Z valovskim sopotnikom, vsakokrat z drugim, z bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim, vas Danila Hradil Kuplen spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. Na sporedu v petek po četrti (16:10).
Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi. Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.
Somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Je avtorica številnih člankov in publikacij o spanju in njegovih motnjah, ter soavtorica več evropskih priporočil za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja kot sta nespečnost in prekomerna dnevna zaspanost. Leta 1994 je ustanovila edini terciarni Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ga uspešno vodi od ustanovitve dalje.
Njeno raziskovalno in terpavetsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi, predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.
Prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo.
Ustanoviteljica in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, novinarka, pisateljica in raziskovalka literarnega novinarstva in medijske pismenosti.
Sopotnica je Ljubica Knežević Cvelbar, znanstvena raziskovalka ekonomije v turizmu, redna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, gostujoča profesorica na številnih univerzah po svetu, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja v turizmu.
Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko.
Komunikatorica znanosti z doktoratoma iz fizične geografije in varstva okolja, redna profesorica na mariborski filozofski fakulteti, kjer vodi Mednarodni center za ekoremediacije, na Učnem poligonu za samooskrbo Dole pa akademska znanja prenaša v prakso.
Ustvarila je vrsto vlog v gledališču in na filmu, je članica ansambla MGL, na filmskem festivalu v Mostarju je prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo Mejre v filmu Zastoj, ki te dni prihaja v kinematografe.
Zgodovinar in aktivist, zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer sodeluje pri programu za integracijo migrantov.
Ustanovni član skupine Mi2, vokalist in kitarist, ki piše poezijo in prozo.
Stripar, grafični oblikovalec in ilustrator je avtor z letošnjim zlatirepcem nagrajenega risoromana Mestne ptice.
Izjemen zdravnik, internist in hematolog je predstojnik hematološkega oddelka na ljubljanskem kliničnem centru, profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, državljan Evrope 2021.
Klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec.
Dr. antropologije in sinolog, prevajalec in tolmač kitajskega jezika. Borilne veščine je treniral na Japonskem in Kitajskem, je učitelj kungfuja, vodi Taijiquan institute.
Breda Jelen Sobočan je psihiatrinja in družinska sistemska psihoterapevtka, ki poleg kliničnega dela vodi seminarske skupine, ki spremljajo zgodnji razvoj otrok v domačem okolju.
Nina Gunde Cimerman je mikrobiologinja, ki se raziskovalno posveča glivam v solinah, na arktičnih ledenikih, gospodinjskih napravh in v drugih ekstremnih okoljih. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv, profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
Natalija Spark že od otroštva povezuje slišeči in gluhi svet, tolmačenje je postalo del njenega življenja. Je tolmačka slovenskega znakovnega jezika in mag. psihocialne pomoči, letos pa je prejela tudi naziv Slovenka leta.
Ravnatelj logaškega zavoda za vzgojo in izobraževanje, kjer je bil vrsto let učitelj in vzgojitelj mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Glasbenik, pevec skupine Niet.
Publicistka, filozofinja in doktorica sociologije, ena osrednjih osebnosti, ki so tlakovale pot samostojni Sloveniji, kritična opazovalka razmer v naši družbi in prodorna intelektualka, ki si neutrudno prizadeva za spravo, spoštovanje človekovih pravic in demokracijo.
Scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.
S svojimi ilustracijami je oživil številne junake pravljic Svetlane Makarovič, ilustrira za odrasle in otroke, likovno pa opremlja tudi učbenike in priročnike. Gorazd Vahen je oblikovalec in ilustrator.
Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Kot pediatrinja in psihiatrinja je svoje poklicno življenje posvetila skrbi za duševno zdravje otrok, v balkanskih vojnah psihičnemu okrevanju otrok beguncev, od upokojitve naprej pa vodi programe psihosocialne pomoči na kriznih, vojnih območjih.
Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši? "Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je prejel določeno oceno in zanjo tudi sprejel odgovornost."
Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši.
Na ljubljanski fakulteti za farmacijo predava in raziskuje, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožfa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.
Skladatelj filmske in gledališke glasbe, pianist in harmonikar Drago Ivanuša že desetletje živi z neozdravljivo boleznijo. Je glas bolnikov, katerih preživetje je odvisno od zdravljenja z napravo CAR-T in pobudnik zbiranja sredstev zanjo.
Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah. Goran Vojnović je pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist.
Študij defektologije in lastne izkušnje so jo podprle, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti izbrana za Slovenko leta. Od leta 2018 je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani.
Ustvarja na gledališkem in glasbenem odru, je član ljubljanske Drame, kot glasbenik ohranja in plemeniti kulturno izročilo narodov Panonske nižine. Gledališki in filmski igralec ter glasbenik je kot poslanec Državnega zbora spoznaval tudi politično življenje.
Od gledaliških do koncertnih odrov, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik do študija kompozicije in vodenja pevskih zborov.
V svojem terapevtskem delu dr. Karin Sernec pomaga predvsem osebam, ki svoje čustvene stiske predelujejo s hrano. Vrsto let je na čelu Enote za motnje hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Je psihiatrija in psihoterapevtka.
Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.
Igralka, ki je z ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča nastopala po skoraj vseh svetovnih odrih, režiserka, ki je na oder postavila vrsto gledaliških predstav in multimedijskih projektov, literatka, ki v dramskih besedilih oživlja goriško zgodovino, vodja skupine, ki je v evropsko prestolnico kulture 2025 povezala Novo Gorico in Gorico.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Politologinja in slovenistka. Prevajalka in pisateljica. Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah.
Vesna Leskošek je redna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo. Raziskovalno se ukvarja s socialno državo in spolom, družbenimi neenakostmi, revščino in mladino.
Direktor Klinike Golnik, interventni pulmolog, je na kliniki zaposlen dve desetletji, zdaj je njegova prioriteta obvladovanje epidemije koronavirusa. Je član vladne svetovalne skupine za covid 19, vodi Zdravstveni svet.
Dr. Erik Brecelj prihaja iz Ajdovščine, dela v Ljubljani, od leta 2002 je zaposlen na Onkološkem inštitutu. Je kirurg in zdravnik. Borec za urejen zdravstveni sistem.
Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo.
Danijela Brečko, raziskovalka, pedagoginja in podjetnica z dolgoletnimi izkušnjami pri poklicnem osebnem razvoju odraslih je doktorirala iz načrtovanja kariere in vloge izobraževanja, je avtorica strokovnih knjig in priročnikov, vodi tudi inštitut za izobraževalni management SOFOS.