Podcasts about sloveniji

Lahko bi rekli, da letos Evropa gori na več frontah: od migrantske invazije, vse bolj vročih debat v Evropskem parlamentu, kjer vedno več očitkov leti na Ursulo von der Leyen in njene pajdaše glede financiranja Ukrajine, glede slabe migrantske politike, ki vroče odmeva po Evropi. A je bilo resnično vroče tudi v Sloveniji, kjer visoke temperature vztrajajo že dobrih sedem tednov.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kako je, ko se dom, ki naj bi bil varno zavetje, spremeni v kraj strahu in nasilja? Ljudje z invalidnostjo so zaradi svojega posebnega življenjskega položaja še bolj ogroženi ter izpostavljeni izvajanju in ponovitvi nasilja, ugotavljajo v Društvu gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija. Kakšno pomoč prejmejo invalidi v edini varni hiši v Sloveniji, ki je dostopna gibalno oviranim žrtvam nasilja, bo v oddaji Med štirimi stenami pripovedovala predsednica društva Barbara Slaček, ki vodi to varno hišo. Štefan Vipotnik pa bo z nami delil svojo življenjsko zgodbo in v kakšni stiski se je znašel kot žrtev nasilja. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

V zadnjem desetletju skupne države južnih Slovanov, bolj konkretno pa v tedanji Sloveniji, je sodelovanje med raziskovalci, industrijo in političnimi oblastniki na področju industrijske robotike pripeljalo do zavidljivih rezultatov. To se žal ni nadaljevalo v prvih letih novoustanovljene države. Zgodbo o tem je pred nekaj leti v knjigi z naslovom Humanizacija dela napisal prof. dr. Uroš Stanič, nekdanji dolgoletni vodja Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Institutu 'Jožef Stefan'. Mi smo ga po izidu povabili v studio, danes pa bomo osvežili spomin na ta razvoj izpred dobrih štirih desetletij. FOTO: V industriji so roboti najprej opravljali težaška in težavna dela VIR: https://metrology.news/china-overtakes-usa-in-robot-density/

Kako si je znamenita francoska filozofinja predstavljala nujno moralno prenovo evropskih družb po zmagi antifašistične koalicije v drugi svetovni vojni?Kar je bil Edvard Kocbek v Sloveniji, je bila, bi po svoje lahko rekli, Simone Weil v Franciji. Filozofinja judovskega rodu, ki se je v 30. letih 20. stoletja po nizu mističnih izkustev spreobrnila v kristjanko, je bila namreč obenem tudi angažirana, heterodoksna marksistka in prepričana antifašistka. Weil je v svoji filozofiji pač prepletala, dopolnjevala in spajala elemente obeh velikih miselnih tradicij, da bi leta 1943 – na vrhuncu druge svetovne vojne torej in le nekaj mesecev pred svojo prezgodnjo smrtjo zaradi izčrpanosti – Franciji in svetu s knjigo Zakoreninjenost navsezadnje ponudila dobro pretehtan predlog, kako po zmagi v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarska fašistična ideologija nikoli več ne vrnila med nas. Ta razprava je pod okriljem založbe Družina zdaj izšla v izvrstnem slovenskem prevodu. Ob tej priložnosti smo v tokratni Ars humani preverjali, kako si je v Zakoreninjenosti Simone Weil pravzaprav predstavljala boljši povojni svet, in se obenem vprašali, v kolikšni meri je filozofski preudarek Simone Weil iz leta 1943 sploh še relevanten oziroma pertinenten za nas v letu 2026? Je, drugače rečeno, Zakoreninjenost zanimiva zato, ker pač elokventno pričuje o nekem zgodovinskem času in njegovih partikularnih aspiracijah in strahovih, ali pa je zanimiva zato, ker konec koncev presega kraj in čas svojega nastanka in nas tu in zdaj zadeva v živo? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v pogovoru s Sašo Jerele, ki je Zakoreninjenost prevedla in ji pripisala tehtno spremno besedo. Foto: Simone Weil na ulici v Marseillu (neznan avtor / Wikipedia, javna last)

Razmere v Sloveniji so še vedno zelo sušne, kar ima uničujoče posledice za kmetijstvo: med drugim sta količina in kakovost pridelkov močno zmanjšani. Sušne razmere tudi povečujejo možnost požarov v naravi, s katerimi se spopadajo gasilci v več evropskih državah. V oddaji tudi o tem: - Maroko preprečil nov prehod migrantov v špansko eksklavo Ceuta - Vrstijo se pokloni preminuli legendi gledališča in filma Mileni Zupančič - Stiški samostan praznuje 890-letnico

Gostili smo mednarodnega direktorja Papeževe svetovne mreže molitve, čilskega jezuita in glasbenika patra Cristóbala Fonesa, ki se je konec maja mudil v Sloveniji. Med drugim nam je zaupal, kako nastajajo videi, v katerih papež vabi, da molimo po njegovem namenu.

Škofje o današnjem velikem šmarnu spregovorili kot o prazniku upanja, človekove prihodnosti in življenjaPapež: Najlepši okras človeka je ljubezen. Marijo je prosil za Sveto deželo, ukrajinski in ruski narod ter preganjane kristjanePremier Janša v praznični poslanici poudaril pomen krščanskega izročila za slovensko narodno in kulturno identitetoV Evropi zaradi visokih temperatur in suše divja več gozdnih požarov, požar v hrvaškem Omišu pod nadzoromLetošnji julij v Sloveniji prvi z več kot tremi milijoni turističnih prenočitevTalibani pet let po vnovičnem prevzemu oblasti v Afganistanu, ženske povsem izrinili iz javnega življenjaMineva pol stoletja od smrti p. Vigilija Alta, strokovnjaka za redovno pravo katoliške CerkveVreme: Jutri bo večinoma sončno in vroče, ponekod bo zapihal jugozahodni veter

Razprava, v kateri francoska filozofinja premišljuje, kako po zmagi antifašistične koalicije v 2. svetovni vojni v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarski fašizem nikoli več ne vrnil med nasKar je bil Edvard Kocbek v Sloveniji, je bila – bi po svoje lahko rekli – Simone Weil v Franciji. Filozofinja, ki se je rodila v dobro stoječo, sekularno judovsko družino leta 1909, umrla pa zaradi izčrpanosti pri vsega štiriintridesetih, avgusta leta 1943, je namreč v svojem delu na izviren način prepletala in spajala krščanski misticizem in levičarsko, heterodoksno marksistično misel. Idejno bleščeč takega združevanja elementov iz različnih miselnih tradicij najdemo v Zakoreninjenosti, razpravi, ki jo je Weil napisala na vrhuncu druge svetovne vojne in v kateri je premišljevala, kako po zmagi v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarska fašistična ideologija nikoli več ne vrnila med nas. Je pa na tem mestu vsekakor treba reči, da Zakoreninjenost nikakor ni zanimiva le kot dokument nekega zgodovinskega časa in njegovih partikularnih aspiracij in strahov, temveč se tudi nam danes na široko ponuja v aktualno, izzivalno pa tudi up prebujajoče branje. Zakaj je tako, smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali v pogovoru s Sašo Jerele, ki je Zakoreninjenost za založbo Družina pred nedavnim prevedla v slovenščino. Foto: Goran Dekleva

Prodaja električnih vozil se je v Sloveniji letos občutno povečala. V družbi Borzen, ki v imenu države dodeljuje subvencije kupcem so sredi tedna sporočili, da so za letos predvidena sredstva že pošla. Zneski v vlogah so namreč že presegli predvidenih 33 milijonov za pravne in fizične osebe. Za zdaj kaže, da za letos dodatnih sredstev ne bo, za naslednja leta pa bodo subvencije odvisne od proračunskih zmožnosti, zagotovo pa bodo pogoji strožji, na primer vezani tudi na socialni položaj. Med strokovnjaki so različni pogledi na to, ali je ukinjanje subvencij smiselno oziroma kako postopno bi moralo biti. O tem, kaj to pomeni za slovensko in evropsko avtomobilsko industrijo in njuno prestrukturiranje smo se pogovarjali s koordinatorjem projekta zelene mobilnosti, ki povezuje domača podjetja, raziskovalce in vlado v misijo GreMo, dr. Iztokom Seljakom.

Tokrat predstavljamo slovensko igralko, režiserko, producentko in dramatičarko Tjašo Ferme, ki že osemnajst let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Biva v večmilijonskem New Yorku, kjer je tudi soustanoviteljica in umetniška direktorica gledališča Transforma, v katerem se prepletata znanost in umetnost. Prihaja iz Velenja, doštudirala je na igralski akademiji v Ljubljani in že v času svojega študija v Sloveniji prejela kar nekaj nagrad za svoje umetniško delovanje. Že kmalu po diplomi na AGRFT se je odpravila v Ameriko, kjer je z leti zgradila uspešno kariero, v velikem jabolku pa ohranja stike tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Močne pa so tudi njene vezi s Slovenijo, kamor se redno vrača. O svoji umetniški poti v Ameriko, o ustvarjanju in življenju v multikulturnem New Yorku igralka, režiserka in producentka Tjaša Ferme pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Množice ljudi po Evropi so sinoči spremljale Sončev mrk, največ v Španiji, na Islandiji in v delih Portugalske, kjer se je življenje za hip ustavilo ob popolnem mrku. Drugje, tudi v Sloveniji, je Luna delno zakrila Sonce. Najboljši razgled na ta redek pojav pri nas je bil okoli pol osmih zvečer na odprtih višinskih lokacijah, usmerjenih proti zahodu. V oddaji tudi o tem: - V šolstvu ob dolgotrajni kadrovski krizi pozivajo k nadaljevanju spodbujanja mladih k vpisovanju v pedagoške programe. - Mariborska univerza pred obsežnimi vlaganji; prvi na vrsti novogradnji kemijske in strojne fakultete. - Nogometaši PSG-ja drugič zapored zmagovalci evropskega superpokala.

Bolezen še nima imena. Po pogostosti je sicer na prvem mestu borelioza, na drugem klopni meningoencefalitis, tretja bolezen je humana granulocitna anaplazmoza. Po ugrizu klopa lahko človeka prizadene visoka vročina, močan glavobol, mrzlica in huda utrujenost; testi za najpogostejši klopni bolezni – boreliozo in klopni meningoencefalitis (tretja humana granulocitna anaplazmoza je zelo redka) – pa so negativni. Slovenski raziskovalki, infektologinja dr. Petra Bogovič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana) in mikrobiologinja doc. dr. Miša Korva (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete), sta s sodelavci odkrili, da je vzrok te vročinske bolezni lahko tudi bakterija Spiroplasma ixodetis. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so kot prvi na svetu razvili tudi PCR-test, s katerim lahko bakterijo dokažejo v krvi. Kaj vemo o tej doslej slabo poznani okužbi in kako pomembno je, da zdravniku povemo, da nas je ugriznil klop? Članek TUKAJ Oddaja: Klop, ki sproži alergijo na rdeče meso TUKAJ Foto: Fotografija je simbolična, prikazuje pa najbolj razširjenega klopa v Sloveniji - gozdnega klopa/ Pixabay  

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Več kot sto let že v Sloveniji pripravljajo tabore mladih planincev, ki so vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Mladi več dni bivajo v gorskem svetu, osvajajo vrhove in planinske veščine, sklepajo prijateljstva in še marsikaj. Vsako leto tako poletne počitnice preživlja kakih 1100 mladih planincev iz vse Slovenije. Metka Pirc je obiskala 41. tradicionalni tabor mladih planincev v Podvolovljeku v Zgornji Savinjski dolini, ki so ga pripravila planinska društva Savinjske regije.Ta teden tam šotorijo planinci iz treh društev: Rogatca, Kostrivnice in Zagorja ob Savi.

Na povabilo Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF je v teh dneh v Sloveniji osem štipendistov programa Visit Slovenia, ki prihajajo iz ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Belgije, Kanade, Argentine in Avstralije: študentka zdravstvene nege Cecilija Rowane, študentka kemijskega inženirstva Eleanor Withrow, študent fizike Nikolas Gestrich, študenti ekonomije in prava Ignacio Farah Bečaj, Kevyn O'Connell ter Geronimo Miguel Comba, astrofizik Jacob Tyle ter scenarist Matija Šraj. ASEF s svojimi programi že od leta 2017 spodbuja povezovanje slovenskih študentov in mladih raziskovalcev z vrhunskimi mentorji ter omogoča pridobivanje mednarodnih raziskovalnih izkušenj, hkrati pa vnovično povezovanje z njihovimi koreninami. Štipendiste in njihovo mentorico dr. Špelo Jalen, direktorico razvoja bioloških zdravil v Novartisu, sta na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejeli tudi ministrica Suzana Lep Šimenko in državna sekretarka Helena Jaklitsch.

Odstopila večina članov. Naloge in pristojnosti do lokalnih volitev prevzela občinska uprava Koper. Še drugi vsebinski poudarki: - Brežice po številu turističnih nočitev vodilna destinacija v vzhodni kohezijski regiji in šesta v Sloveniji. - Rdeči križ Novo mesto prenovil stanovanje družini z očetom samohranilcem. - Več kot 1100 mladih planincev se vsako poletje udeležuje planinskih taborov. Obiskali smo jih v Podvolovljeku. - Pri restavratorskih delih na mariborskem Rotovžu odkrili dragocene grafite in stenske poslikave.

Visoke temperature, sušne razmere in požari zaznamujejo letošnje poletje v Evropi. Na njenem zahodu sta bila junij in julij celo najtoplejša doslej. Vodnatost rek je nizka, preostanek vode v njih pa nadpovprečno topel. Reaktor krške nuklearke zato že od preteklega tedna obratuje z 80-odstotno močjo. Druge teme: - Razpis za subvencije za nakup električnih vozil se zaradi skorajšnje porabe sredstev končuje. - Ruska civilna skladišča vse pogostejša tarča ukrajinskih sil. - Umrl je mladinski pisatelj Slavko Pregl.

V oddaji je bila naša gostja nekdanja finančnica, pravnica in vodja Direkcije Banke Slovenije Vera Mejak. Z njo smo govorili o aktualnih političnih, gospodarskih in družbenih razmerah v Sloveniji. Kako ocenjuje slovensko politično kulturo in kako jo primerja z razmerami v Španiji? Dotaknili smo se tudi pravosodja, upravljanja javnih financ ter prihodnosti Slovenije.

Na Japonskem ob obletnici napada z atomsko bombo deset dni molitve za mir.29. maša za slovenske mučence.Dogodki konec tedna v Cerkvi v Sloveniji.Bog je poklical k sebi župnika Pavla Kodeljo.

Najboljša krepitev vezi s Slovenijo je vračanje v domovino in v skupnost, poudarja redna profesorica prava na univerzi Georgetown Urška Velikonja, ki z družino živi v Washingtonu. Po magisteriju na Harvardu, kjer je spoznala zdajšnjega moža, se je želela z njim ustaliti v Sloveniji, a so ju karierne priložnosti znova odpeljale v Združene države. V tokratni oddaji je prof. dr. Urška Velikonja z nami delila utrinke svoje razgibane življenjske poti, ki so jo zaznamovale selitve, rezervni načrti, raznovrstne izkušnje v svetu prava ter ščepec sreče, kot rada doda sama.

V komentarju Država dvojnih meril je Leon Oblak razmišljal o politični kulturi v Sloveniji, očitkih o neenakih merilih pri presoji ravnanja politike in vlogi medijev. Dotaknil se je tudi parlamentarnih preiskav, financiranja nevladnih organizacij ter aktualnega političnega dogajanja pred jesenskimi referendumi in lokalnimi volitvami.

Vročinski val vpliva na proizvodnjo električne energije. Kaj to pomeni za delovanje jedrske elektrarne?Minevajo tri leta od jutra, ko je Slovenija doživela najhujše poplave v zgodovini države.Kanonski pravnik Sebastijan Valentan o vzrokih za verski vandalizem in stanju v Sloveniji na tem področju.Vreme: Še naprej bo sončno in vroče.

Vročinski val bo brez popuščanja trajal še večji del prihodnjega tedna; NIJZ odsvetuje gibanje na prostem med 10. In 18. uro. Obsežen požar pri Bovcu gasi več kot 50 gasilcev, pomagajo tudi letala.Pet bolnišnic na zahodu države v petmesečju s skupaj skoraj tremi milijoni izgube.Minister Kajzer z madžarsko kolegico o krepitvi sodelovanja in manjšinah.Španska Ceuta soočena z migracijskim pritiskom, zgolj v zadnjem dnevu iz Maroka prišlo 49 tisoč ljudi.V Komendi začetek tridnevnega dogodka Pogi Challenge. Drevi veliki sprejem petkratnega zmagovalca Toura.Hamas pristal na načrt razorožitve v Gazi. Komentar poznavalca razmer na bližnjem vzhodu Nejca Krevsa.Sloveniji iz mehanizma za okrevanje in odpornost še 41 milijonov evrov.Šport: Predlog Fife naletel na širok odpor. UEFA s predlogom o bojkotu Fifinih tekmovanj.

Požar na Bovškem obsega približno deset hektarjev gozda, uprava za zaščito in reševanje aktivirala državni načrt.Pred nami je zelo prometno obremenjen konec tedna, ki ga bo zaznamoval tudi vročinski val.V Evropi zaskrbljeni odzivi na množičen dotok migrantov v špansko eksklavo v severni Afriki, med njimi tudi predlogi o začasni izključitvi Španije iz schengna.Venezuela po padcu Madure in katastrofalnih potresih med negotovostjo, revščino in solidarnostjo, o tem s sogovornicama, ki danes živita v Sloveniji.

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.Komentar je pripravil Matej Cepin.

Behin: v času visoke požarne ogroženosti po vsej Sloveniji prepovedana uporaba odprtega ognja na vseh površinah.Na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve kar 180 milijonov evrov primanjkljaja. Ministrica Ribič: načrtovanje proračuna zelo neustrezno.Ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozorila pred spletnim izkoriščanjem.VREME: Tudi jutri bo sončno in še topleje kot danes, z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 33 do 38 °C.

Po razkritju finančne luknje v kulturi zaradi neodgovornega načrtovanja primanjkuje tudi sredstev za družine, invalide in starejše.Slovenija bo Bruselj zaprosila za znižanje trošarin pod evropski minimum.SLS zaskrbljena nad ravnanjem nekaterih politično izpostavljenih posameznikovPo vsej Sloveniji velja prepoved uporabe odprtega ognja, na delu Primorske pa tudi najvišja požarna ogroženost.V Španiji zaradi požara ob meji s Portugalsko evakuirali več vasiUmrl je Tone Planinšek, dolgoletni ustvarjalec radijske oddaje Vstani in hodi.Prevladovalo bo večinoma jasno in vse bolj vroče vreme.Papež: Rad imam ameriški občutek svobode in sprejemanja vseh ljudi.Sodobne oblike trgovine z ljudmi vse pogosteje povezane s spletnimi goljufijamiDrevi se bodo v drugem krogu konferenčne lige za napredovanje borili Koper, Bravo in Aluminij

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Bili smo na premieri dokumentarca Fotograf Mihe Čelarja, posvečenega Petru Nagliču, ki je v prvi polovici 20. stoletja posnel več kot 10.000 fotografij in je z njimi ujel veliko ključnega dogajanja svojega časa v Sloveniji. Razmišljamo o nagrajencih dveh filmskih festivalov, namreč v Pulju in v Karlovih Varih. 21. julija pa se v Fužinah v Gorskem kotarju na Hrvaškem začenja festival Cinehill, ki ga bo med drugimi obiskal režiser in scenarist Edward Berger (Na Zahodu nič novega, Konklave).

Poletni meseci so čas sproščenega druženja, počitnic in glasbenih festivalov, na katerih se mladi veliko družijo in so tudi bolj spolno dejavni. V zadnjem desetletju se povečuje število zaznanih spolno prenosljivih primerov bakterijskih okužb, razlog pa je neuporaba kondoma kot zaščite pred prenosom bolezni. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo posvetili tej problematiki, pozabili pa ne bomo niti na virus HIV. Pred dnevi je namreč minilo natanko 40 let, odkar je AIDS v Sloveniji zahteval prvo smrtno žrtev.

Požar na Korčuli je pod kontrolom, izgorjelo više od 800 hektara šume. U Hrvatskoj je lani rođeno više djece, ali porastao je i broj pobačaja. Druga večer Ultre u Splitu prošla je mirno, policija je zbog droga kaznila 95 osoba. Osumnjičeni za ranjavanje muškarca u Puli pronađen je mrtav u Sloveniji.

V brlog sta prišla kolesarska strokovnjaka, ki poznata vse prodajne in tehnološke trende sodobnega kolesarstva. Kako izbrati prvi "bajk", kaj so novi kolesarski varnostni sistem, ki ti na cesti lahko rešijo življenje, se na elektriko res lahko konkurečno "topi" kile? Kaj je v Sloveniji narobe? Imamo idelni kolesarsko pokrajino in najboljše kolesarje na svetu, a smo vse bolj prisiljeni kolesariti u tujini? Zakaj? Pa bonus podkasta: Klemen si je na Siolu redakcijo delil s Cirilom in Juretom. Veliko smeha! Ciril je na kolesarsko turo prišel v basket opremi! Tokratnega podcasta ne smete zamuditi, če razmišljate o elektromobilnosti na pedalih..Zapiski:Kristjan Vreček - Ukore zamenjal za gorsko kolo - Podcast #92https://youtu.be/US-Eb2g_920Matej Mohorič - 30.000 kilometrov na žgance - Podcast #55https://youtu.be/SAtJ7RZmx-oPogi, koliko koles zamenjaš vsako leto? KVIKI #332https://www.instagram.com/reel/DP29xXTCuMC/?igsh=MXgxeDN2aXczcHZrKolesarski center Valy Žagarhttps://www.instagram.com/valy_zagar_kolesarskicenter?igsh=MTZmcDE0eXFqeHcyNA==.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Anja Nsoromma prihaja iz Naklega na Gorenjskem, njena ljubezen do Afrike pa traja že 15 let. Pravi, da je Gana njen dom, tako podeželske Butre kot tudi velemesto Akra. Po izobrazbi je diplomirana rusistka in polonistka, v Sloveniji je bila pivovarka, v Gani pa na mednarodni šoli poučuje angleščino. Pripoveduje, da je okolje naravnost zdravilno za njen deloholizem, da se znajo Ganci ustaviti, ko so utrujeni. Razlaga tudi, kakšni so ganski pogrebi in zakaj imajo nekateri pokojniki krste v obliki steklenice kokakole, ribe ali kakavovega zrna.

V počitniških dneh je Jadransko morje polno jadrnic, gliserjev, jaht in ostalih plovil, ki švigajo sem ter tja, od ene marine do druge, od enega do drugega priveza. Brezskrbno uživanje pa se lahko hitro konča, saj morje skriva ogromno pasti; sploh neizkušeni voditelji čolnov, ki so pred kratkim opravili izpit, se nemalokrat znajdejo v hudi zadregi. Kar razumljivo, glede na to, da izpit za voditelja čolna v Sloveniji ne vključuje praktičnega dela, torej upravljanja s plovilom na morju. Bi morali sistem spremeniti in vključiti tudi obvezno prakso v proces pridobivanja izpita?

Vojna med Združenimi državami Amerike in Iranom se nadaljuje. Ameriške sile so udarile po Iranu, ta pa po ameriških bazah v Kuvajtu in Bahrajnu. Prvi mož Washingtona Donald Trump je ob robu vrha Nata dejal, da se s Teheranom ne želi več pogovarjati, saj da so Iranci izmečki, s katerimi je nekaj hudo narobe. Zaostreno retoriko je podkrepil z vnovičnimi grožnjami in očitki o iranskih jedrskih zmogljivostih, spet pa tudi z obljubo, da Iranu ne bodo dovolili imeti jedrskega orožja. Ameriški predsednik je bil na vrhu Nata kritičen tudi do evropskih zaveznic, ker niso podprle njegovih vojaških prizadevanj. Ostali poudarki oddaje: Premier Janša o povečanju izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP: zaradi krize slovenskih javnih financ tega ni mogoče storiti čez noč. Bodo kulturniki ostali brez državnega denarja tudi za že izvedene dogodke? Arbitraža zavrnila 600-milijonsko tožbo proti Sloveniji zaradi domnevnega onemogočanja frackinga v Petišovcih.

Gasilci nadaljujejo sanacijo pogorišča v Brestovici pri Komnu. Ogenj so pogasili ponoči, ko je bilo na terenu še vedno skoraj 150 gasilcev. V intervenciji so včeraj sodelovala tudi štiri letala ta gašenje, ki so vodo skupno odvrgla 38-krat. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump je v nagovoru ob 250-letnici državne samostojnosti politične nasprotnike označil za komuniste. - Ukrajina odločno zanika ruske navedbe o zavzetju Konstantinovke in poudarja, da se spopadi tam nadaljujejo. - Brez volilne pravice na lokalnih volitvah je v Sloveniji ostalo 103 tisoč državljanov tretjih držav, mnoge je odločitev prizadela.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Barcelona je postala simbol boja proti čezmernemu turizmu. Od zadnjih protestih, ki so v katalonski prestolnici potekali pod geslom Tourists Go Home, torej Turisti, pojdite domov, sta minili dve leti, a razmere se niso izboljšale. Še več, lokalne oblasti so priznale, da je mesto doseglo mejo svoje turistične zmogljivosti. Skoraj polovica prebivalstva se določenim delom mesta izogiba, ker so ti turistično preveč zasedeni. Kljub protestom in nezadovoljstvom pa 70 odstotkov prebivalcev še vedno meni, da je turizem koristen za mesto.Po letih razvoja in promocije turizma je zato nastopil čas, da priljubljene turistične destinacije začnejo dejavno upravljati turizem. V Vročem mikrofonu preverjamo, kakšen je vpliv čezmernega turizma na oblegane destinacije, kako se s turizmom ukvarjajo v preoblegani Barceloni, kakšno turistično politiko so ubrali v Madridu ter česa se iz primerov tujih prestolnic lahko naučimo v Sloveniji. Sogovorniki: Carla Izcara, raziskovalka v neodvisnem raziskovalnem centru Alba Sud iz Barcelone Hector Coronel, direktor za turizem Mestne občine Madrid mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Pravi, da ima dva doma, že petindvajset let živi v Sloveniji, sicer pa prihaja iz ruske republike Dagestan. Dzhamilyat Abdulkhalikova je ginekologinja, v Slovenijo je prišla pred 25 leti na študij medicine. Razlaga o otroštvu v Rusiji, kjer sta starša vedno skrbela, da niso živeli v pomanjkanju, kjer je bila skupnost najpomembnejša in kjer jo še zdaj na letališču pričakajo celo nekdanji sošolci. Slovenija ji je sicer tudi dala veliko, tu je dobila službo, si ustvarila družino in - kot pravi - obvlada slovenski jezik že do te mere, da v njem sanja. In dodaja, da: “je tvoj jezik tisti, v katerem šteješ denar. In jaz ga večinoma štejem v slovenščini.”

Gost zadnje epizode 9. sezone Vodenja s posluhom je Aljoša Marković, lastnik in direktor verige restavracij Baščaršija. Diplomant menedžmenta na London School of Economics in magister financ z univerze Cambridge se je po sklopu okoliščin znašel v gostinstvu. Kako je iz družinske zgodbe ustvaril eno najbolj prepoznavnih gostinskih blagovnih znamk v Sloveniji? In kaj je težje; magistrirati na prestižni univerzi ali odpreti novo restavracijo? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Slovenija je konec prejšnjega tedna ukinila nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Od 12. junija naprej pa moramo – tako kot druge članice Evropske unije - v celoti izvajati tudi pakt o migracijah in azilu. Gre za povsem nova pravila pri upravljanju migracij in mednarodne zaščite. Pakt naj bi omogočil učinkovit nadzor zunanjih meja Unije in enotno evropsko upravljanje migracij. Kakšne so trenutne migracijske razmere pri nas? Kako smo v Sloveniji pripravljeni na izvajanje migracijskega pakta? Kako potekajo postopki na meji po novem? Katere migrante bomo vračali po hitrih postopkih? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Peter Skerbiš, Uprava uniformirane policije; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Avtorica Lucija Dimnik Rikić.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.