Podcasts about slovenskega

V Galeriji Cankarjevega doma danes ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela odpirajo razstavo Kozmos Kosovel, ki celovito predstavi Kosovela ter njegovo ustvarjanje postavi v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegovega časa. V oddaji pa tudi o 1. orkestru koncerta Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor v tej sezoni, novi uprizoritvi Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh v Cankarjevem domu, 18. festivalu novomedijske kulture Speculum artium v Delavskem domu Trbovlje in 10. vsedržavnem avdio-vizualnem likovnem natečaju V objemu zvoka in slike v organizaciji programa Ars in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je v okvirju turneje v ZDA v tem tednu obiskala ameriške Brezje v Lemontu pri Chicagu in se srečala s člani slovenske skupnosti v Slovenskem katoliškem centru, je sporočil generalni konzulat Slovenije v Clevelandu. V Jolietu je obiskala cerkev sv. Jožefa, se srečala z županom in obiskala muzej Planinšek Grocery and Meat Market, ki prikazuje zgodovino slovenskih priseljencev na območju ter njihovo podjetniško dejavnost in prispevek k razvoju lokalne skupnosti. V Chicagu je s skupino mladih slovenskih in slovensko-ameriških strokovnjakov govorila o strokovnemu povezovanju ter možnostih za nadaljnjo krepitev vezi med Slovenijo in slovensko skupnostjo v ZDA. Obiskala je tudi MAH Machine, podjetje družine Hozjan, ki letos praznuje 50-letnico in je veliko prispevalo k postavitvi Slovenskega katoliškega centra. Ministrica Lep Šimenko se je nato odpravila v Wisconsin, do konca poti pa bo med drugim obiskala še ameriške Slovence v Clevelandu. Tam bo jutri posebna gostja na literarnem večeru ob 120. obletnice Slovenske narodne knjižnice, v mestu pa potekajo tudi Slovenski dnevi.

Čeprav strokovnjaki že dolgo opozarjajo na koristne učinke branja, se bralne navade in bralna pismenost zmanjšujejo. Ali je mogoče preusmeriti ali vsaj zmanjšati trende padanja? Pri pobudi Branje na recept verjamejo, da je mogoče, saj bodo okrepili prizadevanja pediatrov, ki starše opozarjajo na pomen zgodnjega branja knjig otrokom. Nasveti pediatrov imajo namreč posebno težo. So med prvimi strokovnjaki, s katerimi se srečujejo starši. In ko jim pediater priporoči, naj otroku berejo, branje ni več le dobronameren nasvet, ampak je priporočilo za boljši otrokov razvoj. Tako kot so priporočila o prehrani, gibanju, spanju in zobni higieni. O tem, ali bo Branje na recept učinkovalo, smo se pogovarjali z Denisom Bašem, dr. med., specialistom pediatrom in predsednikom Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, in doc. dr. Markom Pokornom, dr. med., specialistom pediatrije in strokovnim direktorjem Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Piše Urban Leskovar, bere Aleksander Golja. Muanis Sinanović velja za enega izmed najbolj prepoznavnih ustvarjalcev v slovenskem literarnem prostoru. Poznamo ga predvsem kot pesnika, esejista in kritika. Za pesniško zbirko Štafeta okoli mestne smreke je prejel nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma, za zbirko Krhke karavane pa kritiško sito, je tudi prejemnik Stritarjeve nagrade. V njegovem drugem romanu Modra svetloba spremljamo dva protagonista, Selmo in Miha. Prva je priseljenka bošnjaških korenin, ki se spopada z marginalizacijo, drugi pa problematičen mlad moški, ki nezadovoljstvo nad pomanjkanjem ljubezenskih uspehov pretvori v sovraštvo do žensk. Lika bi si bila težko bolj različna, a to deluje kontrastno in učinkovito uravnoteži pripovedni potek romana. Ponujata namreč drugačen pogled v pereča družbena vprašanja, ki delijo mnenja. Avtor, predvsem prek Selme, problematizira ideologijo nacionalizma, rase in identitete ter poudarja, da gre pri čaščenju teh idolov za občutek večvrednosti. Dominantna kultura nad priseljensko izvaja nekakšno moralno čistko, vse kar se ne prilega njenim ideološkim kalupom namreč razume kot grožnjo za obstoj lastnih vrednot. Sinanović tu razvije tezo, da je privilegirana zahodna kultura, v katero kot perifernega vazala kapitalističnih interesov vključi tudi slovensko družbo, obsedena z umazanijo, da mora nenehno čistiti tisto, kar se, bojda, ne prilagaja in izstopa. Prek Selme tako dobimo vpogled v problematiko odnosa do priseljencev, avtor pa njeno zgodbo tudi globalizira, njen partner namreč prihaja iz Palestine, in tako čiščenje zahodne družbe ni omejeno samo na nacionalizem, temveč gre za destruktivno silo, ki si lasti, raztelesi, kolonizira in preprosto upepeli tiste, ki bi se ji drznili stati nasproti. Brez dvoma imamo opraviti z angažiranim romanom, a najbolj zanimiv lik v pripovedi ni Selma, temveč Miha. Še vedno živi z mamo, osamljen in jezen na svet, za katerega misli, da bi mu moral nekaj dolgovati. Lik je na začetku bolj kot ne žalostna karikatura, nato pa v njem začne tleti komaj zaznavna iskrica človečnosti, ki jo pisatelj na izbranih mestih razpiha. Edino kar bi lahko pogrešali, je, da bi bila radikalizacija Miha, ki se kaže v njegovem nacionalizmu, nakazana z enako suverenostjo in empatijo kot marginalizacija Selme. Nasploh je s slednjo lažje simpatizirati, toda mar ne bi bilo bolj zanimivo, če bi v svoji krhki človečnosti zasijal tudi tako problematičen lik, kot je Miha? Kadar sledimo miselnemu toku Selme, ki se upira standardnim predstavam o priseljencih – izkaže se namreč, da je magistra filozofije in antropologije – pripoved postane izrazito esejistična. Selma pronicljivo secira slovensko družbo in opozarja na njene dvojne standarde, izkaže se tudi, da je njen pogled izostren prav zato, ker je priseljenka. Kaj hočemo, najboljši opazovalci so tisti, ki so iz družbe zaradi takih ali drugačnih razlogov izločeni. Še najbolj presenetljiva je njena opazka o globalizirani zahodni kulturi; njene predstavnike namreč dojema kot moralno in duhovno izvotljene, kot apatična bitja, ki jih pri življenju drži zgolj še popkultura in pretiran konzumerizem. Miha in Selma sta si v neki točki precej podobna, saj njuni življenji, ne glede na to, da je prvi nacionalist, druga pa levičarska intelektualka, siromaši ista sila, ki se napaja iz nestrpnosti in pohlepa, le da se Selma tega vpliva zaveda, Miha pa ostane žrtev svoje lastne ideologije, ki mu govori, da mora s prstom venomer kazati na migrante, in se nikoli ne zave, da je za njegovo pomanjkanje občutka smisla v življenju, pravzaprav kriva tista ideologija, ki jo sam brani. Za duhovno krizo modernega zahodnega človeka namreč ne moremo kriviti migrantov. V tej situaciji lahko implicitno zaključimo, da sta v kolesju postkapitalistične družbe oba enako nepomembna in odrinjena. Sinanović se izkaže za odličnega družbenega kritika, toda celotna angažirana poanta je bralcu preveč konkretno sugerirana. Roman ne vodi v razmislek, temveč prepričuje o svojem prav in morebiti smo zaradi tega prikrajšani za intelektualni užitek. Pred nami ni kost, ki bi se jo dalo glodati, ne gre za pripoved, ki bi bralcu dopustila priti do lastnih zaključkov, temveč za serijo zagovorov danih trditev, ki celotno dogajalno nit romana sproti kontekstualizirajo in razlagajo namesto nas. Sicer pa se pisatelj precej bolje znajde kot esejist, saj mu dogajalna plat romana povzroča malce preglavic. Predvsem proti koncu, z vpeljavo lika Jane Kosovel, ki skorajda postane tretja protagonistka romana, pripoved izgubi nekaj jasnosti. V zgodbi je sicer omenjena že prej, a zgolj bežno, tako bežno, da mora pisatelj o njenem obstoju ponovno opozoriti tudi bralca, Jana Kosovel pa se nato precej nenadno pojavi in zavzame pomembno vlogo, zaradi česar vse skupaj izpade malce rokohitrsko. Sicer pa je Modra svetloba vešče napisan roman, ki se dotakne perečih tematik sodobne družbe. Če bi bila dramaturgija pripovedi enako suverena kot njena razmišljujoča esejistična plat, pa bi imeli pred sabo resnično vrhunski roman.

Ostanki rimskega pristanišča in rimske vile v Simonovem zalivu so širši javnosti morda najbolj znani, še zdaleč pa ne edine ostaline živahne zgodovine, povezane z našim morjem. O bogati preteklosti pričajo podvodna arheološka najdišča ob vsej slovenski obali, od zaliva Sv. Jerneja v Lazaretu pa vse do Seče. Nanje so ob prvem Mednarodnem dnevu podvodne kulturne dediščine in 25. obletnici Unescove Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine spomnili, nekatera pa tudi podrobneje predstavili v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Nekaj drobcev je zbrala Jasna Preskar.

Letos je baletni plesalec Janez Mejač praznoval devetdeset let. Pred osmimi leti, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj. Janez Mejač, mojster baleta, je zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja. Oblikoval je 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi, v sezonah od 1981do 1984 in 1995 do 1998 je bil vodja ljubljanskega baleta. Poleg tega je delal kot pedagog in predavatelj, pa tudi koreograf.

Koliko je v sodobni družbi, ki se večinoma ukvarja s hiperprodukcijo, tako dela kot užitka, tudi strahu, sploh časa za razmislek, za notranji dialog o minevanju, o smrti. O nečem tako neizogibno življenjskem in gotovem. Velikokrat mi pride na misel izjava ameriškega režiserja Woodyja Allena, ki jo je seveda začinil s svojim značilnim črnim humorjem, ko je rekel: »Ne bojim se smrti, samo nočem biti zraven, ko se bo to zgodilo.« Ampak dokončnost, vsaj zemeljska dokončnost v telesu, izgube bližnjih oseb sploh, so ene najtežjih preizkušenj v življenju. Še posebej pa je težko, če izguba doleti otroka ali mladostnika. Smrt starša, sorojenca, starega starša ali druge pomembne osebe, pogosto globoko zareže v otrokovo doživljanje sveta, njegov občutek varnosti in vsakodnevno bivanje. Šola je vse pogosteje otrokov drugi dom, zato postane pomemben prostor, kjer otrok s svojo bolečino ne bi smel ostati sam. Učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni sodelavci se ob takšnih situacijah pogosto znajdejo pred zahtevnim vprašanjem: kako k otroku pristopiti varno, spoštljivo in podporno? Zato je nastal priročnik za učitelje in strokovne delavce, kot podpora otrokom in mladostnikom v času žalovanja – Ko bolečina pride v razred, njegova avtorja pa sta tokratna gosta oddaje Glasovi svetov. Miha Zimšek – sodelavec na programih Slovenskega društva Hospic. Deluje na odboru Murska Sobota kot koordinator spremljanja in vseh ostalih programih ter aktivnostih društva. Pri društvu je 17 let, od tega je bil 10 let prostovoljec. Je tudi vodja programa žalovanje otrok in mladostnikov, kamor sodi tudi tabor Levjesrčni Rok Kuralt - strokovni delavec na območnem odboru Ljubljana Slovenskega društva Hospic, 7 let je bil tudi prostovoljec

O vedno bolj pogosti uporabe tržnih mehanizmov pri varovanju okolja - od visokih parkirnin do ogljičnih kuponov in ekosistemskih storitevKo so države v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začenjale sistematično varovati okolje, so to počele predvsem z neposrednimi zakonskimi prepovedmi. Ko se je izkazalo, da določene kemikalije uničujejo ozonski plašč ali zastrupljajo naravo, so jih z mednarodnimi sporazumi preprosto prepovedale. Nekaj desetletij kasneje se pri zaščiti narave vse bolj zanašamo na tržne mehanizme. To lahko opazimo na različnih ravneh: od vsakdanjega omejevanja avtomobilov v nacionalnih parkih z visokimi parkirninami, do sistemskega trgovanja z ogljičnimi kuponi, kjer onesnaževanje ni prepovedano, ampak ima svojo ceno. V teoriji pa smo šli še dlje – naravo danes pogosto vrednotimo skozi tako imenovane »ekosistemske storitve«. Nastajanje kisika ali tvorbo tal tako na primer skušamo povsem denarno ovrednotiti in prav ta finančna ocena naj bi nas nazadnje prepričala, naj obvarujemo naravo. To pa seveda odpira celo vrsto vprašanj. Kako je narava, ki je v osnovi skupno dobro, postalo tržno blago, ki si ga lahko privoščijo užiti le tisti, ki imajo dovolj denarja? Zakaj varovanje narave vedno bolj izvajamo prek mehanizma cen in se zanašamo na trg, da nas bo odvrnil od onesnaževanja? Je finančni argument res edini, ki ga kot družba še razumemo? In po drugi strani - ker je ekonomija neizpodbitno pomemben del našega blagostanja in tudi geopolitične tekme - ali si lahko drugačno razmišljanje sploh privoščimo? In ali ni navsezadnje monetizacija narave, kljub vsem pastem, še vedno boljša kot nič, če v praksi zmanjšuje njeno izkoriščanje? O vsem tem bomo v današnji intelekti govorili z okoljskim ekonomistom dr. Jonasom Sonnenscheinom iz okoljevarstvene organizacije Umanotera, makroekonomistom Bojanom Radejem iz Slovenskega društva evalvatorjev, politologom dr. Matejem Klaričem ter biologom dr. Ivanom Kosom s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na ljubljanski Biotehnični fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni na Intelekto v živo na Avdiofestival 28. septembra v ljubljanski Cukrarni ob 19h uri. Govorili bomo o nepredvidljivosti umetne inteligence. foto: Pixabay

V Pliberku na avstrijskem Koroškem bo konec tedna v znamenju tradicionalnega sejma na travniku - jormaka. To je največji in najstarejši ljudski praznik spodnje Koroške, ki poteka od leta 1393, letošnji bo tako 633-i. V petek opoldne se bo začel z ekumenskim bogoslužjem z mestnim župnikom, dekanom msgr. Ivanom Olipom in župnikom dr. Stefanom Schumannom. Ko bodo zvonovi naznanili konec bogoslužja, se bo začelo obratovanje zabaviščnih naprav ter gostinska ponudba. Že prvi večer bo prinesel tudi dobrodelni koncert koroške vokalne skupine Oktakord in rock zasedbe Siddharta. Pripravljajo ga ob 50-letnici sejemske »Svaveje ute« Slovenskega prosvetnega društva Edinost in 30-letnici društva IniciativAngola. Izkupiček koncerta bodo namenili otrokom in mladim v Angoli.

Največja zasebna palača v Ljubljani je bila na prehodu iz 18. v 19. stol., ko je v njej živel baron Žiga Zois, intelektualno središče slovenskih dežel in jo torej smemo šteti za enega od rojstnih krajev našega narodaNa jugovzhodnem koncu starega mestnega jedra Ljubljane, med Križankami in levim bregom Ljubljanice, stoji Zoisova palača. Ker gre za največjo zasebno palačo v središču naše prestolnice, bi zgradba najbrž bila že samo zaradi tega vredna pozornosti umetnostnih zgodovinarjev. Ker pa je v njej, kot seveda razkriva že njeno ime, v drugi polovici 18. in na začetku 19. stoletja živel nihče drug kot baron Žiga Zois, vodilna figura našega razsvetljenstva, lahko mirno rečemo, da je bila ta palača nekaj časa pravzaprav v samem epicentru znanstvenega in umetnostnega življenja na Kranjskem. Še več: kolikor so Linhart, Vodnik, Kopitar, Japelj in drugi Zoisovi varovanci prav pod baronovo gostoljubno streho in s pomočjo njegove širokogrudne finančne zaslombe lahko razvijali ideje, iz katerih je pozneje v 19. stoletju vzbrstelo naše narodno gibanje, toliko smemo reči, da je Zoisova palača pravzaprav eden od rojstnih krajev slovenstva. In vendar smo se kar precej načakali, preden se je predstavitve pestre zgodovine te stavbe in ključne vloge, ki jo je odigrala v našem kulturnem življenju, nekdo lotil na sistematično pregleden način. Ta podvig je naposled uspel dr. Metodi Kemperl, umetnostni zgodovinarki in predavateljici na Oddelku za likovno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete. V skrbno raziskani razpravi Zoisova palača v Ljubljani, ki je predlani ugledala luč sveta v sozaložništvu Slovenske matice in Pedagoške fakultete, je dr. Kemperl namreč natančno popisala, kako je palača zlagoma dobila svojo današnjo podobo, obenem pa razkrila, kdo vse je – poleg Žige Zoisa samega, kajpada – s to impozantno zgradbo povezan. No, za nameček pa bo tisti, ki po pričujoči monografiji poseže, dobil tudi dober vpogled v vse tisto skrito delo sobaric in kuharic in vrtnarjev in vseh drugih, brez katerih prizadevanj bi Zoisova palača kratko malo ne mogla biti ena najodličnejših ljubljanskih, kranjskih oziroma slovenskih hiš 18. stoletja. Na kaj vse bi torej veljalo pomisliti, ko se danes brezskrbno sprehajamo po Bregu mimo Zoisove palače, smo v pogovoru z dr. Kemperl skušali izvedeti v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: Zoisova palača v Ljubljani (Wikipedija, javna last)

Tik pred začetkom novega šolskega leta namenjamo pozornost tudi začetku pouka v slovenski dopolnilni šoli v Nemčiji in učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v Srbiji. Ustavljamo se v Bosni in Hercegovini in osvetljujemo dogajanje na nedavni likovni koloniji za slovenske umetnike v Tuzli ter dejavnost tamkajšnjega slovenskega društva. Predstavljamo pa tudi novo publikacijo s področja slovenskega izseljenstva Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi avtorja Janeza Roglja.

Na prizorišču Pošta Slovenskega mladinskega gledališča ekipa Kulturno-umetniškega društva Ljud pripravlja performans Človek z Lune: Minevanja. Gre za prostorsko in časovno razprto kolektivno performativno delo, ki občinstvo popelje v pokrajine prehajanja, izginjanja in tihe, a neizogibne dokončnosti bivanja. V središču je vprašanje minevanja kot temeljne, a še vedno pogosto prezrte razsežnosti človeške izkušnje – ne le intimne, temveč tudi kolektivne.

Prisluhnite pogovoru z vrhunsko kardiologinjo dr. Metko Zorc o nujnih reformah v zdravstvu, napredku pri zdravljenju srca in njeni osebni vezi s papežem Frančiškom. Spoznajte njeno vizijo za Slovenijo kot deželo zdravja, miru in sodelovanja.Drugi poudarki:Stanje zdravstva: Gostja podaja kritično diagnozo trenutnega sistema in poudarja pomen vračanja zdravstva v roke strokiKardiologija: Razlaga razvoj manj invazivnih metod zdravljenja srca in pomen preventiveZanimivosti: Razkriva podrobnosti o dolgoletnem prijateljstvu s papežem Frančiškom, ki sta mu s sestro redno nosili slovensko poticoVrednote: Poudarja nujnost sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in empatije v medicini ter politiki

Ime tedna je Igor Irgolič, upokojeni krojač in zbiratelj starin, ki je iz Drave rešil leto in pol starega otroka. Medtem ko so nekateri dogodek snemali, je sam skočil v vodo, otroka prijel in ga potegnil proti bregu. 81-letni Mariborčan, ki ga domačini poznajo tudi pod vzdevkom Furgula, je za svoje pogumno dejanje prejel Mestni pečat Maribora. Kandidata sta bila tudi:Kristjan Čeh, atlet, ki je na evropskem prvenstvu v Birminghamu ubranil naslov evropskega prvaka v metu diska in postavil rekord prvenstev. Ob tem je kar štirikrat presegel 70 metrov, kar je najboljša serija v zgodovini evropskih prvenstev. Z drugim evropskim zlatom in že peto medaljo z velikih tekmovanj se je še utrdil med najboljšimi atleti na svetu, do popolne zbirke medalj z največjih tekmovanj pa mu manjka le še olimpijska. Živa Ploj Peršuh, mednarodno priznana slovenska dirigentka in umetniška vodja Slovenskega mladinskega orkestra, v katerem povezuje mlade glasbenike, stare od 12 do 26 let, ter jim omogoča pridobivanje izkušenj na najvišji umetniški ravni. Orkester je nastopil tudi v slovitem berlinskem Konzerthausu na prestižnem festivalu Young Euro Classic, enem najpomembnejših mednarodnih festivalov mladinskih simfoničnih orkestrov.

Na praznično jutro velikega šmarna bo ob sončnem vzhodu zazvenel četrti v nizu petih koncertov, tokrat v Tinjanu – kraju, ki je lansko poletje prvi sprejel ta nenavadni dogodek. Dan bo tokrat prebujal Marko Hatlak, več o koncertu pa v današnji oddaji, v kateri poročamo tudi o sinočnjem koncertu Slovenskega mladinskega orkestra v Berlinu ter mednarodnem festivalu Poletni lutkovni pristan v Mariboru.

Spregovorili smo o limfomih, levkemijah in drugih krvnih rakih ter o življenju, ki ga diagnoza pogosto postavi pred velike preizkušnje. Naša gostja bo direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic. Kako bolezen zaznamuje svojce bolnika? Kako lahko svojci pomagajo bolniku, ne da bi ga obremenjevali?

Če v spletni iskalnik vnesemo naslov oder.slogi.si, zagledamo novi portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti Oder, ki je nastal pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta. Ponuja vpogled v Slovensko gledališko enciklopedijo, napovednike odrskih dogodkov, kritike in mnenja, pa rubriko Slovenska drama v prevodu v angleščini, namenjeno tujcem. O tem in o novi pesniški zbirki Moje srce je čisto umazano akademskega slikarja Silvestra Plotajsa Sicoa. Zanj značilne so slike, polne barv in igrivih podob, pa tudi besed in verzov, ki jih zapiše na platno. Hkrati se ob branju njegovih pesmi zdi, kot bi brali njegove slike.

Vsako leto konec junija v Slovenijo pripotujejo maturanti zadnjega, petega letnika slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa v Argentini. Obisk Slovenije je zanje zaključni izlet po dolgoletnem šolanju o slovenščini in slovenski kulturi ter običajih v slovenščini. Večini maturantov s slovenskimi koreninami potovanje na drugo stran sveta pomeni prvi obisk Slovenije in s tem prvi neposredni stik s slovenščino, ki so se je številni začeli učiti že kot otroci. Letos je Slovenijo obiskala 55. generacija slovenskih maturantov iz Argentine, pridružili so se nam tudi v oddaji Gymnasium. Maturanti Ivan Petkovšek, Anne Sophie Indihar, Juan Pablo Tomazin, Lucia Vomberger, Ana Boltežar, Sebastian Vester, Milena Rodriguez Burja in mentorica Gabriela Oblak so z nami delili svoje prve vtise ob prihodu v Slovenijo, predstavili izobraževanje na slovenskem osnovnošolskem in srednješolskem tečaju v Argentini, opisali dogajanje na 21. Mladinski poletni šoli slovenskega jezika, ki so jo obiskovali v sklopu zaključnega izleta, in nam povedali tudi to, kaj bodo konec julija, ko se bodo vrnili v Argentino, najbolj pogrešali.

Svetovni slovenski kongres SSK je s slovesno akademijo obeležil 35-letnico delovanja. Večer na Gradu Fužine v Ljubljani je bil prepleten s spomini in pogledom v prihodnost te pomembne organizacije, ki povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu. Predvajali smo pozdrave in nagovore, ki so jih pripravili: predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, dr. Aleš Musar, ki je govoril v imenu predsednice Republike Slovenije, državni sekretar na zunanjem ministrstvu dr. Stanislav Raščan, eden prvih podpredsednikov Svetovnega slovenskega kongresa, državna sekretarka na uradu za Slovence po svetu dr. Helena Jaklitsch, Ernest Herzog, izvršni direktor programov Svetovnega judovskega kongresa in akademik prof. dr. Jadran Lenarčič, dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan.

Nedeljske serenade v Parku Jezero na Prevaljah so ponudile koncert mezzosopranistke Mateje Potočnik in harfistke Lare Pelikan. V Ljubljani poteka že 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture.

V javnosti so zaokrožile nekatere podrobnosti predloga zakona o preoblikovanju Slovenskega državnega holdinga v nacionalni demografski sklad. Del stroke opozarja, da gre za prehiter in premalo premišljen poseg v upravljanje državnega premoženja, ki upravljanje lahko še poslabša. Preostali poudarki oddaje: Ministrstvo za zdravje se je mariborskim interventnim radiologom zavezalo, da bo podpiralo nadaljnji razvoj stroke. Zaveznice Ukrajine po novem obsežnem ruskem napadu napovedujejo možnost dodatne pomoči Kijevu. Odločitev Mednarodne nogometne zveze o preklicu rdečega kartona ameriškemu nogometašu dviga veliko prahu.

Dve pomembni slovenski družbi ostajata brez vodstva. Po včerajšnjem slovesu Andreja Ribiča z vrha Darsa je odhod s čela uprave Slovenskega državnega holdinga napovedal še Žiga Debeljak. Usoda holdinga je bila v vsakem primeru negotova zaradi načrtov nove vlade. V oddaji tudi: - Radiologi po dogovoru z ministrom vendarle ostajajo v mariborskem kliničnem centru - Prejšnji mesec našteli najmanj brezposelnih od leta 1990. - Iran pred obsežnimi pogrebnimi slovesnostmi za ubitim ajatolo Hamenejem.

Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Žiga Debeljak je danes sporočil, da predčasno zapušča položaj. Pobudo je podal sam in se ob tem odrekel odpravnini.

V teh dneh v Ljubljani potekajo oziroma se bodo začeli tradicionalni programi, ki prispevajo h krepitvi povezovanja slovenskega kulturnega prostora. Vodi jih Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta ponedeljek se je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji začela dvotedenska 21. Mladinska poletna šola slovenščine s prijavljenimi 119 udeleženci iz 22 držav. V ponedeljek se bo na Filozofski fakulteti začela dvotedenska 45. Poletna šola slovenskega jezika s prijavljenimi 80 udeleženci iz 31 držav. Istega dne se bo v Cukrarni začel dvotedenski 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo »Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi«; pričakujejo 113 udeležencev iz 25 držav. Čez dobra dva tedna pa se bo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon, v bližini Maribora začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga za mlade med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Dopoldne izboljšujejo znanje slovenščine, popoldne pa v medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije.

Zdravje je ena najpomembnejših skupnih vrednot slovenskega naroda in za uspešne spremembe v zdravstvu so potrebni sodelovanje, strokovnost ter odprt dialog. To je bilo ključno sporočilo okrogle mize, ki jo je junija organiziral Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije, njenemu povzetku pa ste lahko prisluhnili v oddaji Pogovor o. Dogodek je združil ugledne slovenske zdravstvene strokovnjake iz Slovenije, Avstrije in Švice ter več kot 180 udeležencev, ki so razpravljali o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema, dostopnosti zdravstvenih storitev, čakalnih dobah in možnostih za izboljšanje organizacije zdravstva.

V utemeljitvi nagrade tantadruj za življenjsko delo je žirija zapisala, da Vladimir Jurc s svojim več desetletij trajajočim neutrudnim delom pooseblja prav tisto trmo, ponos, umetniško brezkompromisnost in ljubezen do gledališča, ki jih simbolizira lik Tantadruja. Dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča Trst vseskozi poudarja pomen kolektivnega dela, v svojem igralskem opusu pa je posebno skrb namenjal odrskemu jeziku – to je prenašal tudi na mlajše generacije, saj je kot docent in pozneje izredni profesor več kot 25 let skrbel za glas in odrski govor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z umetnikom se je pogovarjala Kaja Novosel.

Športna plezalka Janja Garnbret je pretekli konec tedna v Innsbrucku dosegla jubilejno 50. zmago v svetovnem pokalu. Ob predstavitvi njenih nadaljnjih načrtov se posvetimo tudi bencinskim športom. V močnem italijanskem državnem prvenstvu v reliju je vse bližje vrhu Boštjan Avbelj.

Nocoj se z uprizoritvijo Kavarna v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst začenja 33. Primorski poletni festival, osrednja gledališka prireditev poletnih mesecev v slovenski Istri. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je do 6. septembra na ogled občasna razstava z naslovom Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi.

Projekt začasnih prostorov Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana po zasnovi Vidic Grohar arhitekti je leta 2024 prejel mednarodno nagrado Piranesi, letos pa še nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo – Mies van der Rohe 2026: Emerging Architecture Prize. Doc. Anja Vidic in dr. Jure Grohar, soustanovitelja biroja Vidic Grohar arhitekti, sta nagrado prejela v konkurenci 410 projektov, med katerimi je izbirala mednarodna komisija uveljavljenih arhitektov pod vodstvom čilenskega arhitekta in Pritzkerjevega nagrajenca za leto 2026 Smiljana Radića. Nagrada Evropske unije za sodobno arhitekturo – Mies van der Rohe se podeljuje od leta 2001 in nagrajuje najboljša sodobna arhitekturna dela, zgrajena po vsej Evropi. Opozarja na pomen kakovostne arhitekture in njen prispevek k blaginji prebivalcev ter trajnostnemu razvoju evropskih mest, krajev in vasi. Podelitvena slovesnost poteka v paviljonu Mies van der Rohe v Barceloni, projekte pa spremljata tudi katalog in potujoča razstava. Vidic Grohar arhitekti delujejo od leta 2016. Biro sta ustanovila Anja Vidic in Jure Grohar, ki poleg projektantskega dela delujeta tudi kot raziskovalca in pedagoga. Svoje delo predstavljata na mednarodnih univerzah in strokovnih forumih, kjer sodelujeta v razpravah o sodobni arhitekturi, prenovi in trajnostni gradnji. Njuna arhitektura ne nastaja iz velikih gest ali spektakularnih podob. Nastaja iz obstoječega, iz industrijskih hal, pozabljenih prostorov in materialov, ki jih drugi pogosto spregledajo. Nastaja iz vprašanja, kako lahko z omejenimi sredstvi ustvarimo prostore z veliko identiteto. Danes se ne bomo pogovarjali le o nagradi. Govorili bomo tudi o tem, kaj pomeni graditi v času podnebnih sprememb, zakaj je morda pomembneje prenavljati kot graditi na novo, kaj nas lahko stare stavbe naučijo o prihodnosti in zakaj je prav začasni prostor postal ena najbolj odmevnih evropskih arhitekturnih zgodb zadnjih let. Prisluhnite podkastu Odprto!

V oddaji v ospredju slovenska reprezentanca v judu. Ta je bila v preteklih dneh v Mongoliji, kjer so judoisti in judoistke tekmovali na prvem turnirju, ki je štel za olimpijsko lestvico. Je pa današnji dan olimpijski dan, saj obeležujemo rojstni dan olimpijskih iger moderne dobe. V oddaji se tako posvetimo tudi mlajšim slovenskim športnikom in športnicam, ki bodo lovili visoke uvrstitve na poletnih igrah v Los Angelesu.

»Uprizoritev Anhovo je veliko več kot le gledališka predstava. Je pogumna družbena gesta, ki je nastala kot spoj poglobljenega terenskega raziskovanja, strokovne natančnosti, umetniške odgovornosti in angažiranega naboja.« Tako med drugim beremo v utemeljitvi nagrade Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev preteklega leta, žirija 61. festivala Borštnikovo srečanje pa je med drugim zapisala: »Dokumentarno dramsko besedilo uprizoritve Anhovo prek fragmentacije in ponavljanja predstavi tragično usodo skupnosti iz spodnje Soške doline. V prepričljivem prepletu pričevanj, dokumentarnega gradiva in statističnih podatkov vzpostavlja trden spoj med raziskovanjem dejanskih zgodb ter njihovim umetniškim posredovanjem.« Borštnikovo nagrado za raziskavo in razvoj besedila so podelili Žigu Divjaku, Katarini Morano, Jasmini Jerant in Moniki Weiss. O predstavi Anhovo, avtorskem projektu Žige Divjaka in Katarine Morano v sodelovanju z igralkami in igralci Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica ter soustvarjalkama besedila in odrsko-scenske celote, smo se pogovarjali z režiserjem Žigom Divjakom.

V oddaji predstavljamo učitelja slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Vinka Kralja, ki že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v nemški zvezni deželi Baden Württemberg. Že vrsto let je tudi vodja aktiva slovenskih učiteljev v Nemčiji, tesno pa na svojem delovnem področju sodeluje tako s Slovenijo kot tudi z nemško stroko. Zelo tesno pa je povezan tudi s slovensko skupnostjo na tem območju, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sam postal zdomec. O poti učitelja Vinka Kralja v Nemčijo, učiteljskem delu v slovenski dopolnilni šoli pa tudi o prepletanju dveh kultur-slovenske in nemške, o njegovem glasbenem delovanju in izkušnji življenja v tujini pa več v oddaji.

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana; tokrat vnovič v Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN; Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji; Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN.

Konec lanskega leta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča Trst prevzela Nina Ukmar. Zaveda se, da je gledališče steber in institucija, ki presega zgolj gledališko dejavnost, hkrati pa si želi, da bi postal steber srečevanja in most med različnimi kulturami. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk je za vlogo v seriji Poklicani dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona. Dejavna je v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, kjer bo imela kar nekaj projektov tudi to poletje. Martin Mlinar, ki uči slovenščino na gimnaziji v Monoštru, pa skuša dijakom približati jezik tudi skozi priložnosti, ki se jim ponujajo. Znanje slovenskega jezika je tudi velika poklicna prednost v Porabju, pa ne le tam, poudarja.Foto (Vida Toš): Martin Mlinarič - novi učitelj slovenščine na gimnaziji Sv. Gotarda v Monoštru

Mesto žensk je pionirska feministična organizacija, osredotočena na enakost spolov v umetnosti in kulturi. Zavezano je umetnosti in kritični teoriji, pa tudi feminističnim, kvirovskim in postkolonialnim študijam ter predano temeljnim vrednotam enakosti, različnosti in solidarnosti. Mesto žensk že več kot trideset let daje vidnost umetnicam, teoretičarkam in aktivistkam z vsega sveta. Javnost ozavešča o nesorazmerni zastopanosti žensk v umetnosti in kulturi ter si prizadeva za izboljšanje njihovih delovnih pogojev. Leta 2019 je Mesto žensk prejelo prestižno nagrado za kulturo Princess Margriet, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija (ECF), kar trikrat pa nagrado EFFE Label, ki jo Evropsko združenje festivalov (EFA) podeljuje festivalom, posvečenim umetnosti, sodelovanju z lokalno skupnostjo ter evropskim in globalnim nazorom. Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk – je leta 2022 prejelo tudi nagrado glavnega mesta Ljubljana za »poudarjanje pomena bojev za enakopravnost žensk in s tem bogatenja mesta Ljubljana«, leta 2023 pa priznanje za strokovno delo na področju sociologije Slovenskega sociološkega društva. O nastanku, zgodovini in vlogi Mesta žensk sta spregovorili programski vodji Pia Brezavšček in Jasmina Založnik, ki ju je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Bil je ulični umetnik. Za mimoidoče je na evropskih trgih igral piščal, ali pa postal živi kip. Danes Argentinec Guillermo Daniel Escalante Rodríguez vodi lončarske delavnice v sklopu Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenijo je pred petnajstimi leti izbral za svoj dom. Tukaj je ostal tudi zaradi Prešernovega trga; navdušen je namreč nad tem, da ga ne krasi vojskovodja na konju, temveč največji slovenski pesnik in njegova muza. To veliko pove o državi in o vrednotah ljudi, ki tam živijo.

Plačujemo premije zavarovanja in na koncu nič ne dobimo, si pogosto rečemo. Potem sledi: ah, meni se to ne bo zgodilo. Nekateri se zato ne odločajo za zavarovanja ali pa so podzavarovani, ker ne dobijo nečesa materialnega ali pa ne vidijo rasti ali upada portfelja kot pri vlaganju v vrednostne papirje — skratka nimajo občutka, da so si s tem kupili zaščito. Velikokrat se zgodi, da plačujemo premije za stvari, ki jih zlahka nadomestimo, pustimo pa nezavarovano tisto, kar nam lahko pokuri naše prihranke. Denimo: 5.000 evrov na dan v bolnišnici v tujini. Hiša zavarovana za 150 tisoč evrov, obnova stane 300 tisoč. Potres povzroči požar, zavarovalnica pa potem ne izplača zavarovalnine. Kaj moramo vedeti o zavarovanjih? Pred mikrofonom: Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 14. aprila ob 14:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Koliko kapitala je treba imeti, da mesečno prejemamo 500 ali 1.000 evrov neto dividend? Poigrajte se z dividendnim simulatorjem za SBITOP. Simulator je prosto dostopen. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 in 20:00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21. april 2026 med 17.00 - 20:00 (v živo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke - vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adela Pukl, Anja Jerin in Miha Špiček, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.

Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.

Toni Mulec je v brlog pripeljal neverjetno zgodbo o porazih, solzah, požaru in zmagi. Priprave je začel na kolesu, ker motorja preprosto ni imel. Bančni račun je bil prazen, v nahrbtniku pa namesto sendviča bencin. Ko je sredi puščave ostal brez goriva, so mu prividi pokazali smer, naposled pa ga je rešila JCB "kombinirka". Nekaj tednov pred dirko je požar v pepel spremenil družinsko gospodarsko poslopje, a je Toni kljub temu in tudi s pomočjo srčnih podpornikov kot Feniks vstal iz pepela in domov pripeljal prvo slovensko zmago na Dakarju. Vrnil se je kot kralj peska in hitrosti. Spustite sklopko in odprite gas v Dakarski podkast. Po dveh urah in pol boste na cilju vsebinskega brzinca v ustih čutili žejo in puščavski pesek, predvsem pa povsem rugače razumeli zmagoslavje popolnega outsiderja, ki je sebi in svetu dokazal kako se dirka s srcem! Aja, pa Jure je šel Tonija kar trikrat počakat na Brnik!.ZAPISKI:Pot na Dakar 2025:https://youtu.be/Ef6F_f8zLRYO dakarskem stroju:https://www.amzs.si/motorevija/avtomobili/dozivetja/2025-02-28-dozivetje-dakarska-zverPrvi obisk Tonija v brlogu:https://youtu.be/7q95f8PYPM4.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠

Izpostavljamo koncert slovitega pianista Pierra-Laurenta Aimarda, ki je na Akademiji za Glasbo v Ljubljani nastopil od 100 letnici Györgyja Kurtága, ki jo bo ta sloviti madžarski skladatelj praznoval 19. februarja. Obiskali smo tudi 4. koncert cikla Carpe artem, ki je potekal v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor v kvartetom violinistke Tanje Sonc in 2. koncert simfoničnega cikla orkestra SNG Maribor z violinistko Lano Trotovšek ter koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo s solisti – študenti, drugi koncert v okviru koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, zaključni koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe in pa Komornega zbora Megaron.

V soboto bodo v Berlinu že 38. podeljene evropske filmske nagrade, za katere so nominirani tudi trije slovenski filmi. Ob tej priložnosti v oddaji Gremo v kino gostimo direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar, v oddaji pa se posvečamo tudi prav posebni retrospektivi slovenskih filmskih ustvarjalk na tržaškem filmskem festivalu, pa izidu filmske monografije o Borisu Juhu ter ocenjujemo film Glas Hind Radžab režiserke Kaouther Ben Hania.

Gostja 206. epizode je Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic in dolgoletna strokovnjakinja na področju spremljanja umirajočih ter podpore žalujočim. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Izzivi vodenja v Hospicu Osebna rast in intuicija Soočenje s smrtnostjo in življenjskim poslanstvom Intuicija in nepričakovani življenjski dogodki Kulturni pogledi na smrt in umiranje Pomen poslovitve Skupnost in podpora v žalovanju Zapuščina in življenjski cikel

Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.

Nagrado čuvaj/watchdog za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva letos prejme Ervin Hladnik Milharčič. Kot je zapisala porota, so ga nagradili za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumn, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju doma in po svetu. Za izstopajoče novinarske dosežke je med drugimi nagrado dobil tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, ki je v minulem letu posebej opozarjal na politične napetosti v Srbiji. V oddaji tudi o tem: - Bi lahko ZDA za dosego miru priznale ruski nadzor nad zasedenimi ozemlji v Ukrajini? - Papežev večdnevni obisk Bližnjega vzhoda v znamenju obsodb nasilja in pozivov k mirnemu sobivanju. - Po Mariboru in Ljubljani bodo praznične luči danes prižgali tudi v Celju.

Slovenija je rekorderka po trajanju in stroških absentizma v Evropi, edini imamo na primer časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti. Letos bo zdravstvena blagajna za to namenila že skoraj 700 milijonov evrov. Vlada je zato včeraj potrdila interventni zakon, ki sicer ne posega v same pravice do bolniške odsotnosti, z nekaterimi ukrepi pa spreminja področja, kjer so zlorabe najpogostejše. V oddaji tudi o tem: - Žiga Debeljak nenavadno hitro, skoraj leto dni pred iztekom mandata, znova imenovan za vodjo Slovenskega državnega holdinga - V ljubljanski Cukrarni konec tedna odpirajo razstavo o ozadju delovanja slovitega umetniškega dvojca Marine Abramović in Úlaya. - Odbojkarji ACH so se uvrstili v skupinski del Lige prvakov, nogometaši Celja s prvim porazom v letošnji Konferenčni ligi

Brati ali ne brati v angleškem jeziku, to ni več vprašanje, saj se branje knjig v tem jeziku ne povečuje le v manjših državah, kot je Slovenija, ampak tudi v večjih, kot je Nemčija. Vprašanje pa je, kaj prinaša ta kulturna sprememba in koliko bi morali biti zato zaskrbljeni. Bi moralo biti geslo prihodnjega knjižnega sejma Berem v slovenščini? O tem v oddaji Studio ob 17-ih, ki jo bomo izvedli v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma. Gostje: Janez Miš, ustanovitelj založbe Miš in predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev; Srečko Mrvar, direktor založbe Učila; dr. Miha Kovač, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Samo Rugelj, direktor založbe Umco.

Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi. V Xpertizi pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru. Poglavja: 00:32:42 Xpertiza z Ajdo Godec

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje. Gostji: dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana Brala je Mateja Perpar.  V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević