Podcasts about sloveniji

Danes je državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini. Praznujemo ga v spomin na 15. september 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba. Po njej so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre priključili Sloveniji. Ostali poudarki oddaje: - Bodo danes kljub pozivom KPK-ja k preložitvi podpisali pogodbo za nakup namenskih helikopterjev s podjetjem Leonardo? - V Dohi pogovori arabskih in islamskih voditeljev o odzivu na nedaven izraelski napad na Katar. - Krščanski demokrati zmagovalci lokalnih volitev v nemški deželi Severno Porenje Vestfalija. Socialdemokrati z zgodovinsko slabim izidom, največ pridobila skrajna desnica.

Novinar Domovine je v tokratnem komentarju med drugim zapisal, da so poslanci vladajoče koalicije znova zlorabili postopek v državnem zboru in Zakon o medijih sprejeli na izredni seji. »Slednje se po poslovniku državnega zbora uporablja v vojnem in izrednem stanju, česar k sreči v Sloveniji ni,« opozarja Nenad Glücks.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji še o naslednjih temah: - Ob občinskem prazniku v Podčetrtku poudarjajo številne projekte. Največje gradbišče je na tamkajšnjem gradu, kjer bodo nadgradili turistično ponudbo. - V Poljčanah napovedujejo številne projekte, ki bodo pripomogli k boljši varnosti v cestnem prometu. - V najstarejjšem kinu v Sloveniji bodo prenovili veliko dvorano. - Zgodovinski arhiv Celje je predstavil razstavo "Veliko Celje".

Mednarodni literarni festival Vilenica že štiri desetletja povezuje literaturo, misel in umetnost srednje Evrope ter širše. Letošnja jubilejna edicija, ki bo do 13. septembra potekala v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu, prinaša raznolik in aktualno naravnan program, ki ga bodo soustvarili številni priznani avtorji in avtorice. Nagrajenec letošnje 40. Vilenice je bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. Festival nadaljuje štiriletni vsebinski cikel Krasni novi svet. Pozornost pa bo tokrat pod geslom "Nova pravila bivanja" namenjena vprašanju: Ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev med kulturami, narodnostmi, ideologijami?

Združenje Evgen Blankin bo tudi letos v Vidmu pripravilo tečaje in pouk slovenščine za otroke in odrasle. Ta petek bo v okviru tradicionalne prireditve Friuli Doc za vse osnovnošolske otroke v mestni knjižnici potekala dvojezična kreativna delavnica Nagajive skrivnosti skrite med vejami pod vodstvom beneške umetnice Luise Tomasetig. V soboto bo združenje na povabilo mestne uprave predstavilo svoje dejavnosti na stojnici v ulici Mercatovecchio, ki bo na voljo organizacijam, ki se v pokrajini ukvarjajo s kulturo in domačimi jeziki. Od sredine meseca bodo otroci imeli možnost obiskovanja tečaja jezika in dejavnosti v slovenščini v dveh starostnih skupinah pod vodstvom vzgojiteljice in učiteljice iz Slovenije. Oba tečaja bosta brezplačno potekala vse šolsko leto ob ponedeljkih popoldan v prostorih župnije svetega Kvirina v Vidmu. Konec septembra bosta stekla tudi tečaja slovenskega jezika in kulture za odrasle, in sicer za začetnike in nadaljevalni tečaj. Združenje Blankin organizira tudi različne dopolnilne dejavnosti, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju kulture in življenja v Sloveniji, še piše petnajstdnevnik Dom.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Statistika je pred današnjo tekmo osmine finala evropskega prvenstva na strani slovenskih košarkarjev. Nasproti bo čez dve uri namreč stala italijanska izbrana vrsta, ki jo je Slovenija doslej premagala na še vseh medsebojnih tekmah na evropskih prvenstvih. A Italijane tokrat krasi najboljša obramba na prvenstvu, navkljub dviganju forme naše košarkarje tako čaka težka tekma. - Kljub protestom v Jeruzalemu izraelski premier Netanjahu napovedal stopnjevanje napadov na mesto Gaza. - Ob vse več tujih turistih v Sloveniji v prihodnosti nujen razvoj povezljivosti in prometne infrastrukture. - Ribničani na že 48-em semnju prestavili svojo bogato rokodelsko dediščino.

Pogovor z Boštjanom Gorencem me je spominjal na branje dobrega fantazijskega romana - poln navdihujočega besedotvorja, nepričakovanih obratov in nenadnih komičnih insertov. Govorila sva o pomenu ohranjanja materinega jezika; o pisanju in branju; o pravljicah in domišljiji; o vplivu umetne inteligence na kulturo; in - seveda - o umetnosti lenarjenja :)Boštjana najdeš na: https://pizama.net/Omenjava avtorja Marta Lenardiča, knjigo Benny the Blue Whale in trilogijo Vernon Subutex v prevodu Jedrt Maležič.Epizoda je nastala v sodelovanju z A1, projektom Lahkonočnice. Gre za zbirko brezplačnih sodobnih slovenskih pravljic v aplikaciji in na spletu, pri katerih sodeluje več strokovnjakov in izvrstnih piscev, med drugim tudi Boštjan :) najdeš jih na: https://www.lahkonocnice.si/Časovnica po tematikah:0:00 Uvod in predstavitev gosta, Boštjana Gorenca Pižame5:15 Kdo je Boštjan Pižama in s čim vse se ukvarja?7:35 Pisanje proti prevajanju: Kako ohraniti dušo izvirnika?11:17 Izzivi prevajanja fantazije: Zakaj je "The Hand of the King" postal "gospod Roka"?12:50 Vpliv angleščine in pomen domačih vsebin za mlade17:47 Razvoj žanrske literature v Sloveniji (kriminalke, grozljivke)25:45 Kreativni proces: Od otroških knjig do stripa po "Krstu pri Savici"30:50 Zakaj šola včasih zatre veselje do branja?35:00 Moč knjižnic in spodbujanje bralne kulture39:40 Notranji dialog: Kako jezik oblikuje naše misli in svet?46:25 Umetna inteligenca (Chat GPT): Grožnja ali priložnost za ustvarjalce?55:50 Ustvarjanje za otroke in ozadje projekta A1 Lahkonočnice1:03:00 Pisanje logopedskih pravljic: Kako kreativnost pomaga pri učenju?1:13:37 Kaj je umetnost? Razloženo za 3-letnika1:17:29 Umetnost lenarjenja: Kako se sprošča mojster besed?1:21:20 Kako se ustvarjalec sooča s kritikami in sindromom vsiljivca?1:30:30 Bralna priporočila Boštjana Pižame1:33:06 Misel za konec: "Ugrizni v jabolko in boš videl."#Podcast #Slovenija #UmetnostLenarjenja #BoštjanPižama #Knjige #Branje #Prevod #IgraPrestolov #SlovenskiJezik

V tokratni petkovi Centrifugi avtor Igor Bergant išče razloge, zakaj bi moralo prav nam v Sloveniji biti še kako vredno prizadevati si za boljši svet, četudi je zbezljal precej daleč proti norosti. In čeprav k tej norosti znamo tudi sami nekaj prispevati, pa ne le v slabem.

Papež sprejel izraelskega predsednika in vrhovnega predstojnika lazaritos Tomaža Mavriča.Dogodki konec tedna v Cerkvi v Sloveniji.Obhajamo god sv. Matere Terezije iz Kalkute.

Slovenci v sosednjih državah s svojimi organizacijami skrbijo za razvoj narodne skupnosti in to na različnih področjih; od kulture in kmetijstva do gospodarstva in športa. Ena od možnosti za okrepitev stikov s pristojnimi ministrstvi v Sloveniji so zamejske koordinacije. Že leta 2012 je bila ustanovljena Zamejska kmetijska koordinacija, ki povezuje slovenske kmečke zveze iz sosednjih držav z ministrstvom za kmetijstvo. Konec leta 2022 je bila ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, lani pa še ZAŠKO – Zamejska športna koordinacija, obe pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Junija letos pa je bila v Novi Gorici slovesno ustanovljena še Zamejska kulturna koordinacija, ki povezuje kulturne zveze in društva iz vseh štirih sosednjih držav. Po prvi seji so bili vtisi predstavnikov iz sosednjih držav previdno optimistični. Zakaj? Kaj bo naredilo pristojno ministrstvo, da ne bo ostalo zgolj pri besedah in bo koordinacija tudi dejansko zaživela? Prisluhnite!

Pred nekaj dnevi je kolektiv Float 2 Gaza na youtubu objavil videospot, ki ga je ustvarila mednarodna skupina 67. glasbenikov z vsega sveta v sodelovanju s pevskimi zbori in z glasbeniki, ki se trenutno v Gazi borijo za življenje. Posneli so palestinsko ljudsko pesem La Tetlaa'i. Sporočilo videospota in projekta ni zgolj krik, da se prebivalcem Gaze čas izteka, niti samo simbol solidarnosti s tamkajšnjimi kulturnimi ustvarjalci. Videospot je predvsem dokaz, da v Gazi še vedno obstajajo upanje, ustvarjalnost, estetika in človečnost. Negovanje kulture je zato bistveni del palestinskega boja za ohranitev narodne identitete in obstoja naroda. Videospot La Tetláj je hkrati poziv kulturnikom v Sloveniji in po svetu, naj s svojim delovanjem, izražanjem in nastopanjem ustvarijo skupni javni pritisk v podporo palestinskemu ljudstvu. Float 2 Gaza in pobudo Global Art Mobilization predstavi ena od članic kolektiva, Laura Krajnc.

Napovedujemo nocojšnje dogajanje na 73. festivalu Ljubljana: v Križankah bo znova zaživel muzikal, ki že vrsto let polni dvorane po vsem svetu, Nesrečniki, ki ga je navdihnil roman Victorja Hugoja iz leta 1862. Obiskali smo Galerijo Photon, kjer so sinoči v sodelovanju s poljskim veleposlaništvom v Sloveniji odprli razstavo Oči vojne, ki dokumentira vojno v Ukrajini od njenega začetka leta 2022, in Galerijo Kresija, kjer predstavljajo nova dela Joni Zakonjšek.

Zase skromno pravi, da je le dolgoletni kulturni delavec. Tisti, ki poznajo njegovo delo, ga opisujejo z besedami 'srce in duša kulture v Kamniku', 'kamniški kulturni ataše', 'ambasador Kamnika in slovenske kulture' … Tone Ftičar je kulturi, predvsem ljubiteljski, zapisan že več kot pol stoletja, 43 let pa je deloval kot vodja kamniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, prej Zveze kulturnih organizacij. V Kamniku in okolici že vrsto let ni kulturne prireditve, pri kateri ne bi sodeloval kot producent, scenarist ali povezovalec, običajno celo vse troje hkrati. Prihodnji konec tedna bo kot dolgoletni glavni glas nedeljske povorke spet pozdravil več tisoč obiskovalcev največjega etnološkega festivala v Sloveniji, 52. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Toneta Ftičarja le nekaj dni po uradni upokojitvi v sredinem Intervjuju na Prvem gosti Andreja Čokl.

Letošnji junij je bil najbolj vroč in suh mesec v zgodovini meritev v Sloveniji. Vročinski val je prizadel tudi mestno drevje – številna drevesa so ovenela, trava je bila ožgana od sonca, prebivalci pa so marsikje sami zalivali in prosili občine za ukrepanje. Prav drevesa, ki jih pogosto jemljemo kot samoumevni del okolice, so se izkazala kot ključna zaščita pred vročino, onesnaženim zrakom in posledicami podnebnih sprememb. O pomenu dreves in zelenih površin, nujnosti ukrepanja ter vlogi občin in prebivalcev smo se pogovarjali z dr. Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in strokovnjakinjo z Inštituta za politike prostora. Tokratno oddajo Glasove svetov pripravlja Miha Žorž.

Ta konec tedna bo slovesno v Porčinju v Beneški Sloveniji. Kot piše petnajstdnevnik Dom, bo v soboto dopoldne sveto mašo v slovenskem jeziku daroval upokojeni koprski škof Jurij Bizjak. Praznovali bodo 170. obletnico Marijinih prikazovanj 10-letni Tereziji Duš. V slovenskem narečju ji je naročila, naj ljudje ne delajo ob nedeljah in zapovedanih praznikih, naj se postijo in molijo rožni venec ter naj ne preklinjajo. Na tradicionalnem Gorskem prazniku na Matajurju, ki bo letos potekal že 49-ič, se bodo ta konec tedna spomnili čedermaca Boža Zuanelle, ki je vrsto let daroval sveto mašo v treh jezikih na prvo nedeljo v septembru ob obletnici posvetitve cerkvice Kristusu Odrešeniku na vrhu Matajurja. Župnik v Trčmunu in Sovodnji je umrl maja letos, zato mu bodo na vrhu Matajurja v spomin postavili trijezično tabelo, še navaja petnajstdnevnik Dom. V Špetru v Beneški Sloveniji pa bodo po poletnem premoru znova vsako soboto v župnijski cerkvi svete maše v slovenskem jeziku. Za organizacijo skrbi združenje Blankin.

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Jezikovno, z glasbo in verodostojnimi informacijami povezovati Slovenijo s svetom in svet s Slovenijo je poslanstvo Radia SI, ki letos že 40 let nepretrgano deluje. O jezikovnih vidikih edinega radijskega programa za tujo javnost v Sloveniji smo se pogovarjali z vodjo nemške redakcije Tatjano Dolanc in Lidijo Petković iz angleške redakcije Radia SI.

Jeseni 2015 smo vam v poslušanje ponudili prvo oddajo Drugi pogled, kar pomeni, da danes z novo oddajo pričenjamo že 11. sezono. Več kot 400 sogovornikov iz več kot 100 držav ste lahko slišali do zdaj. Država, iz katere prihaja današnja sogovornica, je ena bolj zastopanih. Romina Ballettti bo namreč deseta Drugopoglednica, ki prihaja iz Argentine. Ima tudi italijanske korenine, a večji občutek domačnosti sta po bivanju na Siciliji in v Atenah s partnerjem dobila v Ljubljani. Zato zdaj že slabi dve leti bivata v Sloveniji, kjer sta si tudi ustvarila družino. Ukvarjata se s plesom, s tangom seveda. Zato bo del pogovora, ki sledi, namenjen tudi temu.

Na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so govorili tudi o tem, v kakšni kondiciji nasploh je slovenski prehranski sistem. Tu rezultati niso najboljši. V Španiji, Franciji in v Italiji domačega kmeta in lokalno proizvodnjo podpira 70% potrošnikov, v Sloveniji je ta podpora zgolj 37 %. Kako to popraviti? Kako se obnašamo kot potrošniki?

Vijoličasta kri bo dopolnila zaloge v severovzhodni Sloveniji. Drugi poudarki: - Na Igu ne bodo gradili doma starejših, ker ne bodo imeli koga zaposliti - Dve leti po poplavah je prišla na vrsto tudi obnova doline Drage, predvsem mostov in ceste. - Ptujska glasbena šola deluje na več lokalcijah. Najlepše darilo ob 150-letnici čez tri leta bi bila nova stavba.

Neurje znova prizadelo Obalo in Istro, izdano celo rdeče opozorilo.Vlada do danes pobrala že 44 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, prvih odločb pa še vedno ni.Na Bledu znova o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in tudi o pomenu enotnega delovanja.Veleposlanik ZDA pri Natu: Evropa bi morala prevzeti več odgovornosti za končanje vojne v Ukrajini.Cene elektrike v Sloveniji še vedno konkurenčne, JEK 2 ne bo izvedljiv brez sodelovanja države, poudarjajo v skupini Gen.Vreme- nevihte se bodo širile na vzhod države. Jutri čez dan naj bi ponehale, spet se bo zjasnilo.Krajani vasi Mihovica pri Šentjerneju so ministra Mesca zaradi Romov pozvali k ukrepanjuFazaniranje spremljalo včerajšnji prvi šolski dan, kako na to gleda dr. Dan Podjed?šport: Slovenska košarkarska reprezentanca popoldne proti Islandiji.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Šole po Sloveniji so po več kot dveh mesecih počitnic znova napolnili otroci, med njimi jih je 20 tisoč v klopi sedlo prvič. Za nekatere vesel, za druge pa manj vesel dogodek po državi spremljajo slavnostni nagovori pristojnih in poostrena pozornost policije na cestah. Drugi poudarki oddaje: Zahodni politiki se zbirajo na forumu na Bledu, v ospredju aktualne krize Najmanj 800 žrtev silovitega potresa na vzhodu Afganistana Po petkovem deževju sanacije plazov, dela na drugem tiru začasno obstala

V Repnu so v času Kraške ohceti odprte vse domačije, kmetje ponujajo tradicionalne dobrote, predstavljajo se domača društva, rdeča nit pa sta čisto prava mladoporočenca in običaji, ki so še pred prvo svetovno vojno spremljali to pomembno življenjsko odločitev. Kaj prinaša odločitev miljskega občinskega sveta, ki k zagotavljanju varnosti v domačem kraju vabi na pomoč krajane? Se na ulice vračajo vaške straže? Predsednica Republike Slovenije bo to nedeljo slavnostna govornica na bazoviški gmajni. Mineva 95-let od ustrelitve bazoviških junakov, ki simbolizirajo upor fašističnemu raznarodovanju in vrednote na katerih temelji Evropska unija. Zamejstvo bo obiskala tudi 14. septembra, ko bo častna gostja študijskih dnevov Draga, tudi ti bodo letos jubilejni, 60. V kratkem se obeta tudi obisk italijanskega predsednika Sergia Mattarelle pri nas v Sloveniji. V Ljubljani bo 10. v Kopru pa 11. septembra.

Costa na blejskem forumu države Zahodnega Balkana pozval k preseganju zgodovinskih sporov.V novo šolsko leto vstopilo 278 tisoč učencev in dijakov.Slovenske odbojkarice se po porazu s Turčijo v osmini finala poslavljajo od svetovnega prvenstva.Vreme: Jutri bodo predvsem v zahodni Sloveniji ob nevihtah možni dolgotrajnejši nalivi.

1. septembra bomo v Katoliški Cerkvi obhajali že 10. svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo. V oddaji smo zato govorili o odnosu papeža Leona XIV. do okrožnice Laudato si, ki jo je papež Frančišek izdal pred 10-imi leti, o mednarodnem simpoziju na to temo, ki je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani, in o odnosu Cerkve v Sloveniji do Laudato si. Naši gostje so bili člani slovenske skupine Laudato si, ki preučujejo in tudi prakticirajo besede te okrožnice: Alenka Bahovec, Roman Globokar in Anton Lesnik.

Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.

Muzej Lah na Bledu, ki ga bodo odprli prihodnje poletje, je projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke iz Fundacije Lah, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia Kabakov, Zoran Mušič, Neue Slowenische Kunst in drugi. Arhitekturo muzeja so zasnovali v slovitem londonskem biroju David Chipperfield Architects. Svetovno priznani arhitekt David Chipperfield, med drugim Pritzkerjev nagrajenec, s svojo mrežo birojev deluje v več okoljih, poleg Londona jih najdemo še v Berlinu, Milanu, Šanghaju in Santiagu de Compostela. Muzej Lah, galerijski kompleks, ki obsega 5000 kvadratnih metrov neto površine, od tega približno 3500 kvadratnih metrov razstavnih površin, je njihov prvi projekt v tem delu Evrope. Sledi glavnim Chipperfieldovim načelom, kot sta spoštljiv dialog z lokalno arhitekturo in naravo ter energetska učinkovitost. Slika (izrez): © David Chipperfield Architects

Mineva natanko 1281 dni od takrat, ko je svet zatresla vojna v Ukrajini. O ruski invaziji zadnja tri leta v medijih beremo o pogajanjih, zaostritvah, dobljenih in izgubljenih območjih. Po podatkih evropskega statističnega urada se je iz Ukrajine v Evropsko unijo preselilo 4,3 milijona ljudi. Mnogi so našli dom v Sloveniji, tudi Iryna Delina in Olena Kuscheva z otroki. Njihovo zgodbo spremljamo že tretje leto.

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.

7. septembra bo Lenart v Slovenskih goricah obiskala delegacija iz francoskega romarskega mesteca Saint-Léonard de Noblat na zahodu osrednje Francije, v katerem je živel in je pokopan sveti Leonard Noblaški. Mednarodno združenje svetega Lenarta si prizadeva tesno povezati mesta in cerkve, ki se imenujejo po svetem Lenartu, zato njegovi člani potujejo v te kraje in spodbujajo svetnikovo čaščenje. Sveti Lenart velja za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji, v Sloveniji pa je več kot 60 cerkva, ki se imenujejo po tem svetniku. Naš gost je lenarški župnik Marjan Pučko.

Nakup helikopterjev še ni dokončen, kaj bo pokazala revizija?Lani smo zaradi bolniške odsotnosti v Sloveniji izgubili 19 milijonov koledarskih dniVodstvo ljubljanske urgence v odzivu na javno pismo društva Srebrna nit: „Očitke o slabi organizaciji dela ostro zavračamo.“Stranka županov z dolgoročnim ciljem voditi državo.Ali pritisk na svobodo govora spet dobiva domovinsko pravico v Sloveniji?Izrael: V ponedeljkovem napadu na bolnišnico, smo ciljali Hamasovo kamero. Trump bo drevi gostil konferenco o povojnem upravljanju Gaze.Vreme: Popoldne bo jasno, le v zahodnih krajih zmerno oblačno.

Gaza tarča novih izraelskih napadov, na obisku v Sloveniji palestinska zunanja ministrica.Z deloom vlade več kot polovica nezadovoljnih, na volitvah bi slavila SDS, kaže anketa Mediane.Začela se je nacionalna preventivna akcija za večjo varnost otrok na poti v šolo.Vreme: Prihodnji dnevi bodo večinoma še sončni, v petek se obetajo padavine.

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.

Izraelska vojska je uresničila napovedi in začela prvo fazo kopenske ofenzive na mesto Gaza. Kot je sporočila, že nadzoruje njegovo obrobje. Združeni narodi so v odzivu opozorili, da bo to še poglobilo že zdaj hudo humanitarno krizo; generalni sekretar organizacije Antonio Guterres poudarja ključen pomen takojšnjega premirja v enklavi in izpustitve talcev. Po njegovem bi to lahko preprečilo dodatne smrti, ki bi jih sicer povzročila okupacija mesta Gaza. Več po drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki oddaje: Washington sporoča Bruslju: Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Minimalna plača v Sloveniji od leta 2009 višja za več kot 100 odstotkov. V ospredju tradicionalne konference ravnateljev pred novim šolskim letom varnost in podpora učencem.

Športniki, vrhunski športniki, so tretirani kot nekakšen tabernakelj, sveti prostor, posvečen, v katerega polagamo svoje največje upe, najbolj skrita hrepenenja, od njih pričakujemo skorajda odrešenjsko moč, hkrati pa jih tako zlahka iz panteona vržemo ven, v podzemlje, in na tej poti v pekel jih seveda zapustimo ali pa še huje, pospremimo z vsem lastnim neizživetim, frustriranim, destruktivnim. Na kratko – vrhunski športniki so najbolj pripraven poligon za naše projekcije. In v dobi turbo kapitalizma, na prepihu transhumanizma, hiper individualizma, ko poslušamo zgodbe o več deset in sto milijonskih športnih pogodbah, o številnih zlorabah, tudi spolnih, o vse bolj brezkompromisni tekmovalnosti, ki mnogokrat spregleda sotekmovalca kot sočloveka, se v tokratni Intelekti sprašujemo - ali (vrhunske) športnike sploh še postavljamo na piedestal/zaradi česa, katere so vrline in vrednote ter primankljaji/deviacije, ki jih živijo? In mi z njimi. Kot posamezniki in kot družba. Za premišljevanja in debato so se avtorici in voditeljici Intelekte Liani Buršič v radijskem studiu pridružili gostje: - mag. Sara Isaković, olimpijska podprvakinja v plavanju (Peking 2008 - srebrna medalja na 200 m prosto), magistrica performance psihologije (psihologije uspešnega nastopanja). Študirala je na kalifornijski univerzi Berkeley in univerzi San Diego. Je tudi publicirana znanstvenica na področju nevropsihologije, TEDx govorka in avtorica. 17 let že deluje v vodah psihologije in pomaga ljudem pri optimizaciji vsakdanjega delovanja in vrhunskega nastopanja v stresnih situacijah. - - dr. Milan Hosta – znanstveni sodelavec in predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, športni pedagog, filozof, trener življenjskih veščin ter mentor tudi vrhunskim športnikom pri razvoju zavesti, ustanovitelj Sportikus programa in pobudnik razvoja filozofije športa v Sloveniji leta 2001. Član delovne skupine Consciousness Education Collaborative Inquiry pri Galileo Commission in aktivni sodelavec pri Global Consciousness Project 2.0 pri HeartMath Institute. - - docent dr. Uroš Perko - nekdanji vrhunski športni plezalec, na Fakulteti za vede o zdravju doktoriral na temo duševnih motenj v športu, na podlagi tega je nastala še istoimenska knjiga. Študiral je tudi psihoterapijo na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je geštalt psihoterapevt, deluje v Zavodu Mitikas, je avtor večih strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti. Na Novi univerzi je nosilec predmeta Psihoterapija v športu.

Po koncu ene največjih morij, prve svetovne vojne, so razpadla štiri cesarstva in na njihovih temeljih so nastale nove države, o katerih so njihovi narodi sanjali stoletja. Resda se veliko sanj ni popolnoma uresničilo, saj so bili v ozadju nastajanja novih držav številni politični interesi, kupčkanje in pritiski velikih. In tako so nekateri izgubili veliko ozemelj, drugi so jih veliko pridobili, tretji spet nekoliko manj. Med te sodi tudi tedanja država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je že po nekaj mesecih leta 1919 preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je na pariški mirovni konferenci dobila del Prekmurja, izgubila pa velik del Primorske in Koroške. V spomin na ta zgodovinski trenutek od leta 2006 praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Pomembno vlogo pri tem imajo Prekmurke in Prekmurci, ne samo v Prekmurju, ampak po Sloveniji. Njihovo organiziranost bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.

Evropa pred petkovim srečanjem Trump-Putin nadaljuje diplomatska prizadevanja za vključitev Unije in Ukrajine v pogovore. Kot poudarjajo, brez njih ne bo pravega miru. Drugi poudarki oddaje: - Kdo je podjetje Leonardo, ki bo Sloveniji dobavilo nova namenska helikopterja? - Ljubljanska občina zadovoljna z razpisom za sežigalnico, nasprotovanja civilne družbe ne ponehajo - Ob proastu solarne joga opozorila na nepopravljive okvare vida

Predsednik slovenske vlade je na dan četrte zmage Tadeja Pogačarja organizatorjem slovitega Toura izročil pismo o nameri organizacije velikega starta dirke po Franciji, tako imenovanega »grand departa«. Finančni okvir projekta, ki vključuje organizacijo treh etap, promocijske in logistične stroške ter stroške varnosti in infrastrukture, je od 10 do 12 milijonov evrov. Zakaj sploh tak projekt, kateri so največji izzivi, kako na organizacijo gledajo kolesarski delavci, kako politika, kako ekonomisti in koliko možnosti imamo, da leta 2029 res pozdravimo karavano dirke vseh dirk v Sloveniji.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).

Tri leta je profesorica francoščine na izpostavi Sorbone v Abu Dabiju. Pred kratkim je podpisala novo triletno pogodbo. Pred tem je bila v Sloveniji najprej osnovnošolska učiteljica in pozneje profesorica angleščine na gimnaziji. Zna pohvaliti slovensko šolstvo in je hvaležna za vse prejeto znanje. Doma tudi zato ni zapustila zlahka. Ampak po vsem, kar se je v sistemu nakopičilo po obdobju koronavirusa, je bila odločitev nekoliko lažja. Univerza v Združenih arabskih emiratih, kjer dela, ima pridih prestiža, ni pa nujno elitistična. Vpisanim in sprejetim domačinom šolnino plačuje država, šolanje pa poteka v francoščini.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.