Podcasts about medicinski

V epizodi 183 je bil gost dr. Uroš Ahčan je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter predstojnik Katedre za kirurgijo na Medicinski fakulteti UL. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pot pisanja knjige Adrenalin na poti Izzivi in nagrade v medicini Umetnost in znanost plastične kirurgije Kompleksni kirurški primeri Etika in trendi v estetski kirurgiji Vpliv tehnologije in družbe Filozofski razmisleki o lepoti Prihodnost človeštva in tehnologije Nasveti za naslednjo generacijo =================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …).  https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

V tokratni epizodi podkasta se 'umetnost' premika z lenarjenja na infektologijo. S sodelavko zdravnico, specialistko infektologije in profesorico na Medicinski fakulteti bom spregovoril o zloglasni slovenski endemski bolezni - lajmski boreliozi. Dr. Daša Stupica se že vrsto let strokovno in raziskovalno ukvarja s to boleznijo, opravila je že vrsto odmevnih raziskav, ki so bile objavljene v pomembnih mednarodnih revijah, vključno s famoznim The Lancet. Govorila sva o znakih bolezni, o možnostih zdravljenja, pa tudi o vseh mitih, ki krožijo na temo borelioze in enostavno ne držijo.Epizoda je nastala v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije. Več podobnih pogovorov, ki so jih poimenovali Zdravniške zgodbe, najdeš na: https://www.zdravniskazbornica.si/za-javnost/zdravniske-zgodbe

Ovo nije priča o hirurgiji. Ovo je priča o snu koji je postao misija. U 314. epizodi Pojačala gost je dr Miloš Matković, kardiohirurg i specijalista transplantologije iz Univerzitetskog kliničkog centra Srbije – jedan od najmlađih, ali i najcenjenijih stručnjaka u ovoj izuzetno zahtevnoj oblasti medicine. Kroz inspirativan i dubok razgovor, saznajemo kako se dečački san o pilotiranju preobrazio u nepokolebljivu odlučnost da postane kardiohirurg – pokrenut fascinacijom televizijskim likom iz serije Chicago Hope. Ova epizoda prati Milošev put od upisa na medicinski fakultet, preko usavršavanja u Francuskoj u jednoj od najprestižnijih bolnica u Evropi, sve do odluke da se vrati u Srbiju i svojim znanjem doprinosi domaćem zdravstvenom sistemu. Govori o izazovima i odgovornostima koje nosi hirurška profesija, kompleksnosti školovanja, važnosti mentora i timskog rada u savremenoj medicini, kao i o ličnoj borbi, odricanjima i motivima koji ga pokreću svakog dana. Ovo nije samo priča o medicini. Ovo je priča o pozivu, posvećenosti, ljubavi prema znanju, ljudima i zemlji iz koje dolazi. Idealna epizoda za sve koji žele da se podsete šta znači raditi posao iz ljubavi – čak i kada je taj posao borba za nečiji život. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Medicinski fakultet - Pozitivni uticaji - Transformacija tokom studija - Proces učenja za hirurge - Moderni alati za dijagnozu - Karijera posle faksa - Usavršavanje u inostranstvu - Internacionalni rad - Odgovornost hirurga - Život van sale - Hitne intervencije - Predavanja i edukacija - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3Y8K5TZ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja

Duševno zdravje mladih: izziv, ki potrebuje naš odziv V tokratni oddaji Reflektor smo se posvetili eni izmed najbolj pomembnih, a pogosto prezrtih tem – duševnemu zdravju mladih. Stres, družbena omrežja, nerealna pričakovanja in negotova prihodnost so le nekateri dejavniki, ki vplivajo na psihično počutje mladih. Kako jim lahko pomagamo? Kakšno vlogo imajo družina, prijatelji in učitelji pri zagotavljanju podpore? Kako pomembna je lahko tudi duhovna podpora? Pogovarjali smo se z dr. Borutom Škodlarjem, priznanim psihiatrom in psihoterapevtom, ki je sicer predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani in vodja Enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljani. Popeljal nas je skozi aktualno stanje duševnega zdravja mladih, razloge za porast njihovih duševnih stisk in spregovoril o rešitvah zanje. Poleg tega, da trdno verjame v pomen osebnih stikov in skupnosti, omenja tudi duhovnost: »Tisti ljudje, ki lahko svojo molitveno ali kontemplativno prakso vadijo in prakticirajo, so na boljšem, ker imajo prostor, kjer se lahko umirijo in ustavijo.« Če si želite spoznati več o tem, kako reagirati, ko pri sebi ali bližnjih opazite notranje stiske ali preprosto želite izvedeti več o duševnem zdravju, vas vabimo, da si ogledate novo epizodo oddaje Reflektor!

Vozači u Victoriji koji koriste medicinski kanabis prema novom zakonu koji je stupio na snagu prvog ožujka, više neće automatski gubiti vozačku dozvolu. Od prvog ožujka moći će na sudu dokazivati da nisu bili pod utjecajem THC-a tijekom upravljanja motornim vozilom.

Australija je među najboljima zemljama svijeta po kvaliteti zraka, ali s pogoršanjem klimatskih promjena i sve duljom sezonom požara, neki stručnjaci upozoravaju da čak i niske razine onečišćenja zraka utječu na naše zdravlje. Budući da sve više dokaza povezuje zagađenje zraka s dugoročnim i kratkoročnim kognitivnim problemima, medicinski stručnjaci kažu da bi vlada trebala uložiti veći napor kako bi dugoročno zaštitila Australace.

Ste kdaj zasledili, koliko zdravstvenih zapletov se v zadnjem obdobju v laičnih pogovorih pripisuje okužbam s covidom oziroma cepljenju zoper njega? Pa kaj od tega drži? V pogovoru z imunologom, pulmologom, epidemiologinjo raka in nevrologom pet let po izbruhu pandemije raziskujemo, če je raka res več, kako je z dolgotrajnim covidom, kako hitro so okrevali najhuje prizadeti in kako kaže mRNK cepivom. Sodelovali so: dr. Rok Berlot, Klinični oddelek za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, docent za področje nevrologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani prim. mag. Matjaž Turel, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Strokovna sodelavka: dr. Zarja Muršič. Bral je Igor Velše.

Medicinski sistemi koji su u stanju predvidjeti srčani udar? Kakva dostignuća nas očekuju u novoj godini? Što je trend u online-svijetu? Tko zapravo upravlja trendovima na našem telefonu i kako funkcionira marketing na internetu? Maja Marić i Saša Bojić razgovaraju o tehnološkim pronalascima i korisnim pomagalima koji su obilježili početak 2025. Margarita Tomić (Internetmater) razmišlja o autentičnosti i kreativnosti na društvenim mrežama. Kako koristiti internet a ne biti iskorišten? Von Maja Maric.

V letalski policijski enoti so zavrnili očitke, povezane z nakupom dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Kot zagotavljajo, bosta helikopterja, za katera je objavljen javni razpis, namenjena le nujni medicinski pomoči. Z njima ne bodo izvajali policijskih nalog, saj imajo policijskih helikopterjev za ta namen dovolj. Drugi poudarki oddaje: - Eles predlaga enotne tarife obračunavanje omrežnine vse leto in zmanjšanje števila časovnih blokov. - Evropski voditelji obsodili Trumpove izjave o spremembah meja. - Avstrijska ljudska stranka na koalicijska pogajanja s svobodnjaki.

Večina bioloških zdravil po načinu delovanja spada med tarčna, kar pomeni, da se specifično vežejo na molekule, ki so neposredno vpletene v mehanizme nastanka bolezni. Za razliko od klasičnih zdravil, ki jih pridobimo s kemično sintezo v epruveti, so biološka proizvedena v živih celicah. Z njimi uspešno zdravimo številne avtoimunske bolezni, a pri nekaterih bolnikih so slabše učinkovita. Prav ta neodzivnost je področje, ki ga raziskuje dr. Uroš Potočnik, redni profesor na Medicinski fakulteti in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, tudi predstojnik Centra za humano genetiko in farmakogenomiko na MF UM. Prof. dr. Uroš Potočnik je letos prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino. Z naprednimi genomskimi analizami je odkril nove biooznačevalce, ki pomagajo bolje razumeti odziv bolnikov na biološka zdravila, sploh tistih s kroničnimi boleznimi, kot sta astma in kronična vnetna črevesna bolezen. V pogovoru z njim o tem, pa o uporabi umetne inteligence, begu možganov, sodelovanju z industrijo.

Raziskave Zoisove nagrajenke osvetljujejo razlike med moškimi in ženskami pri presnovi holesterola in pri posledičnem nastanku določenih bolezni. Holesterol je ena tistih molekul v našem telesu, katere ime vsi poznamo in jo večinoma povezujemo predvsem s potencialnimi problemi. Povišane vrednosti holesterola so pač vzrok številnih in razširjenih težav v sodobnem svetu. Toda holesterol seveda opravlja v našem telesu izredno pomembne naloge in njegovo pomanjkanje ima lahko hude posledice. Velik del raziskav, na katerih temelji razumevanje procesov in tudi številna zdravila, temelji na podatkih moškega dela populacije. Toda pokazalo se je, da je tako nastala slika izrazito pomanjkljiva in pristranska. Za raziskave razlik med spoloma pri presnovi holesterola in posledičnem nastanku določenih bolezni ter za tudi povezave med molekulami, iz katerih nastaja holesterol, ter resnostjo poteka covida-19 pri različnih bolnikih je tokratna gostja Podob znanja prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, letos prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike.

Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.

Gašper Tonin je zdravnik z magisterijem iz slovenskega jezika in splošnega jezikoslovja. Jezikom, ki ga pri svojem delu uporabljajo zdravniki, zato raziskuje z dveh strani, jezikoslovne in strokovno medicinske. Je tudi jezikovni sodelavec Slovenskega medicinskega slovarja in nekdanji urednik znanstvene revije Medicinski razgledi.

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc

Medicinska terminologija, nevrolingvistika – tovrstnim temam se posveča Gašper Tonin, doktor medicine ter absolvent slovenistike in splošnega jezikoslovja, ki svoji na prvi pogled povsem različni študijski področji pronicljivo povezuje. Letos je za izjemen študentski dosežek prejel Toporišičevo priznanje. Ob študiju je uspel delovati še kot glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Medicinski razgledi ter kot jezikovni svetovalec pri Slovenskem medicinskem slovarju, pa kot urednik in avtor pri različnih pedagoških ter strokovnih publikacijah. Objavlja znanstvene prispevke, predava na kongresih in okroglih mizah. Na slovenistiki je leta 2021 diplomiral z nalogo Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice, za katero je prejel Dekanovo nagrado Medicinske fakultete, na primerjalni književnosti pa z nalogo Metafora – nevroznanstvena osnova. Navezujoč se na obe temi Gašper Tonin na primer pove, da ''z objavami v slovenskem jeziku krepimo strokovno terminologijo'', metafore pa da so nekaj, brez česar ne moremo, saj so ''mehanizem, vtkan v jezik in mišljenje''.

Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Zagovornici pozivaju na pravnu obranu vozača kojima je propisan medicinski kanabis, a koji su pozitivni na testovima na droge na viktorijskim prometnicama. Medicinski kanabis legalan je u Australiji od 2016., no prema viktorijskom zakonu, kao i u mnogim drugim jurisdikcijama, osim Tasmanije, zabranjeno je imati kanabis u tjelesnom sustavu tijekom vožnje. Unatoč oslanjanju na medicinski kanabis za ublažavanje boli uzrokovane kroničnom bolešću, neki bi se mogli suočiti s pravnim posljedicama zbog kršenja državnih zakona.

Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.Sogovorniki: dr. Metka Kuhar, prof. socialne psihologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Vesna Tlaker, zdravnica specialistka dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatilogija.si Maja Ložar, diplomirana kozmetičarka zaposlena na Fakulteti za aplikativne vede VIST Matija Ambrož, dr. medicine in specialist družinske medicine

Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Specialistka infektologije, doktorica znanosti, profesorica na Medicinski fakulteti; poleg tega pa brutalno iskrena sogovornica, ki stvari vedno pove direktno in brez dlake na jeziku. Med afriško epidemijo ebole je bila del ekipe, ki je oblikovala protokole za oskrbo bolnikov, od letališča pa do intenzive. V celotnem obdobju pandemije novega koronavirusa je vodila Infekcijsko kliniko in sodelovala v nacionalni svetovalni skupini. V vsem tem času pa vseeno skrbela za zakladnico znanja, s katero se uvršča v sam vrh evropskih strokonjakov na področju infektologije. O vseh njenih izkušnjah, znanjih in referencah bi lahko napisal še štiri polne strani uvodnika, ampak sklepam, da ste tu z željo po poslušanju, ne branju. Uživajte v pogovoru! Dr. Lejko med pogovorom omenja knjigo Psychology of Pandemics (Steven Taylor). Če vam je podkast Umetnost Lenarjenja všeč vas vabim, da se nanj prijavite! Dodatne vsebine najdete še na YouTube in na Instagramu @david.zupancic

Bilijarde bakterij, ki naseljujejo naše črevo, opravljajo najrazličnejše naloge, brez katerih ne bi mogli preživeti. Poleg tega, da pomagajo pri razgradnji hrane, izdelujejo najrazličnejše snovi, ki pomagajo ščititi naš imunski odziv in blažijo vnetja, vplivajo pa celo na naše razpoloženje ter igrajo pomembno vlogo pri duševnih motnjah, kot je depresija. Naše črevesje pa je tudi kraj, kjer nastaja odpornost na antibiotike in kjer se geni za odpornost prenašajo med različnimi bakterijami. Mikrobioto in njene vplive na naše zdravje raziskuje dr. Maja Rupnik s Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.

Drage dame, tokrat so na vrsti teme, ki zadevajo prav vas: PMS, menstruacija, nosečnost, poporodne aktivnosti in menopavza, s poudarkom na telesu tekačice. Kako se lotevati izzivov, ki jih vse omenjeno prinaša, kako se izogniti kaki neprijetnosti, kje paziti in tudi kako tek lahko pripomore k lajšanju vsake od omenjenih situacij. Veliko uporabnih nasvetov in informacij v pogovoru z eno največjih strokovnjakinj za te teme pri nas - ki bodo zanimive tudi za moški del občinstva!

*▼Ako želiš sigurne i provjerene informacije postani član Human LAB Zajednice! ▼* https://www.skool.com/human-lab/about 5x5 Ponedjeljak Newsletter - izvrsna prilika da uvijek budeš u toku sa sviježim informacijama i znanjima iz 5 glavnih područja tvog interesa: Fitness, Nutricionizam, Medicina, Sport, OsobniRazvoj. A dobiješ i 3 Besplatna webinara odmah! https://humanlabhub.com/newsletter PARTNERI PODCASTA: ...................................... *Human LAB Hub* - Tvoj kompas u svijetu fitnessa & zdravlja - https://humanlabhub.com CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ 2xTjedno - 8 probnih treninga uz KOD: 2xHUMANLAB - https://www.2x-tjedno.hr/ ...................................... [ Dr. sc. Ana-Marija Liberati Pršo ] Ana-Marija Liberati Pršo rođena je 1982.g u Zagrebu, gdje je završila osnovnu i srednju školu te Medicinski fakultet. 2004. g upisuje Doktorski studij «Nutricionizam» Prehrambeno-Biotehnološkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu te u ožujku 2020.g stiče status doktora znanosti. Od 2011.g radi kao liječnik na Klinici za internu medicinu KB Sveti Duh u Zagrebu, a u svom znanstveno-istraživačkom radu bavi se temama iz područja endokrinologije, dijabetesa i nutricionizma. #liraglutid #fatloss #nutricionizam —Poglavlja— 00:00 - Intro 00:30 - Tko je Dr. sc. Ana-Marija Liberati Pršo 01:15 - Razvoj nutricionizma u Hrvatskoj 03:10 - Formiranje fakulteta za nutricionizam 01:08 - Značaj nutricionista u liječenju i koordinacija sa ostalim strukama 06:00 - Kompleksnost liječenja pretilosti 07:50 - Ideja o integriranim centrima za liječenje pretilosti 11:50 - Potreba za dodatnom specijalizacijom 15:38 - Formiranje stručnih timova usko specijaliziranih stručnjaka 18:28 - Pritisak na liječnike u zdravstvu 22:07 - Suradnja u liječenju pretilosti 24:00 - Porast lijekova na tržištu 26:40 - Debljina kao bolest 27:33 - Posljedice debljine 29:28 - Stigmatizacija debljine 31:04 - Mediji rade loš marketing prema pretilim ljudima 32:32 - Pravilan pristu liječenju debljine 33:25 - Definicija pretilosti 34:45 - Metode mjerenja tjelesne mase 37:05 - Mjerenje sastava tijela 39:25 - Važnost praćenja i redovite kontrole 42:30 - Metode liječenaj debljine 44:25 - Važnost prehrane i kvalitetnog sna 48:08 - Kvaliteta hrane i debljine 50:15 - Problemi u odabiru hrane 51:15 - Debljaju li ugljikohidrati 53:07 - Tjelesna aktivnost kao najbolji alat za mršavljenje 56:10 - Keto dijeta i restrikcije u prehrani 57:10 - Metabolic friendly dijeta 59:25 - Farkamkološko liječenje debljine 01:01:46 - Novi lijek za debljinu 01:04:50 - Liraglutid , GLP-1 01:09:15 -Postepeni gubitak tjelesne težine 01:16:00 - Brojanje kalorija —Linkovi— // PODRŽI RAD KANALA DONACIJOM// Patreon Donacija: https://www.patreon.com/humanlabpodcast BTC Donacije: 3AX2huTiD8XrVMuJs2dSjZxtyJmF6Rfcgc

Verjetno smo se šele ob tem, ko smo pred nekaj leti sami doživeli epidemijo večjih razsežnosti, začeli znova nekoliko bolj zavedati, da zgodovine ne oblikujejo le vojaški spopadi, družbene in ekonomske ideje, revolucije, veliki tehnološki izumi in diplomatske povezave, ampak lahko še kako velike ekonomske, demografske, družbene in politične pretrese prinesejo tudi kužne bolezni. Če so epidemije velikih razsežnosti vedno močno spreminjale naš svet, pa je res tudi, da se v načinih, kako smo se ljudje skozi zgodovino odzivali na epidemije ter kako smo jih slušali razumeti in celo osmisliti, neverjetno dobro zrcalijo miselni okviri ter stopnja znanstvenega razvoja v vsakem obdobju, tako da iste bolezni, ki smo jih nekoč videli kot božjo kazen ali pa »neravnovesje v telesnih tekočinah«, danes pripisujemo bakterijskim ali virusnim okužbam, vse to pa seveda s seboj prinese tudi povsem drugačno percepcijo in zdravljenje teh bolezni. Četudi je to zdaj neskončno bolj učinkovito kot nekdaj, pa se zdi, da se v epidemijah vse časov pojavljajo tudi elementi, ki jim kot človeška bitja ne moremo uiti z nobenim znanstvenim razvojem: v vsaki epidemiji smo od blizu soočeni z idejo lastne smrti in smrti svojih bližnjih, v vsaki epidemiji so na preizkušnji solidarnostne vezi, ki sicer držijo skupaj našo družbo, v vsaki epidemiji družbe težko lovijo krhko ravnovesje med človekovo svobodo in skupnim dobrim. O različnih vidikih nalezljivih bolezni skozi človeško zgodovino se bomo ob obsežni monografiji nemškega zdravnika in mikrobiologa Stefana Winkla z naslovom Šibe človeštva: kulturna zgodovina kužnih bolezni, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina, za tokratno Ars humano pogovarjali z imunologom, profesorjem na ljubljanski Medicinski fakulteti dr. Alojzom Ihanom, ki je knjigi Stefana Winkla pripisal tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdraviliUniverza v Ljubljani je letos prvič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je prejel dr. Jurij Hanžel, ki preučuje, kako bi lahko izboljšali zdravljenje bolnic in bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka je specialist gastroenterolog. Zaposlen je v ljubljanskem Kliničnem centru in dela na Gastroenterološki kliniki na Japljevi ulici. Ko zjutraj prestopi prag klinike, pravzaprav vstopi v »mestno ubožnico«; v stavbo, ki je bila zgrajema že leta 1901 in je stara že več kot 120 let. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več: bila je dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti. Več TUKAJ Foto: Jurij Hanžel

Miopija, tj. kratkovidost je povezana sa povećanim rizikom od problema s vidom u budućnosti, pa se očekuje da će do 2050. polovina svjetske populacije patiti od kratkovidosti. Medicinski stručnjaci u Perthu utvrdili su da ekrani računara više doprinose razvoju kratkovidosti nego mobilni telefoni.

Danes bomo spoznali slovenskega nevrologa, ki že nekaj desetletij živi čez lužo, tja je odšel po opravljeni medicinski fakulteti v Zagrebu. Mladost pa je preživljal v Celju. Prof. dr. Dimitri Krainc trenutno deluje kot profesor na oddelku in predstojnik Oddelka za nevrologijo ter kot direktor Simpson Querrey Centra za nevrogenetiko na Univerzi Northwestern, na Medicinski fakulteti Feinberg v Chicagu. Pred tem je več kot dve desetletji preživel v splošni bolnišnici Massachusetts in na Medicinski šoli Harvard. Za svoje delo je prejel številne nagrada. Še čisto sveža je tudi novica, da je bil izvoljen v Ameriško akademijo izumiteljev, gre za najvišje ameriško priznanje za akademske izumitelje oz. inovatorje.

Porast okužb dihal: na infekcijski kliniki primanjkuje prostora.V Slovenijo v okviru projekta trajne preselitve iz Turčije prispelo 23 Sircev, napovedana še skupina Afganistancev.Dr. Faris Kočan pred nedeljskimi predčasnimi volitvami v Srbiji zmago pripisuje vladajoči stranki in okoli predsednika Vučića vidi ustvarjanje kulta osebnosti.Medicinski kardiološki center Medicor praznuje 20-letnico delovanja.Šport: Skakalec Anže Lanišek zmagovalec kvalifikacij pod goro Titlis, Ema Klinec poskrbela za prve skakalne stopničke sezone.Vreme: Pretežno jasno bo, več oblačnosti bo na vzhodu in jugovzhodu države.

Ime tedna je postala Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja, kjer si že skoraj 35 let prizadevajo za njihovo večjo varnost. Pred kratkim so izdali knjigo V njeni koži, ki združuje 23 zgodb žensk različnih starosti, različnih socialnih in družbenih slojev in različnih izobrazbenih struktur, z bolečimi izkušnjami nasilja med štirimi stenami.Kandidata sta bila še: Tine Šefic, študent dentalne medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodja projekta SpaceDent. V sklopu priprav zobozdravstva na večletne misije v vesolju so med paraboličnim letom nad Atlantskim oceanom preučevali varnost posegov v mikrogravitaciji in uspešno izvedli poskuse prepariranja zob ter izdelovanja zobnih zalivk, Marina Gržinić, kustosinja razstave Slovenski punk in fotografija, ki v ljubljanskem Cankarjevem domu prvič celostno predstavlja obdobje punka v Sloveniji. V središču so fotografije, na katerih je mogoče razbrati tudi družbenopolitično in umetniško dogajanje od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter obdobja pred punkom in po njem.

Uroš Ahčan je dr. medicine, specialist plastične rekonstruktivne in estetske kirurgije, tudi profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred nekaj leti je presenetil medicinski svet, ko mu je z ekipo uspelo z uporabo 3D-tehnologije na podlakti pacientke izdelati nos in ga potem uspešno prenesti na obraz. Je avtor več knjig, tudi strokovnih člankov. Operira doma in v tujini. Je iskren v pogledih in razmišljanjih, tudi kritičen do sveta okoli sebe. V novi knjigi Skalpel opisuje svoje življenje in delo, uspehe in neuspehe, razmišlja o svojem poklicu in o medicini nasploh. »V moji knjigi so junaki pacienti,« poudarja.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.Sogovornika: akad. prof. dr. Peter Štih, predsednik SAZU, doktor zgodovinskih znanosti ter redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, podpredsednica SAZU, doktorica medicinskih znanosti ter vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zapiski: 85 let SAZU: Akademija delavnih, 2. del Aktualno: 85 let SAZU

Na nočni obisk pride zdravnik, ki je javnosti znan kot dolgoleten športni komentator na Televiziji Slovenija, predvsem za hokej, atletiko, smučarske skoke in nogomet. Poznamo ga tudi po zabavnih izjavah, ki jih je izrekel med komentiranjem športnih dogodkov. Otroštvo je preživel v Ljubljani, šolske počitnice pa pri starih starših v Šmartnem pri Litiji. Postal je »Šmarčan« in na svoje korenine je še danes zelo ponosen. Pri desetih letih je začel zbirati in zapisovati športne statistične podatke, najprej v zvezkih, potem v digitalni obliki. Ima jih več sto, ki jih uporablja tudi Mednarodni olimpijski komite na področjih atletike in drsalnih športov. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Študij medicine je končal leta 1982 in se zaposlil na Službi nujne medicinske pomoči v urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Leta 2007 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih. Napisal je tudi nekaj knjig s športno vsebino. Bil je tudi klubski zdravnik NK Olimpija. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Andrej Stare, dr. med., s katerim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.

Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije sta več let opozarjala, da so preizkusi znanja slovenščine za zdravnike iz tujine prezahtevni in preširoki. Na zdravniški zbornici so zato uvedli nov sistem, ki naj bi od njih zahteval le tisto znanje slovenščine, ki se nanaša na medicinsko delo. Znanje preverjajo tudi na simulacijah klinične obravnave bolnika. Medicinski člani komisije zaigrajo bolnika ali svojca, uporabijo tudi nerazločen sleng ali narečje, kandidati pa morajo nato bolnika obravnavati. Gosta bosta zdravnik doc. dr. Marko Pokorn in jezikoslovka prof. dr. Andreja Žele, ki sta za delo pri uvajanju izpitov v okviru zbornice prejela priznanje. Marko Pokorn je postal častni član, Andreja Žele pa je prejela najvišje priznanje, ki ga lahko dobi nečlan zbornice (foto: Mohamed_hassan / Pixabay) .

Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je psihiatrinja, redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, zdaj pa zaposlena na Ministrstvu za zdravje, kjer koordinira mobilne ekipe, ki priskrbijo psihosocialno pomoč ljudem na poplavnih območjih. V oddaji boste slišali tudi o duševnih stiskah prizadetih v poplavah, o tem, kje naj poiščejo pomoč, o stiskah otrok in tudi o sistemski stigmi na področju psihosocialnega varstva v Sloveniji. Dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je pred mikrofon sredinega intervjuja povabila voditeljica oddaje Tita Mayer. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Za infromacije o radu sa mnom posetite moju instagram stranicu https://www.instagram.com/aleksandra.vancevska/ Dr Vladimir Miletić je psihoterapeut, life coach i učitelj mindfulness tehnika. On je išao na Medicinski fakultet Univerziteta u Beogradu, gde je dobio svoje fensi zvanje „medicina”. Još na medicinskom fakultetu volontirao je na Odeljenju za dečiju i adolescentnu psihijatriju Instituta za mentalno zdravlje u Beogradu. Tamo je naučio o CBT/REBT-u i njegovim različitim primenama u individualnom i grupnom radu. Nakon toga je završio dvogodišnju praksu u istoj ustanovi i započeo psihoterapijski trening u Udruženju konstruktivista Srbije. Praktijkuje mindfulnes više od jedne decenije i kroz ovaj rad je razvio načine da njene čari prenese i vama. Više informacija o njemu možete naći na https://www.drmiletic.com/ Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Vise informacija o podkastu I Being and Doing: Facebook: https://www.facebook.com/beinganddoin... Instagram: https://www.instagram.com/being_and_d... Twitter: https://twitter.com/beinganddoing_p Newsletter: https://crafty-trader-7519.ck.page/68... Sounder.fm: https://beinganddoing.sounder.fm Spotify: https://open.spotify.com/show/05UVsrG... Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Stitcher: https://www.stitcher.com/podcast/bein... Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. Hvala što ste mi se pridružili na ovom putovanju. S'ljubavlju, Aleks

Z več kot 5000 zbranimi podpisi podpore državljanov bodo pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja tega zdaj lahko vložili v parlamentarni postopek. Načelna podpora javnosti pravici do lastnega odločanja o svojem življenju in njegovem končanju je v mnenjskih raziskavah zelo visoka. Je pa predlog zakona takoj naletel na burne odzive predvsem zdravnikov, njihovih stanovskih organizacij in Komisije za medicinsko etiko Ministrstva za zdravje. Kakšne so rešitve v predlogu zakona, kaj mu očitajo nasprotniki in ali sme imeti stališče zdravnikov večjo težo od avtonomije umirajočih? Je ob slabo dostopni paliativni negi in vse manj dostopnem zdravstvu sploh mogoče najti za vse sprejemljive rešitve, ki bi vsakomur zagotavljale dostojno smrt? O vsem tem voditeljica Jana Vidic s sogovorniki. Gostje: dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; Peter Golob, dr. med. travmatolog in univ. dipl. prav., predstojnik Urgentnega centra Izola, predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici; prof. dr. Borut Ošlaj z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Pogovarjali smo se tudi z Marto Tetičkovič Ranfl, dr.med., zdravnico splošne medicine iz Ormoža, ki je spremljala neozdravljivo bolno pacientko in ji napisala pozitivno mnenje za izvedbo prostovoljnega končanja življenja v Švici.

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo) Pomislite, da bi obisk pri zobozdravniku lahko potekal brez bolečin. Še več: tudi brez predirljivega zvoka svedra, ki nam strah pred zobozdravnikom v kosti nažene že, ko nanj samo pomislimo. Kako bi bilo to mogoče? Različna sporočila obljubljajo, da je to mogoče, kadar zobozdravnik poseg opravi z laserjem. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je spregovoril še o drugih možnostih uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj torej laser še ni zamenjal svedrov. Z dr. Gašpircem se je srečal Iztok Konc. Foto: Laserska zobna ordinacija Digital Dentist, Jure Poglajen

Med največje zdravstvene izzive sodobne družbe sodi demenca. Demenca je tiha pandemija, najdražja bolezen, uničevalka socialnih vezi. Skoraj polovica starejših od 80 let zboli za alzheimerjevo obliko demence, a za večino ni ustrezno poskrbljeno. Diagnozo pravočasno postavijo samo enemu od štirih bolnikov, drugi trije ostanejo sploh brez diagnoze. Demenca razjeda družinske odnose in prizdene svojce, ki skrbijo za osebe z demenco. Velika večina jih namreč živi doma. Kako povečati dostopnost do zdravnika, odložiti in omejiti bolezen, pomagati družinam, zmanjšati stigmo in ohraniti dostojanstvo? Kakšne rešitve za te izzive je predvidelo Ministrstvo za zdravje v novi strategiji obvladovanja demence do leta 2030? O vsem tem Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in član delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci; mag. Nadja Čobal iz Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje.

Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?Sogovorniki dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, doktorica kadrovskega managementa, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, vodja študijskih programov 2. in 3. stopnje ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti UL; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije za medicinsko etiko na Ministrstvu za zdravje. Zapiski predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Zbiranje podpisov državljanov za podporo predlogu se bo začelo v ponedeljek, 24. 4.

Nastanek nekaterih bolezni je tesno povezan z delovanjem hormonov in s spremembami v njihovem delovanju. Endometrioza, ki lahko povzroča hude bolečine in vodi v neplodnost, je pogosto spregledana bolezen ženk, čeprav prizadene okoli 10 odstotkov žensk v rodni dobi. Prav tako igrajo hormoni pomembno vlogo pri nastanku ginekoloških rakov, kot so rak dojk, rak endometrija in rak jajčnikov; ti povzročijo kar 22 odstotkov vseh z rakom povezanih smrti na leto. Kako hormoni vplivajo na nastanek in razvoj teh bolezni in kako jih z novimi biooznačevalci kar najhitreje zaznati in razviti nove zdravilne učinkovine za boj z njimi, je področje, ki se mu posveča prof. dr. Tea Lanišnik Rižner, vodja Laboratorija za molekularne osnove hormonsko odvisnih bolezni in biomarkerjev na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za svoje raziskave je prejela tudi Zoisovo priznanje.

Kakšne pravice do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovane osebe ob posameznih zdravstvenih stanjih? Kakšne so novosti glede pridobitve teh pripomočkov, ki so potrebni pri zdravljenju, medicinski rehabilitaciji in zdravstveni negi? Gost torkovega Svetovalnega servisa bo vodja oddelka za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Drago Perkič. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega ali pokličete med oddajo.

Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan? Gosta oddaje sta dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC, in Lana Blinc, zdravnica, doktorska študentka nevroznanosti, sourednica na portalu zdravaglava.si in asistentka na Inštitutu za patofiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Novo leto začenjamo s posebno epizodo, v kateri se mi je pridružila Ester Zupančič. Z Ester se poznava od leta 2011, približno tri tedne po prvem srečanju je postala moja punca, letos pa bova imela že četrto obletnico poroke. Je moja najljubša sogovornica, moja glavna navijačica in moj podporni steber v vseh neskončnih projektih in izzivih življenja. Po izobrazbi je sicer zobozdravnica, ki dela v pediatrični zobozdravstveni ambulanti (in si tudi lasti pomembno zaslugo za to, da sem si začel dosledno in vsakodnevno nitkati zobe). V današnji epizodi sva se skupaj posvetila vprašanjem, ki sem jih prejel s strani poslušalcev podkasta in se na ta način dotaknila zelo raznolikih in zanimivih tematik, od študija na Medicinski fakulteti pa do izzivov starševstva, sprostitvenih tehnik in pravilne uporabe zobne paste.

Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Medicinski kanabis odavno se koristi za ublažavanje bolova, najčešće kod pacijenata oboljelih od raka, ali sada postoji prva svjetska studija o korištenju kanabisa za autističnu djecu, za koju istraživači kažu da je pokazala obećavajuće rezultate.

Na Svetovni dan duševnega zdravja objavljam navdihujoč pogovorom z Borutom Škodlarjem, specialistom psihiatrom, profesorjem na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnikom Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike. Pred kratkim je izdal tudi knjigo z naslovom Samoumiritev, kjer bralce na preprost in praktičen način vodi čez zelo številne in zelo raznolike tehnike umirjanja. Notranji mir je pomembna vrednota v hektičnem modernem svetu in prav to je bila osrednja nit tokratne epizode. Seveda pa sva s prof. Škodlarjem zašla še na nekaj pomembnih sorodnih tem in se pogovarjala o pričakovanjih do sebe, o spopadanju z nespečnostjo in o sindromu izgorelosti (ki je praktično prerasel v neke vrste epidemijo). Po koncu resnično prijetnega pogovora sem se zavedel, da je name dobesedno deloval kot neke vrste psihoterapija. Knjiga Samoumiritev: https://tinyurl.com/4f92rx4b

Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnih sprememb in ukrepov, je tak scenarij možen, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, interesa za tovrstno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij. Tisti, ki so, opozarjajo, da so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepanje. Kakšni ukrepi so predvideni, katere bi potrebovali, predvsem pa, kdaj bomo čutili spremembe tako zdravniki kot pacienti, o vsem tem v današnjem studiu ob 17h s predstavniki družinske medicine in kandidatom za zdravstvenega ministra Danijelom Bešičem Loredanom. Gostje: - Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, - Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, - Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske m medicine, - Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.S stroko in bodočim ministrom na mednarodni dan družinskih zdravnikov o trajnejših rešitvah Nam grozi razpad družinske medicine? Če ne bo takojšnjih sprememb, je tak scenarij mogoč, opozarja stroka. Nove paciente sprejema samo še desetina družinskih zdravnikov, zanimanja za omenjeno izobrazbo ni, v zadnjih desetih letih je ostalo nezasedenih kar 400 specializacij, tisti, ki so, so preobremenjeni, predvsem pa, da so bolj administratorji kot zdravniki. Nova vlada obljublja takojšnje ukrepe. Katere rešitve je predvidela, katere so potrebne in kdaj bomo občutili učinke tako zdravniki kot pacienti? O vsem tem voditeljica Snežana Ilijaš s strokovnjaki in kandidatom za ministra. Gostje: – Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje, – Aleksander Stepanovič, predsednik Združenja družinskih zdravnikov, – Danica Rotar Pavlič, profesorica na Medicinski fakulteti in specialistka družinske medicine, – Nina Pokorn, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Zagorje.

Medicinski pripomočki so potrebni pri zdravljenju, medicinski rehabilitaciji in zdravstveni negi. Kakšne pravice do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovane osebe ob določenih zdravstvenih stanjih? Kakšni so ti pripomočki, kdo jih lahko predpiše in kakšna so merila za pridobitev? Gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo vodja oddelka za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Drago Perkič. Vprašanje zapišite v obrazec na spletni strani Prvega, pošljite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.