Podcasts about Tako

Prostovoljno gasilsko društvo Ukve v Kanalski dolini deluje že 130 let. Tako kot druga ima tudi ta zelo pomembno vlogo, saj pomaga pri gašenju požarov in reševanju premoženja ljudi ob naravnih in drugih nesrečah. Tovrstna društva so tudi del zgodovinskega izročila, ki Kanalsko dolino povezuje z njeno avstro-ogrsko preteklostjo in delno nemškim jezikovnim izročilom, saj se na primer še danes ukazi izdajajo v nemščini, uradno ime društva pa je Freiwillige Feuerwehr Uggowitz. Praznovanje okrogle obletnice je bilo v začetku meseca, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Udeležilo se ga je veliko gasilcev in tudi predstavnikov oblasti iz Italije, avstrijske Koroške in Slovenije. Ob gasilskih vajah in tekmovanju sta bila del praznovanja tudi večjezična sveta maša in predstavitev knjige. Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Ukve, Daniele Zelloth, z zaupanjem gleda v prihodnost, saj si otroci še vedno želijo postati gasilci, na vaje prihaja tudi veliko najstnikov, starih med 16 in 18 let. Udeležujejo se tudi maš s procesijami ali drugih tradicionalnih dogodkov, kot je na primer čuvanje Božjega groba med velikim petkom in veliko soboto, še piše Dom.

Smo na poti k novemu Frankensteinu, ki ga ne bomo znali več nadzorovati, ali pa smo vstopili v novo renesanso? Tako se sprašujejo mnogi ob aktualnem bliskovitem napredku umetne inteligence. Na eni strani se vrstijo opažanja, da prehajamo v nove čase, ki bodo zelo drugačni od tistih, ki smo jih bili vajeni, da bo marsikaj potekalo veliko hitreje in učinkoviteje; a kaj če bo iz enačbe proti svoji volji izvzet tudi človek? S čim imamo dejansko opravka?Sogovorniki: Matej Huš, doktor fizikalne kemije in raziskovalec na Kemijskem inštitutu, ki se ukvarja z znanostjo in tehnologijo ter spremlja tudi razvoj umetne inteligence. Matjaž Humar, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, kjer se ukvarja z biofotoniko, laserji in miniaturnimi optičnimi napravami, pri svojem raziskovalnem delu pa vse bolj uporablja tudi umetno inteligenco. Martin Žnidaršič, dolgoletni raziskovalec umetne inteligence in strojnega učenja na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan. Andrej Bauer, matematik in raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki se v zadnjem času intenzivno ukvarja s tem, kako umetna inteligenca spreminja matematiko. Ernest Ženko, filozof in vodja Centra za odgovorno rabo umetne inteligence v Kopru, kjer se posveča širšim družbenim, okoljskim in etičnim vprašanjem, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence.

Cuarta jornada y Arkaitz (@ArkaitzLopez), Carlos (@vikings_es), Nano (@nanetegarces), Zasca comentan la victoria ante Buccaneers, hacen una previa del próximo partido ante Dolphins con Javi Martín y también dan sus primeras impresiones tras el traspaso de JJ McCarthy. Audios de Tako y Zasca.

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总 / 芭比嘉宾：貘貘嗨嗨！蜜子们！踩着中秋假期的小尾巴，国庆也马上来啦！咱们就着假期续上之前没说完的旅游十宗罪的后五宗罪！有人为了“省钱”，撒下弥天大谎上演临阵脱逃有人为了出片，理直气壮霸占公共景点有人戏瘾大爆发，在车厢里大声飙戏秀恩爱的戏精有人无耻抹零占尽朋友便宜更有甚者朋友帮忙代购不仅没有感谢反而还倒打一耙…请假通知：国庆期间（10.4/10.5）的凹凸电波我们暂时停更一期，会于10.11/10.12回归！大家可以关注一下我们的视频账号@凹比巴拉提前预祝大家国庆快乐！！！BGM：Chill or Be Chilled - Oli Silk

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Ajda Sokler in Bernard Stramič. Druga pesniška zbirka akademskega slikarja in pesnika Silvestra Plotajsa Sicoeja ima naslov moje srce je čisto umazano. Ker sem pesmi, nastale od marca 1997 do konca leta 2008 prvič prebirala v rokopisu že pred skoraj dvajsetimi leti, bi lahko zapisala, da je pred mano nova stara zbirka poezije. Besedna igra se malce nanaša na protislovnost v naslovu zbirke, s katero avtor svoje srce opiše kot čisto umazano. Že tu se kaže njegova dvojnost v načinu ustvarjanja: v nasprotju s spontanimi pesniškimi zapisi izpostavlja povsem premišljen naslov kot vrzel, skozi katero naj pride bralec do vsebinskega središča njegove pesniške zbirke. Silvester Plotajs Sicoe je predvsem priznan akademski slikar, pri čemer besede in barve v njegovem ustvarjanju izhajajo iz istega umetniškega jedra. S spontanim nanašanjem barv in oblik na belino platna pripoveduje zgodbe, ki nastajajo pred njegovimi očmi in ekspresivno preoblikovane rastejo iz njegove notranjosti, tako kot z vijuganjem črt na belini papirja piše črke in besede pesmi, ki sočasno zorijo v njem. Obe izreki, vizualna in besedna, se napajata v istem izviru: v pesmi vdihuje barve, v slike vpenja besede. Že v prvi pesniški zbirki Hiša srca, ki je izšla pred skoraj tridesetimi leti, je bila večina njegovih pesmi ljubezenskih, namenjenih Sari, ljubici, ženi, vili, angelu – njegovi muzi. V spremnem besedilu Pesemski zapisi pod lastne slike je literarna kritičarka Tea Štoka že leta 1998 zapisala, da so pesmi na slikah »sproščene, polne mladostnega zagona, svetlobe in živih, pristnih čustev, predvsem občudovanja in očaranosti nad čudežem ljubezni in pripadnosti«. Pri pripravi Plotajsovih del za razstavo Poetika v Koroški galeriji likovnih umetnosti sem leta 2008 prebirala rokopisno zbirko pesmi Kaktus, da bi razumela slike, danes imam v roki pesniško zbirko moje srce je čisto umazano, ki jo berem v atraktivno zasnovani knjižni obliki, opremljeni in oblikovani tako, da z mislimi nisem daleč od pesnikovih vizualnih podob. Za Plotajsa so značilne slike, polne pisanih barv in igrivih podob, pa tudi besed in verzov, ki jih piše na platno. Ob branju njegovih pesmi pa se zdi, da so tako otipljivo žive, kot bi zrli na njegove izslikane podobe. Njegove pesmi niso nič drugačne od slik, ki so tako silovito samosvoje, pritegnejo z močjo natrpanosti in plast za plastjo logično naloženega nereda ter so urejene po zakonih, ki si jih avtor sam določa pri načrtnem upodabljanju razbitosti, raztrganosti in navidezni naključnosti. Tako kot njegova vizualna dela ne sledijo klasičnemu modernističnemu slikarstvu, temveč vsebinsko in formalno ubirajo svojo smer – sam pravi, da je neoekspresionist oziroma pankerski kubist –, tako tudi pesmi ubirajo svojo pot. Ne lirskega ne vizualnega zapisovalca ne zanima svet, skrit pod površjem. Ne slika in ne piše o razpokah v sistemu, o širših družbenih procesih, odnosih moči kapitala in političnih igrah. Njegov svet je neizmerno subtilen, zastoje in praznine, vrzeli in razpoke išče s srcem na dlani. Ljubitelj zgodb, pesnik spontanih nagibov in občudovalec neponovljivega išče vse bolj izginjajočo individualnost, ki se utaplja v množično popularni enakosti. S pesmijo množica očitno razkriva samosvoj odnos do sveta: »čutim množico / divjih src ki se / prerivajo skozi meglo / gozdov … želijo si ljubezni / ki se jim svetlolasa / nasmiha za obzorjem.« V nasprotju s sodobno ljubezensko poezijo, ki pogosto raziskuje telesnost, strast, celo brutalno neposrednost v radikalni telesni liriki, je v Plotajsovih pesmih ljubezen sublimna. V klasičnem slovenskem intimizmu se v ljubezen pogosto prikradejo skepticizem, ironija, minljivost in bivanjska tesnoba, ta poezija pa ohranja skoraj sakralno čistost. Kjer drugi pesniki v ljubezenskem odnosu vidijo odtujenost ali nezmožnost popolnega zlitja dveh svetov, Plotajs vztraja pri veri v odrešujočo moč ljubezni. Njegov pristop ni analitičen ali globoko razumsko dvomljiv, temveč predan in občudujoč. Ljubezen razume kot edini svetli in sveti prostor v razrvanosti kriznih žarišč, vojn, ekoloških katastrof in lažnih novic, pri tem pa kot lirski subjekt ne zapada v težko filozofsko premišljevanje. Njegova metafizika je preprosta, izkušnja ljubezni pa neposredna in očiščena balasta vsakdanjega sveta, politike ali kapitala. Ženska zanj ni le telesno bitje, ampak angel in tudi muza. Ta poezija se tako bolj nagiba k tradiciji novoromantičnega idealiziranja, kjer je ljubljena oseba ideal in vir trajne svetlobe, ne le objekt trenutne strasti, kjer pesmi dišijo po resničnosti, obarvani z določenim razpoloženjem, vznemirjenjem in čustvenostjo. Medtem ko se velik del sodobne poezije odziva na kaos sveta s fragmentiranostjo, ironijo in angažiranostjo, Plotajsova lirika deluje kot prostor upora z nežnostjo, občudovanjem, pripadnostjo, ljubeznijo. Postane varno zavetje, azil: »na robu vesolja hiša / v njej moje srce / oblečeno v škrlat« (prebujenje) Osredotočenost na mikrosvet dveh ljubljenih oseb, družine in narave ni beg pred realnostjo, temveč zavestna odločitev za edino resničnost, ki je zanj pomembna – za dosledno svetost odnosov: »v rokah držim / otroka / visoko ga dvignem / proti nebu / med prsti na nogah / mi polzi potok / blizu izvira sem / polna luna / osvetljuje / krik po življenju // delam se da sem / posoda za utrip srca / a ne / jaz sem utripajoče / iztrgano srce / z dišečim / srčkom v rokah« (lunine sanje) S poetiko med seboj in svetom, sredi nenehnega informacijskega tornada, Plotajs ustvarja zid, za katerim kot sanjač skriva svojo občutljivo notranjost. Tako kot je bilo spomladi na pregledni razstavi Kako sanjati nazaj v ljubljanski Mestni galeriji na njegovih slikah mogoče prebirati tudi poezijo, se v knjigi pesmi pred bralcem sprehajajo njegove podobe. V zbirki je 118 tipografsko urejenih pesmi brez velikih črk in ločil, nastalih med letoma 1997 in 2009, med katere se na samostojnih straneh včasih vrinejo še štiri pesmi v rokopisu, natisnjene v različnih barvah. Pri tem nikakor ne gre za razbijanje monotonosti, saj je oblikovalka Nataša Šušteršič Plotajs poleg uporabe slikarjevih značilnih barv za tisk besedila in različnih barv papirja prek vse knjige razvrstila tudi njegove podobe: sedem celostranskih, tri prek dveh strani in še deset vinjet med besedili. Kot Plotajs od gledalca vedno zahteva nenehno pozornost, ponuja enako občutje tudi tako dinamično oblikovana knjiga. Poseben čar zgradbe pesniške zbirke sta pesmi zimska za saro v rokopisni obliki z rdečimi črkami, izpisana je na predlistu zbirke, ter na zaključni strani v modrem rokopisu pesem prihodnost: »z očmi prebadam / nebo in zemljo / diham skozi / modro žametno / tišino // … lebdim med sanjami / in prihodnostjo / nimam časa / za preteklost / moja pot vijuga / v svetlobo …« Obe pesmi sta nastali leta 2025 in simbolično napovedujeta nadaljevanje v novi zbirki, ki očitno že nastaja. Slike, ki osupnejo gledalca, saj so po neposrednosti komaj primerljive z današnjimi likovnimi svetovi drugih umetnikov, in nove pesmi Silvestra Plotajsa Sicoeja, ki s sporočilom, da je življenje užitek, slikarstvo in poezija pa strast, delujejo poživljajoče in bodo brez dvoma nov izziv za avtorja, gledalce in bralce.

»Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom: Je čas pridobivanja in čas zapravljanja, čas podiranja in čas zidanja. Je čas paranja in čas šivanja.« Tako beremo v odlomku ...

Zveza slovenske katoliške prosvete se bo tudi letos predstavila na prireditvi Okusi ob meji, ki bo do nedelje potekala v središču Gorice. Tako bo čez slabo uro slovesno odprtje t.i. Slovenske vasi. Sodelovanje KD Sabotin iz Štmavra, SKD Hrast iz Doberdoba in SKPD F. B. Sedej iz Števerjana na eni največjih prireditev v mestu je priložnost za predstavitev Slovencev v Italiji širši javnosti, promocijo dejavnosti slovenskih kulturnih društev ter krepitev vezi med njihovimi člani. Vsako društvo bo ponudilo pristne okuse svojega kraja, kulinarično ponudbo bo spremljal pester glasbeni program. Po lanskoletni prvi izvedbi pobude Okusi kulture, kultura okusov pa je Zveza slovenske katoliške prosvete letos pripravila še bogatejši program kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali pod velikim šotorom Slovenske vasi. Jutri dopoldne bo potekalo tudi srečanje z evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom z naslovom Evropske politike za varno in zdravo prehrano. V soboto dopoldne pa Goriška Mohorjeva družba za najmlajše udeležence pripravlja pravljico in ustvarjalno delavnico. Za utrip Slovenske vasi bo tudi letos poskrbela požrtvovalnost več kot sto prostovoljcev.

Na mestih predsednika oziroma podpredsednice državnega zbora ostajata Zoran Stevanović in Nataša Avšič Bogovič. Razprava o njuni morebitni razrešitvi je bila vsebinsko skopa in prežeta z žaljivim obračunavanjem med koalicijo in opozicijo. Drugi poudarki oddaje: Ameriški predsednik Donald Trump je tudi letos razburil s svojim nagovorom v Palači narodov, med drugim je omenil možnost uničenja Irana. Berlin bi lahko po deželnih volitvah vodila leva koalicija, a morebitni koalicijski partnerici od Levice zahtevata izključitev posameznikov, ki širijo sovraštvo proti Judom in pozivajo k intifadi. Zaznamujemo državni praznik, dan slovenskega športa, namenjen tudi spodbujanju telesne dejavnosti.

Analiza notranjih razlogov za zaton moči zahodnega sveta ob delu francoskega antropologa in zgodovinarja Emmanuela Todda»Imperij je velik in razpada hrupno in besno. Že zdaj je policentričen, razdeljen glede ciljev, shizofren.« Tako Zahod z Združenimi državami Amerike v svojem središču opiše francoski zgodovinar, socialni antropolog, demograf in politolog Emmanuel Todd, ki v svoji nedavno izdani knjigi Propad Zahoda ponuja precej nekonvencionalen pogled na krizo zahodnega sveta. Te namreč ne pripisuje le ekonomskemu pešanju, ampak kulturnim in družinskim strukturam ter duhovni, vsebinski izpraznjenosti te faze zahodne civilizacije, ki jo po njegovem povzroča neracionalno in samouničujoče delovanje zahodnih držav, ki naj bi bile vse manj v stiku z resničnostjo. In ker je ob dogajanju zadnjih let tudi marsikdo, ki tradicionalno ni gojil skepse do zahodnih elit, začel dvomiti ne le v njihovo iskrenost in moralnost, ampak morda celo v njihove sposobnosti branjenja interesa lastnih držav, se vsak globlji poskus razmisleka o tem, kaj se pravzaprav dogaja z Zahodom, zdi dobrodošel. Ob Toddovi antropološki diagnozi se bomo o krizi Zahoda v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Prav to se sprašujejo v Kamniku z okolico, kjer je v začetku septembra že drugič v manj kot letu dni veljal ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode. Ta je danes znova skladna, precej težje pa je odgovoriti na vprašanje, zakaj se težave ponavljajo. Prebivalci izgubljajo potrpljenje in zaupanje v kamniško pitno vodo, na občini pa trdijo, da je njihova voda najbolj kakovostna pri nas.Sogovorniki: Lara in Mitja, občana Kamnika in Komende  Rok Novak, občan in občinski svetnik Matej Slapar, župan občine Kamnik Manca Cvirn, namestnica direktorice Komunalnega podjetja Kamnik Katarina Česnik, društvo CIPRA Slovenija – društvo za varstvo Alp Klara Kopše Zorko, vodja oddelka za pitne in kopalne vode v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Vido Kregar, Jamarski klub Kamnik Če imate tudi vi vprašanje ali temo, za katero menite, da bi se ji morali posvetiti, nam jo predlagajte. Pišite nam na val202@rtvslo.si.

Smo v takem delu leta, da so zelo aktualne tudi slive. Nekako jih ne moremo spregledati. Sestra Nikolina je povedala, kaj lahko naredimo iz njih. Marmelado in to kar brez sladkorja bomo lahko naredili iz dobro zrelih. Prepoznamo jih tako, da so pri peclju majhno nagubane. Slive lahko tudi sušimo ali skuhamo kompot. Uporabimo jih za različne zavitke (štrudlje), pite iz krhkega testa, za t.i. zdravilno pogačo (kot marmornik brez čokolade in kakava), pa za različna peciva od navadnega biskvita naprej. Lahko jih razpolovimo, narežemo na četrtine ali pa uporabimo cele. S koščico ali brez. Tako je tudi za cmoke. Nekateri prisegajo na slive brez koščic, drugi pravijo, da so boljšega okusa s koščicami in da raje malo pazijo, ko jedo. Seveda jih lahko tudi zamrzujemo ... Za marmelado v pečici slive izkoščičimo, damo na pekač z višjimi stranicami in postavimo v pečico na 170 °C. To se peče 1-2 uri, nič ni treba mešati, vratca pa naj bodo malo priprta. Nato jih pretresemo v posodo, zmiksamo s paličnim mešalnikom ali pa pustimo kot džem ter naložimo v ogrete kozarce.

Tercera jornada de la temporada y Arkaitz (@ArkaitzLopez),Zasca, Nano (@nanetegarces) y Carlos (@vikings_es) hablan de la ajustada victoria contra Bears y hacen una previa del próximo contra Buccaneers con Jesús (@Jasux) como invitado. Audios de Tako y Santi (@TomasiSantiago).

durée : 00:56:45 - par : Nathalie Piolé -

Piše Vid Bešter, bere Igor Velše. Osiromašeni uran, drugi roman in peta knjiga Andreja Tomažina, prinaša dobro znano, lahko bi rekli že kar klasično temo. Brezimni prvoosebni pripovedovalec, moški na robu srednjih let, je svoje življenje virtuozno zminiral do te mere, da je v njem postal stranski lik, ki bo zapustil komaj kakšno sled, pa še ta bo najverjetneje prišla na dan pri kakšnem terapevtu. Tako se vsaj vidi sam. Bralčeva naloga je dokaj zahtevna, kajti malodušni pripovedovalec nima dovolj volje ali moči, da bi svojo zgodbo povedal od začetka do konca. Začne jo brez razloga in konča, še preden bi se kaj spremenilo. Roman je sestavljen iz kratkih poglavij, ki pogosto preskakujejo med spomini in sedanjostjo, med sanjami in budnostjo, med stvarnostjo in virtualnostjo. Zaradi teh preskokov tudi kratke serije poglavij, v katerih se pripovedna nit ne prekine, delujejo nekako razvezano. Občutek je, kakor da pobiramo s tal črepinje kakšne niti ne posebno dragocene vaze in jih poskušamo sestaviti nazaj v nekakšno celoto. Pri tem nam vedno manjka nekaj kosov in celota nikakor ne postane skladna, življenje pa se ne unese. Sčasoma vendarle razberemo nekaj bolj ali manj gotovih okoliščin. Roman se dogaja v času epidemije koronavirusa. Pripovedovalec se je po lastni izbiri osamil v razpadajoči vaški hiši na Dolenjskem, ki jo je podedoval po nedavno umrlem očetu. Svojo partnerko Danajo je varal z neko Nino. Njegova hčerka Klara ima smrtno nevarno srčno bolezen. Pripovedovalčev izstop iz sveta prekinjajo pogovori z ženskami: z neznanko na poti v München, z medicinsko sestro v tamkajšnji bolnišnici za srčne bolezni, pa s sosedo z motnjo v razvoju, Beti in s spolnimi delavkami na spletnih pretočnih klepetalnicah. Večinoma pa seveda z Danajo in Nino ‒ v spominih in sedanjosti, iz oči v oči in prek telefona. Moških sogovornikov skoraj nima ‒ redki pogovori z njimi niso pogovori s soljudmi, ampak izključno s funkcijami: z zdravnikom, kirurgom, veterinarjem in bivšim šefom. Vztrajno se spominja le enigmatičnega in ambivalentnega očeta. Očitno naj bi Tomažin želel, da v vsem tem razberemo poskus soočenja s pripovedovalčevimi odnosi, z njegovim sinovstvom, partnerstvom, očetovstvom ‒ zato seveda tudi podnaslov: Roman o ljubezni. Vendar pripovedovalec o svojih odnosih predvsem molči. Čeprav skoraj obsesivno, že kar pretirano natančno opisuje svoje ‒ tudi nepomembne ‒ geste in vzgibe, se ne razlaga, opravičuje ali pojasnjuje. Nasprotno temu pa ženske, še posebej Danaja in Nina, veliko govorijo, očitajo, poskušajo razumeti in razložiti položaj, v katerem so se znašle skupaj z njim in v katerem je pripovedovalec praktično povsem pasiven. Razlika je tudi jezikovna oziroma stilistična. Pripovedovalčev izraz, ki je obremenjen z gestami in fizičnim svetom, je sproščen in površen, pogovoren. “Govor” žensk pa je zapisan v drugačnem registru, spominja na pisane besede, s kakršnimi se danes preko raznih aplikacij še najpogosteje sporazumevamo. Pripovedovalčeve sobesednice si prizadevajo za pojmovno natančnost in poštenost. Kadar se protagonist sooči z Danajo ali Nino, smo tako priče dvema samonanašalnima stiloma: na eni strani je njegov molk, na drugi monolog njegove sogovornice. Seveda to nikakor ne pomeni, da pripovedovalec ne filozofira ‒ kakšen moški bi pa bil, če ne bi sem ter tja navrgel kakšne splošne ugotovitve ‒ a se temu početju ponavadi predaja nepričakovano in skoraj nikoli v dialogu. Filozofira sam. Njegovi aforizmi bralca ujamejo nepripravljenega. Iz ust vase zaprtega pripovedovalca jih ne pričakujemo, zato delujejo kot nekakšni nagovori bralcu, ki prebijajo pripovedovalčevo vasezaverovanost. Tomažin s temi prijemi nadaljuje svoje raziskovanje pisanja onkraj avtorjeve smrti, kakršnega se je loteval že v prejšnjih delih. Tudi v Osiromašenem uranu je vse prepuščeno bralcu in vse nasprotuje literarnoteoretskim svetim kravam. Besedilo je samo po sebi pravzaprav grdo ‒ ne ponuja utehe v estetiki niti se ne utemeljuje z mojstrstvom. Zaradi pasivnosti pripovedovalca, ki se ves čas obsesivno in okorno vrača k nepomembnemu, je bralec prisiljen namesto protagonista sprejemati odločitve o tem, kateri detajli v pripovedi so pomembni, pa tudi kaj, če sploh kaj, pomenijo. Roman ne ponuja utehe v spoznanju. Tuje ostaja nedostopno in nerazumljeno. Avtor nas s črepinjasto strukturo in načinom pripovedi ves čas opozarja na bralčevo vlogo in odgovornost za uspeh literarnega dela. Osrednja poteza pripovedovalčeve izkušnje ‒ osnovni gradnik njegove pasivnosti ‒ je občutek zmedenosti in nemoči. Zdi se, da nam hoče na vsak način dopovedati, da svoji vlogi očeta, partnerja in odrasle osebe nasploh ni kos. Najbolj izrazito je to v odnosu do hčerke Klare. Ob njenih vprašanjih in vedenju zelo pogosto poudarja svojo zmedenost, negotovost, nevednost in izgubo nadzora. Večkrat reagira brez razloga in nerazumljivo nasilno. Skratka, svoj odnos do bitja, ki je od njega odvisno, izrablja, da bi poudaril, kako nima vseh odgovorov. Bralčeva sodba je torej lahka: protagonist je slab človek. Ne da se pomagati – do obeh žensk, Nine in Danaje, se je obnašal kot prasec. Res ni kos svoji partnerski in očetovski vlogi. Vedno prelaga odgovornost na druge. V odnosih in svetu se je iztrošil in sedaj živi z bornim ostankom, z odpadkom … Tudi Tomažin sicer najbrž noče, da bi pripovedovalcu preveč prizanašali. Molčeči protagonist, ki ima kot prvoosebni pripovedovalec nad pripovedjo absolutno oblast, se odpove možnosti, da bi predstavil svojo plat zgodbe, svoje razloge, svoja čustva. Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: kljub prvoosebni pripovedi imamo na voljo predvsem Danajino in Ninino videnje in razumevanje dogodkov. Struktura romana, njegova luknjavost, nas proti naši volji postavi v vlogo razsodnika: poskušamo ugotoviti, kaj se je zares zgodilo, kar pa se, še preden se zares dobro zavemo, obrne v vprašanje: kdo je kriv? Molčeči obdolženec? Zgovorni oškodovanki? Namesto, da bi bil bralec v svoji interpretaciji neobremenjen, je bralska svoboda od avtorske intence v romanu reinterpretirana v dušebrižniško odgovornost za pasivnega protagonista. V Osiromašenem uranu ima bralec vso odgovornost in je v tem pogledu v enakem položaju kot Nina in Danaja, ki kljub vsemu skušata ugotoviti, kaj pripovedovalec vendar hoče. Tomažin je s tem vendarle malce nadgradil kliše zmedenega in samodestruktivnega moškega: ker se pripovedovalec pred očitki žensk ne brani, se svoje krivde in odgovornosti očitno vsaj nekoliko le zaveda. Mogoče mu je treba pač vse oprostiti, saj je, kot kaže, hudo depresiven? Ali pa je to le bralčeva iluzija? Z vsako interpretacijo se je mogoče igrati v neskončnost, kar pa je seveda manj zabavno, kot se sliši. Osiromašeni uran hoče biti ‒ tako trdi na platnici in na zavihku ‒ roman o bližini in odnosih, a se izkaže bolj za nekakšno čudno, neodločno obtožnico svojega protagonista in pripovedovalca. Zato je bolj roman o neki specifični, ne posebno privlačni moškosti oziroma o njenem porazu in razpadu ter njegovih posledicah. To bi bila lahko zanimiva in relevantna tema, vendar je roman prezaposlen s preusmerjanjem pozornosti, prelaganjem odgovornosti in tudi prepovršen v obravnavi svojih motivov in v izrazu. Bralci, z vsako stranjo opozorjeni na svoje dolžnosti in odgovornosti, bi avtorju in pripovedovalcu povsem upravičeno očitali, da sta zanemarila svoje.

Air Europa schakelt de komende jaren over van de Boeing 787 naar de Airbus A350. Wat zijn de plannen daarmee? En hoe vliegt La Première, de First Class van Air France? Dat en meer in de nieuwe Luchtvaartnieuws Podcast. In deze podcast, deze keer in samenwerking met zustersite Reisbizz, spreken Maarten Veeger en Natasja Hoogstede met Tako Träger, salesmanager bij Air Europa, en wereldreiziger en vliegfanaat Gordon.

Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Kaj bi lahko pomenil naslov Kar in kar maj? Razumeli bi, če bi avtor napisal Kar in kar naj, toda dodani maj je nekaj posebnega in dovolj zgovornega. To je pomladni mesec, ko vse cveti in že skoraj pozabljamo, kako nas je pozimi zeblo in nam je bilo kar sitno. Dozdevalo se nam je, da trave ne bodo nikoli več ozelenele in se bodo sivi in pusti dnevi vlekli kot jara kača. Marko Kravos je tudi v zrelem obdobju svojega pesniškega snovanja pesnik pomladi, nove rasti in prebujenja. Že res, da je v zbirki nekaj pesmi, ki pozvanjajo kot nekakšne predsmrtnice, toda poglavitno je, da prevladujejo hvalnice življenja. Pesnik je pomladno radoživ, igriv, duhovit in celo navihan. Njegov korenjak se imenuje brizgavec in ima narisane klobuk in brčice. Zapisal se je ljubezni, zna se smejati na svoj račun. Ni mu nerodno, da bi se razgalil, saj je še vedno ves mlad in vihrav. Odgovor na pisanost življenja, minevanje in slutnjo konca je njegova poezija sama. Tako kot Prešeren zapoje, naj poet ne jenja peti, se tudi Kravos predaja verzom, s katerimi zaustavlja odhod s tega sveta. Piše stihe in stihi pišejo njega. Zna storiti, da vse postane smiselno in barvito, odene se v posebno milino. Ponuja veselje, vmes dahne kaj osebnega, družbenokritičnega in filozofskega. V pesmih je zgoščen njegov čas. Veliko ve in verze ovije z življenjsko modrostjo, a ga kdaj pa kdaj osrečujeta tudi domnevna nevednost in novo iskanje. Radosti se in se čudi in je malce ironičen. Ves blag je, dobronameren in ohranjevalec upanja. Zlepa ga ne bo zapustilo, čeprav so se srednja leta že poslovila. Postal je zlat poblisk na listu poezije, ljubezen je tista moč, ki mu daje polet in zamaknjenost. »Nadnaravno vznemirjen in neizkušen, / sladostrastno sam, na kraju vsega / ljubim. In ni me sram.« Erotika je posredovana kot nežna čutnost in zadovoljstvo, da življenje ponuja toliko raznovrstnih užitkov. Če mu preostanejo samo še bežni in komaj opazni dotiki, je tudi to dragoceno. Izrekati je mogoče osrečujoče besede in se veseliti dvojine, možnosti znotraj nje in vsega, kar se bo primerilo ali pa se ne bo zgodilo. Nič zato, pesem bo zazvenela in njen zven bo pričevanje o živosti in optimizmu. Poet se ne brani niti naključja, saj mu lahko prinese vse mogoče in nori svet za kratek čas uredi v prijetno preživljanje in odzivanje na zunanje dogajanje. Rad ima dvojnosti in kar nekaj verzov nameni duši in telesu. Navaja vprašanja in daje neposredne ali večpomenske odgovore. Če ni hudiča, duše nihče ne preizkuša. Je duša potem še kaj vredna? Kot kava, kratka, grenka: kjer ni tesnobe, ni odrešenja. Duša včasih ponagaja, veselo čivkne, potem pa kar odleti. »Za vselej zavlada mir za oba, / ko se razideta. Nič več pekla.« Že res, toda občutila sta tudi raj. Skupaj jima je bilo toplo in razigrano, vedno znova se jima je dozdevalo, da večnost vendarle ni samo prazna beseda in lažno upanje. Srce je bílo glasno, zdaj enakomerno, zdaj z razmetanimi utripi: »Srce je ambivalentno čutilo, / Moško in žensko in še vse drugo. // Vse bolj je v svojih dejanjih / neprištevno, a marljivo.« Pesnik z verzi odganja zlo tega sveta. Spomni se na Auschwitz, pomisli na otroške krike v Gazi in resignirano zapiše, da zadušenega zla ne bo nikoli konec. Lahko se zazre v vesolje, toda tudi tam ne najde niti pomiritve niti odrešitve. Njegova zapuščina postaja poročilo o življenju in slepilu časa. »Če se le najde kdo, ki ti odkupi / večno ljubezen in bližnjo smrt.« S formalnega vidika se Marko Kravos večinoma drži pravopisnih pravil, le nekaj pesmi je napisanih brez ločil. Tu in tam omeni tudi kaj iz slovnice, na primer predlog, da je treba m izgovoriti kot nezveneči ustnični pripornik z implozijo. Pripomni pa tudi, da slovnica nima pravil za rok nežnosti, saj nikjer ni zapisan dovršni čas izliva. Tu in tam se verzi končajo z rimo. Pomembna spoznanja so zapisana v ležečem ali krepkem tisku, beseda ž i v pa celo razprto. Življenjske resnice, globoka vednost in šaljive domislice so urejene v kitice različnih dolžin. Nekatere pesmi so kratke, vendar izpovedno nadvse globoke in polnokrvne. Kravos se domisli celo tega, da na koncu pesmi pod črto doda nekakšno opombo ali morda pojasnilo, med drugim seznanitev o tem, da je v slovensko poezijo končno uvedel motiv zajca, dolgoušca, ki se, kot pravi, v detelji sladostrastno pôja. V poeziji Marka Kravosa je veliko besednih iger, parafraz in aluzij. Za hip se pojavi lepa Vida, kaj kmalu pred nami zaplava usodna riba Faronika, starozavezna Adam in Eva pa sta prav dobro vedela, kako in kaj, avtor bi dodal, kar in kar maj. V pesniški zbirki s tem naslovom sta umetniško prepričljivo povezani univerzalnost in individualnost. Jezikoslovka in slovenistka Vesna Mikolič je pesniško zbirko Kar in kar maj v spremni besedi, že kar študiji, ovrednotila kot zrelo podobo Kravosove bogate in prepoznavne poetike in destilat dolgoletnega pesniškega ustvarjanja, v katerem so se izoblikovali ključni gradniki njegovega izraza. Lahkotnost je združena z mislijo, humor z metafiziko, ironija z nežnostjo. Zbirko preveva dvojno gibanje. Zavedanje minevanja in ljubezen sta sili, ki dopolnjujeta druga drugo.

主播：TAKO / 黄瓜 嘉宾：siri闲话三国 继续解读《三国演义》！这次简直是所有人都开始长心眼子了（包括吕布！原本刚刚属于刘备的徐州为何眨眼之间又丢了？曹操又是施展了什么操作竟然把持上朝政了？许久没有出场的吴国Line也带着传国玉玺和顶帅周瑜闪亮登场！！大家不经感叹这到底是历史……还是言情文学……BGM：江东二乔 - 赵季平

Arranca la segunda jornada de la temporada y Zasca, Carlos (@vikings_es) y Nano (@nanetegarces), hablan del primer partido contra Packers y hacen una previa del próximo contra Bears con (@MackBears) como invitado. Audios de Tako y Arkaitz (@ArkaitzLopez),

»Tako pač je«. Stavek, ki ga tako pogosto slišimo, najbrž tudi izrekamo in, ki po eni strani lahko kaže na modrost sprejemanja neizogibnega oziroma resnične narave stvari in dogodkov, lahko pa izraža globoko resigniranost in pravi antipod ljubezni, ki pa je glagol. Ljubezen je kot upanje – dejavna. Danes nismo tu zato, da bi jo definirali, vlili v kalup. Smo pa se zbrali, da bi se spustili po tej veliki besedi, pojmu, ki zveni domače, a hkrati zlorabljeno. Sploh pa te besede ponavadi ne izrekamo v povezavi s šolo in šolstvom. Ampak prav to bomo tokrat storili z gosti strokovnjaki, spustili se bomo v ljubezen v šoli. Kaj sploh je, je v šoli sploh njeno mesto, smo jo od tam izgnali, kakšen prostor naj zaseda, če sploh? O tem smo se spraševali in iskali odgovore v Intelekti. Z nami so gostje: - Ivana Gradišnik - ustanoviteljica in vodja Familylab Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, v zadnjem letu tudi učiteljica - dr. Lucija Čevnik - sociologinja, specializantka psihoanalize, profesorica, svetovalka mladostnikom v stiski - dr. Klemen Lah - nekdanji član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, profesor s Filozofske fakultete v Ljubljani

»Vse, po čemer ljudje resnično hrepenijo, je notranji mir, duševni mir, sozvočje s samim seboj. Anselm Grün v svojem delu Mir srca prinaša tisto modrost starih menihov, ki pomaga preprečiti notranjo raztresenost, da bi lahko polneje živeli svojo resničnost. Izkušnja srčnega miru – v meništvu se predvideva usidranost človeka v Bogu – je prikazana kot možnost glede na sodobne izkušnje: kot pot, ko najdemo svoje bistvo, notranjo gotovost in pravo mero in končno kot sposobnost, da najdemo stik s svojim najglobljim hrepenenjem.« Tako je zapisano v uvodu v knjigo Mir srca, avtorja p. Anselma Grüna, ki smo jo v oddaji Sol in luč že predstavljali. Tokrat smo za vas izbrali še nekaj odlomkov.

Po Francozinji smo za drugo epizodo 12. sezone oddaje Drugi pogled, v kateri gostimo tujce, ki živijo v Sloveniji, pred mikrofon Prvega povabili Severnomakedonca oz. kar Makedonca. Tako se je ta država imenovala v času, ko jo je Joce Spasov zapustil in se preselil v Slovenijo. Skoraj pet desetletij je že minilo od tega dne. Takrat so bile razlike med obema državama nekdanje Jugoslavije ogromne, pravi sogovornik. Danes ni več tako.

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总嘉宾：貘貘 / 卡卡姐妹们！中秋国庆假期快到了大家是不是都在计划出游啦？旅行绝对是检验关系的试金石平时玩得不错的朋友，出去一趟就状况频发甚至闹到绝交的地步，其中到底发生了什么？旅游不做任何计划，但全程指手画脚计划定得好好的，临出发突然客带客“一个人的雨天”——突然的冷脸怪毫无预兆地跳车后，发小作文的火药桶走火入魔的“维权”斗士，不顾同伴死活…………btw也想跟大家分享一个消息！貘貘正式加入凹凸电波啦！(◍´꒳`◍)虽然感觉多多少少已经被大家猜到了但还是想正式地告诉大家一下！嘿嘿！BGM：Newport Nights - Theo Bishop

Predstava Vozel gledalca s pripovedmi vodi skozi zgodovino, sedanjost in vizijo prihodnosti mesta Reka, ki je že zgodovinsko zaznamovano z vojno in vojaško industrijo. Tako ladjedelnica kot druge industrijske panoge so bile že od konca 19. stoletja povezane z vojaško pomorsko opremo. Reka je tudi domovanje kolektiva Igralke, ki jih v Sloveniji poznamo po izjemno uspešnem ciklu predstav Spolna vzgoja 2, pod režijskim vodstvom Tjaše Črnigoj, tokrat pa so k sodelovanju povabile režiserja Žiga Divjáka. Predstava Vozel je nastala v koprodukciji kolektiva Igralke in zavoda Maska Ljubljana, ljubljansko premiero si je v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana ogledala Petra Tanko.

Piše Andrej Lutman, bere Dejan Kaloper. Knjiga, ki je izšla pri založbi, ki se imenuje Super, si vsaj na začetku zasluži nekaj superlativov. Pa jih naštejmo: imenitna, čudovita, odlična, dražestna, vrhunska, vabljiva zapeljiva, mikavna, očarljiva, privlačna ... Poznamo še katerega? Ne? Lahko nadaljujemo? Pa dajmo: ugledna, pomembna, znamenita, izbrana, prevzvišena ... Tako nekako naj bi potekal pouk na eni izmed ljubljanskih gimnazij v letu, od katerega bo prav kmalu minilo pol stoletja. In potemtakem ni čudno, da je roman, ki ga je s pomočjo umetne inteligence napisal Boštjan Tadel, označen za zgodovinskega. A ne samo zgodovinski, je tudi ljubezenski. Med dolgočasenjem pri pouku polpretekle zgodovine, s katero mnogi dijaki nimajo kaj početi, se dogajajo tudi zmenki za preživljanje tako imenovanega prostega časa in prihajajočih zimskih počitnic. Ker je učenje dejstev, ki pa so le preveč ideološko obremenjena, sprejeto z določeno mero odpora, je med poukom nadvse vabljivo poslušanje radijskega prenosa pomembne smučarske tekme, na kateri se na belih strminah za presežne športne rezultate potegujejo domači smučarji. Med poročanjem s tako razburljive tekme pa je osrednji dogodek nekaj povsem drugega. Na zdravljenju je namreč državnik in radijska poročila stalno oskrbujejo poslušalstvo s potekom zdravljenja oziroma mu sčasoma namenjajo osrednjo pozornost. Skupina gimnazijcev in gimnazijk se nato med zimskimi počitnicami odpravi na smučanje, kam drugam kot na Gorenjsko. Na tem terenu se razbohotijo in razvejajo ljubezenske in druge vezi, spletene že med poukom. Pripoved sestavljajo poročila o zdravljenju, poročilo o tekmi, vezi, spletene v šoli, in odnosi, vzpostavljeni na počitnicah, in na teh štirih ravneh Boštjan Tadel plete zgodovinsko nit. A to še ni vse. Zraven napleta tudi glasbeni okus tistega časa, kar je zgledno predstavljeno s seznamom na knjižnem zavihku. Osemdeseta so bila pač čas prepleta diska in punka ter obračunavanj privržencev ene in druge glasbene smeri. Nekakšno nasprotje pa je vpliv tako imenovane klasične glasbe, ki pa je bila že tista zvrst, ki je prispevala k družbeni delitvi oziroma označevanju družbeno prepoznavnejše diferenciacije. Gimnazija je pač veljala za elitnejšo šolo in odskočno desko za vsakovrstne vezi, ki niso omejene na druženje po diskotekah ali za šankom in za vsakodnevno pehanje, ki ga je udarnejši duh jugoslovanskega socializma že zapuščal. Celotna naracija romana je zgledno zapletena in spletena. Kako tudi ne, saj je bila prvotno namenjena snemanju filma, kar pa še ni bilo realizirano, in je tako preurejena za knjižne potrebe bralstvu omogočila osebnejšo predstavljivost. Poseben splet, ki osnovni naraciji daje globino, pa so pogovori gimnazijcev o tako imenovanih zamolčanih temah, ki so krojile polpreteklo zgodovino. V teh pogovorih je v ospredju poreklo staršev oziroma tudi nekakšna družinska zgodovina, ki se prav počasi razkriva in sovpada z razkrivanjem zdravstvenega stanja državnika, voditelja. Odlika romana Boštjana Tadla Svoboda 1980 je ustvarjanje vzdušja, v katerem prevladujejo odkrit posmeh, opisovanje tovarištva, ki ga še ni načel pritiskajoči kapitalizem z individualiziranjem življenjskih slogov, in pa komunikativni slengovski vrivki. Vse to docela pričara čas, ko je zgodovina obrnila nov list. In obrnjeni list razkriva dozo prikritega sarkazma, kar nemara nakazuje tudi knjižna naslovnica, na kateri par smuči nakazuje tako eksplicitno dogajanje protagonistov kot tudi usodo voditelja. Gimnazijska skupina se pač postavlja na lastne noge, saj se časi odraščanja končujejo. Morda dozori tudi čas, da se roman Svoboda 1980 prelije na televizijske zaslone in filmska platna.

Piše Ajda Klepej, bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman. Pesniški prvenec Eve Šubic Tema se deduje po očetu se razpira kot intimističen svet, v katerem pa pesnica, v nasprotju s temačnim naslovom in naslovnico, predvsem raziskuje in preobrača temo v drugo obliko svetlobe, ki je vseprisotna. Tema ne pomeni ugasnjena luč, praznina, nič, temveč je za pesnico prostor mnogoterih odtenkov in nians, ki se izrisujejo ponekod ostreje, drugod bolj zabrisano. Skozi obsežno zbirko, ki vključuje zajetno število pesmi na nekaj več kot 150 straneh, lirska subjektinja tke osebnoizpovedno izkušnjo, zaznamovano z vlogami, ki jih ima v življenju. Njene vloge se skozi zbirko polagoma razvijajo iz zelo partikularnih in predeterminiranih v občečloveške in brezčasne. Je hči, vnukinja, študentka, ženska, ženska brez otrok, ljubimka, ljubimka brez ljubimca in bitje, polno podedovane travme in strahu pred minevanjem in predvsem polno teme, ki jo je treba na ta ali oni način na neki točki prekvasiti v nekaj drugega: »Tvoja sreča bi bila tako unikatna, / kot je tvoja žalost.« Zbirka se nam zazdi izredno intimistična ravno zaradi upesnjenih osebnoizpovednih stisk, ki pritičejo ljubezni, minevanju, odraščanju, slikam iz narave. Vendar pa že takoj na začetku začutimo, da bo zbirka veliko več kot zgolj vóden ogled bunkerja naše psihe, če parafraziram pesničine verze. V svojem izrazju in témah je veliko bolj drzna, da bi njeno poezijo mogli zreducirati na zgolj osebnoizpovedno in intimistično. Najbolj vidno radikalna dela zbirke se izrišeta v tretjem delu, naslovljenem Nesnice, in v četrtem delu z naslovom Pepe, kjer nas presenetijo in pretresejo že slike in grafike kokoši. Feministične note, ki se v zbirki nalahno izrisujejo že prej, pesnica na tem mestu radikalizira do glasnega forte. Zadnja dva dela zbirke sta določena z naslovoma, prva dva razločka pa se ponujata kar sama. Intimističnemu izpovedovanju, prepletenemu s slikami iz otroštva, družinskim krogom, ki se izkaže za disfunkcionalnega, in pesmimi, ki bi lahko nastale tudi iz gledišča otroka, sledi del, ki ga zaznamuje neizpolnjena, mestoma uničujoča romantična ljubezen, ki ravno v tej zbirki doživlja zadnje vzdihljaje. Preden se lotimo zadnjih dveh, najbolj vpadljivih delov zbirke, se moramo nujno posvetiti prvima dvema. Čeprav nista opremljena z grafikami in slikami, sled in odmev puščata bolj subtilno in zaradi tega dosti bolj domiselno. Ta vpadljivost ne potrebuje živobarvnih slik ali modernističnih postavitev verzov. Gre za tih glas, ki nastopi vmes ali na koncu pesmi, včasih v poševnem tisku, in ironično ali humorno spremlja verzno besedilo. Tukaj lirska subjektka izstopi iz svoje resničnosti in iz odmaknjenega vmesnega prostora komentira dogajanje. Gre za izolirane verze, ki včasih delujejo kot aforizmi, iztrgani so iz prostora in časa in obvisijo brez dodatnih razlag. So drobne opazke, rečeno z besednjakom Jureta Jakoba. Za ta tihi glas se zdi, kot da odzvanja sam pri sebi, sam zase, le zase. Pri bralcu povzroči miselne premore, ki delujejo izjemno nepredvidljivo in sveže: »... ko se rodimo, mislimo, da bomo živeli, ko umremo, prav tako.« Ta notranji glas je hkrati poln samozavedanja, lahko bi ga imenovali tudi poetološki, saj uvaja misli, ki se nanašajo na lastno poetiko: »Nikoli ne napišeš enako iskrene pesmi dvakrat.« Zavoljo tega glasu je možno upesniti še tako boleče trenutke, ki bi se brez napisanega, brez besed, razblinili, ne bi obstajali. »In midva nekje daleč narazen, nekje med a, b, c, in d, tako brezimenska, da v nekaj letih ne bo več mogoče zastaviti vprašanja, ki bi mu bila odgovor (ki bi naju oblikovalo v besede).« Element presenečenja, ki zaseka skozi intimistični svet lirske subjektinje, so torej Nesnice. Tematika se tukaj radikalno spremeni, poprej tiho navzoča feminizem in kritika sodobne, še vse preveč patriarhalne družbe, prevzameta vso pozornost zaradi grafične razgibanosti verzov in zelo približanih slik kokoši. Med na videz diametralno nasprotnima svetovoma pa vendarle obstaja povezava. Napetost med lirsko subjektinjo in moškimi družinskimi člani, pravzaprav celotno skupnostjo, ki je zaprta, tradicionalna, nazadnjaška, kar se tiče pogleda na spolne vloge, lahko zaznavamo že prej. Utesnjenost, sovraštvo, nemoč proti taki miselnosti izbruhnejo v obliki poosebitve kokoši z vlogo ženske. Kokoši pravzaprav nikoli niso imenovane tako, so zgolj nesnice, saj se od njih pričakuje samo valjenje jajc, »ker včasih želijo izvaliti idejo namesto otroka. / Takrat oče pravi, da so kure butaste.« Lajtmotiv nesnic je, da petelin ostaja. Kritika je precej nazorna in slikovita. Zanimivo pa je, da v zadnjem delu zbirke, naslovljenem Pepe, družinski petelin s tem imenom umre. Slovo od njega s pogrebom morda pomeni večjo in širšo osvoboditev lirske subjektinje, ki je tudi nemalokrat zreducirana na nesnico. Tema se deduje po očetu je nadvse zanimiv in perspektiven pesniški prvenec. Zagotovo gre za zbirko, ki ji ni podobna nobena druga. Ves čas ohranja modernističnost v smislu nekonvencionalnega, neuveljavljenega in novega, tudi skozi intimizem. Tako radikalno različna svetova poetike se dobro dopolnjujeta in prepletata, tako da je zbirka konceptualno zelo dobro zamišljena. V nekaterih intimističnih pesmih, kjer jih že omenjeni pesniški glas ne postavi v perspektivo in se do njih ne opredeli, izgubijo težo, ki jo zbirka sicer ima. Rešitev vidim v manj obsežni zbirki, kjer bi vse pesmi služile svojemu namenu in konceptu in kjer bi bila odločitev za umestitev vsake pesmi zavestna, celoten izdelek pa bi deloval bolj izčiščeno. Kljub temu pa se po branju počutimo malo manj v tèmi, ali pa v njej vsaj nismo sami.

Samo u Srbiji možeš da snimaš podkast 40 minuta spekulišući da li će predsednik raspisati izbore, da bi on to uradio bukvalno dok mi pakujemo opremu. Tako da, da, izbori su zvanično 25. oktobra. Odmah prelazimo na drugu udarnu vest: Zoran Kesić je postao Jutjuber! Istraživali smo "Šonetovu kletvu" - da li je Nenad Milosavljević glavni krivac što svaka televizija na koju dođemo propadne (od B92 do Nove S), pa sad i Kesić mora da postane naš direktni konkurent na internetu? Treća velika tema je potpuni fijasko sahrane Ratka Mladića. Informer je najavljivao "stotine hiljada ljudi" i događaj za udžbenike, a pojavilo se oko 16.000, zbog čega su režimski mediji doživeli kolektivni nervni slom. Vučić je mudro izbegao blam pravdajući se posetom predsednika Uzbekistana (koji je, gle čuda, sleteo dan kasnije). Tu su naravno i Jelisavetin govor na Prajdu, Siniša Mali koji na žetone pere kola i mračno saznanje da je Doktor Igi devedesetih po gradu nosio utoku.

主播：TAKO / 黄瓜嘉宾：刘刘子 / 一仔野鸡侦探团来咯本期侦查的案件中没有离奇毒药和精密机关只有藏在日常琐碎的致命杀机那只吃饱了血的蚊子那把平平无奇的雨伞还有家中掀起的马桶圈都带领我们逐步找到真相接下来，请进入案发现场！BGM：MARIA KURENAI'S THEME - 羽毛田丈史

Tokrat so bili z nami režiser, scenarist in producent Peter Bratuša ter glavna mlada igralska zasedba slovenske filmske uspešnice Gajin svet 3 - Uma Štader, Mina Švajger, Svit Šturbej in Maj Deu Marinšek. Prisluhnite njihovim zgodbam iz zakulisja filmskega prizorišča in povezanosti med ustvarjalno ekipo filma.

Comienza la primera jornada de la NFL y Arkaitz (@ArkaitzLopez), Zasca, Nano (@nanetegarces) y Carlos (@vikings_es) repasan las últimas noticias de Vikings y, junto a Anton (@ElchicodelDAI) hacen una previa del partido contra Packers. Audio de Tako

Ema, Tomo, Mevludin in Amna. Vsi so vojno videli od blizu. Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Gaza. »Bilo je neznosno. Pomislila sem, da bi bilo morda bolje, če bi umrla.« Tako se Amna spominja trenutkov po napadu, v katerem je v Gazi izgubila levo nogo. Danes, pri 21 letih, živi in študira v Italiji. Za njo so zdravljenje v Gazi in Egiptu ter rehabilitacija v Sloveniji. Pred njo je življenje, ki ga skuša in mora začeti znova. V oddaji Intelekta se skozi njeno zgodbo in skozi pripoved kirurga slovenskih korenin Toma Potokarja, ki je v Gazi že večkrat zdravil ranjence, profesorja in psihiatra Mevludina Hasanovića iz Bosne in Hercegovine ter skozi opažanja psihologinje in humanitarke Eme Randl, ki v Ukrajini vodi projekt psihosocialne pomoči Slovenske filantropije, odpirajo vprašanja o tem, kaj vojna naredi človeku. O strahu, izgubi, nemoči, preživetju in o življenju po travmatičnih izkušnjah – v Gazi, Bosni in Hercegovini ter Ukrajini. Foto: Slike so simbolične. Kijev (Reuters), Srebrenica (BoBo), Naserjeva bolnišnica Gaza (MSF)

Rožnate rokavice, rožnati slinčki, rožnati lončki in rožnata uniforma. V taki ambulanti najdemo zobozdravnico Dóro Dózsai, ki se je pred dobrimi štirimi leti iz Madžarske preselila na slovensko obalo. Tekoče govori pet jezikov, tudi slovensko, v poletnih mesecih pa se lahko zgodi, da mora v pogovoru s tujimi pacienti v enem samem delovnem dnevu preklapljati med vsemi petimi. Kadar ne dela, Dora Dózsai raziskuje Slovenijo. Tako zavzeto, da ima v Excelovi tabeli približno 170 idej za izlete, ki bodo prišli na vrsto ob prostih koncih tednov. Triglav še čaka nanjo, do takrat pa, pravi, ostaja le 30-odstotna Slovenka.

主播：TAKO / 黄瓜 嘉宾：siri酱最近关于《二十四孝》的讨论还挺多咱们也来聊聊其中那些荒诞故事不仅有亲尝粪便的魔幻奇闻还有活埋亲儿、木头流血的中式惊悚读到一半直皱眉这些挑战三观的故事当年究竟为什么能风靡全国？BGM：MARIA KURENAI'S THEME - 羽毛田丈史

主播：TAKO / 黄瓜 嘉宾：siri酱心理小测试系列～这期节目芭比老师不在杭州可惜啦！哈哈哈哈（开玩笑的！这次很多题目还蛮走心的！会让人不由自主地想起很多回忆捏……BGM：特別な一日 - コーコーヤ

主播：TAKO / 黄瓜 嘉宾：siri闲话三国 继续来解读三国演义啦这次我们要聊到——曹操反扑吕布 直接夺回兖州大本营悲催的吕布之好另做打算辗转之后 竟然选择了刘备！刘皇叔目前虽然是徐州牧了但是位置还不算很稳他会如何对待反复无常的吕布呢？另一边的皇宫里李傕郭汜之乱还没有结束可怜的小皇帝依然悲惨但更惨的是战乱下的百姓……BGM：江东二乔 - 赵季平

The idea of a broken heart may make you think of a cartoon, an emoji or a bad break-up from your past. But broken heart syndrome is a real physical condition, which is also known as Tako-tsubo. Good guess but just wide of the mark. Tako-tsubo syndrome was described for the first time in Japan, at the start of the 1990s. Researchers in the western world didn't acknowledge the condition until several years later, towards the end of the decade. The name is Japanese because that's where the first case was recorded? How can we recognise the symptoms? In under 3 minutes, we answer your questions! To listen to the last episodes, you can click here: ⁠⁠Could hot rodent men be the new male ideal?⁠⁠ ⁠⁠Why are mini animals so popular?⁠⁠ ⁠⁠Why does walking through doorways make us forget things?⁠⁠ A podcast written and realised by Joseph Chance. First broadcast: 10/5/2021 Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Kako mesto vidijo oči turista, kako oči domačina Burek za 15 evrov? S tem ni nič narobe, težava nastane, ko začne ta nadomeščati burek za 3 evre in ko se naenkrat izgubi zgodba, ki jo nosi s seboj, pravi Jernej Mlekuž. Pridemo do vprašanja, kaj se zgodi, ko sta kulinairčna ponudba in prostor namenjena večinoma ljudem z višjimi dohodki? Spremembe so del življenja, ali nam gre po njih na bolje ali na slabše, pa je odvisno tudi od tega, kdo ima koristi, in tudi, kako posegajo v naše vsakdanje življenje. V razpravah o preoblikovanju se pogosto omenja urbane prostore zaradi pojava sodobnih procesov, ki posegajo v estetsko, funkcionalno, ekonomsko in socialno strukturo določenega mesta. Tako se prebivalstvo na destinacijah, ki so zapolnjene s turisti, – upravičeno ali ne, je stvar tako subjektivne presoje kot nekih objektivnih ovrednotenj, koliko ljudi prenese nek prostor – sprašuje, komu je mesto pravzaprav namenjeno. V današnji Intelekti sogovornika in sogovornica podajajo svoje zgodbe, izkušnje in razmišljanja kot uporabniki prostora in kulinarične ponudbe predvsem v naši prestolnici, kar pa nikakor ne pomeni, da tega ne moremo primerjati s procesi v drugih mestih po Evropi oz. svetu. Sogovorniki_ce: -Ervin Hladnik Milharčič, kultni novinar in kolumnist, ki je kot dopisnik na različnih koncih našega planeta dogajanje po svetu približal slovenskemu bralstvu, -Tina Perić, kresnikova nominiranka za roman Ćrtice, ki je bil prejemnik nagrade za najboljši prvenec leta 2024, avtorica publicističnih člankov in ena od soustanoviteljic prevajalske zadruge Soglasnik, , svoja opažanja glede spreminjanja mesta je strnila v aprilskem članku tednika Mladina z naslovom Dobimo se pred Namo, -doc. dr. Jernej Mlekuž, raziskovalec na ZRC SAZU, ki se ukvarja (tudi) s hrano in pijačo kot kulturnim in družbenim fenomenom (med drugim je tudi avtor knjig o bureku in slivovki). Odlomki iz knjige Jurice Pavičiča Knjiga o jugu (Cankarjeva založba, prevod Sonja Polanc) Foto: Pixabay (user32212)

主播：TAKO / 黄瓜 / 张老师 / 芭比嗨嗨！蜜子们！之前我们做过一期网络咯噔文学大赏果不其然，经过时间的沉淀互联网又涌现了大量的咯噔文学！！于是！咯噔文学2.0来袭！谁敢听！感谢网络上才子佳人们的贡献本期一个大集锦，包含——古风小生文学、娇牛马文学、商人之子文学、先生文学、小狗文学、娇夫文学……诚邀您共赏！请多多关心吧！激情票选出最让你咯噔的那一个吧！BGM：朝ご饭 - 松谷卓

Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen. Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi; dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora; dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik; dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof..

Bailey Ward is an Atlanta-based interior designer, founder of Cuvée Home, and the creative force behind the brand's thoughtfully curated collection of lighting and home décor. With over a decade of design experience and a degree in interior design, Bailey brings a refined eye for detail, craftsmanship, and functionality to every project and product she creates.Guided by a designer's perspective, Bailey personally leads the design and curation process for Cuvée Home. Inspired by global interiors, timeless craftsmanship, rich layers, bold color, and the interplay of pattern and texture, she founded the brand to fill a gap in the market for accessible luxury lighting and thoughtfully curated home accents. Every collection is intentionally designed to help create homes that feel both elevated and deeply personal.Bailey lives in Atlanta, Georgia, with her husband, William, their daughters, Maddox and Olivia, and their Golden Retriever, Tako. Whether she's designing a new collection, working with clients, or preparing her home to gather friends and family around the table, Bailey is passionate about creating spaces that are as meaningful as they are beautiful.Shop at shopcuveehome.comSupport the show

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总 / 芭比嘉宾：貘貘嗨嗨！蜜子们！好久不见的圆桌来哩！最近大家的生活里又发生了一些有意思的故事！有人误闯天家一脚迈入时尚圈大门？有人在高铁静音车厢当起了静音员？有人租房途中奇迹般侦破梯控谜团？有人大学刚毕业差点误入传销组织？……感谢咱们的听众李老师牵线搭桥让我们拍上了杂志！感谢外星人工作室！感谢风度men's uno杂志！购买详情关注「风度selection官方」微店！8月8号！正式上线！谢谢大家！BGM：Newport Nights - Theo Bishop

主播：TAKO / 黄瓜嘉宾：刘刘子 / siri本期是原创闯关《月娘》的完结篇一切将迎来大结局至于是好还是坏……陈冉在溪水边意外惨死后众人距离真相到底是更近了一步还是进入了更加扑朔迷离的境地？当年的一场看似不大的恶行酿成了怎样的惨剧？“引路已备，只待合席。”BGM：Ryan Amon - Lullaby for Mergo

Kladionice na svakom koraku, reklame sa omiljenim sportistima i uplatno mesto u sopstvenom džepu: Zašto je kocka postala najagresivniji i najpodmukliji oblik zavisnosti modernog doba?

主播：TAKO / 黄瓜酱嘉宾：刘刘子 / siri酱黄瓜酱的新文字闯关！这次是中式微恐风格……一封神秘来信四人齐聚古老村落桌上为何有五副碗筷？陈年旧事将如何被重新提起“你欠了谁，就写下谁的名字吧……”这期是本系列的上篇下周将更新完结篇～BGM：Ryan Amon - Lullaby for Mergo

In this episode of The Poultry Nutrition Blackbelt Podcast, Dr. Elad Tako, Associate Professor at Cornell University, explains how grape pomace can support poultry gut health, improve microbiome function, and contribute to sustainable nutrition strategies. The discussion highlights research on antibiotic alternatives, low grade inflammation, coccidiosis, and agricultural byproduct upcycling for poultry production. Listen now on all major platforms!Click here to read the full research article!"A health promoting microbiome produces beneficial metabolites that participate in multiple physiological pathways supporting host function and intestinal health."Meet the guest: Dr. Elad Tako is an Associate Professor in the Department of Food Science and Technology at Cornell University. His research focuses on micronutrient bioavailability, gastrointestinal physiology, nutrigenomics, and functional feed ingredients that improve poultry health and nutrition. Learn more from Dr. Elad Tako on The Poultry Nutrition Blackbelt Podcast, available on all major platforms.Liked this one? Don't stop now — Here's what we think you'll love!What you'll learn:(00:00) Highlight(01:27) Introduction(03:08) Grape pomace research(05:30) Sustainable byproducts(06:26) Gut health benefits(07:33) Disease research(10:18) Microbiome support(11:43) Closing thoughtsThe Poultry Nutrition Blackbelt Podcast is trusted and supported by innovative companies like:* Kemin* Fortiva- Poultry Science Association- DietForge- Anitox

Assistant Coach John Ross returns to the Bench in this Tako-hosted game. In this episode, Walling assures us that they have medicine for that, Dave tries to get us all in trouble with HR for Googling things that should not be Googled at work, Scott turns into Benchwarmers Icarus with his soccer and Mark Wahlberg hubris, both teams attempt to 3-2-1 Nik Stauskas for the first time in podcast history, and we posit the theory that Post Malone and Willie Cauley-Stein could actually be the same person. #bellbivdevoe #olindomare #radickey #google #nsfw #icarus #markwahlberg #nikstauskas #postmalone #williwcauleystein https://dobosdelights.com/ Promo Code: CheckYourTaint https://www.patreon.com/benchwarmerstp https://www.facebook.com/benchwarmerstp https://www.twitter.com/benchwarmerstp https://www.instagram.com/benchwarmerstp/ https://www.teepublic.com/stores/benchwarmers-trivia-podcast

主播：TAKO / 黄瓜酱 / 刘总嘉宾：貘貘大家这么多年为了立刻马上吃到美食可谓是无所不用其极！为了偷吃锁在柜子里的花生学会撬锁为了偷吃饺子不被发现努力学会配平为了满足零食欲望翻垃圾桶舔包装袋为了独享美味果冻躲房狂塞当场噎住……谁懂望着外卖界面苦苦等待送达骑手却在你家附近疯狂绕路死活送不到的绝望感！去「淘宝闪购悦享会员活动页」搜索资【资深老吃家】哪怕你此刻还不是会员，也能立享！免费的1对1急送券、满减20元的大额券！感受免费1对1急送，最快提速25分钟的速度与激情！BGM：Welcome to Cafe Stella! - 森脇正敏

Naruči svoj primerak Kosogor Metod kartica - https://ivankosogor.com/#metod Pogledaj predhodnu epizodu sa Dr Verom - https://youtu.be/MjXObYcf4hEDr Vera Šćepanović je lekar koja u svom radu povezuje medicinu i veru, naglašavajući važnost celovitog pristupa zdravlju – tela, uma i duha. Takođe je i vlasnica kompanije Trivit, koja se bavi proizvodnjom zdrave hrane._______________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Gost epizode je dr. Miha Mazzini, pisatelj, scenarist, režiser in predavatelj. Epizoda je bila posneta v sklopu AIDEA konference II. 10.5.2026 v Odiseji. V epizodi: Kultura, pozornost in vpliv slabih novic Zavist, pravičnost in slovenska družba Otroci, odnosi in pomen skupnosti Delo, denar, produktivnost in sreča Umetna inteligenca, osamljenost in sodobni ideal uspeha Samopomoč, potrošništvo in moč majhnih dobrih dejanj

Assistant Coach Marc Grenier returns to the Bench to team with Scott and compete against Bohmbach & Tako. In the first quarter, the teams managed to have an obvious answer with a "3-2-1 Response", and then soon after, a difficult question brings them to a "1-2-3 Silence." David is criticized for his questions (blasphemous!) as Tako implies David doesn't know what difficult is, and then later Scott jumps the gun on an answer that David may not have thought through (again, blasphemous!). At one stage, Tako suggests we talk about Lynn Swann with the sole purpose of pissing off Markkus, and David accuses one team of just having the Wrong Long. Watch out for the return of Wemby Jones, and oh yes, if anyone is curious, mugs should still be available. #myanmar #321 #123 #blasphemous #lynnswann #wronglong #wembyjones #mugs https://dobosdelights.com/ Promo Code: CheckYourTaint https://www.patreon.com/benchwarmerstp https://www.facebook.com/benchwarmerstp https://www.twitter.com/benchwarmerstp https://www.instagram.com/benchwarmerstp/ https://www.teepublic.com/stores/benchwarmers-trivia-podcast