, učenja in aktivnega sodelovanja starejših v sodobni družbi. O tem smo govorili z Ano Pleško iz Simbioze, ki je povedala tudi, katere vsebine so na voljo in kako so starejšim v pomoč.

Odgovor na vprašanje, koliko cirkuških šotorov imamo v Sloveniji, bi še do pred kratkim bil nič, toda po sedmih letih zbiranja sredstev sta letos Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko – Cirkokrog in Društvo Mismo Nismo kupili prvi slovenski cirkuški šotor. Od konca maja v tem šotoru gostujejo trije festivali. Festival Človek na loncu je že minil, zdaj pa potekata še Festival trojne salte in Klovnbuf.

Tour Auvergne - Rhône... Dofineja! Je Seixas podlegel težkim treningom ali težkim pritiskom javnosti? Začenja se Dirka po Sloveniji in Dirka po Švici. V nedeljo bomo odbili 315 kilometrov in pojedli nebroj Nduranz izdelkov v raznoraznih agregatnih stanjih. Te zanima kako znamo nabijati? Prisluhni!Aja, pa še to - Naroči kolesarske nogavice Disko grupo poganja ⁠@nduranznutrition

V Sloveniji živimo relativno dobro. Imamo visoko kakovost življenja, dostop do narave, športno infrastrukturo in močno regionalno povezanost. A hkrati vse več ljudi skrbi prihodnost. Stopnja nezaupanja v politične institucije je izjemno visoka, zdravstveni sistem se sooča z resnimi težavami z dostopnostjo, absentizem narašča, mladi so vse bolj negotovi glede perspektive, vprašanja dolgoročne vzdržnosti pokojnin pa ostajajo odprta. Kaj vse to pomeni za prihodnost Slovenije? Kako bo umetna inteligenca transformirala slovenska podjetja in ali bomo ujeli ta vlak? Katere veščine bodo sploh prinašale višje plače v prihodnosti in zakaj slovenska politika namesto dolgoročne strategije še vedno raje vlada na podlagi javnomnenjskih anket in nagrajevanja z "bombončki"? Vse to in še več razkriva poročilo o kakovosti življenja v Sloveniji, ki so ga pripravili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar)? Pred mikrofonom: dr. Peter Wostner, Umar Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Ekologi brez meja v okviru projekta "Pet minut veselja" zbirajo podatke o ravnanju z igračami v gospodinjstvih. Ker v Sloveniji nimamo podatkov o tem, koliko igrač kupujemo, ponovno uporabljamo ali zavržemo, želijo z raziskavo ustvariti prvo širšo sliko o usodi igrač po koncu njihove uporabe ter pridobiti podlago za prihodnje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe. Projekt je predstavila predstavnica društva Ema Otavnik.

Kako je, ko se dom, ki naj bi bil varno zavetje, spremeni v kraj strahu in nasilja? Ljudje z invalidnostjo so zaradi svojega posebnega življenjskega položaja še bolj ogroženi ter izpostavljeni izvajanju in ponovitvi nasilja, ugotavljajo v Društvu gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija. Kakšno pomoč prejmejo invalidi v edini varni hiši v Sloveniji, ki je dostopna gibalno oviranim žrtvam nasilja, bo v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala predsednica društva Barbara Slaček, ki vodi to varno hišo. Svojo življenjsko zgodbo in v kakšni stiski se je znašel kot žrtev nasilja, pa bo z nami delil Štefan Vipotnik. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Generalni konzulat Slovenije v Clevelandu je prejšnji teden gostil osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti. Dogodek je bil posvečen 35. obletnici slovenske neodvisnosti in prijateljstvu z ZDA. Generalna konzulka Suzana Češarek je v nagovoru poudarila pomembno vlogo slovensko-ameriške skupnosti pri ohranjanju slovenske identitete in povezovanju z matično domovino. V kulturnem delu programa je sodeloval pevski zbor Fantje na vasi, violinistki Clevelandskega orkestra sta izvedli slovensko in ameriško himno. Omenjeni orkester bo namreč oktobra imel prvo gostovanje Sloveniji, nastopil bo v Ljubljani. Američani slovenskega rodu v Bethlehemu v zvezni državi Pensilvanija so dan državnosti obeležili s svečanim dvigom ameriške in slovenske zastave, župan Murske Sobote Damjan Anželj pa je ob tem Stephenu Antalicsu podelil plaketo častnega občana Murske Sobote. Med drugim zaradi pobude za pobratenje obeh mest.

Po uvodnih dveh dneh svetovnega prvenstva za nogometaše se število tekem povečuje. Potekajo v poznih večernih in nočnih urah po slovenskem času. V ospredju evropskih ljubiteljev nogometa bodo tokrat prvi nastopi Nizozemske in Švedske. Pred vrati je letošnja kolesarska dirka po Sloveniji, ki se začenja v sredo, 17. junija.

Ime tedna je Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker in vodja projekta Šola v kulturi. Projekt predstavlja enega ključnih premikov v slovenskem izobraževalnem in kulturnem prostoru. Po vzoru tradicionalne šole v naravi mladim ponuja intenzivno tridnevno izkušnjo, v kateri namesto športa v ospredje stopata kultura in umetnost. Cilj štiriletnega projekta je mladim omogočiti neposreden stik s kulturo ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj ali geografsko oddaljenost od večjih kulturnih središč. Kandidata sta bila tudi: Ljupka Vrteva, razvojna inženirka in Inženirka leta 2023, ki jo je največje svetovno združenje za povezovanje, podporo in razvoj žensk v inženirstvu uvrstilo med dvanajst najbolj vplivnih v izboru »Inženirke, ki jih morate poznati 2026«. Kot razvojna inženirka na področju ogrevalnih, prezračevalnih in hladilnih sistemov je sodelovala pri optimizaciji rabe energije v 73 stavbah po Sloveniji, pomembno vlogo pa je imela tudi pri razvoju prezračevalnih sistemov za izboljšanje kakovosti zraka in energetske učinkovitosti v šolah. Martin Kušej, režiser predstave Medeja, ki je na 53. mednarodnem festivalu alternativnega in novega teatra INFANT v Novem Sadu prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti, festivalsko vodstvo pa jo je označilo za eno najpomembnejših sodobnih reinterpretacij antičnega mita. Nagrada predstavlja novo priznanje za predstavo, ki je že ob premieri na Dubrovniških poletnih igrah navdušila tako občinstvo kot kritike. Medeja je nastala v koprodukciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu ter sodi med najodmevnejše regionalne gledališke produkcije zadnjih sezon.

V Ljubljani se je končal 45. kolesarski Maraton Franja, največji tovrsten dogodek v Sloveniji. Na tridnevnem dogodku je skupno sodelovalo približno šest tisoč kolesarjev, največ sta jih privabila današnja mali in veliki maraton. Drugi poudarki oddaje: V nesreči jadrnice in katamarana so na Hrvaškem umrli najmanj trije ljudje Washington in Teheran naj bi memorandum o soglasju podpisala na daljavo Nova generacija potnih listov uvaja več kot sto zaščitnih elementov

Papež Leon XIV. se je po zapletih z letalom pozno sinoči vrnil iz Španije v Vatikan.Zgodovinarja Helena Jaklitsch in Renato Podbersič o pokopu žrtev na Žalah: Spoštovanje do mrtvih ne bi smelo biti politično vprašanje.Obtožni predlog proti trem vidnim članom NSi pravnomočen, v stranki opozarjajo, da gre za političen pregon.Kako blizu je dogovor o končanju vojne med Iranom in ZDA?Najbolj razširjen rak v Sloveniji je kožni, za njim pri nas vsako leto zboli 5 tisoč ljudi, ob sončnih dnevih stroka poziva k samozaščiti.Šport: Naše odbojkarice pred domačimi navijači do tretje zmage v evropski ligi.Vreme: Jutri bo sprva jasno, popoldne in zvečer je pričakovati nevihte.

Kaj pomeni preseliti se v državo, za katero še pred nekaj leti nisi bil prepričan, če je Slovenija ali Slovaška? Agnieszka Mravinec je zaradi ljubezni zapustila Poljsko, v Sloveniji pa našla nov dom in novo službo. Že po pol leta je znala osnove slovenščine, ob tem je odkrila čar dvojine, se naučila belokranjskega narečja, doživela nekaj zelo zabavnih jezikovnih nesporazumov in ugotovila, da se Slovenci poslavljamo precej drugače kot Poljaki. Danes pravi, da je doma v obeh državah. Zato na tekmah med Slovenijo in Poljsko vedno zmaga.

Kolesarji upanja začeli romanje od Ljubljane do Čenstohove, v petih dneh bodo premagali skoraj tisoč kilometrov, s seboj nosijo sporočilo miru.Papež obisk Španije sklenil s pozivom k večji pomoči migrantom in ukrepanju proti trgovini z ljudmi.V Komendi po sredinem neurju na terenu več kot dvesto gasilcev, vlada napovedala pospešitev postopkov za pomoč pri sanaciji.Bruselj pozdravil odpravo nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko.Države članice lahko začnejo v celoti uporabljati pakt o migracijah in azilu, Sloveniji manjka zakonodajni okvir.Trump sporočil, da je dosegel dogovor z Iranom, ta še ni sprejel končne odločitve.Vreme: Jutri bo večinoma sončno in topleje.Balažic podal odstop z mesta moravškega župana.Začela se je kampanja pred referendumom o spremenjenem parkirnem odloku v našem glavnem mestu.ŠPORT: Zmagovalki uvodnih tekem svetovnega prvenstva v nogometu sta Mehika in Južna Koreja.

Odgovore so iskali na podeželskem parlamentu v Ilirski Bistrici. Nagrajenka za najuspešnejše podeželsko območje v Sloveniji je Črna na Koroškem. Drugi poudarki: - Na današnji dan pred skoraj 160-imi leti je več tisoč rojakov v Cerknici izrazilo zahtevo po zedinjeni Sloveniji, danes pa se tega spominjajo tudi z občinskim praznikom. - Občina Podvelka pri ponudbi stavi na neokrnjeno naravo in kulturno dediščino. - Novogoriška mestna občina, Soške elektrarne in Kajak klub so podpisali sporazum o sodelovanju pri izvedbi ukrepov varovanja pred utopitvami na območju starega jeza na reki Soči pri Solkanu.

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo jutri poslovilni večer letošnjih maturantov, skupine Rast 55. S sveto mašo se bodo priporočili Mariji Pomagaj za potovanje v Slovenijo, sledila bo predstavitev programa. Junij je za slovensko skupnost v Argentini spominski mesec. Tako bo to nedeljo dopoldne v Slovenski hiši spominska proslava, na zadnjo junijsko nedeljo pa bodo te še v krajevnih domovih. Letošnja osrednja spominska proslava se bo začela s sveto mašo in poklonom pred spomenikom, v dvorani bo govori imel Tone Rode, sledil bo odrski prizor njegove Maše za vstajenje Slovencev v režiji Jožeta Lenarčiča. V sklop meseca spomina so si naši rojaki v Argentini kmalu po uspešni premieri v Sloveniji lahko ogledali celovečerni film Exodus 1945 - Naša kri studia Siposh. Težki, a pomembni dogodki slovenske zgodovine so se živo in ponosno vtisnili v srca mnogih. V organizaciji Zedinjene Slovenije se je film - španske podnapise je pripravila Luciana Hribar - predvajal devetkrat, gledalcev pa je bilo več kot tisoč, med njimi mnogo mladih. Ponekod so bila po predvajanju še pričevanja. O odzivih pišejo v novi številki Svobodne Slovenije. Eden od argentinskih obiskovalcev je dejal: kako se morate vi počutiti, ko je to vaša kri, če smo mi tako žalostni in nam je tako hudo.

Sinočnja neurja so največje opustošenje pustila za seboj v občini Komenda, kjer je poškodovanih več sto objektov, orkanski veter je podiral drevesa in električne vode ter odkrival strehe. Danes na terenu ocenjujejo škodo, ki bo po besedah poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana velika. Območje si prav zdaj ogledujejo tudi predstavniki oblasti. Ujma je prizadela tudi Podravje, tam so nekatera polja uničena v celoti, to se bo poznalo tako pri oskrbi s hrano kot semenskih zalogah. Kmetje pričakujejo pomoč države. Drugi poudarki oddaje: - Nizka politična kultura v Sloveniji tudi posledica razklanosti, lahko kolegij predsednika parlamenta najde rešitev? - Obtožena za izkoriščanje delavcev v podjetju Marinblu štiri leta po razkritju podpisala sporazum o priznanju krivde. - Začenja se svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga zaznamujejo visoke cene in težave z vizumi.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.

Boris Horvat že od ranega otroštva slabše sliši. Sprva se tega ni zavedal, kasneje je skušal to prikriti, oboje je vplivalo na njegovo izobrazbo, odraščanje in življenje. Danes je glas tistih, ki ne slišijo. Opozarja na diskriminacije invalidov v Sloveniji, bori se proti zavajujočim oglasom, ki ciljajo najbolj ranljive, in podpira načelo, da smo v naši državi vsi enakopravni, pa čeprav žal včasih le "na papirju". Govorila sva o izzivih okvare sluha, o stigmi in strahovih, ki spremljajo to stanje, o položaju invalidov v Republiki Sloveniji... in še o marsičem!Hvala, da spremljaš Umetnost Lenarjenja!Društvo Auris Kranj najdeš na: https://auris.si/in na Facebooku: https://www.facebook.com/AurisKranj?locale=sl_SIDanašnja epizoda nastaja v sodelovanju s podjetjem Neuroth, vodilnim evropskim podjetjem za slušno akustiko in zaščito sluha. Najdeš jih na: https://www.neuroth.com/sl-SI/slusni-aparati/

Junija pred 180 leti je v naše kraje pripeljal prvi vlak. Slovesno in vzneseno so takrat pričakali novo dobo razvoja in napredka. Od Maribora do Celja je takrat lokomotiva potrebovala dve uri in petinštirideset minut. V tem času danes pride do Ljubljane, kaj dlje pa ne. Vlak je torej hitrejši, hiter pač ne. Visoke upe imajo številni ob nastopu nove vlade, po štirih letih prejšnje garniture končno vidijo luč upanja na koncu predora. Marsikateri pa medtem že opozarjajo, da so to luči bližajoče se nesreče. Ministrski ekipi, ki se je predstavila poslancem in javnosti, ne bo enostavno. Ne le zaradi napetosti doma, ampak še bolj ob nestabilnem in nepredvidljivem mednarodnem dogajanju.Viri: Po železni cesti: Prvi vlak, Radio Maribor  Studio ob 17.00: O ukrepih Janševe vlade na področju gospodarstva in javnih financ, Prvi  Dnevnik: Golobova vlada se poslavlja, TV Slovenija  Jutranja kronika, Prvi  Dogodki in odmevi, Prvi Prva nujna seja Odbora za infrastrukturo in energetiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 1. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za izobraževanje, mladino in znanost, RTV365 Ars humana: Susan Abulhawa: "Nikoli si nisem mislila, da bo svet v realnem času in v visoki ločljivosti videl tisto, kar je videl, in da bo pogledal stran.", Ars Odmevi: Predsednik Evropskega sodišča na obisku v Sloveniji, TV Slovenija Vodenje s posluhom: Luka Eržen, Val 202 Botrstvo: Odbojkarski spektakel Tineta Urnauta s prijatelji, Val 202 Okopi: pot slovenske države 1991-1994, Janez Janša, 1994 Izraelski izvoz orožja rekorden peto leto zapored, letos za 30 odstotkov večji kot lani, MMC Pobudniki referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi v DZ vložili več kot 13.000 podpisov, MMC Climate, European Environment Agency, 2024 Iceland volcano causes fall in carbon emissions as eruption grounds aircraft, Guardian, 2010 Janezu Janši čestital tudi kontroverzni hrvaški pevec: Naj mu dragi Bog da moč pri spodbujanju teh vrednot, Večer

Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev. Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove? Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije; Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja; prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostje: Anja Zag Golob, pesnica, založnica; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.   Kam po pomoč?

Vsak zaposleni v Sloveniji je bil v letu 2024 povprečno bolniško odsoten 21 dni. Največ bolniških odsotnosti je bilo v pomurski statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so marca objavili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki določajo, kje in kako se v tem času lahko zadržuje posameznik. Podrobneje nam jih bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavila mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Sprva se je HIV razširil med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenoznimi uživalci drog, prvi primeri so bili tudi pri ljudeh, ki so s transfuzijo prejeli okuženo kri. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov, ki so v Združenih državah Amerike zahtevali informacije o virusu, oblikovali sporočila o tem, kako se zaščititi pred okužbo, hkrati so tudi glasno pozivali k raziskovanju in razvoju zdravil. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. 30 milijonov okuženih prejema zdravila, 10 milijonov pa ne. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Intelekta o vsem tem z gosti. To so Miran Šolinc (Škuc), prim. Evita Leskovšek (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Sebastjan Sitar (Legebitra). Gonoreja in sifilis v Evropi Aids po jugoslovansko? : začetni odziv na AIDS v Sloveniji in Jugoslaviji (1984-1987)

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V tem tednu sta se srečala verjetno najvplivnejša človeka na svetu, v Sloveniji pa sta se srečevala dva na videz povsem nasprotna politična svetova. In medtem slovenska kultura na Dunaju kljub slovenskemu bojkotu Pesmi Evrovizije ni ostala povsem prezrta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Veronika Pišorn se je rodila v Ohiu v Združenih državah, potem je končala gimnazijo in študij prava v Sloveniji, že dvajset let pa dela in živi na Nizozemskem. Njen dom je Eindhoven, tam je najprej delala za organizacijo, ki so jo ustanovile štiri katoliške sestre, redovnice. V organizaciji so tujcem in beguncem brez urejenega statusa dajali pravno, socialno in psihološko pomoč. Pravnica je v svoji karieri prav tako pomagala žrtvam trgovine z ljudmi, zdaj je koordinatorica mreže nevladnih organizacij. Razlaga, kako pomagati žrtvam in zakaj išče načine, kako izboljšati življenja neslišanih, spregledanih ali zatrtih posameznikov. V smehu pripoveduje tudi, da imajo Nizozemci radi čiste račune in ti po druženju “izstavijo” zahtevek za delitev stroškov, ko povejo, da imajo ob 18. uri večerjo, pa pričakujejo, da se deset minut prej posloviš in ne ostaneš na obisku. Poznate kakšnega sogovornika ali sogovornico za oddajo Globalna vas? Pišite na ursula.zaletelj@rtvslo.si.

Po včerajšnji okrnjeni vojaški paradi ob dnevu zmage v Moskvi je ruski predsednik Vladimir Putin prvič namignil, da bi se vojna v Ukrajini lahko v bližnji prihodnosti končala. Izrazil je tudi omejeno pripravljenost na mehčanje odnosov z Zahodom, ob tem pa ponovil stare očitke glede podpore Ukrajini. Druge teme: - Je v Sloveniji dovolj politične volje za celovit pregon korupcije? - Jedrske velesile se ne držijo obljub o razorožitvi - Slovenski in italijanski oljkarji skupaj iščejo rešitve za številne izzive