Podcasts about poleg

Ko se vera, domovina in skupnost srečajo. V Haagu na Nizozemskem so se naši rojaki predstavili na mednarodnem kulturnem festivalu. Najprej so se zbrali pri slovenski sveti maši, ki jo je daroval župnik Gregor Šemrl. Prišlo je lepo število vernikov in prijateljev slovenske skupnosti pa tudi novi veleposlanik na Nizozemskem Marko Rakovec, ki je zbrane tudi pozdravil. Izrazil je pomen povezanosti slovenskih skupnosti z domovino in med seboj. Po maši se je srečanje nadaljevalo v prijetnem in sproščenem vzdušju ob dobri hrani in pijači. Nato pa je imelo še posebno nadaljevanje. V mestu je namreč istega dne potekal Embassy Festival, velika mednarodna kulturna prireditev, na kateri se vsako leto predstavljajo države z vsega sveta. Tudi Slovenci so bili zastopani med skoraj 50-imi narodi na mednarodni tržnici. Poleg hrane so države predstavljale svojo glasbo, običaje, izdelke in kulturno dediščino. Srečanje je pokazalo, kako pomembno je ohranjati slovensko povezanost tudi zunaj domovine. Slovenci se ne srečujejo samo pri sveti maši in ne samo ob kulturnih prireditvah – oboje lahko postane del istega skupnega prostora.

Evropski poslanec Matej Tonin je odvzem imunitete v zadevi Knovs, ki so ga danes izglasovali v Evropskem parlamentu, označil za politični proces proti sebi. Poleg tega meni, da je na glasovanje v prid odvzemu vplivala tehnična napaka pri elektronskem glasovanju. Zatrdil je, da se bo udeležil vseh nadaljnjih postopkov. S tožilstva so medtem sporočili, da bodo o prihodnjih korakih odločali po prejetju obvestilu parlamenta. Drugi poudarki: - Koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih pri vseh štirih referendumskih vprašanjih. - Kajzer in Tajani za krepitev gospodarskega sodelovanja in rešitev manjšinskih vprašanj. - Prebavne težave več sto ljubljanskih učencev prejšnji teden povzročil norovirus.

Tatjana Pregl Kobe, pesnica, esejistka, pisateljica, publicistka, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica se je rodila poleti pred osemdesetimi leti. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka in komparativistka. Sredi sedemdesetih let preteklega stoletja je stopila na literarno sceno, najprej kot avtorica besedil za otroke, pozneje pa kot avtorica pretežno osebnoizpovedne in razmišljujoče poezije za odrasle. Njen opus je mogočen: skoraj petdeset zbirk poezije za odrasle in otroke ter knjig za otroke in mladino, dvajset umetnostnozgodovinskih knjig in likovnih monografij. Poleg besedil o likovnih dogodkih piše že leta knjižne ocene za radijsko oddajo S knjižnega trga na programu Ars. Leta 2010 se je s Tatjano Pregl Kobe pogovarjala Vida Curk.

Po večletni prenovi bo v nedeljo, 13. septembra ponovno odprl svoja vrata prenovljeni Dvorec Radlje. Poleg tega pa v oddaji o kulturi še o naslednjem, že četrtem koncertu v ciklu Plečnik in A-Cappella. Tokrat bo v Narodni in univerzitetni knjižnici nastopil Komorni zbor Ave.

Folklorno društvo Groblje - Domžale pripravlja že 17. letni koncert »V Grobljah kot nekoč«, ki bo v soboto, 12. septembra v dvorani Komunalnega centra Domžale. Poleg domačih folkloristov in gostov iz Šmartna v Rožni dolini, bosta nastopili tudi skupini plesalcev iz Irske in Tanzanije. Gost oddaje je bil član upravnega odbora FD Groblje Boris Kurent.

Po uvodni, napovedni oddaji o 29. festivalu Mladi levi, ki se je odvijal med 22. in 29. avgustom, tokrat ponujamo vtise in pričevanja, ki smo jih zbrali ob obiskih dnevnih in večernih prireditev festivala. Poleg programa predstav, sorodnih scenskih, vizualnih in dogodkov mešanih zvrsti, je dva dni trajal dogodek različnih vsebin in oblik z naslovom Manifest manj. Z vprašanjema »Kako živeti, ustvarjati in sodelovati v obdobju, ko imamo občutek, da svet razpada hitreje, kot nam ga uspe razumeti? In kako si kljub temu zamišljati prihodnost, ki ne temelji samo na izčrpavanju – človeških in nečloveških živali, prostora, časa, planeta?« je dogajanje v Športni dvorani Tabor z umetnostjo, pogovori, skupnostjo in praktičnimi orodji odpiralo prostor za razmislek o drugačnih načinih bivanja in delovanja na področju umetnosti in kulture, pa tudi onkraj. Vabimo vas, da prisluhnete pogovorom in razmislekom o gledaliških predstavah ustvarjenih po načelu "zero waste"/"brez odpadka", o odrasti v umetniških praksah in ekonomiji krofa ter o izbranih umetniških dogodkih in nagradah Zlata strela.

Letos je baletni plesalec Janez Mejač praznoval devetdeset let. Pred osmimi leti, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj. Janez Mejač, mojster baleta, je zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja. Oblikoval je 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi, v sezonah od 1981do 1984 in 1995 do 1998 je bil vodja ljubljanskega baleta. Poleg tega je delal kot pedagog in predavatelj, pa tudi koreograf.

Naša tokratna sogovornica, gospa Staša Lepej, je letos prejela naziv Zasavka leta 2025. Naziv Zasavka leta n Zasavc leta podelita Zavod Savus in Akademija Zasavc. Gospa Staša se je konec lanskega leta upokojila kot notarka in kot bomo slišali v ponovitvi oddaje, v pokoj ni šla z največjim veseljem, vendar se je že prvi prosti dan ob jutranji kavi zavedela prostosti, ki jo to življenjsko obdobje prinaša. Poleg tega ni človek, ki bi bil vse dneve doma – Camino je le ena izmed njenih številnih poti in potovanj, o katerih rada pripoveduje. Stašo Lepej je v Zagorju ob Savi spomladi obiskala Lucija Fatur.

Zavod ŽIV!M je letos izvedel že peti koncert, ki je pričal o lepoti in dragocenosti vsakega človeškega življenja. Poleg navdihujoče glasbe smo lahko prisluhnili ganljivim zgodbam o življenju. V oddaji Srečanja ste lahko prisluhnili nekaterim skladbam in trem pričevanjem: zakonca sta spregovorila o tem, kako sta sprejela otroka z Downovim sindromom, mama, ki je kot mladoletna naredila splav, je povedala, kako je po štiridesetih letih našla odrešitev, še ena mama pa je pričevala, kako je sprejela otroka, kljub temu, da ji je vsa okolica nasprotovala. Vabljeni k poslušanju!

Kmetje, ki so zaradi izredno hude suše marsikje ob velik del pridelka, nadaljujejo pozive državi za čim hitrejšo pomoč. Kmetijsko gozdarska zbornica še letos pričakuje ukrepe po vzoru tistih izpred štirih let ob začetku vojne v Ukrajini. Poleg izpada pridelka kmetom grozijo tudi visoke cene krme. V oddaji tudi: - Japonska zaradi Putinovega obiska Kurilov predala protestno noto. - Kopanje pri izolskem Svetilniku ni več odsvetovano. - Kristjan Čeh nocoj v obrambo naslova evropskega prvaka v metu diska.

Letošnje visoke temperature in izredne sušne razmere bodo zahtevale visok davek v kmetijstvu. Poleg travinja in žit je veliko škodo pričakovati tudi na sadju. Stroka rešitve dolgoročno vidi v poenostavitvi zakonodaje za umeščanje namakalnih sistemom in izkoriščanju obstoječih vodnih zadrževalnikov. Druge teme: - V strateškem svetu za gospodarstvo prvi konkretni predlogi sprememb davčnih zakonov. - Zelenski z novimi mirovnimi predlogi, Putin svari pred stopnjevanjem napetosti v azijsko-pacifiški regiji. - Na dveh izolskih plažah odsvetovano kopanje zaradi fekalnega onesnaženja. - Zvečer delni sončni mrk, ponoči vrhunec meteorskega roja Perzeidov.

Piše Pia Zala Meden, bereta Lidija Hartman in Jure Franko. Ivo Svetina v zbirki Avgust upesnjuje poletno melanholijo minljivosti. Kar 72 pesmi, napisanih v prostem verzu, obravnava bivanjsko tematiko človekove smrtnosti in osamljenosti, ki se neločljivo prepleta s poetološkimi vprašanji. Zbirka se začne z motom Williama Carlosa Williamsa: “Poleti se pesem sama poje.” Svetinove pesmi tako sledijo umirjeno in zbrano, brez nuje, a veliko resnejše in globlje kot zgolj počitniško. V prvi pesmi piše: “Avgust. Sanjam, ni noč, ni dan. Bedim. / Nagovarjam prijatelje, mrtve. Govorim jim, / predavam. Nihče ne posluša.” Motivika pokojnih prijateljev se nadaljuje v drugi pesmi, njihovo odsotnost pa potencirajo živalske podobe levjih mladičev z materjo ali črnega psa, ki kot v sanjski sekvenci priteče in skoči na posteljo ter ga uspava. Lirski subjekt izstopa iz samote z branjem modernističnih pesnikov in pisateljev, s katerimi stopa v dialog in se jim priklanja v spoštovanju. Najprej bere “eksotično literaturo, če to kaj pomeni,” natančneje Mesto in ščeneta Maria Vargasa Llose. V sedemnajsti pesmi polemizira s esejem Octavia Paza Lok in lira. Nekaj pesmi posveča Ezri Poundu, ki ga imenuje sveti Ezra kot judovskega pisarja in duhovnika, zadnjega, “ki je kraljeval ozvezdjem besed”. Svetina ga prikaže kot nežnega vrtnarja, ki zaliva rože na dvorišču bolnišnice. Naslednja, triindvajseta pesem se začne s citatom iz Poundovega Pizanskega cantosa: “Čas je zlo.” Obstaja spomin na čas, ko še ni bil zlo, to je čas med zimo in poletjem. Poleg številnih medbesedilnih navezav je motivika pesniške zbirke Avgust močno razgibana in vezana na najrazličnejše kraje in obdobja od puščavske eksotike do domačega gorskega podobja: najpogostejša je živalska motivika in motivika sonca, noči, svetlobe, hrepenenja po temi. Meditativno soočanje z lastno smrtnostjo je “budno sanjarjenje,” ki se v dvainsedemdeseti pesmi zaključi tako: “Zadnji dan avgusta. /…/ Končno sam. Nikomur več zavezan, svoboden, brez / imena, / brez preteklosti, samo jaz, kot sem bil v uri rojstva.” Lirski subjekt išče, kdo je, in se poskuša prepoznati v prednikih: “V hiši, v kateri se je pred stoletjem obesil ded, / nisem več gospodar. Le njegovo ime nosim.” In pozneje: “Je minilo stoletje ali več? Očeta ni več, tudi sam nisem / tak kot pred stoletji.” Na koncu se ugleda v svoji najbolj razgaljeni resnici: sam je in je samo to, kar je v tem trenutku. Avgust je mesec, ki je še živ od poletja, sonce – eden izmed pomembnejših motivov zbirke – je visoko v zenitu, a že čutimo neizogiben prihod jeseni, za katero pride smrt. Čas je človeku nekaj nedosegljivega, nekaj, kar ga presega in kar deluje proti njemu: “Čas ni moj zaveznik, visoko zgoraj je, / kjer ni več kisika.” Pesniška zbirka Avgust vsebuje ciklično pojmovanje časa, v katerega pa slehernik ni vključen: on je minljiv in bremeni ga zavest o lastni smrtnosti. “Kar je bilo, bo znova; česar ni bilo, se bo kmalu zgodilo, a mene ne bo,” piše. Zdaj, ko je blizu koncu življenja, se mu zdi, da o tem, o čemer je že pisal, piše od konca proti začetku in smrt je rojstvo: “Gorijo rokopisi, v katerih sem popisal življenje / svoje družine, vesolja, konca, ki ga ni, / saj se vse konča z začetkom.” Pesništvo pa je v posebnem odnosu do časa: pesnik se kot urar sklanja nad besedilo in pesem ima svoj ritem, ki je “natančna metrika,” besede kot v ritualu dobivajo nove pomene in presegajo čas. Kot nasprotji sta postavljeni človekov čas, ki se izteka v peščeni uri, in pesništvo, ki se vzpenja v območje nad časom. Prek zavedanja lastne minljivosti in odnosa do resnice, ki je ženska, Svetina odpira poetološka vprašanja. Njegov vsakdan ni vreden pesmi, saj je tak, da bi “lahko pripadal bogovom, a bil je dovoljen ljudem.” Zbirka upesnjuje vse dvome, ki jih ima pesnik v zavedanju, da ga bo čas kmalu izdal. Lirski subjekt dvomi o zmožnosti poezije, da z njo lahko preseže lastno minljivost, pa tudi o tem, ali je sploh povedal kaj vrednega, nekaj, kar bi imelo vrednost tudi za druge. Očita si, da je kot krt ril za črvom – pesmijo – in pri tem zapostavil tiste, ki so ga imeli radi, ter jih prosi, naj mu odpustijo. Zdi se, da gre za dvojno bolečino: ni izkoristil časa, ki ga je imel z ljubljenimi, hkrati pa tudi v pesništvu ni našel svoje življenjske osmislitve: “Ozrem se in nad seboj zagledam goro, nemo, donebno. / Nikoli se nisem povzpel nanjo, nikoli, tudi takrat, ko še / nisem bil krt.” Lirski subjekt je pesmi pisal v samoti, “v tišini sem sestavljal besede, da bi naredil zatočišče za srce.” Izbira medbesedilnih navezav odseva pesnikov odnos do poetoloških vprašanj in življenjske filozofije; poetika pesniške zbirke je pogosto melanholična kot Pazova, vseskozi iskrena kot Poundova, skoznjo slišimo krike Nietzschejeve volje do življenja in eksistencialnih premišljevanj Dostojevskega. Avgust je pomensko gosta in medbesedilno bogata pesniška zbirka, ki v poletni atmosferi počitnikovanja zre v oči najglobljim človekovim vprašanjem o njegovem bistvu in pomenu pesništva. V recenziji nam je uspelo našteti le najpomembnejše motive in teme, a jih bo bralec našel še mnogo več Zbirka je brezhiben spoj jezika in meditativnih, pogosto sanjskih premišljevanj, ki suvereno pravi: to je Poezija.

Pred mesecem dni je padla prva klapa celovečernega igranega filma Konji, prvenca scenarista in režiserja Jerneja Kastelca, ki smo ga obiskali na snemanju. Naslednji teden pa bodo muzejsko ploščad Metelkova spet oživili filmsko-literarni dogodki 9. festivala Poletje na platnu in med platnicami – program nam bo predstavila urednica revije Ekran, Ana Šturm. Poleg tega ocenjujemo tudi desetdelno miniserijo Rt Strahu, v kateri je glavno vlogo maščevalnega morilca tokrat prevzel Javier Bardem.

Priznani vrhniški vodnik in interpret Damjan Debevec je znan po svojem izjemnem oživljanju lika in dela Ivana Cankarja. S svojo pojavo, znamenitimi brki, klobukom in značilno Cankarjevo držo, obiskovalcem približa življenje našega največjega dramatika. Debevec deluje kot vodnik v Cankarjevi spominski hiši na Klancu na Vrhniki, kjer vsakodnevno skrbi za ohranjanje pisateljeve dediščine. Poleg vodenja po hiši vodi tudi ekskurzije po Poti Cankarjeve mladosti in okolici.

Piše Urban Leskovar, bere Igor Velše. Izo Strehar poznamo kot dramatičarko in filmsko scenaristko. Za dramsko besedilo Izkoristi in zavrzi me je bila leta 2020 nominirana za nagrado Slavka Gruma, leta 2024 je to nagrado tudi prejela za besedilo Nezakonske matere. Za film Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je ob svojem izidu navdušil strokovno in laično javnost, je na Festivalu slovenskega filma leta 2021 prejela vesno za najboljši scenarij. Pripoved v njenem romanesknem prvencu Drsenje sledi dvema protagonistkama: Katarini, mladi brezposelni mami, in Juliji, izgoreli doktorski študentki. Obe se spopadata z mentalno stisko. Katarina je ujetnica klasičnih življenjskih mejnikov – čeprav ima razumevajočega partnerja in prikupno hčer, se počuti nezadostno in neizživeto, kar vodi v depresijo. Zdi se, da živi življenje, ki ji je bilo vsiljeno mimo njenih želja. Avtorica je to situacijo spretno izkoristila, saj prek Katarine detabuizira pomanjkanje materinske ljubezni in nakaže, da imajo družbena pričakovanja, ki posameznicam vsiljujejo spolne vloge, lahko uničujoče posledice. Mama mora biti požrtvovalna in ljubeča, hvaležna za to, da je to poslanstvo dobila v dar, a Katarina temu kalupu ne ustreza. Dragoceno je, da se je Iza Strehar lotila te tematike, saj skrb za prihodnje generacije še vedno temelji na ramenih žensk. Hkrati pa prek Katarine opozarja tudi na dvojne standarde. Družba precej bolj ostro kaznuje ženske, ki jim spodleti v materinski, kot moške, ki jim spodleti v očetovski vlogi. Na drugem bregu pa je Julija, ki v nasprotju s Katarino beži od klasičnih življenjskih mejnikov in spolnih vlog, a se sooča z drugačnimi izzivi. Kot doktorska študentka se spopada z izgorelostjo in pritiskom, da briljira na vseh področjih svojega delovanja, kar jo privede do psihoze. Roman Drsenje je strukturiran tako, da iz poglavja v poglavje izmenično spremljamo Katarino in Julijo. Lika sta kontrastna, izvemo tudi, da sta junakinji nekdanji sostanovalki, ki so ju življenjske odločitve oddaljile, a zdi se da je rezultat enak ne glede na to, ali sta družbenim pričakovanjem sledili ali se od njih namenoma distancirali, saj obe pristaneta v psihiatrični ustanovi. Avtoričina poglobljena karakterna študija protagonistk pa več kot o Katarini in Juliji pove o svetu, v katerem živita oziroma živimo. Pritisk na mlade ženske, naj zanosijo, čeprav bi zaradi kariernih ambicij raje zanosile pozneje, njihovo nenehno soočanje s seksizmom, in pritisk, da morajo zaradi neodgovornih spolnih partnerjev splaviti – slednje preganja Katarino – so tabuji, o katerih preprosto ne govorimo. Dejstvo je, da so tovrstne zgodbe marginalizirane in utišane. Prav tu bi lahko našli razlago za to, da tako Katarina kot Julija, ne glede na njune življenjske odločitve, pristaneta v psihiatrični ustanovi. Če nikomur ne moreta zaupati svojih izkušenj, sta posledično razčlovečeni; preostane jima le to, da jih tiščita v sebi, kjer se, nikoli slišane, nalagajo ena na drugo. Pripoved je neizprosna, prav v tem pa ima Drsenje tudi širšo družbeno poslanstvo, saj svoj govor začenja tam, kjer javni diskurz praviloma umolkne. V našem vsakdanu bi bili zgodbi Katarine in Julije nevarni, saj spodkopavata prevladujočo družbeno ureditev, a ravno tu na pomoč priskoči moč fikcije, ki lahko – pod varnim okriljem fabuliranja in ideje umetnosti, ločene od življenja, poda zgodbo, ki bi jo v pogovoru s prijatelji ob kavi, za družinsko mizo ali v novicah le stežka slišali. Dejstvo, da se Iza Strehar tega zaveda, daje romanu Drsenje posebno moč. Poleg zgodb, ki ostanejo neizrečene, na protagonistki negativno vplivajo tudi neurejeni družinski odnosi. Katarinin oče je odsoten, njena mama se izkaže za čustveno manipulatorko, ki izrablja dogmo katoliške morale in hčeri nenehno povzroča slabo vest ter jo na ta način čustveno nadvlada. Julijini starši so akademiki in zapriseženi deloholiki, ki od hčere pričakujejo zgolj presežke. Avtorica nas podrobno seznanja z Julijino paranojo, junakinja namreč v vsakdanjih naključjih vidi velike zarote. Svojce in prijatelje deli na tiste, ki so indoktrinirani, in tiste, ki niso. Misli, da je nekdo nadzoruje, a ne ve zakaj. Problem, ki pri tem vznikne, je, da Julijine paranoične misli na neki točki niso več karakterizacija, ampak zgolj vrtenje v prazno, element, ki vsebine ne dopolnjuje, ampak postane njen balast. Julijina paranoja bi zgodbi na primer lahko dodala neko drugo raven, ki bi lucidno poglabljala njeno vsebino, a do tega žal ne pride. Prav tako bi si lahko želeli, da bi bila oblika oziroma način pripovedovanja v romanu enako brezkompromisna kot vsebina. Avtorica Iza Strehar vse stavi na realizem, s tem pripoved sicer ničesar ne izgubi, toda morebiti bi bila vsebina še bolj prepričljiva, če bi jo ubesedila v bolj unikatnem formatu – spomnimo se Materinske knjižice Katje Gorečan, ki tematiko spontanega splava predstavi iz perspektive nerojenega fetusa. Sicer pa je pred nami suveren in drzen romaneskni prvenec. Iza Strehar je namesto moraliziranja izbrala empatijo, napisala suvereno karakterno študijo svojih protagonistk ter podala gol prikaz dveh žalostnih usod, ki ob koncu knjige izzvenita v negotovosti.

V Španiji in Franciji še vedno divjajo obsežni gozdni požari, zaradi česar je svoje domove moralo zapustiti več kot 325.000 ljudi. Poleg prebivalcev in okolja je veliko škode utrpelo tudi gospodarstvo. Kot je dejal francoski finančni minister Ronald Lescure so v enem dnevu so samo iz departmaja Gironde evakuirali 13.000 podjetij; požare je s tem označil tako za ekološko in družbeno kot tudi gospodarsko katastrofo, ki je pretresla regijo. Drugi poudarki: - Po ukrajinskem napadu na iransko ladjo v Kaspijskem morju Teheran zagrozil s hudimi posledicami - Mariborski Bajk Park Pohorje s širokim naborom prog vse bolj priljubljen - Kolesar Tadej Pogačar s peto zmago na dirki po Franciji izenačil rekord

Posvečamo se trem filmom, ki jih lahko ta hip gledamo v kinih pri nas. To so Odiseja v interpretaciji Christopherja Nolana, Kronologija vode – režijski prvenec igralke Kristen Stewart – in Modra sled – igriva distopija brazilske družbe režiserja Gabriela Mascara. Poleg tega smo bili na snemanju slovenskega muzikala Azra režiserke Tijane Zinajić s Polono Juh v glavni vlogi.

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo predlog za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Razpravo vnovič spremljajo ostri očitki med koalicijo in opozicijo, ki nemalokrat presegajo vsebino odloka. Referendum naj bi bil 11-ega oktobra. Druge teme: - Evropska unija dosegla soglasje o 21-em svežnju sankcij proti Rusiji - Rubio meni, da bodo novi ameriški napadi Iran prisilili v dogovor. - Duplek ujetnik mladinskega vandalizma in objestnosti

Evropska unija je imela izredni vrh glede podpore Ukrajini. Njeni voditelji so tudi prišli v Kijev na ukrajinski državni praznik. Novic o iskanju miru med Ukrajino in Rusijo v zadnjem času ni. Propadlo je tudi premirje med Iranom in ZDA. Poleg vojnih žarišč, Evropo prizadeva tudi naravni ogenj. Zaradi visokih temperatur in suše je veliko gozdnih požarov.

Vrstijo se kritike na predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki ga je danes potrdila vlada. Poleg opozicije tudi stroka opozarja na težave. Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela menijo, da zakonodajni postopek ni bil primeren. Druge teme: - Vlada v izhodiščih rebalansa določile še nekoliko višje proračunske odhodke - V Ukrajini protesti zaradi razrešitve obrambnega ministra zasenčili potrditev novega premierja - Kopališča v Portorožu po izlitju goriva znova odprta

Vsaka smrt prinese nekaj žalosti, a misijonarja Barago tolaži misel na večno življenje. Poleg tega ima toliko opravkov, da ni časa za težke misli.

Ker vemo, da ste nas blazno pogrešali, se vračamo v velikem slogu! Čeprav sploh še nismo bili na morju in se slovenski ligaški nogomet vrača še preden se bo končalo svetovno prvenstvo, smo se z vso vnemo zagrizli v vse tematike, ki so aktualne pred novo sezono. Glede Olimpije nismo optimisti.Poleg tega smo na koncu debatirali še o mundialu, tako da se boste lahko posmehovali našim napovedim, ki so se že naslednji dan izkazale za napačne.To je ena naših najdaljših epizod. Naj se sezona začne!

Na naših cestah danes vlada kaos. Poleg občutno povečanega prometa zaradi glavne turistične sezone in začetka počitnic v delu Avstrije, Nemčije, Švice in Nizozemske, daljši zastoji nastajajo še zaradi številnih del na cestah, prometnih nesreč in okvar vozil. V dopoldanskih urah je bil zaprt predor Karavanke, zaradi nesreče pa tudi pomurska in primorska avtocesta. Letos tako zaznavamo poslabšanje razmer v prometu. Drugi poudarki oddaje: - Pravna stroka opozarja: koalicija in Resnica z manevri za preprečevanje ustanovitve preiskovalnih komisij kršita ustavo. - Trump zagrozil Iranu s popolnim uničenjem, če bo poskušal izvesti atentat nanj. - Slovenija ob obletnici genocida - Srebrenica mora ostati trajen opomin.

V Dominikanskem samostanu na Ptuju se danes začenja festival sodobnih vizualnih umetnosti ArtStays. Festival že 24-ič pripravlja društvo ArtStays, tokratna tema so cvetlični motivi, ki prek ironije in prefinjenega humorja razgaljajo mehanizme osebnih, družbenih in političnih odnosov. Na dvorišču Ljubljanskega gradu se nocoj začenja Kinodvorov letni kino Film pod zvezdami. Odprl ga bo film Fiume o morte! režiserja Igorja Bezinovića, ki je bil najbolj gledan film lanskega leta v Kinodvoru. Poleg vrste vrhuncev kinematografske sezone se bo na Grajskem dvorišču do 1. avgusta zvrstilo tudi nekaj premier in predpremier. V okviru Festivala Ljubljana bo nocoj v Cankarjevem domu koncertna izvedba opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa, izvedbo bo vodil priznani dirigent Charles Dutoit, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Nicole-Marie Lemieux in Nikolai Schukoff.

Naš gost je bil kipar in doktor likovne teorije Marjan Drev, avtor spomenika škofa Antona Martina Slomška, ki stoji pred mariborsko stolnico. Poleg tega je avtor kipov sv. Nikolaja ter svetih bratov Cirila in Metoda, ki se nahajajo v Murski Soboti. Prav tako pa tudi spomenika duhovnikom mučencem v Beli krajini. Živi in ustvarja na kmetiji v Kaniži blizu Šentilja v Slovenskih goricah, kjer sta z ženo postavila vrsto kipov za novo nastajajočo Formo vivo Kaniža.

V tokratni oddaji se posvetimo kolesarski dirki po Franciji. Ta se je letos začela v Barceloni, prva etapa pa je ekipna vožnja na čas. Poleg štirikratnega prvaka na francoskih cestah Tadeja Pogačarja sta na dirki od Slovencev še Matej Mohorič in Jan Tratnik.

Peklenska vročina je prejšnji vikend spremljala kolesarje, delavce v kolesarstvu in navijače, ki so se udeležili dirk v okolici Novega mesta. Kronometer v Karteljevem in cestna dirka v Gabrjah. Poleg državnega prvenstva pa se ta vikend prične še Dirka po Franciji. In sedaj smo pečeni pred TV za 23 dni. Prisluhni!Obišči Kofishop za super fine Kofirajd kose Disko grupo poganja ⁠@nduranznutrition

Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami. Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič opisali v Združenih državah Amerike leta 2009, danes pa ga poznamo tudi v Evropi in Sloveniji. Kako sindrom nastane? Zakaj je vedno več obolelih? Na kakšen način ga prepoznamo in diagnosticiramo? Kakšno je zdravljenje? Gost Ultrazvoka je specialist internist, alergolog in pulmolog prof. dr. Mitja Košnik s Klinike Golnik, ki pravi: »V Sloveniji poznamo nekaj sto bolnikov s to alergijo.« Klopi nas torej lahko presenetijo na več načinov. Poleg okužb – od januarja (1.1.) do konca junija (30.6.) smo v letu 2026 po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeležili že 2.911 primerov Lymske borelioze in 22 primerov klopnega meningoencefalitisa – lahko klopi pri nekaterih ljudeh sprožijo tudi alergijo na rdeče meso. Foto: Amblyomma americanum, ki ga poimenujejo tudi klop osamljene zvezde/ CDC public domain

Piše Robert Šabec, bere Dejan Kaloper. Veliki brat je dejansko iz mesa in krvi in še kako živ. Vse kar je George Orwell že davno vedel in popisal v romanu 1984, v katerem predstavlja distopično, totalitarno družbeno ureditev splošnega nadzora, se nam z zadnjim delom Dragice Krapež materializira oziroma personalizira v osebi starega očeta, po domače »wačeta«, ki naj bi si zaradi zlobe in totalnega nadzora nad družino in tudi nad okolico ne zaslužil niti lastnega imena ampak je v celotni pripovedi označen zgolj kot Diktator…. Diktator z griča. Dogajanje je postavljeno v od boga pozabljeno vasico Jesenica nad Cerknim in ta vaški mogotec – veliki wače – je zraven pri praktično vseh pomembnejših odločitvah v vasi, kot tudi v Cerknem, tesne povezave in znanstva pa ima tudi v Idriji in v širših partijskih krogih. Posebej odločilen je njegov pečat pri družinskih zadevah in dinamiki, saj mu nič ne uide in nič ne gre mimo njega. Vseprisoten je, kot so vsenavzoči teleekrani v znamenitem delu 1984, za red in vse ostalo na vasi pa dodatno poskrbi še 'Miselna policija' v podobi vaških čenč, ki velikemu dedku nosijo pod nos vse pomembne in manj pomembne še sveže informacije. Beležiti je seveda treba vse in še več. Če pogledamo njegova zgodnja leta, naj bi bil wače, po pisanju Dragice Krapež, vse do druge svetovne vojne vsaj na videz »povsem normalen človek«, po poklicu krojač, ki je poročil starejšo kmetico z nezakonskim sinom. Odraščal naj bi v verni družini. Poleg pastorka, ki je kasneje med drugo svetovno vojno padel kot odlikovan partizan, je imel še sina (avtoričinega očeta), ki so ga nacisti internirali v delovno taborišče. Sprememba dedkovega svetovnega nazora se je zgodila prav med drugo svetovno vojno, ko naj bi postal goreč zagovornik komunizma, leninizma, Stalina in Rusije, kot izpolnitve onostranskega raja v tostranstvu. In krojač je naposled – sicer bolj ali manj nepojasnjeno – postal fanatičen diktator, ki naj bi iz hiše zmetal vse, kar je dišalo po starih časih in takratnih malikih. Na smetišče zgodovine je frčal bogkov kot, prepovedal je molitev doma in še več, zakrivil naj bi ločitev svojega že odraslega sina. Poskrbel naj bi, da so Dragico še kot dojenčka vzeli mami in jo pripisali očetu oziroma posredno sebi. Vnukinji naj bi pozneje prepovedoval druženja, nadzoroval stike z očetom, tlačil njene želje in ambicije, vplival na izbiro šolanja, zaposlitve, partnerja in drugo. Dragica ni smela izbirati prijateljev po svoji volji, izbrati šole po svoji presoji, kot se tudi ne zaposliti po svoji želji. Diktator naj bi vseskozi držal vse niti igre trdno v svojih rokah, zmanipuliral naj bi vse in vsakogar v svoji bližini, in to na način, da so celo njegovi bližnji postali zgolj neme sence, brezvoljne kreature – sužnji brez volje in moči. Namesto Dragice in njenih je seveda odločal edini in vsemogoči wače. Ta nekdanji krojač, rusofil brez primere, je bil tako vsemogoč, da je prelisičil celo »zagamano« informbirojevsko leto 1948 in potencialno bivakiranje na Golem otoku, ki bi ga pravzaprav moralo čakati, vendar avtorica temu diktatorjevemu podvigu ne nameni nobene pozornosti. Če vsaj pogojno zapišemo, da je psihopatija diktatorja v delu Dragice Krapež razdelana do obisti, pa pogrešamo globlje vzroke domala mazohistične nravi vseh drugih protagonistov – torej vsaj delček tistega, kar v Heglovi Fenomenologiji duha prepoznamo v odnosu med gospodarjem in hlapcem. Del odgovora na prvi del ugotovitve se sicer skriva v nekoliko širši družbeni sliki in polpreteklih zgodovinskih dogodkih v vasi Jesenica na Cerkljanskem, ki jih avtorica sicer nakaže, a jih ne razvija, hočeš ali nočeš pa so jim bili priča vsaj nekateri protagonisti knjige. Je bil brutalni in skrivnostni wače morda tako ali drugače soočen z zloglasnim zločinom, ko so esesovci s Koroške in v sodelovanju s kolaboranti po bitki na Poreznu 24. marca 1945 v to odročno vasico pripeljali 147 ujetih borcev NOV in jih zaprli v prazen Sovrčenov hlev? In naslednji dan, na cvetno nedeljo, v dveh urah postrelili 106 mladih fantov in mož. O tem zgodovinskem dejstvu v delu Dragice Krapež žal ne izvemo ničesar, po drugi strani pa je treba priznati, da je bralec večkrat soočen z družinsko sago, ki se po vsej sili skuša konfrontirati s širšim družbeno-političnim ideološkim okvirjem. Kakorkoli, pisanje Dragice Krapež razpira brezno potlačene izjemno močne travme. Diktator z griča je izrazito subjektivno obarvano biografsko in osebno pričevanjsko čtivo, povsem primerno za ljubitelje tovrstne žanrske literature. Knjigo dopolnjuje fotografsko in dokumentarno gradivo.

Islandski filmar Hlynur Pálmason je za Ljubezen, ki ostaja napisal scenarij, ga režiral in tudi posnel. Zanimivo je, da je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu pes, ki v filmu nastopa, po imenu Panda, za svojo vlogo prejel pasjo palmo. Gre za filmsko pripoved o družini s tremi otroki po ločitvi staršev, posneto na 35 mm filmski trak. Ločitev v filmu ni redko tematizirana, pristopi do nje pa seveda segajo od tragičnih do bolj humornih. Za Ljubezen, ki ostaja ne bi mogli reči, da na ločitev daje humoren ali pretirano tragičen pogled, vsekakor pa je sprejemajoč – življenjsko dejstvo družine, ki je v ospredju tega filma. O razlogih za razdružitev para režiser ne razglablja, ne poskuša jasno začrtati kakršnekoli teze, ne išče definicij, ampak zgolj prikaže izsek časa, tok dogajanja, vsakdan te specifične družine po ločitvi: mame umetnice, očeta, ki pogosto živi svoje vzporedno življenje na ribiški ladji ter vsakdanjik otrok, ki je kar se da brezskrben in povezan z naravo. Vse skupaj se dogaja na ozadju slikovite islandske pokrajine z veliko vetra, s spranimi barvami in morjem. Naslov Ljubezen, ki ostaja je zgovoren in ključen, kajti prav iskanje tega, kar ostaja po razhodu staršev, je v središču filma, ki neidealizirano in brez romantičnega filtra v ospredje postavlja nasprotujoča si čustva, ki vrvijo v takšni situaciji. Pálmason je povedal, da gre zanj za oseben film, in v njem res igrajo njegovi trije otroci. Spretno in duhovito se prepletata dve ravni resničnosti - realno dogajanje v filmu in raven, ki ponazarja čustveno stanje likov. To prepletanje deluje spontano, naravno, tako kot se tudi v resnici pri ljudeh prepleta resničnost z nanosi, ki predstavljajo naše strahove, želje, fantazije. Nekakšen magični realizem torej, s katerim se Pálmason poklanja človekovi domišljiji in zaznavam, ki presegajo zgolj realno, a so na neki način vendarle del te realnosti. Poleg družinske je pomembna tema v filmu tudi sodobna umetnost in umetniški trg danes. Anna – mati, ki je obenem likovna umetnica, z rjavenjem kovinskih modelov ustvarja slike. Njen postopek je sam po sebi simboličen, saj tako ustvarja umetnine s posredovanjem učinkov minevajočega časa in odtisov, ki jih ta čas skupaj s predmeti pušča na platnu. Kot življenje pušča svoje sledi na nas. Zanimiva v filmu je med drugim simbolna podoba strašila – viteza, h kateremu hodijo protagonisti in vanj izstreljujejo puščice. Bolj ko je zdelan, bolj postaja človeški – in to je samo na videz protislovno. Naj dodamo, da je Pálmason prav figuri tega viteza posvetil samostojen film z naslovom Ivana Orleanska. Film Ljubezen, ki ostaja nevsiljivo prikaže specifičen način bivanja na Islandiji, v klimatsko neizprosnem delu našega sveta, ki mu zaradi svoje odmaknjenosti uspeva ohranjati lastne kulturne posebnosti. Sprašuje se o ljubezni in korakih naprej v življenju, ki pa jih je včasih težko narediti. Iz oddaje Gremo v kino.

Akne so ena najpogostejših kroničnih kožnih bolezni, prizadenejo približno 85 odstotkov mladostnikov in četrtino odraslih. Najpogosteje se pojavijo na obrazu, hrbtu in prsih, pri hujših oblikah pa lahko povzročijo bolečine in trajne brazgotine. Poleg telesnih težav lahko vplivajo tudi na samopodobo in duševno zdravje. Kako prepoznati različne oblike aken, kdaj poiskati strokovno pomoč in katere metode zdravljenja so na voljo? V torkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.

Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan.

Na splošni maturi morajo dijaki opraviti pet predmetov. Poleg treh obveznih – slovenščine, matematike in tujega jezika – izberejo še dva izbirna predmeta. Leta 2013 se je za kemijo kot izbirni predmet odločilo več kot 6.700 maturantov, med njimi tudi Matej Mohorič. Mohorič je danes profesionalni kolesar in prvi Slovenec z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v kategoriji mlajših članov. Izpit iz kemije pa je opravljal kar v kolesarskem dresu, saj je istega dne nastopil na Dirki po Sloveniji, pozneje pa postal tudi zlati maturant. Kako mu je uspelo uskladiti vrhunski šport in priprave na maturo, ga je vprašala Lana Furlan.

Posvečamo se slovenski manjšinski koprodukciji Zajčji nasip (režija Čejen Černić) – filmski pripovedi o prepovedani ljubezni med najstnikoma na hrvaškem podeželju –, in psihološki grozljivki Backrooms: brez izhoda komaj dvajsetletnega ameriškega režiserja Kana Parsonsa. Poleg tega poročamo z 22. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok.

Vse do oktobra bo potekalo snemanje novega animiranega kratkega filma Kriva pota režiserja Leona Vidmarja. Avtorja smo povprašali, kako poteka snemanja lutkovne animacije. V oddaji bomo izvedeli tudi, kaj prinaša letošnji, že 22. mednarodni festival Kino Otok, ki se bo v Izoli odvijal prihodnji teden. Poleg tega ocenjujemo tudi film Novi val Richarda Linklaterja in Še eno rundo, pa greva Francesca Sossaija.

Tokrat razmišljamo o britanskem filmu Ljubezen boli, ki raziskuje dinamiko moči v ljubezenskih odnosih in je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu v sekciji Posebni pogled prejel nagrado za najboljši scenarij. Pogovarjamo se tudi o nagrajencih letošnjega Cannskega festivala. Režiser Marko Kumer Murč razlaga o svojem dokumentarcu Na drugi strani plinovoda, ki se osredotoča na boj grških in italijanskih aktivistov proti izgradnji Južnega plinskega koridorja. Poleg tega se poglabljamo v vlogo narave v filmih Andreja Tarkovskega. Na TVSLO in v spletnem arhivu so v okviru cikla njegovih filmov na ogled njegova zadnja tri dela Žrtvovanje, Nostalgija in Stalker.

V tokratni oddaji predstavljamo nov slovenski dokumentarni film Andreja Košaka – Punk pod komunističnim režimom, govorili pa bomo tudi o Korejskih kino dnevih, napovedali festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks VFX, in pogledali, kaj prinaša že 79. filmski festival v Cannesu, ki se začenja naslednji teden. Poleg tega ocenjujemo tudi film Preklinjam Kirka Jonesa.

Nova vlada pod vodstvom SDS je vse bliže. Najverjetnejši prihodnji premier Janez Janša je sporočil, da so uskladili izhodišča koalicijske pogodbe.Poleg trojčka okrog Nove Slovenije in Demokratov računa še na podporo Resnice, ki naj bi bila sicer v opoziciji. Druge teme: - Slovenska podjetja zaradi bližnjevzhodne vojne trpijo zaradi zamud in višjih stroškov - Trump zaostruje retoriko in Iranu grozi, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje - Z esejem iz materinščine se je začela splošna matura.

Tokrat jemljemo pod drobnogled dva filma, v središču katerih je svet rastlin – to sta animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto in Tiha prijateljica (film o dogajanju okrog starega ginka) madžarske cineastke Ildikó Enyedi. Poleg tega na primeru filma Michael razmišljamo o problematičnosti biografij glasbenikov, ki morajo ustrezati lastnikom avtorskih pravic te glasbe in se posledično izogibajo kontroverznostim.

Tokrat se posvečamo četrti Mozartini, ki je 12. aprila potekala v Slovenski filharmoniji, in Mladinskemu pevskemu festivalu Celje, ki letos beleži 80 let, potekal pa je vse od 31. marca. Poleg tega bomo povedali še, kdo so prejemniki letošnjih Gerbičevih nagrad in priznanj ter omenili koncert mladih glasbenikov v koprskem studiu Hendrix in uprizoritev opere Madamme Butterfly v Trstu. V soboto, 18. aprila, pa vas v Slovensko filharmonijo vabijo učenci Glasbene šole Arsem, ki letos beleži 15 let delovanja.

Z režiserjem Žigo Vircem in scenaristko Izo Strehar se pogovarjamo o nastajanju filma Zemljo krast, ki prihodnji teden prihaja v slovenske kine. Poleg tega se poglabljamo v novi film ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice Dva tožilca, postavljen v 30. leta prejšnjega stoletja v Sovjetsko zvezo, in v intimno družinsko filmsko pripoved Gluha španske režiserke Eve Libertad. Poročamo tudi o Slovenski dokumentarni pomladi, v okviru katere si lahko do konca tedna v Slovenski kinoteki ogledate deset del iz zakladnice domače dokumentarne produkcije.

Pogovarjamo se z režiserji filmov iz Festivala dokumentarnega filma – Ivanom Ramljakom, režiserjem večkrat nagrajenega hrvaškega filma Mirovnik, Mirom Remom, režiserjem s kristalnim globusom v Karlovih Varih nagrajenega filma Da se ti zmeša v divjini in Borisom Petkovičem, ki je na festivalu premierno predstavil svoj novi dokumentarec Kdor ne skače. Poleg tega ocenjujemo film Tujec François Ozona, ki je odprl 14. Festival frankofonskega filma in napovedujemo avstrijski festival Diagonala, tokrat s posebno sekcijo Portorož sreča Gradec.

Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

V Berlinu se bo ta konec tedna sklenil že 76. mednarodni filmski festival. V oddaji se o vtisih iz festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus. Poleg tega tokrat ocenjujemo filma Tajni agent Kleberja Mendonçe Filha in Viharni Vrh Emerald Fennell, poklonili pa se bomo tudi v torek preminulemu slavnemu ustvarjalcu ameriških dokumentarnih filmov, Fredericku Wisemanu.

Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami. Nocoj bomo premierno slišali pravljico Čudodelna košara avtorice Katje Stanič. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! leta 2021. Potem jo je uzrla. Poleg nje je stala velika, prostorna, živobarvna košara. Čudovita se ji je zdela, tako vesela, živahna je bila. Pa ni vedela natančno, kaj naj z njo počne. Pripoveduje: Mojka Končar. Avtorica besedila: Katja Stanič. Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija 2025.