Podcasts about Tako

Maali Almeida, vojni fotograf, se zbudi v onostranstvu. Ne more se spomniti, kje in kako je umrl. Tako se začne roman Sedem lun Maalija Almeide šrilanškega pisatelja Šehana Karunatilake, ki je leta 2022 osvojil Bookerjevo nagrado. Deloma kriminalka, deloma politična satira, deloma zgodba o duhovih, ki v trumah poseljujejo Šrilanko in prestolnico Kolombo. Tu je še nestandardni ljubezenski trikotnik in filozofska premišljevanja o smislu človeškega obstoja. Med argumenti Bookerjeve žirije za izbor prav tega romana je suveren in epski zamah, s katerim je Karunatilaka uspel ujeti izredno kompleksnost šrilanške družbe sredi državljanske vojne ter živo približati ljudi najrazličnejših družbenih slojev, narodnosti, poklicev, ambicij ter njihovih medsebojnih odnosov. Vse to pa je bogato podkletil z vseprisotnim črnim humorjem ter nepričakovanimi pripovednimi strategijami. Sedem lun Maalija Almeide je v Sobotnem branju predstavila Tina Mahkota, ki je roman prevedla v slovenščino. Izšel je pri založbi Morfem Plus.

"Halo, Dayton?!" Tako se je pred leti oglasila prodajalka v eni izmed sarajevskih mesnic, ki se je imenovala po Daytonskem sporazumu. Mesnica je propadla, nadomestila jo je igralnica. Zelo simbolično za mirovni sporazum, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Miloševič, Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tuđman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot sto tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 30 let po Daytonu še naprej močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Na različnih ravneh ima država neverjetnih 14 vlad, nacionalistične težnje so kljub nekaterim dobrim praksam sobivanja vse močnejše, približevanje Evropski uniji je zastalo. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države, notranje politike in aktualnih geostrateških izzivov.

Kljub temu, da še nismo stopili v adventni čas pa se prizadevni organizatorji Škofjeloškega pasijona že pripravljajo na njegovo uprizoritev v letu 2026. Tako se predprodaja vstopnic počasi zaključuje. Še do godu Svetega Miklavža, 6. decembra lahko dobite vstopnice po predprodajni ceni. O pripravah, ki potekajo pa nam je v imenu organizatorjev spregovoril Jakob Vrhóvec.

U 214. epizodi Njuz Podkasta ulazimo u "Ćacilend" – analiziramo atmosferu straha i apsurda koja je obeležila Srbiju. Nakon što je Dijana Hrka prekinula štrajk glađu, osvrćemo se na brutalnost policije u Novom Sadu, gde su mete postali čak i maloletnici. Zašto je zlo u Srbiji postalo toliko patetično? Dok nam prete američke sankcije zbog NIS-a, a ministarka energetike paniči, Vučić i Siniša Mali igraju igru "dobrog i lošeg policajca". Mi imamo bolje rešenje – otkrivamo ekskluzivni plan kako da Njuz.net kupi Naftnu industriju Srbije i reši krizu sa benzinom jednom za svagda. Takođe, komentarišemo kako je Milan Antonijević postao SNS kandidat i sahranio mit o "menjanju sistema iznutra".

U novoj epizodi Digitalk podcasta, imali smo čast da ugostimo Miloša Maksimovića, čoveka kojeg publika poznaje kao vrhunskog voditelja, medijsku ličnost i majstora komunikacije. Ipak, povod za ovaj razgovor bio je nešto sasvim posebno: prva godišnjica lansiranja njegove audio aplikacije – Pričaj mi. Za one koji još uvek nisu upoznati, "Pričaj mi" je aplikacija koja deci pruža čaroban svet audio priča – od bajki za laku noć, preko edukativnih priča, do priča koje ih jednostavno zabavljaju i podstiču maštu.Miloš nam je na početku ukratko predstavio ideju i nastanak aplikacije, a onda smo zaronili u detaljne uvide koje su on i njegov tim stekli nakon godinu dana prisustva na tržištu: - Analitika i metrike: Šta nam govore brojevi? - Model pretplate: Kako funkcioniše ovakav model na našem tržištu? - Tim i kreiranje sadržaja: Ko sve stoji iza "Pričaj mi" i kako se kreiraju i biraju priče? - Biznis model i monetizacija: Kako funkcioniše poslovanje ovakve audio platforme? - Planovi za budućnost: Koji su sledeći koraci za rast i razvoj aplikacije? Poslušajte sjajnu priču o tome kako se ljubav prema pričanju pretvorila u uspešnu digitalnu platformu! Miloš Maksimović, osnivač i kreator audio aplikacije ‘'Pričaj mi'' - https://www.linkedin.com/in/milos-maksimovic-726b8439/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Milošev profesionalni put - Pričaj mi: aplikacija za audio bajke, uspavanke i edukativne priče za decu - Pričaj mi tim - Kako je uopšte nastala ideja za Pricaj Mi? - Ritual za porodice - Analitika nakon godinu dana aplikacije - Sadržaj na aplikaciji - Pristup održavanju aplikacije: ceo tim se projektom bavi vrlo strastveno - Poslovni aspekt aplikacije: partnerstva, investicije, rezultati - Zaključak: Ovo nije obična aplikacija Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4i5YGrS - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Strategija plavog okeana" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总 / 芭比天！菩萨！我们看似健健康康实则动不动秒变脆皮人诶！瓜子的一生宿敌——胡子！芭比突然过敏，脸肿大30%！以ko刘为首的“穷人乍富”式泡澡把自己给泡晕在当场！（别学！原来每个光鲜的都市丽人都有不为人知的脆皮时刻！如果你也偶有什么小病小痛，别硬扛！现在上京东搜【凹凸电波】！京东护士到家，检查在家做、护理到家做！足不出户，专业护理送到家！护士最快1小时上门！流感检测3小时出结果！BGM：特別な一日 - コーコーヤ

Poslanci državnega zbora so začeli razpravo o tako imenovanem Šutarjevem zakonu, s katerim vlada odgovarja na zahteve po izboljšanju varnosti na jugovzhodu države. Po številnih kritikah je skozi sito pristojnega odbora je prišel s številnimi popravki, pričakovati pa je, da bodo sledili še novi. Zakon je v imenu vlade predstavil notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar. Drugi popudarki oddaje: - V Goriških Brdih po deževju in plazovih štiri naselja in zaselki povsem odrezani od sveta - Ljubljanski mestni svetniki razpravljajo o podražitvi parkirnin in novi nočni tarifi - Hamas zavrača možnost prisotnosti tujih vojakov v Gazi

Piše Andraž Stevanovski, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Nika Prusnik Kardum se v zbirki Ob reki mmmm bliža tistemu, kar so v teoriji jezika iskali poststrukturalisti – odprtosti pomena in gibljivosti subjekta. V njeni liriki je ta dinamični subjekt izjavljanja močno prisoten. Julia Kristeva je v Revoluciji pesniškega jezika opredelila subjekt v procesu, na točki, ko se iz razpoke rojeva pomen, ki hkrati razpada in se vzpostavlja. S predjezikovnim – z impulzi, zvočnostjo, ritmi in afekti, ki se pojavijo pred artikuliranim govorom – pesnica seka tisto, kar je Lacan označil za simbolno, in odpira prostor, kjer pomen še ni vklenjen v besedo. To zaznavajo tudi avtorji spremnih besed: Miklavž Komelj piše, da se »zbirka glasi«, saj da »pravi nosilec teh verzov ni papir, ampak glas, njen magični glas, ki prihaja tako globoko iz telesa«. Milan Dekleva je spremno besedo naslovil Liturgija dihanja v divjini sveta, Boris A. Novak pa piše, da »je bilo [ob uglasbitvi pesmi] mogoče slišati vsak zven in pomen, besedo, zlog,« ter nadaljuje: »in vsi smo čutili, da posluša tudi Prva Duša, skriti Bog …« Zbirko Ob reki mmmm sestavlja sedemnajst pesmi. V njih je veliko medmetov in glasov – v pesmi Sinjebradec sta to denimo dve kitici A-jev. Zbirka se odpira skozi mistiko in ezoteriko, kar najlepše prikaže mantrično ponavljanje v pesmi Zora/Volkovi: »Volkovi, volkovi, / tečem z volkovi. / Volkovi, volkovi, sanjam z volkovi. / Volkovi, volkovi, / plešem z volkovi. / Volkovi, volkovi / igram se z volkovi. / Volkovi, volkovi, / novi rodovi. / Volkovi, volkovi./ čas je za – auuuuuuu.« Zbirka je močno povezana z Naravo: v njej se pojavljajo sintagme, kot so »pradavna moč«, »pradavno srce«, »z naravo smo vsi sestre in brati«, v pesmi Zimska pa se lirska subjektinja z Naravo popolnoma izenači: »Nimam veliko, imam pa vse. / Vsa polja so moja, reke in gozdovi, / puščave in morja, zasneženi vrhovi.« Čeprav je naravna govorica ena izmed najbolj avtentičnih potez zbirke, se mestoma ponavlja v podobnih vzorcih, kar rahlo oslabi učinek presenečenja. Vzpostavi tudi odnos z Bogom, vendar v čezteološkem smislu. V pesmi Biblijo berem pride do sklepa, s katerim povzame duhovno jedro zbirke: »Bog ni ideja, Bog je občutek, odnos.« To povezavo – med mistiko, vero in naravo – lahko razume le nekdo, ki je z naravo povezan in je hkrati Narava sama. Tega svojega položaja večnosti in naravne pravilnosti se lirska subjektinja zaveda; v pesmi Molitev k temi pravi: »grem, kadar bi morala ostati, in ostanem, kadar bi morala iti.« Kljub izenačenju z Naravo in odnosu, ko je z Bogom že kar na ti, v lirski subjektinji ni napuha, temveč ponižnost. V pesmi Molitev domov pravi: »Ponižna sem pred tvojo veličino, / ponižna sem pred nevidnim / micelijem, ki ga ustvarjaš.« A kako ne bi bila ponižna, če se je, kot piše v uvodni pesmi, z umiranjem že rokovala. S tem pooseblja zavest o minljivosti, ki jo sodobni kapitalistični svet pogosto izgublja. Le Narava lahko ne glede na vse ostaja prvinska, svoja. V pesmi Zora/Volkovi se tega zaveda in pravi: »Hoteli so me pridobiti, / spreminjati, vzgojiti. / Ne, ni šlo, ni šlo, ni šlo, ni šlo.« Nika Prusnik Kardum mojstrsko uporablja ponavljanje in ustvarja organsko polisemijo: enake besede v različnih kontekstih pri njej pridobivajo nove pomene, kar je v poeziji, nasičeni z istimi izrazi, redko. Na primer: »Bele breze nam rožljajo, / bele čaplje se smehljajo, / bele gore, beli breg, / bele planike, belo sonce.« Lirska subjektinja očitno občuti svojo predjezikovnost, ki je po Kristevi materinska. Tako v pesmi Sinjebradec poje iz maternice, ob tem pa mesto vstane od mrtvih. Ona ni le pevka pesmi, je subjekt, ki razpada in se vzpostavlja; ali, kot pravi v pesmi, ni pevka te pesmi – je pesem, ki jo pojo. V nekaterih pesmih se zdi, da lirska subjektinja nadaljuje miselni lok, ki ga je odprl Kosovel v pesmi Kons 5 – eksistenci v gnoju in esenci v zlatu – dodaja še tretje, Sveto, Duhovno v Bogu. Pesem Belo, rdeče, črno namreč konča takole: »brez gnoja ni zlata / brez gnoja ni Boga.« Lirska subjektinja je morda ob uvodnih besedah prve pesmi ena izmed žensk, katerih intuitivno, svobodno naravo duši sodobna kultura. A skozi zbirko sprejema lastno senco, sledi intuiciji, se ritualno povezuje z Naravo, ustvarja in zaupa življenjskemu ciklu in se tako ob koncu zbirke izkristalizira kot ženska, ki teče z volkovi. Zbirka Nika Prusnik Kardum Ob reki mmmm je izjemno subtilna, čuteča in prav ničejansko prikimava svoj sveti DA dobremu in zlemu: »To noč sem si obljubila, da bom vse ljubila – / kar je bilo, kar je in kar bo. / Nihče ni kriv za rane sveta, naj jaz bom ta, / kjer te rane se končajo.« Zbirka je zasnovana kot zvočna in telesna izkušnja, ki bralca ne nagovarja neposredno, temveč ga vabi k poslušanju in ponovnemu branju. Kljub temu pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti: včasih so verzi neenakomerno dolgi, kar z vidika berljivosti mestoma zmoti tok branja. Zaslužila bi tudi nekoliko boljšo lekturo, saj branje motijo manjše zatipkanine in slovnične pomanjkljivosti. Poenostavitev jezika je ponekod tvegana, npr. verz »Nimam veliko, imam pa vse,« je sprav močan, a v literarnem kontekstu lahko hitro zdrsne iz poetike v geslo. Zbirka se bere tekoče, a občasno ji rahlo zmanjka napetosti, kontrasta in suspenza. Poetika notranjega miru namreč ponekod preglasi konflikt, iz katerega bi lahko vzniknila močnejša napetost. Kljub temu pa zbirka prinaša svežino, saj se iz nje oglasi glas, ki je tako utelešen, da se vrača k naturni oralnosti. Uvaja naravo, ki ni več metafora notranjosti, ampak sogovornica. Pesem, podobno kot pri Zajcu ali Strniši, znova prevzema ritualno funkcijo, ki jo Nika Prusnik Kardum udejanja kot obred stika med Človekom, Duhovnostjo in Naravo. Zbirka Ob reki mmmm je tako močna, kot je ranljiva. Morda ni popolna, je pa ena izmed tistih, ki so žive.

Segrevanje morja in okoljske spremembe, ki jih povzročajo človeški dejavniki, vplivajo na upad morskih travnikov v severnem delu Jadranskega morja. Tako je pokazala raziskava, ki jo je vodil italijanski Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko v sodelovanju z mednarodno ekipo raziskovalcev, tudi Nacionalnega inštituta za biologijo - Morsko biološko postajo iz Pirana. Travniki pozejdonke in kolenčaste cimodoceje ter drugih vrst, ključnih za biotsko raznovrstnost so v zadnjih desetletjih vse bolj ogroženi. Študija tako med drugim poudarja potrebo po razvoju celostnih strategij prostorskega načrtovanja.

Tako imenovani Šutarjev zakon z obravnavo na pristojnem odboru danes začenja parlamentarno pot. Kot poudarja vlada, prinaša ukrepe za zagotavljanje varnosti. Strokovnjaki z različnih področij in nevladne organizacije opozarjajo, da je bil pripravljen preveč na hitro, brez strokovne razprave, zato da so nekatere določbe ustavno sporne, celota pa da vodi v represijo. Podpora zakonu v parlamentu je zagotovljena. Drugi poudarki oddaje: - Prvi teden podnebnih pogajanj v Braziliji je prinesel razprave o novih zavezah in iskanju financ za države v razvoju. Nekatere dogovore so že dosegli, a glavnina pogajanj pogajalce še čaka. - Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika se vrstijo opozorila o še vedno omejenem dostopu gluhih do informacij. Zveza društev gluhih in naglušnih poziva k izvajanju zapisanega v ustavo. - Odbojkarji ACH Volleyja so po dramatičnem koncu tekme za uvrstitev v Ligo prvakov napredovali v zadnji krog kvalifikacij. V Tivoliju so premagali Dinamo iz Bukarešte s 3: 1.

Glavno mesto Francije je te dni v znamenju tedna fotografije in 28. mednarodnega fotografskega sejma Paris Photo. Sejem, ki je bil ustanovljen leta 1997, velja za najpomembnejšo platformo za raziskovanje fotografije in podobe ter spodbujanje dialoga med zgodovinskimi deli in sodobnimi praksami. Z več kot 200 galerijami in 45 založniki Paris Photo ponuja bogat program, razdeljen v pet segmentov. Iz Slovenije se je letos posebne okrogle mize udeležil Dejan Sluga, programski vodja ljubljanske Galerije Photon, ki je tudi nam podrobneje predstavil fotografsko dogajanje v Parizu in pod stekleno streho Velike palače. Foto: Pixabay

主播：TAKO / 黄瓜 / 芭比本周是久违的心理小测试系列!!如果爱情有味道，你觉得它最像哪一种?通过诡异的玩偶看你的直觉天赋？治愈向走心题戳中KO与芭比的心窝？这期都蛮准，速速来测!!BGM：特別な一日 - コーコーヤ

Tako premier Robert Golob kot župani z jugovzhoda po današnjem srečanju o rešitvah za težave, povezane z romsko skupnostjo, pozdravljajo dialog. Novomeški župan Gregor Macedoni je tako imenovani Šutarjev zakon označil za dobrega. Profesorji kazenskega prava medtem opozarjajo na ustavno spornost nekaterih predlogov zakona. Drugi poudarki oddaje: - V napadu z ostrim predmetom v Ljubljani ranjen voznik avtobusa, storilca še iščejo. - Dodatna evropska pomoč Ukrajini, kjer ruska vojska počasi napreduje. - Več kot 2 tisoč prijav spletnih prevar pri nas s skupno škodo skoraj 30 milijonov evrov.

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastPropaganda u Trećem rajhu nije bila prateći program, bila je režim.U njegovom središtu, Jozef Gebels, čovek koji je od politike napravio performans, a od svakodnevice pozornicu. Ministar propagande u nacističkoj Nemačkoj dizajnirao je način na koji ljudi osećaju, pamte i ponavljaju. Od kulta vođe i ritualizovanih govora do precizno tempiranih radijskih nastupa, bioskopskih žurnala i naslovnih strana, sve je služilo jednom cilju: da sumnja u Rajh ne postoji. Govorimo o moći (zlo)upotrebe masmedija i propagandi u službi zla.Istoričar Ivan Drljača i politikolog, stručnjak za komunikacije, Nikola Parun seciraju tu mašineriju koju je u pogon stavio ministar za nacionalno prosvetljenje i propagandu. Pratimo kako se formira neprijatelj, kako ponavljanje menja stvarnost, kako se humor kroti, jezik preformatira, a kultura potčinjava.Kako propaganda postaje infrastruktura svakodnevice? Kako se industrijalizuje obmana a državni aparat postaje mašina za manipulaciju emocijama i njihovo "disciplinovanje"? I kako se Nemačkoj uopšte desio Gebels, majstor propagande, koji se provincijskog intelektualca pretvorio u nezaobilaznog, svemoćnog partijskog stratega?Pre nego što je upoznao Hitlera, bio je kritičan prema nacizmu i čak flertovao sa levicom. Šta se to desilo prilikom njihovog susreta 1926. pa je doživeo prosvetljenje?Gebelsov uspon nije bio slučajan niti brz : u Berlinu je stvorio novi model političke borbe. Precizno je razumeo puls publike i neprekidno testirao šta radi na masi: od ritma govora, preko muzike, vizuelnog izraza na fotografijama i filmu do trenutka i načina podizanja tenzije i pravljenja euforije.Imao je sposobnost da ideologiju pretvori u emociju i da od svake jednostavne poruke napravi performans. Berlin mu je poslužio kao eksperimentalna laboratorija, a uspeh u osvajanju mase korišćenjem novina i radija otvorio mu je vrata do najvišeg vrha partije. Tu više nije bio samo propagandista i partijski agitator, postao je čovek koji definiše ton čitavog Trećeg Rajha.Bio je opsednut imidžom: od montaže fotografija i režiranja govora do kontrole svetla na mitinzima. Tako je režirao i mit o sebi.Privatno je vodio haotičan, dramatičan život , ispunjen preljubama, ljubomorom i dubokim emocionalnim potresima, a njegovi dnevnici otkrivaju čoveka rastrzanog između grandiozne slike o sebi i stalne potrebe da dobije Hitlerovo odobrenje.Do kraja rata ostao je fanatično odan, odbijajući svaku pomisao o predaji. Njegov kraj u bunkeru, zajedno sa porodicom, bio je poslednji čin iste propagandne logike koju je širio.Danas pričamo o načinu na koji je nacistička propaganda prodrla u svaku poru društva: u škole, novine, bioskope, muziku, porodicu, rituale, jezik, humor i svakodnevicu. Povlačimo pritom i liniju do savremenog sveta u kojem se propaganda više ne oslanja na megafone i filmske žurnale, već na algoritme, viralnost, instant emociju i medije koji dolaze do nas brže nego što umemo da postavimo pitanje o tome šta je zapravo istina.

Prema novom planu savezne vlade od energetskih kompanija će se zahtijevati da domaćinstvima ponude najmanje tri sata besplatne solarne energije tokom sredine dana, kada je proizvodnja solarne energije na vrhuncu. Program će biti ponuđen potrošačima u Novom Južnom Velsu, Južnoj Australiji i jugoistočnom Queenslandu od sredine 2026. godine, a u toku su pregovori o proširenju i na druge države 2027. godine. Plan su pozdravile ekološke grupe, ali opozicija nije impresionirana.

U ovoj epizodi Digitalk podcasta razgovarali smo sa Aleksandrom Tanaskovićem, stručnjakom za performance marketing, koji nam je podelio uvide iz sveta digitalnog oglašavanja. Saznajte šta je performance marketing, kako se meri njegov uspeh, koji su najveći izazovi i kako ih savladati, kao i šta kreativni sadržaji imaju zajedničko sa performansom. Aleksandar deli i konkretne primere i savete kako unaprediti vaše kampanje i bolje koristiti budžet. Ako želite da shvatite kako da vaše oglašavanje donosi realne rezultate i maksimalni povrat, ova epizoda je baš za vas! Aleksandar Tanasković, Senior performance marketing manager @ GrowMojo - https://www.linkedin.com/in/aleksandartanaskovic/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Aleksandrov profesionalni put - Performance marketing: back to basics - Koje su odgovornosti performance marketara? - Problem atribucije - Izazovi u performance marketingu - Odnos kreative i performance marketinga - Razlike u pristupima na zapadnim tržištima i kod nas - Tips & Tricks za Black Friday - Poruka za kolege marketare Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/3Xo1iYE - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Ovo je strategija" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Obstaja velika nevarnost da, tudi če boste današnji prispevek poslušali, ga ne boste slišali. Zunaj namreč divjajo martinovanja in alkoholiziranost, pijanost, nabitost, in podobni izrazi so glavna deviza nocojšnjega večera. Seveda ne nastopamo z moralističnih višav, ker bog ve, da smo v naši redakciji ljubitelji kozarčka ali dveh. Moti le nakladanje, da je martinovanje del slovenske tradicije. Nič ni dlje od resnice; edina razlika med martinovanjem in fabricirani prazniki sodobnosti, kot so noč čarovnic, valentinovo in celo božič do neke meje, je ta, da smo si martinovanje izmislili sami. Te vrstice pišemo iz enega središč slovenskega vinskega vesolja in slovenska vinogradniška tradicija ne pozna nič podobnega martinovanju v današnji obliki. Če že, je ob svetem Martinu vinogradnik povabil ljudi, ki so pomagali pri trgatvi, na kozarec vina. In to je bilo vse. Ampak tradicije nekje in nekoč pač morajo nastati, tako zdaj sedimo sredi nastajanja tradicije množičnih bakanalij.Niso pa današnje pijanke kar tako. O ne, gospod. Nocojšnje pijančevanje naj bo še posebej slavnostno. Kajti edina neprijetnost – ob mačku naslednjega dne – ki smo jo do sedaj poznali pri alkoholni omami, je bila prejšnji teden odpravljena. In odpravilo jo je samo Ustavno sodišče. Kar velja, kot da je z žebljem pribito. Namreč; če česa, smo se pijoči bali policistov, ko smo pribiti, opiti ali samo malo pod gasom sedli za volan. Teorija govori o različnih količinah in razmerjih. Mali pir ali špricer sta vedno ok! Velik pir ali pol buteljke že zahtevata mali golaž, vse, kar je več, pa zahteva srečo. Tako smo se tresli pred policijsko patrolo cela desetletja, ker pijančku pač absurdnost vožnje pod vplivom alkohola ne pride do živega. In ko so nas dobili … Oh, kako smo klicali znane pri policiji, znane na občini, znane pri sodniku za prekrške. In kako smo jokali in moledovali … Potem smo zbirali točke, ponovno opravljali izpit in se s psihologom pogovarjali o alkoholizmu. Vse te čirečare je sedaj Ustavno sodišče ukinilo in nam privoščilo srečno in veselo martinovanje in srečen ter veseli december z njegovimi neštetimi priložnostmi. Za kaj gre? Na to vprašanje ne znamo odgovoriti, ker se razumnemu zdi odločitev ustavnega sodišča blazna. Ampak vseeno nekaj podrobnosti. Kot veste, je Ustavno sodišče presodilo, da je 2. odstavek 107. člena  zakona o pravilih cestnega prometa neskladen z ustavo. Ta člen ali odstavek določa, da je opravljen preizkus z alkotestom, če se pihajoči z rezultatom strinja, dovolj, za dokazovanje prekrška. In ta člen je sedaj Ustavno sodišče razveljavilo. Ga dalo na led. Menda zaradi tega, ker pihajoči nima dovolj informacij in znanja, da bi lahko potrdil pravilnost pozitivnega rezultata. Jasno, da nima dovolj znanja in informacij, če pa je nažgan! Ampak gremo lepo po vrsti. Razumnemu se zdi, da je takšna odločitev sodišča nastala nekje v vzporednem vesolju, saj se je do sedaj zdelo, da se nihče, še najmanj pa sodišča, ne bi spuščal v dodatno rahljanje že tako preveč ohlapne zakonodaje glede vožnje pod vplivom alkohola. A očitno smo se motili. In ko se človek vpraša kako lahko institucija, kot je Ustavno sodišče, zvali takšno jajce, moramo vedeti stvar ali dve. Ustavno sodišče ni najbolj pravo sodišče. Hočemo povedati, da tja sodnike, kljub vsemu ugledu in prestižu, delegirajo politiki. Linija subordinacije je: predsednik republike, državni zbor in potem poslanci, ki morajo izvoliti sodnike z dvotretjinsko večino. In kot tudi vemo iz prakse, se različne slovenske politične stranke trudijo inštalirati v sodišče svoje kandidate. Tako da ko pride pred sodišče katera njihovih agend, njihov interes ali celo, bog ne daj, njihov predsednik, imajo zadevo pod nadzorom. Tako se ustavni sodniki ukvarjajo z bolj ali manj tehtnimi družbenimi vprašanji, ki so včasih spekulativna, včasih zapletena, včasih nepotrebna, včasih bizarna. Potem ne čudi, da vrle sodnike normalno vprašanje, kot je: »Ali se vam ne zdi, da pijani voznik nima dovolj znanja in informacij o pozitivnem testu in o indikatorju?« povsem zmede. Zato so tam zbrane žene in možje nekoliko pomodrovali in vzkliknili: »Seveda ga nima, in če ga nima, je sprožiti postopek proti njemu neustavno.« Ob tem nismo najbolj prepričani, če je pijana vožnja sploh ena od kategorij slovenske ustave. Vsekakor pa je ustavna kategorija in to temeljna, da imaš kot prebivalec republike Slovenije ustavno pravico do tega, da te ne nasadi pijan voznik in da ima republika Slovenija ustavno dolžnost te tipe spraviti s cest. Žal pa so ustavni sodniki použili preveč vrhunskega pravnega znanja, da bi znali presoditi tisto, kar je vsem nam ostalim logično, očitno in razumljivo. Seveda je ta sestavek samo beden pamflet, ki nima nobene teže v vzvišenem svetu prava; ampak da nismo niti mi od včeraj, bomo, kot se v boljših družbah pravnikov spodobi, citirali latinski izrek. S temi imajo pravniki, sploh ob kozarčku na večer po simpoziju, veliko veselje. Si equus aut eques ebrius est, numquam contra Romam eris. latinski izrek       Kar se za vas, ki sta vam pravo in latinščina španska vas, bere kot: “Če sta konj ali pač jezdec opita – nikar proti Rimu.”  

»Ne bi rekla, da ima umetnica mati manj skrbi, ko so otroci starejši, ampak vseeno se je lažje dogovarjati za svoj čas, čas za umetniško ustvarjanje.« Tako pravi Barbara Kapelj, ki je slovenski uprizoritveni prostor v zadnjih desetletjih močno zaznamovala z nekaterimi ključnimi uprizoritvami in dogodki družbeno kritičnega in feminističnega značaja, s katerimi je odstrla spregledane, odrinjene in nevidne zgodovinske perspektive življenj žensk – tako tistih, ki so delovale znotraj umetniških sfer kot tudi tistih z obrobja. Med njimi: Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje, Nekega dne in neke noči, odkrivanje Lili Novy, Hodim za teboj in gledam te, Draga Duša, Kapelj Semenič v sestavljanju, Kamnolomke, … Njena dela črpajo iz umetnosti in življenjskih zgodb širokega spektra umetnic in drugih žensk, tako v času kot prostoru, in se gradijo v sodelovanju z premnogimi sodobnicami, ki jih obravnavane téme nagovarjajo oziroma osebno zadevajo. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji Damjana Černe v predstavi Pletenje, 2010, foto: Damjan Osredkar

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总 / 张老师 / 芭比今年的新课题——好好爱自己！曾经的俺们都有或多或少的“不够爱自己”的时刻或许是觉得自己不够漂亮或许是宁愿亏待自己也不愿改变从瓜瓜一直很在意的刘海儿再到芭比被施加的容貌焦虑甚至是刘即便腰疼也继续使用的椅子！现在重新回过头去看才会发现 很多时候是自己把自己给困住了！姐妹们！咱们不一定是别人眼里最好的但一定要做自己眼里最好的！从现在起！我要爱我自己！咱们就从一杯金典有机奶开始！品质达六国标准！首个金标认证的有机奶！爱自己，就从一杯金典有机奶开始！在天猫超市搜索【金典有机】，下单刘亦菲同款金典有机奶，享63折限时优惠！爱自己从一杯有机奶开始～打开微信扫下方海报中二维码，进入【金典有机生活+】小程序，成为金典会员，立享百元优惠，解锁更多会员专属福利。BGM：やっはろー! - 石濱翔

Domača politika bo v začetku tedna zaposlena z razpravami o najbolj izpostavljenih temah zadnjih tednov. Tako koalicijske kot opozicijske poglede na reševanje romske problematike bo državni zbor obravnaval danes, parlamentarno pot začenja še predlog o uvedbi obvezne božičnice in davčnih sprememb pri normirancih. Ostali poudarki oddaje: Večina javnih uslužbencev bo danes v okviru plačne reforme dobila drugi obrok zvišanja plač V Braziliji se začenja 30-a podnebna konferenca Združenih narodov, v ospredju krepitev zavez za zniževanje izpustov Na predvečer novega državnega praznika, dneva znanosti, so podelili najvišja državna priznanja na omenjenem področju.

Pamet u glavu.Nigde nije bezbedno.Obuci se pristojno.Ne izazivaj.Budi dobra devojčica....Šta uopšte znači budi dobra devojčica ? Da li sam ja na ovo pristala? Jesmo li sve mi na ovo pristale?!?Devojčice se uče da budu fine. Da ne viču, da ne protivreče, da ne zauzimaju previše prostora. Uče ih da pristaju, da trpe, da budu “pristojne” i “dobre”. Tako ih patrijarhalno društvo, nežno i sistematski, postavlja “na mesto”, a to mesto je uvek malo niže od onog koje zaslužuju.O tome koliko su te “male lekcije” oblikovale generacije žena, i o tome šta znači biti feministkinja u zemlji gde se i danas često samo šapuće o nasilju, razgovaraju psihijatri Roberto i Mihailo sa svojom gošćom, sociološkinjom Jelenom Riznić, aktivistkinjom kolektiva Ženska solidarnost, borkinjom za prava žena. Jelena je, takođe, jedna od onih koje su doživele i preživele seksualno nasilje, u istraživačkom centru Petnica, na mestu koje je trebalo da oseća kao svoj siguran prostor, u formativnim, tinejdžerskim godinama. Jedina je koja je otkrila svoj identitet.Jelena govori o svom iskustvu i o hrabrosti koja ne počiva na patetici, već na odlučnosti da se sistem više nikada ne zataška iza reči “ugled” i “tradicija”.Njena ispovest svedoči o jednom od najtežih i najvažnijih obračuna sa institucijama koje su znale i ćutale.Epizoda preispituje naše društvo, ali i nas same: kako pristajemo da gledamo nasilje dok ga nazivamo “izolovanim slučajem”, kako nas vaspitanje uči da sumnjamo u žrtve, i koliko dugo ćemo još čekati da empatija postane društvena norma, a ne izuzetak.Promena ne dolazi naglo. Ona teče, kao voda: tiho, ali postojano, rušeći zidove koji su godinama delovali neprobojno.Prihvati je sa snagom i dostojanstvom, jer prirodno je, menjaš se.

Vlada je po incidentu v Novem mestu sprejela napovedani sveženj ukrepov za zagotavljanje varnosti, ki širijo policijska pooblastila, zaostrujejo kaznovalno politiko in omogočajo posege v socialne transferje. Tako imenovani Šutarjev zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi, pravi premier Robert Golob, ki na očitke o neustavnosti odgovarja, da je zaveza te koalicije, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavno-pravnih okvirjev. Drugi poudarki oddaje: - Najdaljše zaprtje financiranja ameriške vlade v zgodovini čutijo predvsem v letalskem prometu in prejemniki socialne podpore - Nemčija v protekcionističnih izjavah zaradi Kitajske in Združenih držav Amerike vse bolj podobna Franciji - Celjski nogometaši s tretjo zmago v konferenčni ligi med le trojico klubov s polnim izkupičkom točk po treh krogih

Umetnost je velikokrat odsev sveta, v katerem živimo, poskuša ga razlagati in napovedovati njegove jutrišnje podobe. Včasih težko razumemo oboje, svet in umetnost. V oddaji Kulturni fokus je govora o vsebinah, temah in pojavih vizualne in likovne umetnosti v Črni gori, ki nam včasih odkriva svet v jasnini, drugič pa je prekrita z metaforami in simboli. Približala nam jo bo kustosinja Teodora Nikčević iz Muzeja sodobne umetnosti Črne gore iz Podgorice. Tako, kot ni nobena umetnostna praksa, črnogorska ali katera druga, stisnjena v zgolj lokalne kontekste, tudi črnogorska ni, čeprav je prav krajina, posejana s posebnimi miti in kulti, verovanji, starimi navadami in vrednotami, zelo navdihujoč in neizčrpen vir sododobnih umetniških interpretacij. Veliko je vzporejanj med aktualnim, kulturnim, družbenim in političnim dogajanjem in preteklo stvarnostjo. Tu so vprašanja dobro in slabo vrednotenih človekovih položajev, pozicij, ki jih skozi čas zavzemajo umetniki ali njihovi motivi. Med njimi so pogosto upodobljene ženske, ki so se morale v preteklosti marsičemu odreči, bile v neenakovrednih položajih z moškimi. Več je premislekov o časih, ki so bili polni upanja, vendar so minili, utvare pa so se na koncu zrušile, podobno kot nekdaj dobro delujoči industrijski centri, na mestu katerih zdaj kraljuje degradirana urbana pokrajina. Gostja: Teodora Nikčević, Muzej sodobne umetnosti Črne gore Fotografija: Le Danse, avtor umetniškega dela Srđa Dragović  (iz kataloga Na liniji pobega – možnim svetovom naproti, Galerija Vžigalica)

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za recept za prešce, to so kruhki, ki so jih ljudje dajali tistim, ki so pomagali čez leto. Sestra Nikolina je nato povedala recept za pripravo boljšega, sladkega kruha. Naredimo dobro, kvašeno testo, kot za buhteljne. Za 1 kg moke potrebujemo zravnano žlico soli, 2 do 4 rumenjake, 15 dekagramov sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, celo kocko ali 3/4 kocke, malo mleka in sladkorja, 20 dekagramov masla maščobe (10-12 dag masla, ostalo pa olivno ali belo olje), do ¾ litra mleka da je to po. Naredimo kvašeno testo, dobro ga pregnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato na pomokani deski oblikujemo iz cmokov testa krogce, na sredimo damo žlico orehovega ali makovega nadeva, zagrnemo in odlagamo na peki papir. Tako naj potem vzhaja 30-40 minut. Potem jih namažem z razžvrkljanim jajcem ali pa samo z beljakom in zarežem 2-3 zarezice ali pa v obliki križa in postavim vzhajane v 190 °C vročo pečico. Ko dobijo lepo barvo, zmanjšamo temperaturo ali pekač obrnemo ali pa povečamo temperaturo. Pečemo jih dobre pol ure. O prešcah je nato spregovorila še ena od poslušalk.

Parlamentarni odbor za notranje zadeve razpravlja o svežnjih priporočil za zagotavljanje varnosti v državi pred ponedeljkovo izredno sejo državnega zbora. Romsko tematiko bi lahko uredili že prej, je ostra opozicija. K prevzemu odgovornosti za slabe varnostne razmere v državi je koalicijo pozval tudi župan Novega mesta Gregor Macedoni, ki trdi, da je bilo v zakonodajo vključenih manj kot 10 odstotkov predlaganih ukrepov. Stroka je zadržana, a poudarja, da le represija ni rešitev. Druge teme: - Direktorica Uprave za varno hrano Vida Znoj z odstopom prevzela objektivno odgovornost za vdor v bazo osebnih podatkov - Nasprotniki zakona o osebni rabi konoplje poudarjajo negativen vpliv na zdravje, zagovorniki odpravo črnega trga. - Združene države napovedujejo, da bodo v Gazo kmalu napotile mednarodne stabilizacijske sile.

Jia Zhangke je eden najvidnejših kitajskih režiserjev tako imenovane »šeste generacije«, ki je po letu 1990 zaradi poostrene državne cenzure vzniknila iz filmskega podzemlja in nase opozorila z izjemnimi bolj ali manj amaterskimi stvaritvami, posnetimi hitro in poceni, v slogu, ki spominja na italijanski neorealizem, in z namenom brezkompromisnega prikaza sodobnega stanja kitajske družbe. Zhangkejevi filmi se praviloma dotikajo izginjajočega sveta Ljudske republike Kitajske, pa naj gre za poplavljanje vasi ob graditvi mogočnega jeza Treh sotesk ali za usihanje poklicev, ki so nekoč prevladovali; njegovi protagonisti, preprosto vpeti v širši družbeni kontekst, zunanje dogajanje samo odsevajo skozi intimno osebno pripoved. Tudi pri Plimovanju je zgodba le postranska – ženska in moški se srečata, zaljubita, nato se njune poti ločijo in čez dolga leta spet naletita drug na drugega –, glavna pozornost in s tem odlika filma se skriva drugje. Material zanj je režiser in scenarist namreč nabiral več kot dvajset let. Ena od značilnosti filmskih ustvarjalcev kitajske šeste generacije so bile lahke in poceni ročne kamere, ki so jim omogočale, da so snemali tako rekoč povsod, in Jia Zhangke je to počel res intenzivno. Gradivo, ki ga je tako nabral skoraj mimogrede, medtem ko je ustvarjal svoje prejšnje filme ali pa tudi kar tako, je nato končno obliko dobilo šele v času nedavnega zaprtja zaradi pandemije, ko so – tokrat namensko – posneli še zadnjo tretjino filma. Tako monumentalen projekt, ki je prava kronika ne le družbenega dogajanja, ampak tudi tehnološkega razvoja filmskih kamer in nenazadnje režiserjevega uveljavljanja v domovini, bi bil verjetno precej težje povezljiv v relativno koherentno celoto, če Jia Zhangke ne bi vsa leta sodeloval z nekaterimi istimi igralci. Njegova žena in muza Zhao Tao, protagonistka vseh njegovih filmov po letu 2000, s svojo neverjetno filmsko karizmo skoraj sama osmišlja vso zgodbo, njena osamljenost pa doseže vrhunec v čudoviti interakciji s trgovinskim robotom sredi praznega nakupovalnega centra v času pandemije. Ob koncu filma je pretresljiv tudi objekt njenega nekdanjega poželenja in iskanja – moškega, h kateremu jo je vlekla usoda (igra ga Li Zhubin), je staranje namreč veliko bolj zaznamovalo. Plimovanje je v več ozirih zelo poseben film, je kronika sodobne Kitajske, njene družbe in številnih sprememb, ki so se zgodile v dvajsetih letih. Način, kako je režiser povezal razdrobljene koščke v vizualno in zvočno presunljivo celoto, pa razkriva, da ga še vedno privlačijo enake stvari, kot na začetku njegove filmske poti – neolepšano, neromantizirano prikazovanje sodobnega urbanega življenja, ki se enostavno zgodi. Piše: Gaja Pöschl Bere: Eva Longyka Marušič

Dek je mlajši in manjši od obeh potomcev poglavarja Yautij oziroma plemena Predatorjev, ki ga prezirajo zaradi domnevne šibkosti, za predstavnike te vrste pogubne lastnosti. Da bi se pred očetom dokazal, se odpravi na nevaren planet Genna, poln sovražnih sil, z željo pokončati neuničljivo pošast Kaliska. Tu sklene negotovo zavezništvo z androidko Thio, ki jo je na Genno poslala na raziskovalno odpravo znamenita korporacija Weyland-Yutani. Predator: Mrtva zemlja je sedmi celovečerec iz franšize Predator, oziroma deveti, če upoštevamo še dva ločena filma, v katerih se je zgodba povezala in oplajala s svetom franšize Osmi potnik. Na kinematografska platna je plenilska tujerodna pošast prvič prispela leta 1987, v obdobju, ko je Amerika še predelovala travmatično izkušnjo vietnamske vojne, in ga lahko razumemo kot prispodobo boja z nevidnim, močnejšim in spretnejšim nasprotnikom v džungli. V filmu se ekipa vrhunsko izurjenih plačancev odpravi v srednjeameriško državo reševat ugrabljene talce in ugotovi, da ima opravka z veliko nevarnejšim nasprotnikom kot le z lokalnimi gverilci. Z nasprotnikom, ki jih za lastno zabavo lovi in ubija enega za drugim. Obrazec se je ponovil že tri leta pozneje, kjer si je Predator za svoje lovišče izbral betonsko džunglo sodobnega in hkrati distopičnega Los Angelesa, v katerem so se za prevlado spopadale različne ulične tolpe. Film, ki je še vedno temeljil pretežno na akcijskih obrazcih z elementi znanstvene fantastike, ob premieri ni naletel na odobravanje, in naslednja generacija ustvarjalcev je začela raziskovati možnosti selitve na druge planete s pojasnjevanjem izvora in ustroja Predatorjev. Žanrsko gledano je začela prevladovati fantastika, z izjemo filma Plen (2022), ki je postavljen v 18. stoletje med prvobitne prebivalce Severne Amerike in ga je – tako kot letošnji animirani prispevek v franšizo Predator: Killer of Killers (2025) ter Mrtvo zemljo – režiral Dan Trachtenberg. Mrtva zemlja v jedru izhaja iz shakespearjanske družinske drame, vendar med vsemi dosedanjimi celovečerci najmočneje temelji na posebnih učinkih. Jasen je užitek ustvarjalcev ob ustvarjanju povsem novega sveta, v katerem živega človeka pravzaprav ni več – gre za svet različnih pošasti, Predatorjev in androidov, med katerimi se z dvojno vlogo izkaže igralka Elle Fanning. Posnemanje in sočutje Akcijsko gonilo filmov franšize Predator je kajpak razmerje med plenilcem in žrtvijo, oziroma bitka za preživetje in prevlada močnejšega nad šibkejšimi. Mrtva zemlja je dogajalno postavljena večinoma na planet Genna, ki vsaj po imenu sumljivo spominja na našo Geo, in celovečerec se tudi začne s prikazom te prehranske verige: žri, ali pa boš požrt. A hkrati se v nizu filmov izkaže tudi nepravilnost splošnega razumevanja Darwinovega izreka – v resnici ne preživi močnejši, ampak tisti, ki je bolj prilagodljiv. Kljub temu da bi po tej logiki Predator s svojo sposobnostjo mimikrije spadal v sam vrh piramide, naleti v filmih – od Arnolda Schwarzeneggerja konec 80. let dalje – vsakič znova na bitja, ki se znajo še učinkoviteje prilagoditi. Človek kot vrhovni plenilec torej? Spoznanje, ki v resnici ni prav zelo zakrito. A več kot pomenljiv je še en dejavnik: sposobnost sočutja in sklepanja zavezništev. Čeprav potekajo bitke in tekme tudi med različnimi podvrstami Predatorjev, se ta skozi franšizo izkaže za inteligentno bitje, ki presega samo morilsko strast – sposobno je učenja, razvoja in sočutja. In kot se pokaže na koncu Mrtve zemlje, tudi upora tradiciji očetov in ustvarjanja drugačnih skupnosti onkraj diskriminacije na podlagi vrste (spomniti velja, da so prvim Predatorjem že v tistem času očitali določeno mero rasizma). Sočutje skratka kot preoblikovalna, revolucionarna sila oziroma prava notranja moč. In tu nam pride na misel Elon Musk s svojo izjavo, da je sočutje temeljna šibkost zahodne civilizacije ... Ni si ga težko predstavljati kot predsednika brezdušne medgalaktične korporacije Weyland-Yutani, ki si v sledenju svojemu sloganu »Gradimo boljše svetove« niti malo ne pomišlja za svoje cilje uporabljati čisto zlo ... (Vprašanje dobrega in zla znotraj franšize Predator bi bilo res vredno posebne obravnave.) Umetna inteligenca in drugi svetovi »Dve možnosti obstajata,« je rekel Carl Sagan. »V vesolju smo sami ali pa nismo. Obe sta enako strašljivi.« Tako franšiza Osmi potnik kot Predator se ukvarjata z vprašanjem, kaj pa če … in sta vedno bolj očitno del istega univerzuma, v katerem je s tehnološkim razvojem in napredovanjem umetne inteligence močno prisotna korporacija Weyland-Yutani. S to je nenazadnje povezan, če smo pozorni na nekaj skritih namigov, tudi svet Iztrebljevalca. V retrospektivnem pogledu pade v oči zanimiva podrobnost, da sta se prva dva Predatorja pojavila na Zemlji ob vročinskih valovih. Skrito opozorilo pred pošastnostjo globalnega segrevanja je v desetletjih zamenjal strah pred umetno inteligenco, oziroma eksistencialna groza kozmosa, v katerem človeka sploh ni več, oziroma obstaja samo še kot algoritem v robotski kopiji samoučečih se androidov, pošasti pa si ustvarjajo svoje človečnjaške skupnosti ... Pesimistična ali optimistična napoved? V franšizi Predator se je ta vidik že večkrat obrnil, kar jo najbrž tudi ohranja živo. Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Igor Velše

主播：TAKO / 黄瓜嘉宾：刘刘子 / siri末日逃生囤货篇的阶段性完结！林小满可以和江乐乐成功会师吗？别墅区的其他邻居面临断水断电断网会对林小满做出什么行为？这次的复活丹到底够不够用啊！BGM：Mosaic - 高梨康治

Koji obrasci te zadržavaju i kako iz unutarnjeg kaosa stvoriti jasnoću i ravnotežu? Pridruži se edukaciji Biznis iz balansa i otkrij kako psihoterapijski pristup i promjena mindseta mogu donijeti lakši rast, u poslu i u životu: https://saraperanic.com/biznis-iz-balansa-mindset/U ovoj epizodi govorim o tome kako psihoterapijski pristup može pomoći u razumijevanju i prevladavanju različitih poslovnih izazova. Kroz primjere iz mog rada pokazujem kako teme poput stagnacije, prokrastinacije i preplavljenosti nisu samo rezultat vanjskih okolnosti, već odraz našeg mindseta i razine osobnog razvoja. Podijelila sam kako nesvjesni obrasci, poput introjekcija i konfluencija, utječu na naše odluke i poslovne rezultate, te zašto površna rješenja često ne donose dugoročne promjene.Kroz ovu epizodu želim te potaknuti da na trenutak zastaneš i sagledaš svoje obrasce – gdje možda nesvjesno sabotiraš vlastiti napredak i kako tvoj unutarnji kritičar oblikuje tvoju svakodnevicu. Također najavljujem Mindset modul unutar edukacije Biznis iz balansa, u kojem zajedno dublje istražujemo kako psihoterapijski alati mogu podržati tvoj rast, umanjiti stagnaciju, prevladati prokrastinaciju i stvoriti više ravnoteže i jasnoće u poslu. Ako osjećaš da je vrijeme za promjenu iznutra, ova epizoda je pravi početak tvoje edukacije o sebi i svom poslovanju.Teme obrađene u ovoj epizodi:Psihoterapijski pristup poslovnim izazovima Stagnacija u biznisu.Prokrastinacija i unutarnji kritičar.Preplavljenost i nemogućnost postavljanja prioriteta.Osobni razvoj i mindset kao temelj poslovnog rasta.

Tako pravi dolgoletni borznik Zlatko Turkovic, avtor knjige Modri investitor - praktični primeri. Obrestne mere bodo narekovale tempo dogajanja, zloma zato ni na vidiku. "Nihajem od 10 do 15 odstotkov ne dajem večje pozornosti," pravi Turkovic. Dnevna nihanja tečajev so v tej fazi cikla bolj hrup kot signal. Trg se odziva na stavke, ton glasu in celo mimiko šefa ameriške centralne banke Jeroma Powlla, a resni premiki prihajajo s spremembo stroška kapitala. Če denar postopno postaja cenejši, se lahko tudi začasni strah razpusti precej hitreje, kot bi si mislili. To pa ne pomeni, da je kupovanje padcev (buy the dip) univerzalna strategija. V takih okoljih se razlike med izvrstnimi, dobrimi in slabimi podjetji samo še bolj razkrijejo, pravi Turkovic. V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 – Uvod (napoved epizode) 05:34 – Popravek na trgih: korekcija ali začetek medveda? 09:12 – Zakaj "do zloma ne bo prišlo" 12:08 – Obrestne mere kot ključni signal, ne tečaji 15:46 – Buy the dip: kdaj ima smisel in kdaj ne 20:10 – Izvrstna vs dobra vs slaba podjetja (kako jih razlikovati) 24:18 – Buffettov rekordni kup denarja (382 milijard) – zakaj čaka? 28:52 – Buffett kupuje podjetja, ne delnic: kaj to pomeni za male vlagatelje 32:37 – Mr. Market: gospod Trg in psihologija vlagateljev 36:49 – Buffettov indikator: kako brati razmerje med trgom in BDP 41:15 – Koncentriran portfelj 46:10 – Ko Buffett ravna kontra trgu 51:42 – Kako vlagatelj ohrani mirno glavo, ko trg paničari 55:58 – Nepremičnine so za tiste, ki želijo spati ponoči 1:09:00 – Recept za dolg zakon Prednovoletni dogodek: Spopad bikov in medvedov - 4.decembra https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Vlada ima na mizi tako imenovani Šutarjev zakon. Kljub zadržkom Levice in SD-ja v Gibanju Svoboda ocenjujejo, da je koalicija usklajena. Že pred sprejetjem je slišati številna opozorila o neustavnosti. S tem se strinja med drugim direktorica pravnega centra za varstvo človekovih pravic Katarina Bervar Strnad. Ostali poudarki oddaje: - Zakon o digitalizaciji zdravstva znova pod drobnogledom. Pooblaščenka kljub številnim dopolnilom opozarja na nevarnost zlorab podatkov. - Rusija ne bo dopustila vnovičnega testiranja jedrskega orožja, ki so ga napovedale Združene države Amerike. Putin: Če bo to storil Washington, bo Moskva prisiljena ukrepati. - Občutno poslabšanje prometne varnosti: letos 15 smrtnih žrtev več kot v celotnem lanskem letu. Občine in Agencija za varnost prometa iščejo rešitve.

Vlada danes sprejema Šutarjev zakon, ki na področju notranjih zadev, pravosodja in sociale napoveduje spopad s kriminalom in reševanje tako imenovane romske problematike. Po koalicijskem sestanku v Gibanju Svoboda pravijo, da je koalicija usklajena, tudi glede vzpostavitve mešanih patrulj na meji, kot to predvideva 37-ti člen zakona o obrambi, o čemer bo po napovedih vlada prav tako odločala danes. Ministri naj bi obravnavali tudi zakon o Slovenski obveščevalni agenciji, s katerim si želi Sova razširiti področje svojega delovanja in omogočiti uporabo novih posebnih oblik pridobivanja podatkov, kot sta IMSI-lovilec in vohunska programska oprema. V oddaji tudi: - SD bo za novo pravosodno ministrico predlagala državno sekretarko Andrejo Kokalj. - Delodajalci pričakujejo zaustavitev zakonodajnega postopka o zimskem regresu. - Lokalna skupnost v Vipavi želi več ukrepov za ureditev prometa med obnavljanjem hitre ceste.

Naši možgani so že krepko v jeseni, če govorimo o letnih časih. Kaj pa, če mislimo na jesen življenja? Tako pa bodo obarvane jutranje minute Možganov na dlani v naslednjih štirih četrtkih, v seriji Gube so zakon! Mojca Delač skupaj s sogovornicami in sogovorniki raziskuje staranje, skrivnosti dolgoživosti in zdravoživosti in skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so, ko govorimo o staranju, možgani še posebno zagonetni? V prvi epizodi ji bosta pri iskanju odgovorov pomagala prof. dr. Vera Gorbunóva in prof. dr. Björn Schumacher.

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Tako imenovani Šutarjev zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Po besedah premiera Roberta Goloba je namenjen zlasti preventivi in boju z nezakonitim orožjem. Vlada je prav tako aktivirala pomoč vojske policiji pri varovanju meje.

U susret 5. kolu Australskog prvenstva, gost SBS-a na hrvatskom jeziku je Anthony Radić, predsjednik nogometnog kluba Perth Glory, s kojim smo razgovarali o novom natjecanju koje je unijelo novu energiju u australski nogomet. Radić govori o važnosti prvenstva za razvoj nopgometa u zemlji, ulozi klubova zajednica i prilici koju ono pruža igračima iz NPL-a. Također iznosi svoje mišljenje o tome što bi, prema njegovu viđenju, Football Australia trebala učiniti kako bi se ovo natjecanje razvilo u pravu drugu ligu, s jasno definiranim sustavom ispadanja i promocije.

Družbena klima se je od tragične smrti v Novem mestu zelo spremenila, dober teden po dogodku opaža bivši vojak, komik in voznik tovornjaka romskega porekla Andrej Bajić Šarkezi. Ko gre v trgovino, ga gledajo postrani, počuti se nezaželen, tako izkušnjo pa imajo po dogodku tudi nekateri njegovi povsem socializirani romski prijatelji iz Novega mesta. Žalosti ga, da se krivda prenaša na celotno romsko skupnost, ki v očeh večinskega prebivalstva izgublja še tisto malo pozitivnosti, ki bi jo lahko imela. Delovni dan z Romom Andrejem Bajičem Šarkezijem je preživel Luka Pogačnik.

U novoj epizodi Digitalk podcasta razgovaramo sa Milošem Klaćem iz kompanije Philip Morris o jednoj od najaktuelnijih tema današnjice — personalizaciji pokretanoj veštačkom inteligencijom (AI-Driven Personalization) i o tome kakvu ulogu u svemu tome igraju ID grafovi. Miloš nam je približio kako se tehnologije poput ID Graph-a i ID Resolution-a, koje u svetu postoje već neko vreme, sada mogu koristiti i kod nas za komercijalizaciju robe i usluga, naročito u kontekstu ukidanja third-party cookies i dolaska nove ere trgovine podacima. Kroz razgovor prolazimo put od nastanka podatka do njegove aktivacije, objašnjavamo kako se gradi 360° profil potrošača, kako prepoznajemo ko je u pitanju na osnovu podataka i šta zapravo znači ThinkBIG, startSMALL, moveFAST pristup. Ako te zanimaju AI tehnologije, data-driven marketing i način na koji se brendovi već danas pripremaju za svet bez kolačića - ova epizoda je za tebe! Miloš Klać, Data Insights & Analytics Business Partner Com. Ops. SEE @ Philip Morris International - https://www.linkedin.com/in/milos-klac/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Milošev profesionalni put: od znatiželje i viška energije do strasti ka podacima - AI tehnologija i ID Graf u funkciji komercijalizacije robe i usluga - Osnovni pojmovi: ID Graf, 360 view korisnika… - Merenje & privatnost - Consumer Journey faze - Alati - Iskustva iz pilot projekata Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4qAA5iR - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Agilnost na prvom mestu" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Zdaj, ko smo zakonsko odzaščitili Rome, je čas, da se posvetimo zakonski zaščiti živali. Živali so zakonsko izjemno regulirane … Najbolj so regulirane tiste, ki jih imamo za kosilo, potem medvedi, na tretjem mestu pa morajo biti psi. O pasjih zakonih torej in o zmedi, ki jo prinašajo. Najprej smo dobili zakonsko regulacijo psov na povodcih. Oziroma je ta obstajala že od nekdaj, a globe so se dramatično zvišale. Pes brez povodca bo lastnika poslej stal premoženje. Te dni pa dobivamo še zakonsko regulativo znotraj zakonodaje proti mučenju živali, ki z globo kaznuje lastnike, ki pse privezujejo za verige in ostale vrvice. Najprej in na začetku. Jasno, da je vsak razumni proti prosto tekajočim psom in proti psom na verigah: ampak na načelni ravni je za vse tiste, ki se v pasji svet ne poglabljajo preveč, kar nekaj zmede. Torej na povodec da, na verigo ne? A zmeda traja le tako dolgo, dokler ne prebijemo prvega aksioma pasje sodobnosti. Psi so namreč dvojni. Tisti podeželski in tisti urbani. Zakon pa, kot vsi zakoni, useka počez. Hočemo povedati, da pes, ki na deželi teka za traktorjem, ni enako, kot zverina, ki prosto teka po Čopovi; kot tudi nikomur ne pade na pamet, da bi pred Schellenburškimi dvori razpel jeklenico, nanjo pa zavezal psa, kot to počnejo na kmetijah slovenskega podeželja. Se pravi; kar je za psa na deželi dokaj normalno, se pravi, da se giblje prosto, kot od matere rojen, je za psa v mestu prekršek, ki bo lastnika stal plačo. In obratno. Kar je za psa na deželi normalno pasje življenje, namreč da je čez dan odvezan, ponoči pa privezan čuva kmetijo pred lopovi, je za psa v mestu nezaslišan eksces. Ampak to je le načelni del zgodbe. Potem moramo h globam. Te so namreč prav drakonske in če k odvezanim in privezanim globam prištejemo še globe za pasje kakanje, oziroma za nepobiranje pasjih iztrebkov, kar je nujno v mestu in butasto na deželi, pridemo do spoznanja, da vas pobalinski pes lahko stane celo premoženje, saj smo za pse odgovorni lastniki. Kot smo starši odgovorni za otroke, ampak težko, da bi nas oblasti kaznovale s toliko globami, če bi od časa do časa pretirano razigranega najstnika privezali na verigo. Zdaj pa k resni analizi. Težava je seveda v tem, da so kapitalisti takoj našli nevralgično točko človekovega odnosa do psa, ki je seveda sodobna praksa, po kateri je posedovati psa bolj praktično kot vzgajati pamža. Je pa postalo oboje približno enako drago. Kakovostna pasja hrana stane več kot človeška hrana, ker psi za zdaj še nimajo zdravstvenega zavarovanja, obisk pri veterinarju velja enako kot bela plomba, pasje trgovine se le po anatomsko različnih krojih ločijo od človeške konfekcije. Šolanje psa velja podobno kot šolanje prvošolčka, prav tako pasja nega, pasja vzreja, pasji kriminal, pasji hoteli in pasja potovanja. Skratka; pes ni več človekov najboljši prijatelj, počasi postaja edini prijatelj in ob kapitalistih so to pogruntali tudi zakonodajalci. Zato so začeli pisati pasje zakone, kjer pa so zakoni, so tudi globe. Psi, sploh tisti preveč privezani in tisti povsem odvezani, sploh pa tisti, ki kakajo, so nevarni … Čeprav za zdravje Slovencev mnogo manj nevarni kot čebele, ose in sršeni, katerih zakonska regulacija pa močno šepa. Kot tudi kaznovalna politika. Gremo k morebitnim rešitvam … Najprej na urbana področja. V Ljubljani, kjer se pišejo pasji zakoni, imajo 26 tisoč psov, ki se statistično brezčutno ponečedijo vsaj enkrat dnevno. Tako dobimo ogromno število pasjih odpadkov, kar postaja problem, ker so pasji iztrebki, za razliko od recimo govejih, precej toksični. Ne predlagamo sicer, da bi po mestu hodile krave, ampak če nemudoma ne odstranite pasjega iztrebka, kar je za zunanjega opazovalca še vedno eden najbolj bizarnih postopkov, v katerega se je prostovoljno zapletla civilizacija, vas to lahko stane do 100 evrov. Ob tem pa boste tudi ogrozili javno zdravje, saj se lahko bakterije v pasjem iztrebku razširijo po okolju. To pa še ni vse. Če se psič ponečedi na zasebnem zemljišču – še vedno smo v Ljubljani – in kot lastnik ne poberete iztrebka, ima lastnik parcele pravico poklicati policijo, ki sproži postopek zaradi nedostojnega, oziroma žaljivega vedenja. Načelno gledano, se je žaljivo vedel pes, nasrkali boste pa vi … Misel, da greste na sprehod, ob tem pa potencialno užalite polovico zasebno razparceliranega mesta, je nekoliko komična, če v sebi ne bi nosila zrna soli … Zakonodajalec od vas zahteva popoln nadzor nad psom. Od povodcev, do pobiranja kakcev, do preprečitev žaljenja, do preprečitve privezovanja … Lastništvo psa zahteva po črki zakona nad živaljo absoluten nadzor in našo absolutno odgovornost, kadar tega ni. Vendar … Kaj je potemtakem ostalo od prijateljstva? Najboljšemu prijatelju ne dovolimo niti sekunde svobode, niti trohice svobodne volje, ne dovolimo mu niti deset odstotkov tega, za kar ga je naredila evolucija, ali pa čemu ga je Noe vzel na barko. Odvisno, na kateri strani pasjega stvarjenja pač stojite. Vzeli smo mu pasjo naravo, prijateljstvo pa spremenili v praktično suženjstvo. In da se razumemo; pes, ki se onečedi na zasebno parcelo, je resničen problem, ker je zasebna parcela majhna, ker je mesto majhno, ker je zelenih površin malo, potencialnih iztrebkov pa 9,5 milijona komadov letno. Kar bi zakonodaja morala narediti – seveda pa ga ni junaka, ki bi si kaj takšnega upal niti predlagati ne – je, da bi po vzoru socialne službe komisije preverile, ali lastnik izpolnjuje pogoje za imeti psa. Najprej psihološke; ker za zapiranje psov v kletke in za vse življenje na verige, kot so primeri, proti katerim se poskuša boriti zakonodaja, moraš biti primerno ubrisan … Nato pa tudi, ali je zadoščeno bivalnim pogojem za lastništvo psa, kar, po zdravi presoji, odpiše vse pse v stanovanjskih blokih. Ker pa so psi v dvigalih in na poročnih fotografijah postali nova normalnost, ki jo živi tudi oziroma predvsem slovenska politično-ekonomska-družbena elita, je normalizacija odnosa med psom in človekom v bližnji prihodnosti nemogoča.

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总 / 芭比又到了一年一度双11附近来推荐一波我们的购物清单！以下任何品牌及产品不涉及广告！纯自用！愿大家喜欢！可以根据时间戳选择你感兴趣的part——01:05 衣服鞋子 & 抱枕毯子tako严选毛毛拖、害怕内裤开裂？刘刘子前来安利一次性内裤专家芭比、瓜的睡觉阿贝贝……28:09 彩妆 & 护肤散装靓仔刘刘子底妆推荐、芭比爱用有色面霜此生挚爱假睫毛、瓜瓜爱用卸妆油……49:41 吃吃喝喝！刘总咸蛋黄锅巴五口味推荐、芭比咖啡豆囤货清单瓜瓜低卡饮品推荐、Tako狂推葡萄品种57:39 日用品 & 洗护tako推荐沐浴露、瓜瓜温和剃须好物刘总护发三件套、芭比香香身体乳……70:35 小小推荐2本书！祝大家这个双11买得开心！BGM：Newport Nights - Theo Bishop

Trey Cleeter returns to the Bench, teaming up with Scott against Bohmbach and Dave in a Tako-hosted game. In this episode, Dave and Bohmbach attempt to spoil a future question with their team name, Scott and Trey have to decide on an answer between one-fourth of Petey Pablo's Freek-a-Leek, Dave does one of the more impressive things ever heard on the Benchwarmers Trivia Podcast, we talk a lot of smack about Field of Dreams, and we consider what a world would be if Greg Norman were a football coach. #ohio #bodydonnas #chrispratt #oscartavares #lisasalters #soulpatrol #peteypablo #yungjoka #fieldofdreams #gregnorman https://dobosdelights.com/ Promo Code: CheckYourTaint https://www.patreon.com/benchwarmerstp https://www.facebook.com/benchwarmerstp https://www.twitter.com/benchwarmerstp https://www.instagram.com/benchwarmerstp/ https://www.teepublic.com/stores/benchwarmers-trivia-podcast

主播：TAKO / 黄瓜 嘉宾：刘刘子 / siri丧尸末日逃生系列继续！这次换了一位新主角开启末日囤货避难模式！到底是把安全屋建在高层住宅还是郊区独栋别墅还是要找个深山的山洞？如何在有限的资源下囤出无限的可能性？咱们来精打细算一波！BGM：Mosaic - 高梨康治

Razstavo si lahko ogledamo vse do 8. februarja 2026. Gre za prvo postavitev v seriji Predogled, ki zbirko iz muzeja predstavlja kot odprt komentar in ne v klasični kurirani obliki. Tako vidimo na razstavi dokumente, načrte, knjige, časopise, risbe, izjemne fotografije in predmete arhitekta Marjana Šorlija. Letos namreč mineva 110 let odkar se je arhitekt Šorli rodil. Bil je vsestranski ustvarjalec, projektant, urbanist, premišljevalec, predavatelj, publicist, predvsem pa zagovornik in uresničevalec arhitekturnih rešitev po meri človeka, ki naj bi bil povezan z naravnim okoljem in trajnostno naravnan. Razstavo sta pripravila Martina Malešič in Andraž Keršič, pred mikrofon ju je povabila urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

U novoj epizodi Digitalk podcasta razgovaramo sa Nikolom Jovanovićem, izvršnim direktorom medijske agencije Havas Adriatic, o promenama koje oblikuju savremenu advertajzing industriju. Kroz dinamičan razgovor dotakli smo se transformacija koje se dešavaju na globalnom, regionalnom i lokalnom nivou – od automatizacije digitalnog oglašavanja, preko evolucije uloge agencija, do toga šta danas zapravo oglašivači očekuju. Poseban fokus stavili smo na važnost client servisa kao ključnog faktora u odnosima između agencija i klijenata, ali i na sve značajniju ulogu odgovornosti i transparentnosti kao nove valute poverenja u industriji. U završnici epizode Nikola deli svoja razmišljanja o budućnosti advertajzinga, novim trendovima i tome šta će odvajati uspešne agencije u godinama koje dolaze. Razgovor koji donosi vredan uvid iz perspektive nove generacije lidera koji danas aktivno predvode talas promena u industriji. Nikola Jovanović, Managing Director @ Havas Adriatic - https://www.linkedin.com/in/nikolajovanoviic/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Da li je marketing i dalje sexy? - Kontekst promene u advertising industriji: globalno i lokalno - Automatizacija – nova paradigma digitalnog oglašavanja - I dalje je presudan ljudski faktor - Client Service – najvažniji, a često zanemaren stub - Brand Safety - Budućnost agencija - Ovo nije kraj agencijskog biznisa, već njegovo novo poglavlje - Poruka za mlađe kolege Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/43vwGYG - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "'Agilnost na prvom mestu" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.  

General u penziji Bogoljub Živković rasklapa mehanizme urušavanja institucija, od selektivnog postupanja i partijskih kadrova, preko brutalnosti prema sopstvenom narodu, do lične drame – sina Petra, pretučenog jer se usudio da misli Poslednjih godina, bezbednosni sistem Srbije doživljava ne samo političku, već i suštinsku transformaciju od stuba države do oruđa u rukama vladajućih elita. U ekskluzivnom razgovoru, penzionisani general policije Bogoljub Živković, kao gost tužiteljke Jasmine Paunović u novoj epizodi Radar Foruma, izneo je alarmantne uvide o krizi profesionalizma i političkoj čistki koja je pogodila policiju – izgubila je autonomiju, profesionalci su proterani, a bezbednost zamenjena strahom. Policija koja je nekada postojala da štiti građane danas funkcioniše pod političkim uticajem koji menja i njen smisao i način delovanja. Na to u uvodu podseća Jasmina Paunović, primećujući da policija danas i ona od pre deset godina više nisu iste – pre svega zbog ljudi koji je čine. Živković se slaže da je policija u sistemskoj krizi, ali da problem nisu samo „loši pojedinci“, već spuštanje profesionalnih normi i strah unutar njenih redova. „Rečeno mi je otvoreno da je razlog mog penzionisanja Petrova aktivnost u studentskom protestu. Ono što se desilo posle toga jeste hajka u medijima. Ali ono što me je najviše zabolelo, jeste to što ja znam ko je organizovao da Petar bude pretučen. Njemu su razbili glavu. To je organizovano. Petra su petorica inspektora kriminalističke policije izveli iz stana sa lisicama u svojstvu građanina i odveli ga u policijsku stanicu gde je bilo i nameštano snimanje. On ih je prozreo i rekao: ‘Evo da se nasmejem za tu i tu televiziju, jer znam gde će snimak završiti.' Tako je i bilo. Advokat je tražio pravni osnov, a odgovor je bio da je snimak rađen radi analize policijskog postupanja prilikom hapšenja, a to nije moglo biti hapšenje jer on u svojstvu građanina.” Više na radar.rs

durée : 00:59:56 - Underground - par : Nathalie Piolé - ⛏ Quelles notes se cachent sous la terre ? Creusons ! Vous aimez ce podcast ? Pour écouter tous les autres épisodes sans limite, rendez-vous sur Radio France.

U novoj epizodi Digitalk podkasta zaronite u svet kreativnosti sa Janom Savić Rastovac, izvršnom direktorkom u agenciji McCann Beograd, koja je najveći deo svog karijernog puta gradila u ovoj agenciji. U ovoj epizodi otkrivamo kako je biti umetnik i strateg u industriji koja se stalno menja, održavati autentičnost u moru trendova i balansu između hrabrosti i rizika. Sa Janom razgovaramo o važnosti društvenih uticaja u kreaciji, lokalnim nijansama i univerzalnim porukama, kao i o tome kako advertajzing može oblikovati društvo i menjati svet. To je priča o rastu, izazovima i magiji koja stoji iza svakog kreativnog projekta. Pripremite se na inspirativnu vožnju kroz puls industrije koja ne prestaje da iznenađuje! Jana Savić Rastovac, Executive Creative Director @ McCann Beograd - https://www.linkedin.com/in/jana-savic-rastovac-92611327/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Janin background: advertising industrija je welcoming place za čudne ljude - Lepota i težina kreativnog posla - Kako izgleda kreativni proces unutar jedne agencije - Odnos agencije i klijenta — zašto su potrebne hrabrosti sa obe strane - Kako sociološko znanje pomaže u razumevanju potrošača - Lokalno i globalno: gde se susreću univerzalne poruke i lokalni konteksti - Advertising industrija u Srbiji danas - Festivali & nagrade - Moć industrije da menja svet - Mentorstvo i razvoj talenata - Može li agencija iz Srbije da vodi i servisira globalne brendove? - Poruka za kraj Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/3W62qj9 - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Agilnost na prvom mestu" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总 嘉宾：希然俺们的古早姐妹花希然来做客！以往关于大学的故事里99%都有她参与！老友来玩自然免不了疯狂叙旧当年在大学时期，我们如何评价对方？曾经在节目里KO和瓜狂夸的cold B希然是否认可他的帅气逼人？自然还有她在LPL做主持人的体验原来我们彼此都是彼此的社交排面哈哈哈预警！这期节目极其聒噪！有很浓烈的古早凹凸味！老听众or听过古早节目的听众将get到成倍的梗！BGM：メイドラゴンのテーマ - 川本新

The idea of a broken heart may make you think of a cartoon, an emoji or a bad break-up from your past. But broken heart syndrome is a real physical condition, which is also known as Tako-tsubo. Good guess but just wide of the mark. Tako-tsubo syndrome was described for the first time in Japan, at the start of the 1990s. Researchers in the western world didn't acknowledge the condition until several years later, towards the end of the decade. The name is Japanese because that's where the first case was recorded? How can we recognise the symptoms? In under 3 minutes, we answer your questions! To listen to the last episodes, you can click here: ⁠Could hot rodent men be the new male ideal?⁠ ⁠Why are mini animals so popular?⁠ ⁠Why does walking through doorways make us forget things?⁠ A podcast written and realised by Joseph Chance. First broadcast: 10/5/2021 Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

In this Tako-hosted game, Assistant Coach Will Weiss teams up with Mason to take on Josh and Scott, who have no chance of winning since they aren't playing against Ede. In this episode, Scott earns Triple Gold Club status, Alonzo Mourning plays defense, Scott can't think of any Black Russians, Josh makes what has to be the first Caroline in the City reference in BTP history, Tako takes an intentional dig at Markkus in their ongoing Oregon-Washington feud, we ask, "Why would you ever want to leave Detroit?" and in the end, the teams end up right back where they started. #alonzomourning #carolineinthecity #oregon #washington #detroit #chinesebasketball #alldefensiveteam #itsokayimalimodriver https://dobosdelights.com/ Promo Code: CheckYourTaint https://www.patreon.com/benchwarmerstp https://www.facebook.com/benchwarmerstp https://www.twitter.com/benchwarmerstp https://www.instagram.com/benchwarmerstp/ https://www.teepublic.com/stores/benchwarmers-trivia-podcast