Podcasts about odgovore

Franja, Jelendol, Pavla, Zgornji Hrastnik, Krvavice in druge partizanske bolnice, ki so delovale v skrajno zahtevnih okoliščinah, ki jih je ustvarila okupacija, niso bile pri zdravljenju pacientov nič manj uspešne od bistveno bolje opremljenih bolnic največjih zavezniških armadTočnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj 100 tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih okoli 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, pa Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj. Foto: Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SI-Ziga / Wikipedija)

Nove droge, novi izziviV Sloveniji se je letos v vzorcu heroina pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil, ki je 50-krat močnejši od heroina in zato vzrok za predoziranja in smrti. Strah pred fentanilom v Evropski uniji je velik, v Združenih državah Amerike in v Kanadi je namreč povzročil hudo zdravstveno krizo. Kako smo na pojav te smrtonosne droge pripravljeni v Sloveniji, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi pri nas ter kdo in kje danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? Odgovore na ta vprašanja in opis primerov zastrupitev, obravnave bolnikov in toksikološko analizo novih psihoaktivnih snovi je ponudil posvet z naslovom Nove droge, novi izzivi, Toksikologija 2025, ki sta ga organizirala Sekcija za klinično toksikologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nekaj zanimivih poudarkov boste slišali v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Kako voditi osobne financije u doba nesigurnosti? Odgovore na pitanja o osobnim financijama koje svi želimo znati donosi troje stručnjaka čiji su rad i edukacija pomogli tisućama ljudi da bolje razumiju svijet osobnih financija i ulaganja.Marko Bogdan je strateg rasta u InterCapitalovom Geniusu, prvoj hrvatskoj aplikaciji za automatsko ulaganje u investicijske fondove. No, njegovo znanje ne ostaje samo unutar poslovnih krugova – aktivno ga dijeli na YouTube kanalu i u svom podcastu O novcu, gdje se bavi temama investiranja i financijskog planiranja. Strastveno zagovara širenje svijesti o kvalitetnom ulaganju, pomažući ljudima da donesu informirane odluke o svojoj financijskoj budućnosti.Uz njega, tu je i Sandra Ferenčak, osnivačica popularnog bloga My Tetka i Toni Milun, vjerojatno najpoznatiji profesor matematike u Hrvatskoj, koji već godinama svojim videima olakšava razumijevanje složenih financijskih pojmova._______________0:00 Uvod2:40 Tehnologija je omogućila bolje upravljanje financijama?5:04 Financijsko planiranje je za bogate?6:25 Morate biti bogati kako bi mogli ulagati?8:06 Imamo više novca, ali smo i više siromašniji?10:30 Nema smisla štedjeti u bankama s ovakvim kamatnim stopama?12:20 Svi trebaju plan za crne dane, ali nitko to ne radi dok ne ostari?14:30 Ulaganje 50 eura mjesečno za 40 godina donosi 175.000 eura16:50 Dovoljno je odvajati 50 eura mjesečno?18:05 Hrvati nemaju pojma o ulaganjima? 21:50 Hrvatima je najbolje nastaviti ulagati u nekretnine?24:30 Osnovno pravilo je diversifikacija, ali Hrvati ulažu u jedan tip imovine?27:10 Ulaganje u dionice je za profesionalce?30:40 Prerizično je ulagati prije razgovora sa stručnjacima?33:15 ETF-ovi su najbolji financijski proizvod za laike?37:20 Financijska sloboda je sve teža zbog inflacije41:10 Ulaganje u kriptovalute je kockanje?46:20 Najgore što si možeš financijski napraviti je podržati prijateljev startup?48:40 Financijsko planiranje je norma, ali mnogi ga odgađaju zbog kratkotrajnih troškova?51:00 Ovo su najveće greške..._______________

Ob 40. obletnici izvolitve Gorbačova na položaj generalnega sekretarja sovjetske komunistične partije skušamo opredeliti njegovo vlogo v svetovni zgodovini11. marca 1985 je na čelo sovjetske partije in države stopil tedaj 54-letni Mihail Sergejevič Gorbačov. V Kremlju je sicer zdržal vsega 6 let in pol, a kakšnih šest let in pol je to bilo! Perestrojka in glasnost, jedrska nesreča v Černobilu in jedrski detant z Združenimi državami, združitev Nemčije in razpad Sovjetske zveze … Ob 40. obletnici prihoda Gorbačova na oblast smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako pravzaprav opredeliti njegovo vlogo v svetovni zgodovini? Je bil eden največjih junakov 20. stoletja, humanist, ki je razgradil železno zaveso in po mirni poti končal hladno vojno, ali pa je bil, nasprotno, nepoboljšljiv naivnež, ki je za prazen nič spodkopal temelje ruske geopolitične moči? – Odgovore so nam pomagali iskati dr. Tomaž Gerden, Miha Lampreht in Branko Soban, trije novinarji torej, ki so tako rekoč v živo spremljali in za nas v Sloveniji komentirali poteze, ki jih je, ko je bil na oblasti, Gorbačov vlekel. Foto: Mihail S. Gorbačov oktobra 1991 (Lev L. Medvedev / Wikipedia)

Hitrost, natančnost, koncentracija – lahko slabo prespana noč odloči tekmo na košarkarskem igrišču? Pestro športno dogajanje v zadnjem času nas je vodilo do vprašanja, kako pomemben je spanec za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Bi morali v športne ekipe vključiti tudi somnologa? Odgovore na številna vprašanja prepleta spanja in vrhunskega športa je Nika Vrabec poiskala pri prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, vodji Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana ter klinični in športni psihologinji doc. Dr. Maji Smrdu. Iz Chicaga pa se nam je oglasil trenutno najbolj opazen slovenski predstavnik v ameriški univerzitetni ligi NCAA, Saša Ciani, ki je meddrugim spregovoril tudi o spopadanju z »jet legom«. Vabljeni na možgansko igrišče! Oddajo je pripravila Nika Vrabec, skoznjo vas popelje Mojca Delač.

Na Ptuju so znani po slastnih krofih. V karnevalskem času jih v Ptujskih pekarnah dnevno pripravijo okoli 60 tisoč, glede na trajanje pusta pa prodajo od pol milijona pa vse do milijon krofov. Krofe cvremo ali jih pečemo in kako je z novimi trendi, kot na primer krof s kremo iz pistacije? Odgovore je iskala Nataše Kuhar.

Se Avstriji pet mesecev po volitvah vendarle obeta nova vlada, v kateri se bo ljudski in socialdemokratski stranki pridružil Neos? Kaj bi to lahko pomenilo za koroške Slovence? Odgovore iščemo s poslanko Zelenih v državnem zboru Olgo Voglauer. Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, kjer so morali zaradi pomanjkanja denarja in kadrovske podhranjenosti skrajšati delovni čas. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je z doseženim v svojem zadnjem – tretjem – mandatu zadovoljna. Med drugim so spodbudili gospodarski razvoj, pomemben za ohranitev same narodne skupnosti. Ustavimo se tudi pri Slovencih v Italiji, ki skrbno negujejo pustno tradicijo. Priprave na Kraški pust, eno največjih prireditev v Furlaniji – Julijski krajini, so se začele že pred meseci in so v sklepni fazi. Kaj jim pomeni pust in kaj vse pripravljajo? Prisluhnite!Foto (odbor KP Henrik Šturman) - 55. Kraški pust 2024

V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani.

Kljub velikim spremembam, ki so se v preteklih desetletjih zgodile na področju intimnih partnerstev, je konec dolgoletne monogamne intimne partnerske zveze še vedno izjemno stresen dogodek v življenju. Še posebej za osebo, ki ni imela izbire, ki o koncu ni soodločala, ki je bila zapuščena. Kako se postaviti na lastne noge in začeti znova? Kje najti zavetje in pri kom čustveno podporo, če se to zgodi pri 40-ih? In če se je treba ob čustveni bolečini ukvarjati tudi s finančno negotovostjo in iskanjem strehe nad glavo na nemogočem nepremičninskem trgu? Odgovore na ta vprašanja ponuja ljubezenski roman Jerce Cvetko Padam na besede, ki ga je v novi zbirki Razmerja izdala Cankarjeva založba. Oddajo je pripravila Urška Henigman.

Kako poteka projekt širitve onkološkega oddelka v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru in kdaj bo objavljen razpis za nove obsevalnike? Je še kateri od lastnikov stanovanj v Masarykovi ulici privolil v odkup? Odgovore na ta vprašanja ste slišali v tokratni oddaji, pristojni pa so predstavili tudi napredek pri gradnji novega Infekcijskega oddelka in ureditvi prostorov za Negovalno bolnišnico na Pohorju.

Prvo besedo naj bi otroci izgovorili najpozneje do 15. meseca starosti. Najpestrejše obdobje za govorni razvoj pa je med 2. in 3. letom. A kaj storiti, če otrok takrat še vedno bolj ali manj molči, če pri 4 ali 5 letih ne govori razumljivo? Odgovore bomo iskali v torkovem Svetovalnem servisu, posvečenem govornem razvoju otrok, ko se nam bo pridružila Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike.

Kina je lansirala novi podzemni detektor za otkrivanje neutrina, sićušnih čestica koje bi mogle pomoći znanstvenicima u razumijevanju načina na koji funkcionira svemir. Objekt košta 300 milijuna dolara, a trebao bi započeti s radom u drugoj polovici ove godine.

Ena izmed najbolj pomembnih obletnic leta, ki se izteka, je prav gotovo obletnica izdaje Splošne šolske naredbe. Letos je namreč minilo natanko četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija izdala ta prelomen dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah – in torej tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem – postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Toda: zakaj se je razsvetljena vladarica sploh odločila za pravo pravcato revolucijo v izobraževanju? Česa naj bi se njeni podaniki v novih šolah naučili? Kako naj bi učitelji učenkam in učencem to znanje vbili v glavo? In kaj so si o novo pridobljeni pravici do šolanja pravzaprav mislili navadni ljudje? Odgovore smo iskali v oddaji Sledi časa, ki vam jo ponovno, kot zadnjo v tem letu, ponovno ponujamo v poslušanje.

Prazniki ob koncu leta so vsako leto obdobje, ko se še toliko bolj kot sicer zavedamo, da ljudje žal marsikje po svetu nimajo priložnosti praznovati v miru. Glede na številne vojne in oborožene spopade se zastavlja vprašanje, ali je mir še tista vrednota, ki vsaj od konca druge svetovne vonje združuje ljudi po vsem svetu. Da ni samoumeven in da je treba o tem učiti že učence v šolah, poudarja koncept globalnega učenja. Ta vključuje tudi spoznavanje drugih vidikov in vrednot, ki poudarjajo človekovo soodgovornost – antirasizem, enakopravnost in trajnost. Kaj je torej globalno učenje in zakaj potrebujemo učenje za mir? Odgovore smo dobili od Mari Annne Okkolin, sociologinje in pedagoginje, ki pri finski nevladni organizaciji Peace Education Institute vodi izobraževanje in sodelovanje s šolami in drugimi formalnimi izobraževalnimi ustanovami pri temah enakosti in pravičnosti, boja proti rasizmu, globalnega učenja in učenja za mir.

Je morski konjiček riba? Kaj pa morski golob, morska figa in morski gad? In kdo so tihotapci, sateliti in pirati ribjih gnezd? Odgovore na ta in še na mnoga druga pomembna vprašanja o preučevanju rib najdemo v monografiji Osnove morske ihtiologije. Gre za edinstveno strokovno delo in obenem priročnik v slovenskem prostoru s področja preučevanja rib, ki je redkost tudi v tujini. Njegova avtorja sta Lovrenc Lipej in Domen Trkov z Morske biološke postaje NIB v Piranu, kjer sta ga nedavno predstavila javnosti. Danes sta sodelavca, a se je njuno znanstveno sodelovanje začelo že v času, ko je Trkov kot študent poslušal predavanja dr. Lipeja. Zakaj pa je vsega kriva babica, sta med drugim povedala v tokratni oddaji.

In zakaj se celo danes še vedno zdi, da nam zgodba o metamorfozi Rima iz republike v cesarstvo, zgodba, v kateri nastopajo tako slavne osebnosti, kot so Cezar, Ciceron, Mark Antonij in Avgust, pravzaprav razkriva nekaj ključnega o nas samih, o družbi, politiki in identiteti Zahoda?Zdaj, ko je bil Donald Trump vnovič izvoljen za predsednika Združenih držav, se številni po svetu sprašujejo, ali so ameriški republiki šteti dnevi. A kako natanko republika propade? Kako družbeno-politične institucije, v katerih se lahko udejstvuje razmeroma širok, razmeroma heterogen krog ljudi, nadomesti režim, kjer se pravzaprav vsa oblast zgošča okoli enega samega človeka? Nemara najbolj znamenit primer take metamorfoze najdemo v starem Rimu, ki se je proti koncu prvega stoletja pred našim štetjem iz približno pol tisočletja stare republike preobrazil v imperij. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako in zakaj je rimska republika propadla? – Odgovore sta nam pomagala iskati dr. Gregor Pobežin, predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije in raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino, ter dr. David Movrin, predavatelj na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete. foto: Karl Theodor von Piloty – Cezarjev umor, 1865, izrez (Državni muzej Spodnje Saške / Wikipedija, javna last)

Tokrat bomo govorili o osnovnem gradniku našega prostora – govorili bomo o tipični slovenski hiši. Verjetno ni nezaslišano, če trdimo, da slovenska hiša, kot jo poznamo iz literature preteklega stoletja, ne predstavlja več povprečne slovenske hiše. Alpske, panonske, kraške in druge tipične hiše razumemo bolj kot primere iz zgodovine oziroma kot primere stavbne dediščine posameznih pokrajin, katerih opisne lastnosti ne izčrpajo več povprečne hiše, ki danes ustvarja značaj našega grajenega okolja. Kakšna pa je potem sodobna slovenska hiša? Kako jo prepoznamo, kaj jo definira, katere so njene značilnosti? Odgovore na ta in druga vprašanja bomo iskali s tokratnima gostoma – Nejcem Prahom in Milošem Koscem. Prisluhnite podkastu Odprto!

Monumentalni slovar, ki ga je pred 130 leti pripravil Maks Pleteršnik, velja za čisti intelektualni presežek slovenskega 19. stoletja in jezikovni pripomoček, ki ga lahko s pridom uporabljamo še danesOktobra 2024 je minilo deset let, odkar si govorke in pisci slovenskega jezika lahko pomagamo s spletiščem Fran, portalom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer najdemo – in zastonj uporabljamo – kar 45 slovarjev: od Slovenskega pravopisa do Slovarja oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini. Razume se, da so slovaropisci, ki so te resnično nepogrešljive jezikovne pripomočke spisali, v prav vsakega izmed njih vložili ogromno znanja, prizadevnosti in časa. Je pa prav verjetno, da so si, ko so te slovarje ustvarjali, za zgled, kako se zadevi streže, vzeli enega izmed najstarejših – Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar s sredine devetdesetih let 19. stoletja. Tega se je namreč že pred debelimi desetletji prijel sloves, da se slovarja bolje kratko malo ne da spisati bolje, da njegov avtor, Maks Pleteršnik, pač ni ustvaril le slovarja temveč – če si pomagamo z vznesenim mnenjem Ivana Cankarja – najlepšo in najzanimivejšo knjigo, kar jih imamo Slovenci, neizčrpan in skoro neizčrpljiv zaklad jezikovne lepote. Zato smo se v tokratnem Kulturnem fokusu spraševali, kako je Pleteršnik svoj Slovensko-nemški slovar pravzaprav zasnoval in koliko znanja ter dela je moral vanj vložiti, da tudi po 130 letih ostaja nepresežen v očeh stroke.? Prav tako pa nas je zanimalo, ali si z njim lahko še vedno pomagamo tudi povsem običajni uporabniki in uporabnice? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja nam je pomagal iskati slovenist in jezikoslovec, predavatelj na Oddelku za slovanske jezike in književnosti mariborske Filozofske fakultete, akad. dr. Marko Jesenšek.   foto: Maks Pleteršnik leta 1922 (Wikipedija, javna last)

Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovniciV Združenih državah so predsedniške volitve pred vrati, njihov izid pa slej ko prej ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako bi zmaga Donalda Trumpa oziroma Kamale Harris utegnila vplivati na zapletanje in razpletanje ključnih, strateško najpomembnejših kriznih žarišč našega časa – od vojne v Ukrajini prek konflikta na Bližnjem vzhodu do rastočih napetosti okoli Tajvana. V tem kontekstu nas je prvenstveno zanimalo, kaj voditelji Rusije, Kitajske, Izraela, Irana pa še kakšne države pravzaprav pričakujejo od obeh kandidatov? Koga si, drugače rečeno, po volitvah bolj želijo videti v Beli hiši in, jasno, zakaj? – Odgovore so nam pomagali iskati naš nekdanji dopisnik iz Moskve, Miha Lampreht, pa politolog, predavatelj na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, dr. Primož Šterbenc, ter sinologinja, predavateljica na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Maja Veselič.   foto: uradna vladna portreta Kamale Harris in Donalda Trumpa (Wikipedija, javna last)

Šta ako možeš biti uspešna, a da nisi uvek na 100% svojih kapaciteta? Kako da radiš stvari koje su toliko lake da ti je lakše da ih uradiš nego da ih ne uradiš? Kako da napraviš plan i organizuješ biznis i život tako da najgora verzija tebe može da ga izvede? Odgovore pronađi u ovoj epizodi. Ovo je četvrti od 30 lajvova koje sam radila svakodnevno na svom Instagram kanalu @jovana.miljanovic . Svi lajvovi dostupni su i na mom Youtube kanalu "Jovana Miljanovic" Iskoristi RANI UPIS i prijavi se za Biznis bazu: https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza Novi sajt: https://www.jovanamiljanovic.com/

Zakaj vedno več ljudi ostaja brez zdravnika in kakšne so možne rešitve akutnega problema slovenskega zdravstva? Odgovore smo iskali s pomočjo županov občin Slovenska Bistrica in Lenart, kjer so trenutno težave najbolj pereče. V Lenartu je posledično odstopil direktor Zdravstvenega doma, v Slovenski Bistrici se je organizirala civilna pobuda ogorčenih bolnikov, ki so ostali brez osebnega zdravnika.

Študentke in študenti so začeli novo študijsko leto. Katere novosti jih čakajo; kateri so najbolj priljubljeni študijski programi; kakšen je prehod iz prvega v drugi letnik dodiplomskega študija; kako bodo pristojni reševali občutno pomanjkanje študentskih namestitev; kaj prinaša nov zakon o visokem šolstvu? Odgovore na nanizana vprašanja iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije.

Piše Nada Breznik, bere Renato Horvat. Evald Flisar je knjigo Potovanje preblizu podnaslovil Spovedi in izpovedi. Že sam se v njej sprašuje, v katero prozno zvrst naj bo delo uvrščeno. Lahko bi obveljalo za zbirko esejev, potopis ali avtobiografijo, nazadnje pa se po vzoru romanov Sheile Heti odloči, da je to vendarle roman. Vendar že podnaslov nakazuje, da delo nima izrecnih značilnosti romana, čeprav ga je uokviril z vožnjo z avtomobilom iz Ljubljane do Londona, kjer naj bi s podstrešja hiše, ki jo je že pred leti prodal, pobral še zadnje fotografije, negative in morebitne osnutke svojih zgodb, dram in drugih besedil. To 1500 kilometrov dolgo pot je že neštetokrat prevozil, odkar se je iz Londona preselil v Ljubljano. Na potovanje povabi bralce, da nam predstavi svoja premišljevanja, spoznanja in poglede na sedanji čas in družbena dogajanja, na stanje duha, na mesto in položaj literature in na temeljna bivanjska vprašanja, ki si jih že vse življenje zastavlja. Odgovore išče s pomočjo znanosti, filozofije, religije, umetnosti in psihologije. Pri tem je ves čas skeptičen, kritičen in skrajno analitičen. Problemov v neposrednem okolju, ki se spričo njegovih številnih potovanj in selitev nenehno spreminja, na planetarni in celo kozmični ravni se loteva na osebni, najbolj pristni in včasih boleči ravni. Vse védenje, in tega je obilo, preceja skozi izkušnje, ki si jih je v dolgem in dinamičnem življenju, nabral ničkoliko. Ničesar ne sprejema kot samoumevnega in tudi svojih dognanj ne ponuja kot edino pravih in edino zveličavnih. Dobro se zaveda, da je resničnost najprej treba dojeti v vseh dosegljivih delcih in vidikih in šele potem doumeti, življenje pa najprej polnokrvno živeti. Kar želi in pričakuje, so sopotniki, ki znajo misliti s svojo glavo. Teme, ki jih Flisar načenja, so raznolike. Pri izboru ni videti neke sistematike, je pa vsako poglavje odkritje zase in bralca od poglavja do poglavja žene radovednost, kaj bo novo poglavje prineslo, in nehote se kdaj odzove tudi s hvaležnostjo, da je pisec ponudil toliko izbire in toliko novih pogledov, na katere pa se mora odzvati s svojim lastnim razmislekom. Tudi na tem potovanju nas pisatelj znova spomni na svoje bogato življenje in delo, na vse dejavnosti, ki se jih je loteval ali so mu bile zaupane, na naključja in ljudi, ki so krojili in bogatili njegovo usodo in življenje. Evald Flisar, avtor Čarovnikovega vajenca, Potovanja predaleč in številnih drugih del, prisega na pogum za potovanja, ki so v nasprotju z varnostjo, ograjami in zidovi, ki jih postavljamo okoli sebe, polna izzivov in neverjetnih naključij in četudi te odnese predaleč, se boš vedno vrnil v svoj naravni dom, v svojo rojstno deželo in k sebi, ki si do kraja neodkrita skrivnost, zato moraš potovati tudi vase, v svojo zavest, ki je morda del kozmične zavesti, če ima vesolje zavest, in ki nosiš v sebi Boga, čeprav bi raje videl, da je Bog zunaj tebe in bdi nad teboj. Pisec se osredotoča na začetek besedotvorja, na večpomenskost besed, na jezike, različne intonacije njihovega sporočanja, ki jih neposredno in dobro pozna iz svoje prekmurščine, knjižne slovenščine in angleščine. Seveda na poti teče beseda tudi o njegovem pisanju, načinu in navdihih zanj, zato nekatere od številnih dram in romanov našteva in se odziva na kritiške zapise o njih. V letih, ko ugotavlja, da je pred njim manj časa od tistega, ki ga je že preživel, ne more niti mimo omejitev, ki jih leta nalagajo telesu, duši in spominu. Vendar pri tem ne daje vtisa žalobnosti, prej sprijaznjenosti in nameri, da izkoristi prav vsak trenutek vitalnosti in energije, ki ju še ima. Ali bodo dokumenti, založeni na podstrešju londonske hiše, prispevali k izpolnitvi sestavljanke avtorjevega življenja, njegovega pravega „jaza“, ki ni le zaporedje trenutkov, ni iluzija in ne fikcija, temveč je njegov edini „jaz“ vse od otroštva do današnjih dni?

Postoje li zločesta djeca, smije li roditelj imati miljenika i koja pitanja djeci ne bismo trebali postavljati? Odgovore donosi savjetnica za odgoj, iskusna odgajateljica, mama i sestra, Martina Sokač. Poslušajte konkretne upute kako djecu učiti strpljenju i stvoriti osnovu za zdrav odnos između braće i sestara!

Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani; dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.

Dejavniki, ki narekujejo izbiro najustreznejšega zakonskega partnerja ali partnerke, se skozi zgodovino vedno znova spreminjajo. Vsako obdobje ima svoje specifike, na katere seveda močno vplivajo širša družbena, ekonomska in politična dogajanja. Tako je bilo tudi v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja, ko se je slovenski prostor demokratiziral, nacionaliziral in industrializiral, vsi takratni izobraženci pa so obilo brali tudi romantično ljubezensko poezijo. Kako je torej pred stoletjem in več tedanji javni diskurz na Slovenskem obravnaval idealnega partnerja? Kako so v sfero zasebnega, intimnega izbiranja najustreznejšega življenjskega sopotnika posegali dejavniki, ki jih praviloma štejemo za neosebne, javne? Kaj lahko iz konkretnih poročnih strategij ljubljanske premoženjske oziroma izobraženske elite razberemo o materialnem in predstavnem svetu teh ljudi? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja nam v tokratnih Sledeh časa nas pomagata iskati zgodovinarki doc. dr. Irena Selišnik in doc. dr. Ana Cergol Paradiž, obe s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?Saj je težko verjeti, a 26. julija bo Mick Jagger dopolnil 81 let. Paul McCartney je 82. svečko na rojstnodnevni torti upihnil junija, Bob Dylan pa jih ima celo že 83. Ni kaj, bogovi rocka so se postarali. In čeprav so tako njihovi koncerti kakor nove studijske plošče še vedno razprodani, se zdi čas kar primeren, da povlečemo končno bilančno črto pod glasbeno revolucijo, ki so jo omenjeni glasbeniki pa tudi njihovi že pokojni vrstniki – od Janis Joplin in Tine Turner do Jimija Hendrixa in Davida Bowieja – sprožili v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, ali klasični rock sploh še navdihuje ustvarjalke in ustvarjalce, ki danes kraljujejo na vrhovih lestvic popularne glasbe – od ameriške megazvezdnice Taylor Swift do kraljev korejskega popa, skupine BTS? Zanimalo nas je tudi, kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se zgodile pod praporom rockovske glasbe? No, navsezadnje pa smo se tudi vprašali, ali je v sodobni, heterogeni, razsrediščeni in digitalizirani kulturni krajini glasba še naprej tisti ključni kulturno-umetnostni fenomen, ob katerem glavnina mladih odrašča, se pravi: išče svoj, od staršev in tradicije neodvisen vrednostni sistem oziroma pogled na svet? Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja sta nam pomagala iskati naša tokratna gosta: antropolog, predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajko Muršič, ter sociolog kulture, predavatelj na Oddelku za sociologijo iste visokošolske ustanove, dr. Jože Vogrinc.   Foto kolaž: - Paul McCartney, med koncertom v Sao Paolu, 2019 (Cecioka /Wikipedia)- Mick Jagger, med koncertom v Londonu, 2022 (Ralph_PH / Wikipedia)- Bob Dylan, med koncertom v Vitoria-Gasteizu, 2010 (Alberto Cabello / Wikipedia)

V letu, ko mineva 100 let od prve zlate olimpijske medalje, ki jo je Leon Štukelj dosegel v mnogoboju, bo na poletne olimpijske igre v Pariz odpotovalo največ slovenskih športnikov do sedaj. S svojimi uspehi nas razveseljujejo v številnih, tudi ekipnih športih. Slovenci smo ponosni na to, da smo glede na število prebivalcev v samem vrhu osvojenih kolajn, tudi sicer pa smo Slovenci športno precej aktiven narod. Kje so razlogi za uvrstitve naših športnikov na velika tekmovanja, na zmagovalne odre in olimpijske igre? Kakšna je povezava med organiziranostjo športa v šolah in klubih ter vrhunskimi dosežki športnikov? Kakšen odnos ima do športa in športnikov država? In zakaj strokovnjaki s Fakultete za šport opozarjajo, da brez sistemskih sprememb na področju športa v šolah čez deset let ne bomo več imeli za koga navijati? Odgovore smo iskali v tokratni Intelekti, gosti so bili: dr. Uroš Mohorič, direktor za šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez; Gašper Plestenjak, Zavod za šport RS Planica, in prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, vodja nacionalnega sistema meritev športnovzgojnega kartona.

Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.

Po prazničnem zatišju se bo za politične stranke začelo zares, in sicer v četrtek z volilno kampanja pred evropskimi volitvami 9-ega junija in referendumskimi kampanjami o evtanaziji, konoplji in volilnem preferenčnem glasu. Evropska unija je pred številnimi izzivi. Nakazuje se, da bo po volitvah težje sprejemati odločitve, sploh tiste glede varnosti, migracij in zelenega prehoda. Bo politika ponudila konkretne rešitve ali všečne in težko uresničljive? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17.00.

Po podatkih nacionalne raziskave je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno izmed oblik nasilja v zasebnosti svojega doma. V preteklem letu je policija obravnavala 1300 prijav nasilja, vendar uradna statistika, po ocenah nevladnih organizacij, pomeni le vrh ledene gore. Nasilje nad ženskami se povečuje, upoštevanje zakonodaje v praksi pa šepa. Pred kratkim je bil po desetih letih sprejet predlog Resolucije o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami 2024–2029, ki v odgovor na probleme prinaša vrsto novih ukrepov. O razlogih za nasilje nad ženskami, o problemu družbene tolerance nasilja, o sistemskih pomanjkljivostih ter o zakonodajnih spremembah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17h. Odgovore na vprašanja o kompleksni družbenopolitični problematiki nasilja nad ženskami bodo iskali ministrica za pravosodje Andreja Katič, strokovna sodelavka v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga. Ana Marinšek, sociologinja, raziskovalka in sodelavka Društva SOS telefon dr. Jasna Podreka, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo ga. Katja Zabukovec Kerin in v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc. Gosti: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Tudi letos bodo v Prešernovem gledališču v Kranju v okviru Tedna slovenske drame podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše izvirno dramsko delo. Žirija je med 24 deli, ki so prispela na natečaj, za nagrado nominirala štiri – Prva beseda je mama dramatičarke Tjaše Mislej, Nezakonske matere dramatičarke in scenaristke Ize Strehar, Budnost zimskega jutra gledališkega režiserja Daniela Daya Škufce in delo Najboljša evropska predstava, ki sta ga napisala sarajevski režiser Haris Pašović in umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš. V kakšni kondiciji je sodobna slovenska dramatika na predvečer svetovnega dne gledališča? Kakšno vlogo ima v okolju, kjer prevladuje koncept snovalnega gledališča? Ima vsebina res prednost pred formo? Odgovore smo z letošnjima Grumovima nominirankama in nominirancema iskali v oddaji, ki jo je pripravil Sašo Puljarević.

Pred jutrišnjim mednarodnim dnevom žensk bomo v Studiu ob 17-ih govorili o eni izmed številnih žgočih tem, ki pestijo ženske: plačni neenakosti. Kako je mogoče, da so ženske pri istem delodajalcu za enako delo oziroma delo enake vrednosti še vedno plačane manj kot moški in da država kljub opozorilom Sveta Evrope nima ustreznih mehanizmov za preprečevanje plačne neenakosti? Osvetlili bomo vzroke za plačno vrzel, posledice in mogoče rešitve. Odgovore na ta vprašanja bodo iskali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, raziskovalka področja plačne vrzeli Andreja Poje, Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja in Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo. Oddajo pripravlja Tita Mayer.

Letos mineva četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija z izdajo Splošne šolske naredbe postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in GoriškemLetos mineva natanko četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija izdala Splošno šolsko naredbo, prelomen dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah – in torej tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem – postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Toda: zakaj se je razsvetljena vladarica sploh odločila za pravo pravcato revolucijo v izobraževanju? Česa naj bi se njeni podaniki v novih šolah naučili? Kako naj bi učitelji učenkam in učencem to znanje vbili v glavo? In kaj so si o novo pridobljeni pravici do šolanja pravzaprav mislili navadni ljudje? – Odgovore smo iskali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja in direktorja Slovenskega šolskega muzeja, mag. Staneta Okoliša, ter dr. Simona Malmenvalla, teologa, rusista in zgodovinarja, ki kot eden izmed muzejskih kustosov bdi nad pomembnim delom slovesnih aktivnosti, s katerimi bodo v Slovenskem šolskem muzeju obeležili 250. obletnico začetkov obveznega osnovnega šolstva pri nas.   foto: začetek Splošne šolske naredbe, kjer Marja Terezija navaja svoje vladarske nazive (MDZ, javna last)

Kaj bo po prvem marcu, ko se bo rekordno dolga stavka zdravnikov še zaostrila? Morebitnega dogovora z vlado ni na vidiku, javnost pa sta medtem dodatno pretresla dva primera zamenjave rakavih vzorcev in posledično operacije zdravih pacientov. Zakaj še vedno nimamo zakonsko urejenega sistema o kakovosti in varnosti? Odgovore iščemo v pregledu tedna, v katerem tudi o zahtevah kmetov, ki stopnjujejo proteste po vsej Evropi, med drugim zaradi preplavljenih trgov s cenejšimi ukrajinskimi pridelki. Jutri mineva že dve leti od začetka invazije Rusije na Ukrajino. Kje sta danes obe državi in kakšne so sploh možnosti za končanje spopadov? Pri nas se zaradi nasilja na nogometni tekmi v Murski Soboti obeta več zakonskih sprememb glede varovanja javnega redu in pooblastil policije.

Konec tedna na fakultetah in srednjih šolah po Sloveniji potekajo informativni dnevi. Medtem ko so nekateri že trdno prepričani o svoji izbiri, pa mnogi prihodnji študenti in dijaki ostajajo neodločeni. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu se nam bo pridružila Maja Dizdarević, ki je na Univerzi v Ljubljani odgovorna za razvoj dejavnosti kariernega svetovanja. Na kaj naj bodo mladi pozorni na informativnih dneh, kako naj se odločijo za nadaljnje izobraževanje in ali naj se na informativne dneve odpravijo v spremstvu staršev? Odgovore na ta in druga vprašanja poiščemo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu.

V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.Sogovorniki: dr. François Hugo, klinični psiholog in mednarodno priznani strokovnjak za menedžment, Carin-Isabel Knoop, predavateljica na poslovni šoli Harvard, Drikus Kriek, dekan IEDC – Poslovne šole Bled, dr. Maja Fesel Kamenik, direktorica družbe HRM One in ustanoviteljica družbe Beep Institute, Alenka Potočnik, vodja službe za razvoj kadrov v podjetju GEN-I, Danijela Govorčinović, vodja kadrovske službe podjetja Heineken Hrvaška.

Dan varne rabe interneta 2024 je letos posvečen problematiki spletnega nasilja, zato bomo tej temi namenili tudi ponedeljkov Svetovalni servis. Predvsem pri mladostnikih je spletno nasilje velik izziv, saj se z njim srečujejo že učenci razredne stopnje, prevečkrat pa ga tako mladi kot odrasli toleriramo. Kaj vse je spletno nasilje, kako se kot starši ali delavci v šoli nanj odzvati in zakaj mladostnik ni sam kriv, da je žrtev tovrstnega nasilja? Odgovore na ta in podobna vprašanja bomo iskali s sodelavko Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si Ajdo Petek.

Ne zna se kome škola teže pada, deci ili roditeljima, a ni ko se više raduje raspustu. Brojni kreativni saveti i primeri iz škole NTC-a, pokazuju da je rad kod kuće suvišan, kada na časovima učenici uče lekcije kroz njima poznate igre, uz koje im onda nije potrebno mnogo pomoći da savladaju gradivo, o čemu u novoj Mamazjaniji govore poznati doktor Ranko Rajović, autor NTC-a (Nikola Tesla Centar) programa, šef Katedre za obrazovne neuro-nauke na Pedagoškom fakultetu u Kopru, ali i njegov sin Vuk Rajović, doktor hemijskog inženjerstva i koordinator Odseka za nauku u NTC-u. Iz godine u godinu, svedoče učitelji, sa prvacima u osnovnim školama se sve teže radi, navodi na početku našeg podkasta dr Ranko Rajović. On objašnjava razloge zašto su deca drugačija, ali i probleme u tradicionalnom obrazovanju, koje se ne menja, ne ide u korak sa vremenom, iako prema brojnim istraživanjima, danas spremamo decu za profesije koje još ne postoje. Deca su od najranijeg uzrasta uz telefone i igrice, umesto u parku, na livadi, sportskom terenu. Rajovići naglašavaju vezu između kretanja i učenja kod dece, koja je neraskidiva. Oni ističu da svako dete želi da uči i nauči, da se pokaže, takmiči i bude dobro u nečemu, a u školi će to postići ako im lekcije predaju kroz igru, koja je njima bliska. Takođe, problem današnjeg vaspitanja je prezaštićenost dece, koja nemaju nikakvu slobodu, jer su uvek pod nadzorom, a roditelji tu kontrolu vrše i kroz brojne vanškolske aktivnosti kojima se ne vidi kraj i zbog kojih najmlađi nemaju vremena za sebe, a detinjstvo im prolazi. Oni nam objašnjavaju kako da deca zavole školu i gradivo sa nastave, da dečje igre pretvorimo u školske predmete, matematiku, hemiju…? Naglašavaju i da je dobro ako je deci ponekad dosadno. Takođe opisuju koje su posledice prezaštićenosti dece i koliko roditelji treba da uče sa njima. U novoj epizodi, naši gosti ističu sve prednosti NTC-a, koje bi srpsko školstvo moglo da primenjuje. Ukazuju roditeljima kada je pravo vreme da dete upišu na sport ili bilo koju vannastavnu aktivnost. A Vuk opisuje kako je izgledalo njegovo detinjstvo uz Rankove metode. Odgovore na ova, ali i brojna druga pitanja, koja interesuju svakog roditelja i nastavnika, pružili su Ranko i Vuk Rajović u novoj epizodi Mamazjanije, u kojoj su se osvrnuli i na savremeno detinjstvo koje prolazi u „nepoznatim ulicama virtuelnih gradova“, u koje mame i tate moraju da zađu kako bi znali „gde su im deca“ i kako bi ostvarili komunikaciju, ali i dečja interesovanja iskoristili da im pruže uvid u prednosti realnog sveta i odrastanja.

Hrana in pijača sta se po statističnih podatkih lani podražili. Popis cen osnovnih živil vladne košarice pri šestih trgovcih pa v povprečju kaže na več kot polovično znižanje popisanih cen. Pri tem gre za zavajanje, ugotavljajo kupci, saj tako poceni izdelkov v trgovinah takoj zmanjka. Tako imenovana košarica se je sprevrgla v manipulacijo, napačen in škodljiv ukrep. Prinesel je neželene dampinške cene uvoženih živil in pritisk na cene pridelkov domačih kmetov in dobaviteljev. Do kdaj ga bo kmetijsko ministrstvo še zagovarjalo? Odgovore je iskala Jernejka Drolec z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: – predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič; – predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah; – generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar. Predstavljamo tudi stališča agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca in predsednika uprave Celjskih mesnin Izidorja Krivca ter razmere v Avstriji in na Hrvaškem.

Suzana Kranjec ne fermentira le sadja in zelenjave, pač pa tudi fižol, črni riž, smetano, maslo in seveda testo za kruh. Kako in zakaj fermentiramo živila in s pomočjo katerih mikroorganizmov? Odgovore na ta vprašanja bomo slišali v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem, ko bo Suzana Kranjec odgovarjala tudi na vaša vprašanja, povezana s fermentacijo hrane.

Vlada premiera Roberta goloba je dobila dva nova ministra in oba bosta morala takoj zavihati rokave. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se bo spopadel s posledicami poplav, minister za javno upravo Franc Props pa se bo soočil s sindikati javnega sektorja. Premier obljublja dialog gospodarstvu. Kdo ima prav glede prihodnjih cen elektrike? Obrtniki, ki se bojijo drastičnega zvišanja, ali dobavitelji, ki zatrjujejo, da so strahovi pretirani? Kakšne so najnovejše informacije s podnebnega vrha v Dubaju in kakšni so temelji za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Kitajsko? Odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Ob dnevu slovenske hrane bo v šolah in vrtcih jutri že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Delež slovenske hrane v šolskih kuhinjah se je v zadnjih letih precej povečal. Kaj pa v trgovinah? Ali hrano iz lokalnih surovin izpodrivajo živila uvožena iz držav, kjer veljajo nižji standardi kvalitete? V raznoliki ponudbi kruhov je manj kot polovica slovenske pšenice. Kako povečati kmetijsko proizvodnjo in okrepiti verige prehranske oskrbe, da bomo lahko jedli več slovenske hrane? Odgovore iščemo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: David Kovačič, glavni izvršni direktor trgovske verige Spar; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; Alenka Marjetič, predstavnica Zadružne zveze Slovenije in Denis Vitez , mladi prevzemnik, pridelovalec žita iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah.

Vsak udeleženec v prometu se je že znašel v koloni in se spraševal, zakaj je kolona sploh nastala, če pa za to ni jasnega vzroka. Vendar je bolj zanimivo od tega vprašanja iskati odgovor, kaj narediti, da do kolon sploh ne bi prišlo. Odgovore nam bosta pomagala poiskati mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije, in Matic Zupančič, vodja AMZS informacijskega centra. Pokličite nas med oddajo ali nam posredujte svoje vprašanje preko posebnega obrazca na naši spletni strani ali preko elektronske pošte na naslov prvi@rtvslo.si.

Vsaka zgodba posvojenega otroka je edinstvena, starši pa se ob odločitvi za posvojitev srečujejo z različnimi vprašanji. Npr.: kdaj in kako povedati otroku, da je posvojen in kako odgovoriti na njegova vprašanja o bioloških starših. Odgovore poiščemo v sredinem Svetovalnem servisu, gostji bosta dr. Viktorija Bevc, dipl. soc. delavka in vodja Programa priprave na nadomestno starševstvo pri združenju Deteljica, ter Marija Podbevšek Kališnik, mag. soc. dela in strokovna sodelavka v programu Priprave na posvojitev pri omenjenem prostovoljnem združenju.

Kome Srbi drže stranu u sukobu Izraela i Palestinaca i zašto? Kako se uopšte opredjeljujemo za određene strane? Gdje su i šta su najveće srpske svetinje? Kome su bliži bosanski Srbi? Imamo li pravo da bilo kome kenjamo sa visine? Koja nas muzika puca na nostalgiju? Odgovore na ova i još neka pitanja vjerovatno nećete naći u ovoj emisiji. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Na vantelesnu oplodnju (VTO) žene odlaze dok ne rode bebu, a to je procedura u koju jednom kad uđu, retko kad iz nje izlaze pre nego što ostvare cilj, priča Sandra Jovanović, koja je čak 14 puta prošla kroz ovaj postupak i taman kad je mislila da će konačno odustati, rodila je Ljubicu. Vantelesna oplodnja je na neki način postala Sandrin život, ona je danas IVF (in vitro fertilization) konsultantkinja, bivša diektorka Centra za vantelesnu oplodnju i nekadašnja predsednica, ali i osnivačica, Udruženja „Šansa za roditeljstvo“. Sandra i Tamara Roksić, psihološkinja koja pomaže parovima koji se spremaju za VTO, ili su već u ovoj proceduri, su u našem podkastu iznele složenu problematiku, psiho-fizičke i socijalne poteškoće, ali i radost uspešnog postupka. Odgovore na pitanja kako VTO vremenom okupira život i žene i muškarca koji se bore sa sterilitetom, koliko su važni sociološki aspekt, razumevanje okoline, psihološka stabilnost, ali i prihvatanje pomoći i zašto žena krivi sebe ako ne može da ostane u drugom stanju, kao i dokle ta krivica ide i kako preti da uništi partnerski odnos dvoje ljudi, daju nam Sandra i Tamara, na osnovu ličnih i profesionalnih iskustava, u ovoj epizodi Mamazjanije.

Korak po korak, košarkaški beogradskog Partizana dolaze do prvog mesta pred jadransko doigravanje. Ovaj korak od nedelje je doduše nešto „krupniji“ nego obično, jer je protivnik bio jedini protiv kojeg Željko Obradović do sada nije imao sreće – Cedevita Olimpija. Ali i toj seriji je došao kraj! Odigrali su Ljubljančani dobar meč, ali ne i dovoljno dobar da se vrate kući sa još jednom pobedom protiv Partizana. Crno-beli su imali dosta problema sa Ferelom i Adamsom, gledali u četvrtoj četvrtini čak i u rezultatski deficit, ali je prisebnost u finišu presudila. Ferel je imao šut za egal, nije pogodio, i tako je Željko konačno upisao i ovu „recku“ na svoj konto. Nova pobeda Partizana predstavlja još samo jedan detalj u odličnoj seriji ekipe koju vodi najtrofejniji evroligaški trener svih vremena. Svega par dana pre, pao je Olimpijakos u grotlu beogradske Arene, te se može reći da je top 8 faza EL sve bliža. Ostali su još samo neki izuzetno teški mečevi, ali sve se čini da je Partizan kadar i to da iznese na svojim plećima. Odgovore svakako dobijamo brzo. Crvena Zvezda je svoju utakmicu protiv Mornara odložila zbog zdravstvenih problema, pa tako ima nešto više vremena da kontemplira svoje preostale šanse za dalji plasman u Evroligi (kojih nema previše). Odavno crveno-beli ne zavise od svojih ruku u ovom takmičenju, i samo ih sve pobede do kraja, uz povoljne spletove okolnosti, održavaju u igri – u ovom momentu, Duško Ivanović je verovatno fokusiran da u što boljem raspoloženju uđe u plej-of na Jadranu. Nakon prilično napetih par nedelja, čini se da se dobra hemija vraća u ekipu što smo videli protiv Baskonije, ali to se mora i potvrditi u daljoj praksi. Od ostalih utakmica, izdvajamo veliku pobedu Borca u derbiju začelja koji je verovatno odlučio ko ispada iz lige – ne dođe li do nekakvih neverovatnih preokreta, to će verovatno biti skopski MZT. Cibona je šokirala FMP u Zagrebu i tako ostala u trci za plej-of, a istome se iz prikrajka nadaju i Split i Igokea, koja je pre svega par kola bila bliža mestu koje vodi u ABA 2. Sve ovo, pa i nešto usput, analiziramo u novoj epizodi jadranskog podkasta. A kad ga izgustirate, imate dva dana do NBA, gde takođe obećavamo dobru zabavu! Znanje već ne, za to se snalazite drugde. Vidimo se!