Podcasts about sloveniji

Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?Maruša in Anže v živo na Knjižnem sejmu z gostoma: medijsko psihologinjo Martino Peštaj in ustvarjalcem podkasta Očka se pofočka Miho Goršinom. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Ošpice, rdečke, mumps, tetanus, davica, oslovski kašelj in otroška paraliza so nekatere izmed bolezni, cepljenje proti katerim je v Sloveniji obvezno za otroke. V torkovem Svetovalnem servisu bo gostoval pediater Denis Baš, dr. med., iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, s katerim bomo razložili, kako cepljenje poteka, kakšni so mogoči stranski učinki, kdaj otrok ne more ali ne sme biti cepljen, spregovorimo tudi o zadržkih, ki jih imajo nekateri starši v povezavi s to tematiko.

Vietnamka Hanh Phung že pet let živi v Mariboru. Razlog, da se je preselila v Slovenijo, je njen mož Slovenec. Ker je pri nas pogrešala trgovine z azijskimi sestavinami, se je lani oktobra odločila, da sama odpre takšno trgovino. Tudi o tem bo spregovorila v nadaljevanju, ko med drugim pove, kje hitreje dobi vodovodarja – v Sloveniji ali v Vietnamu.

Piše Marija Švajncer, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. V pesniški zbirki Mariborska se Matej Krajnc vrača v otroštvo, ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preživel v Celju. Spominja se selitve iz stare hiše, stikov s sorodniki, družbenega ozračja in raznovrstnih dogodkov. V spomin si prikliče dogajanje tedanjega časa, predmete, ki danes veljajo za starinske, na primer gramofon in kasetofon, ter osebnosti iz tistega obdobja. Popevkar Franjo Bobinac je postal gospodarstvenik, kot Tomaž Šalamun se je tudi avtor pesniške zbirke utrudil podobe svojega plemena. Naravnost izpiše svoj priimek in pove, da je Krajnc pri sedemnajstih letih postal kantavtor. V pesmih je začutiti nekaj nostalgije, vendar pa se avtor brani razčustvovanosti ter je kar nekajkrat tudi ironičen in duhovit. Spomine zapisuje v sklenjeni pesemski obliki ali kiticah, nekatere stihe zabeli s srbohrvaškimi in angleškimi izrazi in povedmi, ne brani se neposrednega, že kar vulgarnega izražanja. Čeprav si prizadeva, da bi bila žalost prikrita, je v teh spominih tudi drobec otožnosti in nežnosti. Bili so stari časi, živeli so ljudje, ki jim je bil naklonjen, zdaj pa je marsikaj drugače. Takrat se je z odraslimi odpravil tudi na pokopališče. Tam počivajo pesnikovi ljudje, tako pod zemljo kot ohranjeni v njegovi zavesti: »spoštuj te ki ležijo / spoštuj te ki spijo / spoštuj te ki trohnijo / spoštuj te ki strohnijo« V poeziji Mateja Krajnca so nanizani prizori iz preteklosti, vrstijo se podobe in asociacije, kar nekaj je refleksij. Pesnik se načrtno znajde tudi v nonsensu. Zaradi večje prepričljivosti in učinkovitejšega vplivanja na bralke in bralce ponavlja nekatere verze. V zadnji pesmi z naslovom Finale: Mariborska pravi, da ni od tukaj in ne bi bil rad od tukaj. Še rosno mlad je prišel od daleč in se, dokler se ni preselil v Ljubljano, ustalil v Celju. To pa je bilo tedaj mesto tovarn, industrijskih obratov in tovornjakov, takšno, da se pesnik ne more spomniti, da je v njem sijalo sonce. Bilo je mračno in brez prave svetlobe. Kakšna pa je prava svetloba? Pomisli, da bi bilo marsikaj mogoče preseči s poezijo. In res, verzi se porajajo s svetlikanjem, ritmom, notranjo vznemirljivostjo in igrivostjo. Pesnik s posebno občutljivostjo slika prizore iz starih časov in se vrača k tistemu, kar ga je zaznamovalo ali pa se ga je le dotaknilo in se samo kdaj pa kdaj spomni, kaj so hoteli od njega odrasli, kakšna glasba je plavala v zraku in kako je preživljal svoje dni, zdaj zagnano in vihravo, zdaj nekoliko zdolgočaseno. Bila je megla, mizar onstran ulice pa je, kot da ne bi mogel početi ničesar drugega, vohunil za udbo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je za obljubljeno deželo veljala Amerika. Treba bi si bilo priskrbeti karto in oditi tja, kjer se baje cedita med in mleko. Omenjene so tudi socialne razlike v lastni deželi: »sosedje se pretepajo za drobiž / malomeščani pa skrivajo limuzine«. Ljudje se spominjajo vojne in ohranjajo spoštovanje do padlih herojev. V megli hodijo mimo bunkerjev, nemih pričevalcev ogroženosti iz vojnih časov. Megla je resnična in hkrati simbol nečesa, česar si poet ne želi. Družina se je preselila iz stare hiše in domnevno na bolje, v novo hišo. Občina je v prejšnjo naselila druge ljudi. Naslov Mariborska nima ničesar opraviti z Mariborom, temveč je ena od celjskih ulic: »iz stare hiše v novo / isto mesto pa taka sprememba / tito, si to vedel / marx, si to predvidel / tam, kamor smo šli, / naj bi bilo svetleje / a še vedno crkujejo ulične luči V zbirki Mariborska ni ločil, enkrat pa sta zapisana oklepaj in vprašaj, ostalo je tudi nekaj vejic, pik in številk. Nekatere pesmi imajo naslove, v drugih je prvi verz napisan z večjimi črkami. Poudarki so vidni tako, da so navedeni v ležečem tisku, enkrat tudi v krepkem. V tistih časih je bilo slišati besede v popačeni nemščini, nekatere so zapisane v slengu in narečju. Matej Krajnc je mojster parafraziranja, duhovitih besednih iger ter postmodernističnega namigovanja na literarna in druga umetniška dela in popularno kulturo. Rad ima udarne skrajnosti, iznenada pa preseneti z verzi, v katere ujame posebno in zvenečo lepoto. Pesniška zbirka Mariborska je drugačna kot zbirka Josip Broz se je ustavil v Klanjškovi, ki je lani izšla pri isti založbi. V njej je bilo več ludizma, razbrzdanosti, občutka ogroženosti ter miselnega zrcaljenja politike in družbenega dogajanja. Zlasti občutka ogroženosti ni več. Pesnik sprejema svet tak, kakršen je, seveda pa je ta svet nekaj, kar je podano v njegovih pesmih. Omeniti velja, da si Matej Krajnc kot podpredsednik Društva slovenskih pisateljev prizadeva za položaj, uveljavitev in sprejemanje literature v družbi, kakršno si književno ustvarjanje v današnjih razburkanih časih zasluži. S predsednikom Marijem Čukom sta se domislila pogovorov z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci po vsej Sloveniji ter v skrbi za bralno kulturo in podobne vidike prisluhnila različnim pobudam. Naj s Kranjčevimi verzi zasijejo sončni žarki, ki jih je pesnik v meglenih časih tako zelo pogrešal.

Ime meseca novembra je Aleš Čadež, v Sloveniji prejemnik naziva Inovativni mladi kmet, naziv najboljšega pa je prejel še na 11. Evropskem kongresu mladih kmetov v Bruslju. Kot prvi Slovenec do zdaj je med 31 kandidati iz 27 držav izstopal s svojim delom in prepričal strokovno žirijo. Poleg glavnega priznanja je prejel tudi nagrado za najboljši projekt energetske učinkovitosti. Kmetijstvo Čadež domuje v vasi Delnice blizu Poljan v Poljanski dolini.

Gostili smo Yenifer Castillo Canela, ki se je pred približno petnajstimi leti iz Dominikanske republike preselila v Slovenijo. Takrat je kot 13 letnica prišla z mamo in mlajšo sestro, začetki tukaj pa za njo niso bili lahki, saj je na drugi strani oceana morala pustiti prijatelje in družino, kar je takrat težko sprejela. V oddaji je spregovorila o Dominikanski republiki in življenju v Sloveniji.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

FRIDAY HOUSE FM radio show

Taras Birsa – najbolj poznan fiktivni kriminalist v Sloveniji – se je vrnil že s sedmim primerom.Brezno pisatelja Tadej Goloba. Dogajanje romana, ki je izšel pri založbi Goga, tokrat zavije v jugovzhodno Slovenijo, na Kočevsko. Birsa se s svojo zvesto ekipo – Tino, Brajcem in Ostercem – vprašuje, ali in kako je truplo iz leta 2025 povezano z letom 1945. Tina Lamovšek vas vabi k poslušanju tokratnega Sobotnega branja.

Obisk na upravni enoti je slej kot prej neizbežen za vsakogar. Tam uredimo osebne dokumente, pridobimo gradbeno dovoljenje, prijavimo stalno ali začasno prebivališče in še veliko je postopkov, ki jih opravimo na teh lokalnih uradih raznih ministrstev. Letos mineva 30 let od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji. Le na redkih so od čisto prvega dne in nepretrgoma naslednjih 30 let, načelovali isti vodje. Eden teh je Branko Andrejašič, ki je Upravno enoto Izola vodil od njenega prvega uradnega žiga pa vse do prvega oktobra letos, ko se je upokojil. V nekoliko bolj sproščenem pogovoru, precej manj strogo uradniško, Branko Andrejašič obuja spomine na začetke upravnih enot pred 30 leti, govori o bremenu in odgovornosti vodje, ekipnem delu, zavezanosti zakonom pa tudi o uradniških stereotipih, ki večinoma ne veljajo več.

To, kakšno vrednoto predstavlja v posameznikovem življenju branje, ima največji vpliv družinsko okolje, nato pa tudi šola in družba nasploh, vseeno pa vsi branja in pisanja ne usvojijo brez težav. Učne težave ima v Sloveniji 20 odstotkov otrok in skoraj vse so povezane z bralnimi težavami, pravi izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Košak Babuder. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je pred leti delala v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, že vrsto let je aktivna v društvu Bravo, društvu za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, na Prvem pa smo z njo letos sodelovali pri izdaji zbirke pravljic Lahko noč, otroci! 60 let, ki smo jo oblikovali in natisnili tako, da je primerno branje tudi za osebe z disleksijo. V oddaji Intervju smo se z njo pogovarjali o pomenu branja, bralnih izzivih in učnih težavah.

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

Dino Zupančič je eden redkih slovenskih marketinških strokovnjakov, ki se lahko pohvali s strokovno podlago iz elektrotehničnih znanosti. Že v času študija je pritegnil pozornost stroke z odmevnimi projekti v sklopu študentskih organizacij, med drugim je vodil tudi največjo študentsko prireditev v Sloveniji, legendarno Škisovo tržnico.  Leta 2008 je soustanovil Agencijo 101, ki si je v več kot petnajstih letih delovanja izborila status ene najhitreje rastočih in prodornih slovenskih neodvisnih agencij. Kot direktor in strateški vodja ekip je usmerjal rešitve v sodelovanju s številnimi domačimi in tujimi naročniki.Danes kot direktor v agenciji skrbi za strateški razvoj in doseganje poslovnih ciljev. Je pozitiven realist, ki verjame, da so ljudje daleč največji in najpomembnejši kapital podjetja. Verjame v sinergije timskega dela, opirajoč se na vrednote, kot so lojalnost, profesionalnost, zanesljivost, inovativnost in proaktivnost. Prav vztrajno sledenje vrednotam, ki jih je agencija začrtala, je eden ključnih razlogov, da je agencija trenutno med najbolj zaželenimi delovnimi okolji v slovenskem prostoru. Od leta 2023 pa je tudi partner v agenciji McCann Ljubljana. V zadnjih letih je bila agencija večkrat nagrajena na domačih (SOF, Sempl, Diggit, Sporto, Websi, Effie) in mednarodnih festivalih (Clio Awards, European Excellence Awards, Balcannes in SomoBorac ter finalist festivala v Cannesu).

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.

Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče, saj je policija samo letos obravnavala več ko tisoč 100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Številne ženske, žrtve nasilja, pomoč poiščejo tudi v varnih hišah. V Varni hiši Gorenjske je pred tremi leti po štiriintridesetih letih psihičnega in finančnega nasilja našla varnost tudi Primorka, ki je v zakonu prenašala trpinčenje, zaničevanje, tudi nenehen možev nadzor. Tolažila se je, da bo bolje, potrpela je zaradi petih otrok. In pred tremi leti se je odločila, opogumila in iz stanovanja na Primorskem pobegnila z dvema hčerkama. Po namestitvi v varni hiši je ostala na Gorenjskem. Psihične posledice so ostale, ne le njej, tudi otrokom. A zdaj živi brez strahu in se veseli drobnih, vsakdanjih stvari, na katere prej ni smela pomisliti.

Po hudi bolezni je umrl akademski slikar Matej Metlikovič, ki je močno zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo. Velik del njegovega likovnega opusa je sakralne narave. Poleg slikanja na platno in papir je načrtoval in poslikaval barvna okna oz. vitraje ter oblikoval vezena liturgična oblačila in antependije. S svojimi deli je opremil več sakralnih in zasebnih prostorov v Sloveniji, Nemčiji, Švici in na Hrvaškem.

Zdravo. Stvar je tokrat resna. Retrogradni Merkur bo ta teden onemogočil mirno in sproščeno zapravljanje na črni petek. Ker vemo, da ko je Merkur retrograden, ni priporočljivo opravljati večjih nakupov, vam bo denarnica več kot hvaležna!Mi pa tudi. Za vas smo tokrat pripravili poseben črnopetkasti popust (-17% in brezplačni preizkus). hvalazavseribe.siV epizodi tudi o kričeči tišini, odločbi, ki pride v najslabšem času, Pelijevem obisku policijske postaje in sodni obravnavi, spomnimo se tudi na balkansko omaro, dnevno sobo in Marles kuhinjo, risanje ure, plesne korake in sklenemo, da smo ljudje vse prevečkrat le čredica strahopetnih zdravorazumskih goven. Ne pozabimo niti na leteče ribe, kokos in Boga.

Po referendumu, na katerem so volivke in volivci zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so danes okrajne volilne komisije štele še glasove, oddane po pošti v Sloveniji. Ti sicer ne bodo spremenili rezultata, po katerem je zakon zavrnilo 53 odstotkov volivk in volivcev, 47 odstotkov pa ga je podprlo. Po zavrnitvi zakona so njegovi nasprotniki poudarili, da je zmagalo življenje, medtem ko so podporniki - s premierjem Robertom Golobom na čelu - napovedali, da bodo nadaljevali prizadevanja za uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zdravniška zbornica pa poziva h krepitvi primarnega zdravstva in paliativne oskrbe. V oddaji tudi: - Evropske zaveznice Ukrajine po srečanju v Švici: narejeni so trdni temelji za nadaljevanje mirovnih pogajanj. - Fosilna goriva, ki niso našla poti v končno izjavo podnebne konference, bodo tema pobude zunaj Združenih narodov. - V lendavski občini opozarjajo na nevarnost nepremišljenega zaprtja vrtin po stečaju družbe Geoenergo.

Letošnja 80-letnica vojaškega poraza nacifašizma spomladi 1945 ob izteku ponuja priložnost obuditve dejstev in predvsem spomina na takratne oborožene protagoniste antifašizma v tedanji kraljevini Italiji in sedanji Sloveniji. Ki seveda takrat ni obstajala v mednarodno-pravno-politični obliki kot njena pred in povojna zahodna soseda. Razdeljena je bila med 4 okupacijske oblasti z vseh štirih strani neba. Če rečem obuditev spomina na dejstva, imamo v mislih predvsem vojaško-ideološko-politično moč in učinke obeh odporništev na iztek vojne. Ni niti slučajna le raba označbe 80-letnica vojaškega poraza nacifašizma in ne jubilejna obletnica konca 2. svetovne vojne. Med drugim tudi zato, ker je bil tedanji nasprotnik poražen le vojaško, kot glede na njegovo že dolgoletno, vedno bolj javno navzočnost opažamo bolj in bolj. Kako se tega spominjamo v Sloveniji, in kako se spominjajo teh zgodovinskih dogodkov v sosednji Italiji, posebej v obmejnem območju. O tem se tokrat pogovarjamo z gostoma, zgodovinarjema, dr. Nevenko Troha z Inštituta za novejšo zgodovino in dr. Štefanom Čokom iz Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, osrednji knjižnici Slovencev v Italiji. FOTO: Na snemanju v studiu z leve, Štefan Čok, Goran Tenze, Nevenka Troha VIR: Štefan Čok

Tudi podnebne na sfiženem vrhu COP 30 v Braziliji. Tudi geostrateške, zadane v najnovejšem ameriškem predlogu mirovnega sporazuma za končanje vojne v Ukrajini. In če smo prejšnji teden z napovedanim koncem še zadnje slovenske ladje govorili o smrtno ranjeni Sloveniji kot pomorski državi, smo ta teden dočakali še pogreb Slovenije kot alpske, smučarske in nogometne države.

Platna kinematografov v Ljubljani, pa tudi drugod po Sloveniji, tudi ta teden zapolnjujejo filmi mednarodnega filmskega festivala LIFFe. V tokratni oddaji Gremo v kino se pred sobotno podelitvijo nagrad posvečamo filmom, ki se zanje potegujejo, predstavljamo še nekatere najbolj pričakovane filme iz sekcije Predpremiere, pa filme iz programa drznih avtorskih pristopov Ekstravaganca in se pogovarjamo s scenaristom dokumentarnega filma Miyazaki: Navdih narave.

Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli. V biroju nas druži to, da radi odkrivamo zgodbe prostorov in ustvarjamo arhitekturo, ki pomeni nek okvir za bivanje. Andraž Keršič Poleg številnih razstav v muzeju MAO je bil letos, skupaj s kolegi biroja a2o2, povabljen, da v Narodnem muzeju sodeluje pri postavitvi razstave "Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost".

Zgodovinarka in publicistka dr. Mateja Ratej v svoji najnovejši zgodovinski monografiji z nekoliko literarnim naslovom Foltrefer in s podnaslovom Instinkt preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja piše o usodah ljudi, ki so se v narodnostno mešanem mestu ob Dravi uprli okupatorju, nekaj let po koncu vojne pa so se znašli v sodnih procesih, obtoženih sodelovanja z gestapom. Nekaterih njenih protagonistk in protagonistov se v Mariboru še spominjajo, nekaterih verjetno premalo. Avtoričina podoba medvojnega Maribora je definitivno drugačna od precej znanih podob življenja med vojno drugje po Sloveniji; prav zato je branje monografije (tudi o sodelavcih gestapa) zanimivo. Več o tematiki in monografiji, objavljeni pri Beletrini, pove dr. Mateja Ratej v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Marija Lucija Antolič je zdravnica in soustanoviteljica prve klinike za dolgoživost v Sloveniji. Že od otroštva jo je spremljala mama zdravnica, kasneje pa je svojo pot zavestno usmerila v celostno razumevanje zdravja — ne kot odsotnost bolezni, temveč kot sposobnost telesa, da živi vitalno, močno in usklajeno. Njena strast so preventiva, krvni sladkor, uravnotežen življenjski slog in majhne, a trajne spremembe, ki dejansko premikajo naše zdravje. V podkastu govoriva o dolgoživosti, genetiki, prehrani, stresu, odnosih in navadah, ki lahko spremenijo naše življenje, ne glede na starost.V najinem iskrenem in izjemno zanimivem pogovoru se dotakneva tem, ki jih pogosto spregledamo:Kaj dolgoživost v resnici pomeni — živeti dlje ali živeti bolje?Koliko našega staranja je zapisano v genih in koliko si ga ustvarimo sami.Zakaj bi se morali s krvnim sladkorjem ukvarjati tudi tisti, ki nimajo sladkorne bolezni.Prvi znaki, da je naš krvni sladkor neuravnan — brez laboratorijskih izvidov.Kje na svetu ljudje živijo najdlje in zakaj so njihove navade tako učinkovite.DEXA scan: katero informacijo razkrije bolje kot tehtnica.Stres kot skriti pospeševalec staranja — in kako ga prepoznati pravočasno.Družbena povezanost: ali lahko sploh govorimo o zdravju, če smo osamljeni?Najmanjša navada, ki jo lahko uvedeš že jutri — in ti dolgoročno spremeni zdravje.Marija Lucija je delila tudi osebne zgodbe, izzive in trenutke, ki so jo usmerili v dolgoživostno medicino, ter razkrila, zakaj se v njeni kliniki ljudje pogosto oglasejo šele, ko “vse laboratorijske vrednosti izgledajo normalne”, sami pa se počutijo utrujene in prazne.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu: ► https://www.instagram.com/malincanastja/ ► https://www.instagram.com/antolicmd/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si

Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že 2 leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je Slovenija res všeč. Najtežja pa zato, ker se ni mogla izogniti stereotipu, da se Filipinke poročijo in preselijo v tujino zaradi denarja.

Pred dvema letoma je Amna Naji v Gazi še študirala veterino. Redno je obiskovala predavanja, veliko telovadila, jahala, se družila s prijatelji. Imela je tudi občutek, da se življenje odvija v pravo smer. Potem je nastopil tisti 7. oktober. Amna Naji je imela življenje, ki ga opisuje kot skoraj popolnega. Študirala je veterino na univerzi Al-Azhar v Gazi, obdana je bila s prijatelji, družino, športom in občutkom, da je možno tako rekoč vse. A vse se je spremenilo 7. oktobra 2023. Gaza, regija, tudi ves svet, nenazadnje, so se prebudili v kaos raket, eksplozij in negotovosti. Družina se je čez čas umaknila na jug Gaze, kjer se je zdelo bolj varno. A občutek varnosti je bil varljiv. Tistega dne so se s starši pripravljali na novo selitev. Amna je na dvorišču je obešala perilo, ko je začutila nenavaden nemir. Štiri sekunde pozneje je bila žrtev napada, ki ji je spremenil življenje. »Odprla sem oči, a premakniti se nisem mogla … Pogledala sem svojo roko in videla, da sem ob prst. Pogledala sem nogo in zagledala kri, meso in kost. Ostala sem še brez noge. Pogledam drugo nogo in vidim, da tam manjka še en prst. V tistem trenutku sem se zasmejala: In tudi ob ta prst sem?« Oče jo je odnesel v improvizirano bolnišnico, ki je bila zgolj skupek velikih šotorov. Bila je pri zavesti, a se ni mogla premakniti niti, ko so zarezali v njeno nogo. A območje so neprestano preletavali droni, zato so ji lahko dali le injekcijo. Do naslednjega dne je niso mogli operirati. Tudi takrat je bila pri zavesti. In tudi takrat tega niso opazili. »S težavo sem jim naposled to nakazala z obrvmi. Ko so le opazili, da sem budna, so mi dali še eno injekcijo, da sem zaspala.«Na nadaljne zdravljenje jo je sestra, zdravnica, odpeljala v Egipt, kjer pa se je nato odprla možnost zdravljenja amputirane noge v Sloveniji. Zagrabila jo je, čeprav je morala na pot sama, daleč od vsega znanega.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

Špela Rotar rada hodi v muzeje, rada pleše, obiskuje koncerte. Je edina gluha študentka v Sloveniji! Slišeči o gluhih vemo malo, večinoma nimamo pojma. Zato mi je zaupala, kako je videti njeno življenje, s kom se druži, kako komunicira. Jo prijatelji vključijo v pogovore tudi, ko jih ne razume? Kako je z zmenki? Je tolmačka z njo 24 ur na dan? Kako je imeti ob sebi nekoga, ki mu moraš zaupati, da govori resnico? Največ časa pa sva namenili glasbi. Čuti jo na zelo poseben način. Vse, kar vas je zanimalo o svetu gluhih, v novi epizodi Rožnate.

Duševne motnje med mladimi so postale ena izmed najbolj perečih zdravstvenih težav v Evropi. Te motnje ne vplivajo le na vsakdanjo kakovost življenja prizadetih, temveč tudi na njihovo izobraževanje, socialne interakcije in prihodnje možnosti za zaposlitev. Več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se spoprijema z duševnimi motnjami, razkriva nedavno poročilo WHO. Po podatkih, objavljenih 11. novembra v Københavnu, je vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti prizadet. Skrbi dejstvoje, da je položaj še posebej slab med dekleti, saj ima vsaka četrta v starostni skupini od 15 do 19 let duševne težave. Kakšno je stanje v Sloveniji? Raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, objavljena konec letošnjega septembra, je ena prvih celovitih empiričnih študij v Sloveniji, ki hkrati zajema individualne, družinske in širše družbene dejavnike, povezane z duševnim zdravjem mladih, starih od 16 do 24 let. Namen raziskave je bil osvetliti kompleksno prepletenost osebnih izkušenj, zgodnjih življenjskih okoliščin, življenjskega sloga in vpliva globalnih kriz (pandemija covida-19, podnebne spremembe, gospodarska negotovost itd.) na duševno zdravje mladih. Rezultati ponujajo celovit vpogled v razsežnost in raznolikost dejavnikov, ki oblikujejo duševno zdravje mladih, ter pomembno podlago za razvoj sistemskih rešitev, politik in programov, ki bi lahko prispevali k bolj varnemu in spodbudnemu okolju za mlade generacije. V tokratni odaji sta z nami gostji strokovnjakinji, avtorica raziskave: – prof. dr. Metka Kuhar, redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani, raziskovalno in pedagoško deluje na področju fenomenov vsakdanjega življenja, s poudarkom na duševnem zdravju (zlasti travmi), medosebni komunikaciji, odnosih, samopodobi, mladini in spolu; – dr. Lucija Čevnik, prof., doktorica sociologije, z zasebno prakso, kjer dela z mladostniki in starši, ko se pojavijo težave v duševnem zdravju in medsebojnih odnosih oz. komunikaciji, 20 let že dela z mladimi in je tudi avtorica knjig, ki obravnavajo tovrstne odnose.

V ljubljanskem Kinodvoru so do konca meseca na ogled fotografije priznanega dokumentarnega fotografa Simona Changa. Na razstavi je združil podobe svojih dveh domovin – Tajvana, kjer je bil rojen in kjer je odraščal, ter Slovenije, kjer živi zdaj. V obeh se počuti le 'na pol doma', tako je poimenoval tudi svojo fotografsko razstavo. O Tajvanu in Sloveniji, življenju tu in tam, se je s Simonom Changom pogovarjala Andreja Čokl. Foto: Matjaž Rušt

Državni zbor je popoldne nadaljeval obravnavo proračunov za prihodnji dve leti z razpravo o opozicijskih dopolnilih. Teh vlada in koalicija ne podpirata. Tudi ob tem sta bili strani na nasprotnih bregovih tako pri oceni gospodarskih razmer v Sloveniji kot glede zdravja javnih financ. Drugi poudarki oddaje: - Šutarjev zakon po prepričanju koalicije odgovarja tudi na pravne dileme, ki jih je med sprejemanjem zakona izpostavljala stroka. - Hamas zavrnil najnovejšo resolucijo Varnostnega sveta o Gazi, češ da uvaja mednarodni nadzor. - Po silovitem deževju v Goriških brdih: država bo pomagala, vendar je treba najprej oceniti škodo.

Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi. V Xpertizi pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru. Poglavja: 00:32:42 Xpertiza z Ajdo Godec

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob začetku razprav o ukrepih, s katerimi se namerava odzvati na dogajanje v jugovzhodni Sloveniji, nagovorila državni zbor in člane vlade. Pozvala je, da mora politika kljub temu, da je Slovenija pretresena zaradi smrti Aleša Šutarja, paziti, da ne pade v skušnjavo, da bi volivce v predvolilnem času pridobivala na osnovi te tragedije, vseh ukrepov, ki jih namerava sprejemati, pa naj se loti premišljeno in ob upoštevanju stroke. Skupaj smo zavozili - tako je ocenila delovanje politike, zato smo skupaj odgovorni, da tudi poiščemo rešitve. Druge teme: - Soočenje podpornikov in nasprotnikov oblasti v Beogradu: ponoči pridržali 37 ljudi, danes na protestih mirno. - Premirje v Gazi mrtva črka na papirju: o tem razpravljajo na vrhu muslimanskih držav v Turčiji. - Pristojni svarijo pred stranskimi učinki zdravil: prijavljena je le desetina neželenih učinkov.

Običajno tihi kraji kraji počitka naših preminulih najbližjih, pokopališča, so danes polna ljudi, ki se ob današnjem prazniku spomnjajo umrlih svojcev in prijateljev. Na praznik, ki ima svoj krščanski izvor v začetku 7. stoletja, mrtvim na njihovem grobu tradicionalno poklonimo rože in sveče. A ob zavedanju težave odpadkov, ki jih ob tem ustvarimo, je v družbi vsako leto večje zavedanje, da so pokloni lahko tudi bolj trajnostni. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike se je v Novem mestu spomnila vseh žrtev nasilja v Sloveniji. - Leto dni po tragediji se je v Novem Sadu zbrala več desettisočglava množica. - Pozivi k bolj celovitemu upravljanju najbolj obremenjenih točk v Triglavskem narodnem parku.

28. Festival slovenskega filma v Portorožu je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Letos so na festivalu sicer predstavili tudi dve televizijski seriji: mladinsko serijo Smrdljivc in srhljivko Pošast za železno zaveso, prve sadove razširjenega financiranja produkcije na igrane televizijske serije na Slovenskem filmskem centru. Noč čarovnic pa tudi letos odmeva skozi filme. V Slovenski kinoteki sta bili na sporedu Noč živih mrtvecev in Dežela živih mrtvecev Georga A. Romera, v Kinu Bežigrad si boste lahko na bežigrajski noči čarovnic ogledali Somrak, v ljubljanskem Kinodvoru pa bo »maraton groze, gorja in gravža« uvedla klasika avstralskega filmarja Petra Weira o dekletih, ki leta 1900 izginejo na pikniku, Piknik pri Hanging Rocku. V nadaljevanju mu bo med drugimi sledila Grda polsestra, o kateri v oddaji slišimo: »Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem.«

Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada.

V jugozahodni Sloveniji od prejšnjega konca tedna poleg policistov nadzor izvajajo tudi posebne in specialne policijske enote, sekretariat Sveta za nacionalno varnost pa je danes predlagal, da bi se jim pridružile tudi enote Slovenske vojske. Odločitev vlade naj bi bila po nekaterih podatkih znana jutri. V oddaji tudi: - Ob čedalje izrazitejšem višanju cen hrane medletna inflacija pri nas več kot 3-odstotna. - Na srečanju voditeljev Združenih držav in Kitajske napredek predvsem na trgovinskem področju. - Izrazit padec podpore skrajni desnici na Nizozemskem nakazuje na oblikovanje sredinske vlade.

Skriti ljudje je novi celovečerni film Mihe Hočevarja o simpatičnem Islandcu, ki se po naključju znajde v Sloveniji, prepričan, da je še vedno na Slovaškem. Film je svetovno premiero doživel na Mednarodnem filmskem festivalu v Rekijaviku na Islandiji, slovensko pa na 28. Festivalu slovenskega filma Portorož. Gre za prvi slovenski film, ki je nastal v koprodukciji z Islandijo. Glavna protagonista filma sta slovenski igralec Blaž Šef in islandski svetovno uveljavljeni zvezdnik Ólafur Darri Ólafsson. Pri scenariju je z režiserjem Miho Hočevarjem sodeloval priznani srbski scenarist Srđan Koljević. Zgodba se v celoti odvija v poletno sončni Sloveniji, začne in konča pa se v Islandiji.

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Milena Zupanc je v Sloveniji dva meseca. Sem je prišla na prakso. Je medicinska sestra, potomka Slovencev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino. Poudarja, da je življenje v Buenos Airesu lepo, a da je pogosto tudi nevarno, v Sloveniji pa se počuti dobro in varno. Prakso opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in razlaga, da bi se lahko argentinski zdravstveni sistem kaj naučil od našega. Ima pet bratov, vsi še živijo doma s starši. Od rojstva dalje govorijo slovensko in gojijo slovenske vrednote. Rada ima Slovenijo in če bi ji tukaj ponudili službo, bi o tem dobro premislila.

Ukrepi, uvedeni čez noč, navadno ne prinašajo dobrih sprememb, po napovedi vladnega svežnja zakonov za zagotavljanje varnosti po incidentu v Novem mestu opozarja stroka. Predvsem pri širjenju policijskih pooblastil ni povsem jasno, ali bodo tudi ustavno sprejemljivi. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zato poziva k boljšem izkoriščanju obstoječih ukrepov pred uvajanjem novih, saj morda sistemsko ne bodo zdržali. Pomisleke ima tudi opozicija, ki po odstopu ministrov za pravosodje in notranje zadeve zahteva odgovornost tudi drugod. Drugi poudarki oddaje: - NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca. - Je v Gazi sploh še mogoče govoriti o premirju? - Orban v Rimu o vojni v Ukrajini in obrambnih mehanizmih.

Potem ko je po fizičnem napadu v soboto umrl 48-letnik, ki je v noči na soboto prišel v enega od novomeških lokalov po svojega sina, je Novo mesto zavito v črnino. Zaradi zaostrene varnostne situacije v jugovzhodni Sloveniji, kjer so napadi Romov problem že dlje časa, bo od danes na območju novomeške občine dvakrat več policistov kot drugod po Sloveniji, tam bodo tudi posebne policijske enote. Po tragičnem dogodku sta iz objektivne odgovornosti z ministrskih položajev odstopila pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar, predsednik vlade Robert Golob bo o tem danes obvestil državni zbor. V oddaji tudi o tem: - Socialni partnerji bodo znova poskušali zbližati stališča do obvezne božičnice - Združene države in Kitajska dosegle okviren dogovor o trgovinskem sporazumu - Na Festivalu slovenskega filma celovečerec "Kaj ti je deklica" dobil kar pet vesen

Novo mesto in z njim vsa jugovzhodna Slovenija sta še vedno zavita v žalost zaradi sobotnega napada na očeta dveh otrok pred klubom Lokalpatriot. 21-letnega osumljenca iz romske skupnosti iz Šentjerneja so popoldne privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. V jugovzhodni Sloveniji zdaj veliko pričakujejo od jutrišnjega obiska vlade, ki bo predstavila odločne in ostre ukrepe za reševanje romske problematike. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati ob bojkotu delodajalcev nadaljujejo pogajanja o uvedbi obvezne božičnice. - Prebivalci Gaze zaradi izraelskega omejevanja dostopa pomoči še vedno brez hrane, vode in varnih zatočišč. - Ameriški predsednik Trump azijsko turnejo začel na Japonskem.

Prvič je v Slovenijo prišel francoski predsednik, ki bi ga, vsaj po zunanjosti, hitro lahko zamenjali za našega predsednika vlade, Macron ga je potem celo nadomeščal v Bruslju; prvič je v zapor odšel nekdanji francoski predsednik, na Japonskem so prvič dobili predsednico vlade, na Islandiji so prvič odkrili komarje v naravnem okolju, pri nas pa v pošiljki kumaric iz Indije, ki so imele oznako »narejeno v Sloveniji«, prvič prisotnost paracetamola. Aja, pa Robert Golob je zatrdil, da ne bo odstopil. Ne prvič.

Rjavi medved ni plišasta igrača. V izogib konfliktov mora biti upravljanje z medvedom nujno v rokah stroke in premišljeno. Toda z odstrelom se zapleta zaradi tožbe. V javnosti je peticija vladi za vrnitev strokovnega upravljanja z medvedom, na Biotehniški fakulteti UL pa so prejšnji teden organizirali tudi novinarsko konferenco o tem, ali bomo rjave medvede začeli množično sterilizirati, jih zapirali za ograje in prepovedovali nadzor populacije? Prisotni strokovnjaki so opozorili, da se sistem upravljanja z rjavim medvedom, ki je bil dolga leta evropski zgled, vse bolj odmika od znanstvenih temeljev in da se v prakso uvajajo ideološko motivirani in neučinkoviti pristopi, ki ogrožajo tako ljudi kot medvede. Kaj se dogaja z odločbo o odstrelu in kaj s strategijo upravljanja rjavega medveda, smo preverili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer zatrjujejo, da se število konfliktov ne povečuje in da se v Sloveniji strokovno upravlja z medvedom. Sogovorniki: dr. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta UL dr. Gorazd Vengušt, Veterinarska fakulteta UL Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra SFC, edine filmske institucije v Evropi, ki organizira festival s pregledom domače produkcije. Trenutno imamo v produkciji in postprodukciji osem do enajst celovečernih filmov, gre za mlade ali pa že uveljavljene avtorje, eden od najzanimivejših sodelovanj je film Mila Marija, v režiji Andrine Mračnikar, prva velika slovensko avstrijska koprodukcija, zgodba o koroških Slovencih. Filmske projekte pripravljajo tudi: Janez Burger, Urša Menart, Luka Marčetič, Darko Simko in mnogi drugi. Vsak film zase je svoj prototip. S filmi se ne da delati po nekem industrijskem modelu, odvisno je od selektorjev, trenutka v zgodovini itd. A kontinuiteta bo, ker se nam obeta veliko, tudi novih izrazov, prihajajo avtorji z zanimivimi temami. Nataša Bučar Prav v letu, ko slovenski film ali posamezni ustvarjalci v svetu doživljajo številna najvišja priznanja, bosta letos med častnimi gosti festivala tudi Nicoletta Romeo, italijanska filmska kuratorka in programska direktorica Tržaškega filmskega festivala ter direktor Evropske filmske akademije (EFA) Matthijs Wouter Knol, ki bo v petek, 24.10.25. na Prvomajskem trgu v Piranu odkril obeležje Evropske filmske dediščine EFA.. Gre za prvo obeležje te vrste v Sloveniji, ki Piranski trg postavlja na zemljevid najpomembnejših filmskih lokacij v Evropi.

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje. Gostji: dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana Brala je Mateja Perpar.  V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević

Nasilni poseg na protifašističnem taboru na Peršmanovi obudil močna čustva Sporna policijska akcija konec julija na protifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji na Avstrijskem je sprožila oster odziv ne le med koroškimi Slovenkami in Slovenci, ampak tudi v Sloveniji. Racija je potekala na kraju, ki ima za koroške Slovence veliko simbolno vrednost. Na tem območju so nacisti 25. aprila 1945 ubili enajst članov slovenskih družin Kogoj in Sadovnik. Preiskovalna komisija, ki preučuje okoliščine akcije, je med tem časom pripravila vmesno poročilo, dokončnega epiloga pa še ne. Dejanje avstrijske policije pa je odprlo vprašanje zgodovinskih bremen skozi čas. O vsem tem in kulturi spominjanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Oddaja je nastala v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars; prvič je bila objavljena v oddaji Ars humana. Gostje: Marta Ivašič, prof. zgodovine in raziskovalka lokalne zgodovine; Eva Hartmann, podpredsednica Društva Peršman; Sara Pan, znanstvena sodelavka Deželnega muzeja v Celovcu; Janez Stergar, prof. zgodovine in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Avtor oddaje Miha Pasterk

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. Tokrat spoznamo Mateja Pintarja, ki je že več kot 25 let učitelj na dvojezični osnovni šoli v Špetru. Po večini uči slovenščino. Ker je v Benečiji pogovorni jezik večinoma italijanščina, je zanj to, da kateri izmed učencev šolanje nadaljuje na slovenski srednji šoli in potem še na slovenski univerzi, velik uspeh. Ker imajo učitelji v zamejstvu v Italiji možnost enoletnega izobraževanja v Sloveniji, letos ne poučuje, ampak obiskuje predavanja magistrskega študija govora na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Gospodarska zbornica oceno Mednarodnega denarnega sklada, ki je Sloveniji znižal napoved gospodarske rasti, ocenjuje kot spodbudno. Kot pravi prvi mož GZS-ja Bojan Ivanc je sklad v nasprotju s preostalimi institucijami napoved za letos ohranil nad enim odstotkom. Za prihodnje leto nam sklad napoveduje gospodarsko okrevanje in 2,3-odstotno gospodarsko rast. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni ministri članic zveze Nato in Unije bodo danes ločeno razpravljali o krepitvi obrambe. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, vojaško industrijo že postavlja v ospredje. Podjetje Rheinmetall proizvodnjo avtomobilskih delov preusmerja v orožarski posel. - Delo slepim in slabovidnim prinaša več kot le finančno varnost, ob dnevu bele palice poudarja stroka. - Društvo slovenskih skladateljev je 80-letnico delovanja zaznamovalo s koncertom v Slovenski filharmoniji in podelitvijo Lipovškovih nagrad. Prejela sta jo Slovenska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija.