Podcasts about Ljubljana

Nekje med stranmi starega Atlasa se skrivajo imena, ki sokot majhne uganke za radovedneže. Zunaj je drsel prvi sneg, v hiši pa je dišalo po kurjeni peči, cimetovih piškotih in sveže skuhani kavi. Maja in Luka sta sedela z brado podprto na roki, spet  pripravljena na novo odkritje. Ravno ali ukrivljeno, le kaj je prav?Pravljice iz starega Atlasa, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Kadar rečeš, da te grize vest, izpoveš svoje slabo počutje zaradi krivde, ki jo čutiš. Kako pa to besedno zvezo dobesedno razumejo Butalci? In kako iz tega izpeljejo razlago o »napačnem zidu«?Vir: Fran Milčinski:Butalci, Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana 2011, bere Nataša Holy

Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.

Audio reporter Samantha Broun says young people are "full of life, complicated, passionate, confused, and they want to talk and want to be heard." That's why Sam offers them her curiosity and her caring ear for her project "Small True Things."  Rob spoke to Sam in October for Sound School on the mainstage at the annual Audio Festival in Ljubljana, Slovenia. 

Podeželska pokrajina na jugu Kitajske, Guizhou, je Velika za skoraj devet Slovenij. Tam živi kar 17 različnih manjšin, ena od največjih je Dong. Prebivalci te province imajo zares težko življenje, saj so odvisni zgolj od samih sebe. Večina prebivalcev se še vedno ukvarja samo s kmetijstvom. Prisluhni njihovi pripovedkiMorda še ne veš, kaj je žad. to je poldragi kaemn, iz katerega so navadno izdelovali nakit.Vir: Zlata ptica, Brokatna podoba, Pravljice kitajskih manjšin, prevedla Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, bere Nataša Holy

V ponedeljkovi oddaji vas bomo najprej povabili k ogledu zanimivega filma, ki je del sporeda ljubljanskega filmskega festivala Liffe. Gre za slovensko manjšinsko koprodukcijo Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić. V Plesnem teatru Ljubljana pa smo si ogledali predstavo Ni to to, ki jo je po svojem besedilu režirala dramatičarka Simona Semenič. Kot je povedala avtorica, o predstavi razmišlja kot o monologu, ki se materializira v fizično podobo skozi štiri performativne akcije štirih ustvarjalk. Ne zamudite.

Ime tedna je postal Dušan Hren, avtor, režiser in dolgoletni urednik razvedrilnega programa Televizije Slovenija, prejemnik nagrade Franeta Mičinskega - Ježka. Bil je pomemben promotor slovenske popularne glasbe; v času njegovega urednikovanja sta pot na televizijo v oddajah Videogodba, Video noč in Glasbeni Ropot našli pop in rock glasba. Osrednji del razvedrilnega programa sta bila v tistem času Miša Molk in Mito Trefalt. Kandidata sta bila še: Bojan Tepeš, gastroenterolog in vodja projekta presejalnega programa za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je glavni povzročitelj raka želodca. V raziskavi pilotnega testiranja, ki ga izvajajo pri Zdravstvenem domu Ljubljana, se je preventivnega programa udeležilo 3100 ljudi, okužbo pa so uspešno pozdravili pri 230 pacientih. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, javnega zavoda, kjer že 70 let skrbijo za duševno zdravje otrok in mladostnikov. S strokovnim delom njim in njihovim staršem pomagajo pri reševanju različnih učnih težav ter čustvenih, vzgojnih, vedenjskih in psihosocialnih motenj.

Vsak deževen dan ima v sebi malo čarovnije – ko kapljicedrsijo po oknih in je zunaj preveč mračno, se v toplini doma skrivnost kar sama ponuja. Maja in Luka se takrat pogosto spomnita na stari Atlas. V takšnih trenutkih je radovednost največja – ne veš, kaj najdeš, in ne veš, kam te bopopeljala zgodba. Kot bi odprl knjigo, v kateri se na vsaki strani skriva majhna skrivnost: bo to točka na zemljevidu, ki nosi ime po nečem največkrat neopaznem ali pa morda krasi celo podobo pokrajine z nenavadnim navdihom?Pravljice iz starega Atlasa, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Na 9. svetovni dan ubogih smo se pogovarjali s predstavniki treh karitativnih ustanov:Roman Vučanjk - Malteška pomoč Slovenije,Urška Smerkolj - Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote,Alenka Petek - Škofijska karitas Ljubljana.

Poročali smo o 32 milijonov evrov vredni investiciji v novo kirurško bolnišnico na Golniku, gradnji Kulturno upravnega centra in drugih investicijah v Ivančni Gorici, prenovljenem bazenu v Železnikih, pripravljenosti zimsko-plužnih služb in o duhovniku Francu Bizjaku, ki je postal častni občan Sodražice.

Črt Škodlar se je rodil 1934 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču (današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana) sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Leta 1955 je bil animator pri Zvezdici Zaspanki Franeta Milčinskega - Ježka v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kralj. Izjemno priljubljena predstava je prišla leta 1965 na Škodlarjevo pobudo tudi na filmsko platno. To je bil prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. Leta 1962 je prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf in režiser. Režiral je tudi eksperimentalna animirana filma Jutro, jezero in večer v Annecyju (1965) ter Sintetičen humor (1967), pri katerih je bil tudi glavni animator, kratki igrani film Če bo deklica (1967) ter kratki lutkovni film Fatamorgana (1968). V vlogi Sajovica se je pojavil tudi v uspešnem celovečernem igranem filmu Maja in vesoljček (1988) v režiji Janeta Kavčiča. Za svoje delo je leta 2003 prejel Ježkovo nagrado ter nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo. S Črtom Škodlarjem se je leta 2004 pogovarjala Ingrid Kovač Brus.

Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.

Konec meseca bo minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana; dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana; dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana; dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana; mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.

Zgodba o Jakcu, preprostem a bistrem fantu, ki se je odpravil v svet. Kako bo s pomočjo čarobne tobačnice, ki mu jo je podaril oče ob slovesu pridobil grad in lepo nevesto? Prisluhni 2. delu angleške pravljiceVir: Zlata ptica, Angleške pravljice, prevedla Lilijana Avčin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963, bere Nataša Holy

Mučno razmerje med Andrejinimi starši se je končalo že kmalu po njenem rojstvu in tako se mame skoraj ne spomni: spomni pa se zanemarjanja, večurnega čakanja na očeta v avtomobilu pred igralnico, spomni se njegovih partneric, s katerimi je imel spolne odnose v isti sobi. In nato je tudi sama doživela spolno zlorabo. Njeno otroštvo je zaznamovala tudi mačeha, ki jo je redno pretepala, tako zelo, da se po zahtevni operaciji srca še nekaj mesecev ni smela vrniti domov in je živela pri najeti varuški. Pozneje je kot najstnica na še enem zahtevnem zdravljenju in rehabilitaciji v tujini ostala sama, brez spremstva, brez sredstev, brez podpore. Nekaj let o vseh zlorabah in stiskah ni povedala nikomur; ko je ob pomoči zaupne osebe zbrala pogum, pa je ostala brez družine in doma, sama ‒ najprej v varni hiši, pozneje v dijaški skupnosti. Kljub slabemu zdravju in formalni brezdomnosti pa ima velikanski cilj: študirati želi medicino in tako prispevati svoj delež k boljši družbi.Kako lahko pomagate Andreji? Pošljite SMS z besedo BOTER5 ali BOTER10 na številko 1919 ali donirajte v poljubnem znesku na spodaj navedeni sklic in pripis Andrejina zgodba. Vsa sredstva bodo brez slehernih odbitkov porabljena za Andrejino izobrazbo in lažje življenje. Podatki za nakazilo: ZVEZA ANITA OGULIN IN ZPMPROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA IBAN: SI56 0201 2002 0297 991BIC: LJBASI2XKODA: CHAR NAMEN: ANDREJINA ZGODBASKLIC: SI00 738 Kontaktni podatki programa Botrstvo: info@boter.si ali 070 698 642 novinarka Vala 202 Jana Vidic: jana.vidic@rtvslo.si

Radovednost je kot pogled v stari Atlas – nikoli ne veš, kaj se skriva za naslednjo stranjo. Ko se znajdeš pred imenom, ki morda nosi dva pomena, spoznaš, da so kraji več kot le točke na zemljevidu: postanejo izhodišče za zgodbo, domišljijo in nešteto vprašanj.Pravljice iz starega Atlasa, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer lahko spremljajo videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.

Zgodba o Jakcu, preprostemu, a bistrem fantu, ki se je odpravil v svet. Kako bo s pomočjo čarobne tobačnice, ki mu jo je podaril oče ob slovesu pridobil grad in lepo nevesto?Vir: Zlata ptica, Angleške pravljice, prevedla Lilijana Avčin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963, bere Nataša Holy

V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.

Težko bi z opisi zaobjeli ustvarjalca, kot je 82-letni Stane Jagodič. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem že več kot pol stoletja razvija samosvojo vizualno govorico, temelječo na odličnem obvladovanju likovnih izrazil, ki ne potrebuje besedila, da bi jo razumeli. Njegova dela, naj gre za risbe, grafike, fotokolaže, rentgenske kolaže ali skulpture, so hkrati družbeno kritična, satirična in strašljiva, obravnavajo pa anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo, ekologijo. Stanetu Jagodiču so v Mestni galeriji Ljubljana, kjer se je prvič pregledno predstavil leta 1975, v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, kustosa sta Barbara Sterle Vurnik in Dejan Sluga. Foto: Žiga Bratoš

Tudi Angleži si pripovedujejo pravljico o treh sinovih, ki poskušajo pomagati očetu. In kot v vseh pravljicah sta starejša brata malopridna, najmlajši pa uspe in reši očeta. Le zakaj so v pravljicah starejša sinova vedno slaba z redkimi izjemami, ko so se bratje v pomoč drug drugemu? Vir: Zbirka Zlata ptica, Avstrijske pravljice, izbral, uredil in spremno besedo napisal Karl Haiding, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, bere Nataša Holy

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana bo v naslednjih dneh na sporedu opera Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Glavno vlogo v alternaciji poje sopranistka Nuška Drašček, ki je o predstavi spregovorila v oddaji Kulturni utrinki.

Na robu Kozjanskega stoji nad zelenimi dolinami hrib z nenavadnim imenom. Čeprav ni ne špičast ne strm, ampakje prijetno okrogel, že dolgo nosi to ime. Ljudje pravijo, da je nekoč res hotel imeti oster vrh, a mu ni uspelo – in zato se danes vsem nasmiha s svojo mehkobo. Ko zapiha veter, pa se zdi, da rahlo vzdihne: »Ah, prav lepo je biti špičast poimenu in okrogel po srcu!«Čarobni zemljevid, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Kot v vseh pravljicah je tudi v tej nagrajena dobrota in usmiljenje. Čeprav si je zapravil možnost zaslužka in s tem preživetja, je bil prepričan, da je storil prav. In dobrota premaga tudi zlobno pošast,. Kaj je pošast pravzaprav imela za bregom? Je bila prepričana, da dninar ne bo znal odgovoriti na vprašanja in ga bo lahko požrla? Tega ne bomo izvedeli, kajti …Vir: Zbirka Biserna čebelica, Armenske pravljice, prevedel Širok Albert, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013, bere Nataša Holy

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Vinka Möderndorferja poznamo kot izjemno ustvarjalnega pesnika, pisatelja, dramatika pa tudi kot radijskega, filmskega in gledališkega režiserja. Njegov pesniški opus sega v leto 1975, ko je izšel prvenec Rdeči ritual, predlani je izdal kar dve pesniški zbirki – Naprej naprej, ki vključuje družbeno angažirano in protestno liriko, ter zbirko Samota, ki je bolj lirično obarvana in je nastajala na relaciji Pariz–Prule. Čeprav se je v zadnjih treh letih posvetil romaneskni trilogiji z naslovom Spomin stvari, v sklopu katere so izšli romani Odštevanje, Zvezda, žlica in ura ter 1980, vmes ni pozabil na poezijo. Najnovejša pesniška zbirka Erotika ima enak naslov kot edina Cankarjeva zbirka pesmi. Kot je nakazal že v zbirki Samota, se tudi v tej zbirki posveča medčloveškim odnosom, erosu in tanatosu pa tudi žrtvovanju in popolnemu erotičnemu zlitju z objektom hrepenenja, ki ga vidi kot kombinacijo zemeljskega in svetega. Numinozni drget, s katerim se z enakim entuziazmom predaja tako vulgarnemu in banalnemu kot tudi duhovnemu in ekstatičnemu, lahko zaznamo skoraj v vsaki pesmi. V pesmi Ljubezen, moja mila primerja blato svoje ljubljene s čokoladnim bonbonom: “tudi tvoje blato mi je ljubo / tvoj sladki anus / kot čokoladni bonbon / gnusoben si / rečeš z ljubeznijo…” V pesmi Nikogar nisem ljubil ugotavlja, da se mu je ves čas le dozdevalo, da ljubi in da v resnici ni nikogar spustil v iskren objem, v pesmi Vedno ista pa se vrača k samo eni, ki je prava: “nisi je videl že neskončno časa / a si mislil nanjo / vsakič ko si bil z drugo / je imela druga njen okus / isti glas isti vonj…” Ljubezen se vse bolj stopnjuje, ko opisuje raztelešenje in “utekočinjenje” ljubice, za katero se zdi, da čedalje bolj postaja objekt njegovih kanibalističnih fantazij. Pesem Hočem te se začne z nedolžno fantazmo na temo oralne fiksacije in primarnega čutnega spomina: “hočem te / sesati kot palec / ovohavati kot nevihto / hočem te skladati kot s kamnom / goreti kot obzorje / kot mehak les kot mah kot lubje / dišati kot otrok na tvojem trebuhu …”, nakar v Ljubezenski pesmi ozavesti sovražno komponento, ki je povezana z analno fazo trganja in neusmiljene borbe: “jaz in moja največja sovražnica / se ljubiva / ko trgava meso z najinih skeletov / šklepetava z obglodanimi kostmi / ko nama prihaja / in je nebeško / ampak potem se spet takoj sovraživa / ubijaš me naprej / jaz te koljem naprej / skuhala si moje možgane / jaz sem se zagrizel v tvoje drobovje …” Ko že mislimo, da je lirski subjekt dosegel zrelo genitalno fazo, ga znova potegne v sadomazohizem, samoodrekanje in čustveno izsiljevanje ljudožerskega tipa: “če me boš zapustila / bom pojedel svoje prste / vseh deset / ki so te božali / - in gnetli in ščipali”, v pesmi Daj že pa kot totalno degradirana žrtev samopomilovalno dodaja: “… življenje / daj no / zakolji me že enkrat / kot starega konja / in me vrzi v vrelo olje // nekomu bom dietna hrana / nekemu življenju v opomin.” V prvem izmed petih sklopov, ki ima naslov Velikonočno jagnje, Möderndorfer odpre temo religiozne dimenzije žrtve, ki se je preveč razdajala in v kapitalističnem ustroju obresti ostaja sama in izpraznjena. S podobnim motivom samote in zapuščenosti se spopada tudi v predzadnji pesmi V kotu, v zadnji pesmi z naslovom Večnost, pa zapiše: “vedno bolj / sem mrtev / in vedno glasneje kličem ljubezen / vedno bolj / sem sam / in vedno bolj / bi se vtaknil vate / da bi rešil svoje življenje.” Kolikor bolj se lirski subjekt približuje osrčju ljubezni in ekstatičnemu zlitju z Drugim, bolj se zaveda svoje samote in smrtnosti. Kar nas pri Möderndorferju toliko bolj presune, je način, na katerega se izpoveduje – preplet nežnosti, sublimnosti in vulgarne stvarnosti na trenutke dobi tako eksplozivne razsežnosti, da se bralcu zazdi, da po branju ne bo nikoli več isti. Druga močnejša stran njegovega pisanja – ne glede na to, ali gre za poezijo ali za kratke zgodbe, romane, drame ali scenarije – je njegov intuitivni občutek za dramaturgijo. Pri številnih pesmih z največjo mero ludizma, humorja in igrivosti stopnjuje napetost in vzhičenje, pri nekaterih pa tudi avtor drži bralca oz. bralko v nenehni negotovosti in šele na koncu razkrije glavni lik oz. motiv pesmi. Takšni sta pesmi Razpolovi ga in Ljubljana 1980. V prvi šele povsem na koncu izvemo, da je v igri pesnikovo srce, v drugi pa skozi erotizirano podobo mesta kot v nekakšnem filmu zagledamo prizor spolne združitve na dan Titovega pogreba. Tudi sanje o srednješolski ljubezni Ilonki dobijo groteskne obrise, ko v zaključku izvemo, da gre za slavospev pokojni simpatiji. V pesmi Umreti bo še zanimivo pa s ponavljanjem besedne zveze “bo zanimivo” ustvarja melanholičen ritem, ki bralca na eni strani prizemljuje, na drugi pa mu razpira zavedanje o lastni končnosti: “… oditi v pokrajino brez rim / brez besed / zgolj v neznano bližino / bo zanimivo // izbrisati se in do kraja izžareti / ugasniti v neznano modrino / bo zanimivo / bo zelo zanimivo.” Pesniški jezik Vinka Möderndorferja razgalja cel spekter občutij, ki jih moški čuti do ženske, pa tudi občutij, ki jih umetnik čuti do svoje muze ali vernik do svojega objekta čaščenja. Z nami deli zavedanje o tem, da smo smrtna in minljiva bitja, ki nas v enaki meri opredeljujeta tako samota kot želja po popolni združitvi. Njegova poezija ne potrebuje velikih začetnic niti ločil, saj se vije kot neskončna reka, ki na trenutke prestopa bregove in preizkuša vse možne družbeno postavljene omejitve, da bi “pravično razdelila trenutke” ljubezni, ki skozi implozijo združitve iz Nič ustvarja Vse. Pesmi in orgazmi imajo tako marsikaj skupnega z nastankom vesolja pa tudi z gonom smrti Pesnika, ki se vsak trenutek zaveda, da brez smrti ne bi bilo erosa.

rWotD Episode 3103: Klavdij Palčič Welcome to random Wiki of the Day, your journey through Wikipedia's vast and varied content, one random article at a time.The random article for Saturday, 1 November 2025, is Klavdij Palčič.Klavdij Palčič (born 5 August 1940 in Trieste, Italy) is a painter, print artist. After graduating from the Secondary School of Science in Trieste, Palčič's plan was to study political sciences, but he changed his mind and entered the Venice School of Arts where he graduated in 1964.During the 1960s, Palčič was a member of the Trieste art group “Raccordosei-Arte viva” and taught art and art history classes at various Slovenian high schools in the area of Trieste and in Gorizia. During the 1970s he established and managed a print art studio in Trieste.Palčič's works appeared at every group exhibition prepared by “Raccordosei–Arte viva” as well as many International Exhibitions of Graphic Arts in Ljubljana, and, since 1967, in numerous anthological exhibitions by artists from the Friuli and Julian region.He has held several solo exhibitions and exhibited at over 150 group exhibitions in Slovenia, Italy, and other parts of the world.Palčič received numerous awards and prizes in Slovenia, Italy and many other countries.In 1984, the artist received the Prešeren Fund Award in the category of fine arts and scene design. Palčič works in the fields of painting, printing, book illustration, scene design and costume design. He has worked as a scenographer with theatres in Trieste, Ljubljana, Vienna and Venice.He lives and works in Trieste, Italy.This recording reflects the Wikipedia text as of 00:23 UTC on Saturday, 1 November 2025.For the full current version of the article, see Klavdij Palčič on Wikipedia.This podcast uses content from Wikipedia under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License.Visit our archives at wikioftheday.com and subscribe to stay updated on new episodes.Follow us on Bluesky at @wikioftheday.com.Also check out Curmudgeon's Corner, a current events podcast.Until next time, I'm long-form Patrick.

Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.

Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.

Si lahko predstavljaš, da je nekdo tako ponosen, da ne vidi ničesar okrog sebe, le sebe in samo sebe. Pravljica Hansa Christiana Andersena nam prikaže ozek svet ponosne krpalke, ki je pravzaprav zelo srečna, saj ne uvidi, da je nepomembna in ima o sebi zelo visoko mnenje. Da ni tako, vidimo le mi, zunanji opazovalci. In kaj je tu pomembnejše, njena sreča ali naše zmrdovanje nad njenim zgrešenim ponosom? Morda neznana beseda. Krpalka je malo debelejša šivanka, ki se uporablja za krpanje. In kaj je krpanje? Ko luknjo na hlačah prekrijemo s krpo in zašijemo. In kaj je krpa? To je kos blaga, ki ga uporabimo za krpanje luknje. Prilsuhni torej zabavni Andersenovi pravljici Vir: Hans Christian Andersen, Pravljice, prevedel Rudolf Kresal, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1950, bere Nataša Holy

V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja.Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja.Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.Epizodo zaokrožujemo z razpravo strokovnjakov z različnih področij – asist. prof. dr. Tomažem Simetingerjem s Filozofske fakultete, asist. Matejem Vinkom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter dr. Vidom Vanjo Voduškom z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana – ki so razmišljali o tem, kako lahko umetnost in ustvarjalnost postaneta del celostnega pristopa k zdravju in dobremu počutju.Epizoda nastaja v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, ki ju sofinancirajo Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za javno upravo ter Mestna občina Ljubljana.Mnenja, izražena v podcastu, so osebna stališča govorcev in ne odražajo nujno stališč financerjev projekta.

Kaj je bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje lesa ali kajenje Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik. Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok. Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji. Originalni članek v reviji Nature TUKAJ

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Si kdaj tako utrujen ali pa samo len, da bi kar poležaval, strmel v lepo drevo ali sončni zahod in ne počel nič, prav nič. Skratka, da bi počival. Počitek je vedno prijetno opravilo in marsikateri pohodnik nadvse uživa, ko lahko počiva na vrhu vzpetine. Prisluhni Maji in Luki, kaj bosta odkrila tokrat.Čarobni zemljevid, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo AI DeepSeek, Gemini in Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Se še spomnite Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje? To so ilustrirani liki Mikija Mustra, slovenskega ilustratorja in striparja, ki bi 22. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan. V Mestnem muzeju Ljubljana so mu posvetili razstavo Miki Muster, njegov rojstni dan pa bodo obeležili tudi v Narodni univerzitetni knjižnici. Mustrov svet je bil pisan, duhovit in poln domišljije; prav tak, kot je bil on sam. In kot se ga spominja njegov sin Miklavž Muster.

Oder pod zvezdami LGL: 23. oktober 2025 Radio Slovenija, Svet kulture, 27. oktober 2025 Zvrstno, pomensko in vsebinsko hibridna predstava Ples v kamnu, ki jo lahko uvrščamo med značilnosti predmetno lutkovnega gledališča, plesa in instalacije – postdramskega gledališča – , je po besedah plesalke, koreografinje, avtorice n režiserke Leje Jurišič: poklon kratki pesmi Jureta Detele: »Bodi v kamnu, magični ples, / prišle so sanje, odzgoraj, / selijo se misli!« Tudi sicer konceptualno zelo heterogeno strukturirana predstava, vsebinsko in pomensko nasičena, izhaja iz prežetosti z duhom poezije. Glavno avtorsko besedilno predlogo za izrazito nihajočo uprizoritev, z nenehnimi sosledji asimetričnih intervalov, zasukov, ritmov in vzdušij, subtilnih zaustavitev in sunkovitih stopnjevanj, je prispeval Miklavž Komelj, uporabljena pa so tudi besedila Ovidija, Franza Kafke in Antona Aškerca, svoja občutenja napetosti v razmerju do trde in gnetljive vesoljne materije in nedoumljive skrivnosti, kot je lahko kamen, pa sta avtorsko izrazili tudi igralki v predstavi Mia Skrbinac in Alenka Tetičkovič. Na premiernem dogodku predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ki je nastala v koprodukciji z Društvom Pekinpah, je bila Magda Tušar. Avtorica, režiserka in koreografinja: Leja Jurišić Avtor besedila: Miklavž Komelj Avtorji uporabljenih besedil: Franz Kafka, Jure Detela, Anton Aškerc, Ovidij, Mia Skrbinac, Alenka Tetičkovič Dramaturginji: Petra Veber, Leja Jurišić Scenografinja, kostumografka in oblikovalka svetlobe: Petra Veber Soustvarjalci in nastopajoči: Rok Kunaver, Gašper Malnar, Martina Maurič Lazar, Alenka Tetičkovič, Mia Skrbinac

V Zgodovinskem arhivu Ljubljana so prav na »Dan slovenskih arhivov« pretekli ponedeljek odprli razstavo z naslovom »Na tirih zgodovine – Preteklost železnic v arhivskih zapisih«. Zunanji povod je bila letošnja 200-letnica prve vožnje v dolžini okoli 50 kilometrov z lokomotivo na parni pogon in nekaj vagoni med angleškima mestoma Darlington in Stockton 27. septembra 1825. Avtor lokomotive je bil inženir George Stephenson, sin Roberta, ki je že pred njim poskušal modernizirati tovorni in potniški promet. Takrat se je začelo »stoletje železnic«. Obiskali smo enega od avtorjev in hkrati osrednjega koordinatorja razstave, arhivista Dejana Hvalo. Prikaz izbora arhivskega gradiva na temo železnic v okviru tedanje Vojvodine Kranjske so avtorji razdelili v 9 vsebinskih sklopov. Zgodovinski arhiv Ljubljana se namreč sestoji iz arhivov petih osrednjih mest nekdanje dežele, poleg glavnega mesta so z njim povezani še arhivi v Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in v Idriji. Razstavo so poleg sogovornika pripravili arhivisti, Luka Cerar, Elizabeta Eržen Podlipnik, Jože Glavič, Iztok Hotko, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega. FOTO: Izsek iz enega od mnogih panojskih plakatov razstave, ki jo je oblikovala Barbara Bogataj Kokalj VIR: Program Ars, Goran Tenze

Visit our sponsor, Wealthfront!: wealthfront.com/robinsonSlavoj Žižek is international director of the Birkbeck Institute for the Humanities at the University of London, visiting professor at New York University, and a senior researcher at the University of Ljubljana's Department of Philosophy. This is Slavoj's fifth appearance on the show. On episode 109, he and Robinson discussed wokeness and psychoanalysis. On episode 118, he, Sean Carroll, and Robinson discussed quantum physics, the multiverse, and time travel. And on episode 206 he, Lee Smolin, and Robinson discussed quantum physics. In episode 212, Robinson and Slavoj talk about ancient philosophy, god, communism, quantum mechanics, and psychoanalysis. In this episode, they discuss current political events, marxism, quantum mechanics, and artificial intelligence. Slavoj's upcoming book is Quantum History: A New Materialist Philosophy (Bloomsbury, 2025).Quantum History: https://a.co/d/7WFcAGiVisit our sponsor, Wealthfront!: wealthfront.com/robinsonPromo terms & conditions apply. See our affiliated link for more details.Robinson Erhardt is a Wealthfront client and was compensated for the testimonial and promotion of the Wealthfront Cash Account. This compensation creates a conflict of interest. Experiences may vary among Cash Account clients, and results are not guaranteed. The Cash Account, which is not a deposit account, is offered by Wealthfront Brokerage LLC ("Wealthfront Brokerage"), Member FINRA/SIPC. Wealthfront Brokerage is not a bank. The Annual Percentage Yield ("APY") on cash deposits as of September 26, 2025, is representative, requires no minimum, and may change at any time. The APY reflects the weighted average of deposit balances at participating Program Banks, which are not allocated equally. Wealthfront Brokerage sweeps cash balances to Program Banks, where they earn the variable APY.If you are eligible for the overall boosted rate of 4.25% offered in connection with this promo, your boosted rate is also subject to change if the base rate decreases during the three-month promotional period.OUTLINE00:00 Introduction01:07 Marxism and Quantum Mechanics07:34 Why We Aren't Pessimistic Enough16:29 The Wisdom of the First Philosopher29:27 The Assassination of Charlie Kirk38:10 On Curtis Yarvin49:23 The Naivety of Pete Hegseth51:06 The Contradiction in American Fascism57:43 Could a Coup Overthrow Trump?01:04:17 The Utter Shamelessness of Today's Society01:14:15 The Danger of the Disappearing Left01:18:06 AI Is a Tool of Authoritarian SuppressionRobinson's Website: http://robinsonerhardt.comRobinson Erhardt researches symbolic logic and the foundations of mathematics at Stanford University, where he is also a JD candidate in the Law School.

Oktober je mesec požarne varnosti, v katerem gasilci in gasilke ozaveščajo o pomenu preprečevanja požara in ravnanja ob požaru. Letošnja osrednja tema je evakuacija s poudarkom na hitrem in varnem umiku. Zato bo to ena od tem četrtkovega Svetovalnega servisa, ko bo z nami Suzana Anžur, predstavnica Gasilske zveze Ljubljana. Med drugim pa nas bodo zanimali preventivni nasveti za preprečitev dimniškega požara in recimo manjšega požara na štedilniku.

Na tokratnem zasedanju smo podrobno analizirali remi v Celju, razpredali o obeh trenerjih (Rieri in Bessoneju), se spraševali kaj Kojićeva poškodba pomeni za Matea Aćimovića, se zgražali nad izjavo predstavnika Športa Ljubljana in ugotavljali, da potrebujemo združenje prvoligašev. Za konec pa še ščepec hokeja in basketa.

In this episode we try to demonstrate another step in integrating fire engineering into WUI risk management, and vice versa. These two areas together form some sort of fire engineering method, which I strongly believe will be an important part of our profession in the future. Today I got to sit down with Dr. Pascale Vacca from UPC to unpack a practical, end-to-end framework for wildland–urban interface risk that engineers can use today, which she has shared in her keynote at the ESFSS Conference in Ljubljana earlier this year. From mapping hazard, exposure, and vulnerability across scales to chaining wildfire spread outputs into building-focused simulations, we show how careful modeling turns uncertainty into a plan communities can fund and maintain.We begin with risk assessment that respects terrain, fuels, and construction typologies, then translate FARSITE's rate of spread and fireline intensity into FDS boundary conditions to test real weaknesses—like heat flux and breakage in large glazed facades. The case study in Barcelona grounds it all: what happens when wind pushes a fast front toward a community center, and which retrofits move the needle? Noncombustible shutters, smarter venting, and defensible spacing emerge as high-ROI fixes, while fuel breaks and fuel treatments reduce intensity so crews can act. Along the way, we tackle data resolution, moisture, and weather selection—how to choose between worst case and representative scenarios and why that choice matters for policy and budgets.Preparedness and recovery complete the cycle. Annual maintenance keeps gains from eroding as vegetation regrows; community preparedness days build habits and trust; and a homeowner app scores parcel risk to make decisions concrete. On the response side, precomputed scenarios and quick wildfire modeling inform shelter-in-place versus evacuation, aligning engineering insight with operational realities. We also confront limits: validation gaps, ember exposure, and the fact that risk is never zero. But the path forward is clear—interdisciplinary planning, better data sharing after fires, and education to bring more engineers into WUI work.----The Fire Science Show is produced by the Fire Science Media in collaboration with OFR Consultants. Thank you to the podcast sponsor for their continuous support towards our mission.

V SNG opera in balet Ljubljana je bila 9. oktobra 2025 premiera Rossinijeve komedije Potovanje v Reims. Poleg tega ta teden poročamo s koncertov za tri abonmajske cikle. V okviru Kromatike sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopila dirigent Elias Grandy in kitarist Mak Grgić, na Zlatem abonmaju je gostoval Kraljevi škotski nacionalni orkester s šefom dirigentom Thomasom Søndergårdom in pianistom Francescom Piemontesijem, v okviru Filharmoničnih klasičnih koncertov pa sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dirigentka Lucie Leguay in pianist Alexandre Tharaud. Napovedujemo še Abonma Zavoda Celeia Celje, ki letos poteka pod naslovom Sosedje.

Die Schweizer Nationalmannschaft muss sich noch gedulden. Am Montagabend verpasste sie die verfrühte Qualifikation für die WM 2026 in Nordamerika. Die Partie in Ljubljana zeigte auf, was passiert, wenn sich ein Gegner genauestens auf die Schweiz einstellt und Spielern wie Ruben Vargas oder Dan Ndoye auf den Füssen herumsteht. Aber es überwiegt das Positive: Auch in der vierten Partie spielt die Schweiz zu Null. Nun geht es im November weiter, mit Spielen gegen Schweden in Genf und am Ende allenfalls mit einer Finalissima in Kosovo. Wir schauen nun aber zuerst einmal zurück auf die Spiele in Slowenien und Schweden. Was zeichnet diese Schweiz aus? Wer sind die grossen Gewinner? Und steht nach der allfälligen WM-Teilnahme im Sommer etwa ein grosser Umbruch an? Das und vieles mehr in der 311. Folge der Dritten Halbzeit.Host: Marcel RohnerGäste: Dominic Wuillemin und Thomas SchifferleProduzent: Noah Fend In der Dritten Halbzeit wird über den Schweizer Fussball diskutiert. Hosted by Simplecast, an AdsWizz company. See pcm.adswizz.com for information about our collection and use of personal data for advertising.

Obrambni izdatki nikakor nočejo z jedilnika, kar pomeni, da še kako vplivajo nanj. Zato o Parlamentarni skupščini Nata, ki jo je gostila Ljubljana. Podrobnosti, tudi ustreznejša poročanja o dogodku, najdete v običajnih medijih, kot analitična avantgarda pa se spoprimimo z eno samo mislijo generalnega sekretarja. Takole je sporočil članicam in njihovim državljanom: "3,5 odstotka BDP potrebujemo, da bomo ohranili Atlantik, Arktiko, Evropo in ZDA varne." Takole je rekel – in kdo smo mi, da bi dvomili o njegovih besedah. Ali namenih, če smo že pri tem. Ampak samo zaradi informativne vloge nacionalnega medija razčistimo nekaj dilem … Da ohranimo omenjene pokrajine varne, pomeni, da jih obranimo pred sovražnikom. Sovražnik, tako generalni sekretar, ima očitno velike apetite po Atlantiku, Arktiki, Evropi in ZDA. Za varnost teh področij, območij in držav bo šel naš denar. Slovenci nismo naivni, predvsem pa ne brezglavo razsipni, da ne bi poskusili nekaj prišparati … Pod dva odstotka, kot dajemo zdaj, se zdi sprejemljivo, tako da moramo samo nekoliko oklestiti pri treh ali štirih postavkah, pa spustimo odstotke do današnje vrednosti. Šparovnost je lepa čednost in na prvi pogled se zdi, da bi najlažje prišparali pri Arktiki. Pustimo vnemar, da pri pešajočem javnem šolstvu zadnje generacije volivcev ne ločijo več natančno med Arktiko in Antarktiko – po podobni analogiji, kot se mešata Iran in Irak. In bi se verjetno Slovenija in Slovaška, če po naključju ne bi živeli v eni od obeh. Kakorkoli. Arktika se zdi zelo zelo oddaljena, ampak kot članica Nata smo zavezani braniti vse, kar brani Nato. Zdaj: morski levi, tjulnji in nekaj Eskimov se zdijo za slovenski braniteljski potencial precej abstraktna zadeva, ampak glede prihrankov se moramo vprašati, kdo je na Arktiki resnični sovražnik. Če vprašaš tam gori, koga se resnično ves čas in najbolj bojijo, ti bodo vsi odgovorili – se pravi tjulnji, polarne lisice, arktični zajci in Eskimi – da severnega medveda. Severni medved je največji plenilec na Arktiki in če Rutte misli z ohranjanjem arktične varnosti na Ruse in njihove apetite, se moti. Vsako živo bitje na daljnem severu se enega polarnega medveda boji bolj, kot se boji stotih Rusov. Če smo že pri tem … Sicer ne vemo zagotovo, ampak rajtamo, da se tudi Rusi sami bojijo polarnih medvedov. Za ohranitev Arktike varne bi se morali slovenski obrambni strokovnjaki, pa vojska, si mislimo, odpraviti na jago severnih medvedov. Kar pa se zdi problematično, ker ne zmoremo upleniti niti domačih rjavih, ki po Rakitni strašijo prebivalce; če pa jih že dobimo pred cevi, se oglasi kakšna civilna iniciativa. Se pravi, da moramo nemudoma pojasniti gospodu generalnemu sekretarju, da smo Slovenci za varovanje Arktike čisto neprimerni in da bi vsled tega prispevali le tri odstotke BDP. Svojo polovico odstotka odstopimo nekomu, ki ima z mrazom in ledom večje veselje. Dancem, recimo. Potem gremo naprej. Tu so Američani. Se pravi, da se moramo s tremi odstotki potruditi, da bodo ostali varni tudi Američani. V tej državi je situacija še bolj zapletena, kot je to na skrajnem severu. Kot vemo, so največji sovražniki Američanov in njihove varnosti Američani sami. Američani imajo s pobijanjem Američanov veliko veselje in letne številke mrtvih gredo v tisoče. Slovenci pa, kot veleva dobra vzgoja, se v prepire drugih ne vtikamo radi. Vsaj ne z odstotki. Pa še nekaj je. Z Melanijo, ki je kljub posavski provenienci mentalno očitno najbolj stabilen del družine Trump, za varnost Amerike naredimo več kot nekatere druge članice Nata. Tako nam lahko na račun Amerike Rutte ponovno zmanjša prispevek za pol odstotka. In smo že na 2,5. Atlantik bomo branili z vsemi silami. Slovenci radi hodimo na morje. Država bo prispevala vsa plovila, ki so ji na razpolago. Policija policijski čoln, vojska vojaško ladjo, Narodni muzej pa koliščarski deblak. Namesto po jadranskih obalah se bomo razmestili po atlantskih in namesto "Večeras je naša fešta" prepevali "Jutri gremo v napad!" Vse ostalo bo ostalo enako. Tako pridemo do Evrope in njene varnosti. Ki jo je treba ohraniti z vsem, kar imamo. Parlamentarna skupščina Nata je bila v Ljubljani o tem jasna. Evropo bomo branili z orožjem in z obrambnimi izdatki. O tem ni dvoma. Kot kaže, jo branimo in jo bomo branili pred Rusi. Nekoliko manj je jasno, kako jo bomo obranili pred domačimi norci. Oziroma, če citiramo slavnega Rusa: "Glave nas bodo stali bedaki v lastnih vrstah."

Before the Conference League anthem came on in Celje Slovenia, one warm August night this year, today's guest had a lot of work behind him already while I was was on my way via train, uber and rental car from Bosnia. He is Rok Gregoric, press and pr wizard of NK Celje, a Slovenian club that was long a middling in the league of an already small country but has made it to the group phase of the conference league last year and again this year. A remarkable feat for a really pretty quiet city between the two main Slovenian cities Ljubljana and Maribor. Find out why. But also: what goes on in a smaller club when a UEFA competition comes to town? How do they coordinate with the visitors? What security arrangements have to be made? Where does all the UEFA signage come from? Which media gets which access? Rok takes us behind the scenes of his work, and shares about the club and the city - and a remarkable coach. HELPFUL LINKS FOR THIS EPISODE:NK Celje, websiteCelje, with city history, WikipediaNEW: send me a text message! (I'd love to hear your thoughts - texts get to me anonymously, without charge or signup) Please leave a quick voicemail with any feedback, corrections, suggestions - or just greetings - HERE. Or comment via Twitter, Instagram, Bluesky or Facebook. If you enjoy this podcast and think that what I do fills a gap in soccer coverage that others would be interested in as well, please Recommend The Assistant Professor of Football. Spreading the word, through word of mouth, truly does help. Leave some rating stars at the podcast platform of your choice. There are so many sports podcasts out there, and only ratings make this project visible; only then can people who look for a different kind of take on European soccer actually find me. Artwork for The Assistant Professor of Football is by Saige LindInstrumental music for this podcast, including the introduction track, is by the artist Ketsa and used under a Creative Commons license through Free Music Archive: https://freemusicarchive.org/music/Ketsa/

Tyler Brûlé is joined by Gorana Grgić and Adrien Garcia to review the weekend’s news, including an UNGA round-up. Plus: Guy de Launey in Ljubljana and Natalie Theodosi reports from Milan Fashion Week.See omnystudio.com/listener for privacy information.

We sit down with Adela Hîncu, historian and editor of the volume Texts and Contexts from the History of Feminism and Women's Rights East Central Europe, Second Half of the Twentieth Century (2024) to discuss feminist thought in post World War 2 socialist East Central Europe.Book description:A compendium of one hundred sources, preceded by a short author's bio and an introduction, this volume offers an English language selection of the most representative texts on feminism and women's rights from East Central Europe between the end of the Second World War and the early 1990s. While communist era is the primary focus, the interwar years and the post-1989 transition period also receive attention. All texts are new translations from the original.The book is organised around themes instead of countries; the similarities and differences between nations are nevertheless pointed out. The editors consider women not only in their local context, but also in conjunction with other systems of thought—including shared agendas with socialism, liberalism, nationalism, and even eugenics.The choice of texts seeks to demonstrate how feminism as political thought was shaped and organised in the region. They vary in type and format from political treatises, philosophy to literary works, even films and the visual arts, with the necessary inclusion of the personal and the private. Women's political rights, right to education, their role in nation-building, women, and war (and especially women and peace) are part of the anthology, alongside the gendered division of labour, violence against women, the body, and reproduction.https://www.aup.nl/en/book/9789633864548/texts-and-contexts-from-the-history-of-feminism-and-womens-rightsopen access pdf: https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/98220/9789633864548.pdfAdela Hîncu is an intellectual historian who focuses on the history of social sciences, Marxist social theory, and women's political thought in Romania and East Central Europe after the Second World War. Currently a Marie Curie fellow at the Institute of Contemporary History in Ljubljana, she researches the transnational history of social expertize from Eastern Europe from the 1970s to the early 2000s.

World War II in Europe left both victorious and vanquished countries devastated; yet within weeks of the end of hostilities on September 9, 1945, an automobile race was held in Paris' Bois de Boulogne. This presentation addresses the questions: where did the financial and material resources for an active post-war racing program come from, and perhaps even more importantly, why were they expended in what many might regard as a non-essential- or perhaps even frivolous - activity? Skip McGoun is the William H. Dunkak Emeritus Professor of Finance at Bucknell University and was a long-term Visiting Professor at the University of Ljubljana in Slovenia and at the University of Donja Gorija in Montenegro. He has presented and published on the history and culture of finance as well as automobile history and culture and served as Area Chair of the Vehicle Culture Section of the Popular Culture Association. ===== (Oo---x---oO) ===== 00:00 Post-War Racing Revival 01:18 The State of Europe Post-WWII; Early Post-War Races 03:28 The Constructors: Britain vs. The Continent 05:29 Financial and Material Resources 13:14 The Influence of Nationalism and Sentiment 15:34 Adrenaline and the Need for Speed 18:53 Conclusion, Reflections and Q&A Session 27:48 Closing Remarks and Credits ==================== The Motoring Podcast Network : Years of racing, wrenching and Motorsports experience brings together a top notch collection of knowledge, stories and information. #everyonehasastory #gtmbreakfix - motoringpodcast.net More Information: https://www.motoringpodcast.net/ Become a VIP at: https://www.patreon.com/gtmotorsports Online Magazine: https://www.gtmotorsports.org/ This episode is part of our HISTORY OF MOTORSPORTS SERIES and is sponsored in part by: The International Motor Racing Research Center (IMRRC), The Society of Automotive Historians (SAH), The Watkins Glen Area Chamber of Commerce, and the Argetsinger Family. 

Sju, åtta irritationsmoment efter fadäsen i Ljubljana. Lyssna på två fullmatade avsnitt av Tutto Balutto, helt utan reklam, på Podme. Signa upp dig på podme.com – de första 14 dagarna är gratis. Ladda sedan ner Podme-appen i Appstore eller Google Play.

Interview date: October 29, 2024Episode Summary:Nika Kljun, a renowned dancer, choreographer, and life coach, to discuss her extraordinary journey from Slovenia to Hollywood. Nika shares insights on her humble beginnings in her parents' dance studio and how her early success in Europe led to major international opportunities. She talks about her experience working with A-list artists like Beyoncé, JLo, and Britney Spears, and the importance of resilience in the dance industry. Nika also opens up about her transition into life coaching, offering holistic support to dancers and non-dancers alike.Throughout the conversation, Nika discusses the value of perseverance, the impact of social media, and how dancers can handle comparison and negative self-talk. She encourages dancers to trust the process, stay grounded, and embrace their true selves.Show Notes:(00:00) - Introduction to Nika Kljun(04:15) - Nika's Early Dance Journey in Slovenia(08:00) - Transition from Slovenia to LA and the O-1 Visa Process(15:40) - The Struggles and Successes of Starting in LA(24:30) - The Role of Social Media and Comparison in Dance Careers(30:45) - Nika's Transition into Life Coaching and Helping Dancers Mentally(36:20) - The Importance of Self-Care, Mental Health, and Physical Wellbeing(42:00) - Advice for Dancers: Resilience, Forgiveness, and Personal Growth(50:00) - Final Thoughts and Closing RemarksBiography:World renowned choreographer and professional dancer Nika Kljun was born into a family of respected dance pioneers in Ljubljana, Slovenia. The apple didn't fall far from the tree, and Nika shone from a young age. A national and international champion herself, by the time she was a teenager, she coached and choreographed dancers from her family's studio, Bolero, to new heights and world titles. Meanwhile, she built her professional resume and impressive reputation across Europe and the world. Soon enough, Nika moved to Los Angeles, California to further pursue her dreams. It was not long before she had worked with the likes of Beyonce, Jennifer Lopez, Justin Bieber, and appeared on mainstream televised award shows such as the MTV Video Music Awards, the Latin Grammys, X-Factor, and more. All the while, Nika continued to fulfill her passion for education, teaching often sold out classes to dancers at Millennium Dance Complex in Los Angeles, and touring the country and world teaching master classes, both individually, and with elite dance convention programs. She is currently on faculty at Jump dance convention. Nika's choreography can be seen on prime time television shows such as Fox TV's So You Think You Can Dance and The Masked Singer, CBS's Come Dance With Me, and more, and in both live and virtual arenas across the world - to name only two of many, Nika choreographed for Taiwanese “Queen of C-Pop” Jolin Cai's Ugly Beauty World Tour in 2019 and J. Balvin's Live TikTok Concert Performance in 2021. In 2018, Nika was a choreographer for Britney Spears' Las Vegas Residency “Domination”, a full circle moment following Nika's portrayal of the megastar during the 2011 VMA Vanguard Britney Spears Tribute Performance. Notably, not only has Nika choreographed for pop culture, music, and dance legend Paula Abdul, but she has been her creative right-hand-woman for six years. Her work on Paula's “Forever Your Girl” Las Vegas Residency in 2019, and her outstanding performance at the Billboard Music Awards in 2019. Their collaborative power continues to flourish throughout current projects. Throughout it all, Nika deeply understands and intently spreads the value of wellness. Now a certified life coach, Nika recently and successfully launched “Shaped By Nika” - a professional-level dance intensive marked by an emphasis on how the mind, body, and spirit can work together towards one's dreams. Connect on Social Media:https://www.instagram.com/nikakljun/profilecard/Website: https://nikakljun.com