Podcasts about Tako

Play Episode Listen Later Oct 21, 2025 61:48

U novoj epizodi Digitalk podcasta razgovaramo sa Nikolom Jovanovićem, izvršnim direktorom medijske agencije Havas Adriatic, o promenama koje oblikuju savremenu advertajzing industriju. Kroz dinamičan razgovor dotakli smo se transformacija koje se dešavaju na globalnom, regionalnom i lokalnom nivou – od automatizacije digitalnog oglašavanja, preko evolucije uloge agencija, do toga šta danas zapravo oglašivači očekuju. Poseban fokus stavili smo na važnost client servisa kao ključnog faktora u odnosima između agencija i klijenata, ali i na sve značajniju ulogu odgovornosti i transparentnosti kao nove valute poverenja u industriji. U završnici epizode Nikola deli svoja razmišljanja o budućnosti advertajzinga, novim trendovima i tome šta će odvajati uspešne agencije u godinama koje dolaze. Razgovor koji donosi vredan uvid iz perspektive nove generacije lidera koji danas aktivno predvode talas promena u industriji. Nikola Jovanović, Managing Director @ Havas Adriatic - https://www.linkedin.com/in/nikolajovanoviic/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Da li je marketing i dalje sexy? - Kontekst promene u advertising industriji: globalno i lokalno - Automatizacija – nova paradigma digitalnog oglašavanja - I dalje je presudan ljudski faktor - Client Service – najvažniji, a često zanemaren stub - Brand Safety - Budućnost agencija - Ovo nije kraj agencijskog biznisa, već njegovo novo poglavlje - Poruka za mlađe kolege Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/43vwGYG - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "'Agilnost na prvom mestu" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

fb idea reset relevance mapa nikola ovo ananas tako ln no stress client service puno kontekst raiffeisen uvod kroz razgovor digitalk partneri agencija digitalne prijavite posetite

Terorist iz sosednje ulice

Kuhajmo s sestro Nikolino

Play Episode Listen Later Oct 21, 2025 6:54

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.

ob danes kot celo tako prav ker zato sloveniji ulice vsi slovenija nekaj slovenske v sloveniji slovenskih scaron imajo londona povedano

Skorja pri potici odstopa

Play Episode Listen Later Oct 21, 2025 7:53

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

nato pe ko samo tako prav poslu nikoline

Erika Johnson Debeljak: Samo seks

Ocene

Play Episode Listen Later Oct 20, 2025 8:57

Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Mateja Perpar. Roman Samo seks se napaja pri izviru erotike, seksualnosti, a govori in reflektira o vsem mogočem. Pisateljica Erika Johnson Debeljak je vanj postavila primarne reči, vse pa je zgradila na bivanjski substanci razmnoževalnega akta, ki opredeljuje življenje, ga celo poraja, a če smo pri tej oznaki vsaj malo previdni, skozi branje seks postaja vedno bolj muzikalen, večglasen, kot kakšen krasen zborovski seks-tet, proti koncu knjige pa se besedi pridruži še "pripomenka" sekstant, orodje, ki nas vodi po svetu, nam kaže strani neba in nam pomaga živeti. Knjiga je, to nam kmalu postane jasno, roman, ki miselno in vsebinsko plahuta po civilizaciji, obdeluje vse mogoče teme, s seksom pa se ukvarja sporadično, kot bi brskali po netu za pornografskimi vsebinami in ob slikah imeli čisto druge misli v glavi. Libido je širok pojem. Mogoče se res začne z vonjavami izpod pazduhe, konča pa se gotovo v abstraktnih parfumih, ki segajo do neba. Tudi eros je delikatna beseda s številnimi vsebinami in pomeni. Če smo jezikovno dosledni, je pri starih Grkih to bog ljubezni, poželenja in spolne privlačnosti, Rimljani so ga preimenovali v Amorja, vendar ni, da bi človek preveč razglabljal – seks, ki nekako krmari knjigo, je pač tista elementarna prvina, nemara goli gon, nagon in sla, ki vse pogojuje. Erosa ni brez seksa, če bi hoteli biti pragmatični, platonovski verziji navkljub, kjer oznaka pomeni višjo, duhovno obliko ljubezni, silo, ki človeka vodi k lepoti in modrosti. Ergo, na spolzkih tleh smo, ko zaidemo v ta arhetip, v ta summus vseh človekovih stremljenj in dejanj, ki ga je med prvimi iz mita izluščil Sigmund Freud in mu nadel uzde, ki konja vodijo, gonijo in krotijo ... Vsaj mislimo, da je tako. Glede na tematiko ne preseneča, da pisateljica začenja roman z Meduzo. Za razumevanje branja je vendarle treba vedeti, kaj ta starogrški mit pomeni in v kakšne variabilne oblike se je skozi zgodovino modificiral. Meduza, ena od treh Gorgon, je bila smrtnica. Sprva ni bila pošast, temveč lepa deklica, ki je služila kot svečenica v Ateninem templju. To, porečemo, je bilo lepo delo, no, se pa stvari zapletejo, ko jo je bog morja Pozejdon zapeljal, mogoče celo posilil. Atena se je razjezila – kako domače! – ne na Pozejdona, temveč na Meduzo in jo spremenila v pošast z lasmi iz kač, in vsak, ki bi jo pogledal, bi se spremenil v kamen. Meduza v tem romanu je čista metafora, je samo namig v smeri mitologije, v tiste plasti literature, kjer se kopičijo arhetipi, pravzgibi, osnovne strasti, nagon po življenju. Glavna protagonostka v knjigi je vendarle sodobna ženska, ki se sooča s staranjem, ki počasi čuti v sebi smrtno sapo, konec "mita", in se zaradi tega nenadejanega položaja, ko se vse sanje po zakonih narave spreminjajo v moro, začne ukvarjati sama s sabo na zanimiv način. Pisateljica pravi, da gre za "protiljubezensko zgodbo". Glavna oseba v knjigi je Ona v tretji osebi: "Njo svet vidi, toda le, če se tako odloči, in pri mojih letih – kajti če uporabim kliše, moja najboljša leta so mimo, sem ženska na napačni strani šestdesetega - se raje odloča za ne. Se pravi, je nevidna, prozorna, skoraj neobsotoječa." Slednje, o nevidnosti, je kasneje lepo razdelano. Staranje pomeni počasno izginjanje iz vidnega polja sveta. Nihče ne opazi starca, ni zanimiv, nima perspektive, ni atrakcija za oko. To pa je lahko, tudi pravi avtorica, celo koristno, saj kot nevidnež, kot nihče, lahko opazuješ življenje brez interakcije, brez refleksij in povratnih impulzov; resnica postaja jasna in popolnoma čista ter – enosmerna. Tole je nekakšen pritajeni kredo v knjigi, nekakšen potisk za bralca, ki si o staranju ne želi vedeti veliko ali celo nič, a ga te uvodne teze prepričajo, da bere naprej in proti koncu že hlasta po zgodbi. Pisateljica se je spretno izognila lamentacijam vobče, jamranju in strahu pred smrtjo na način, ki preferira mladost, živost in erotično razburljivost. Še zadnjič postaja deklica s sanjami, zakaj pa ne?, kdo nam določa, kdaj je konec strasti, hrepenenja, ljubezi in seksa. Patriarhat, ta kumulus naše civilzacije, nam govori eno, starejša gospa, pa gre po svoje, suvereno in odločno. In naenkrat smo na drugem polu iste premice življenjske črte, ki jo tokrat riše Tinder, in se vprašamo: Kaj ti je, babica? Zakaj so tvoje želje tako velike? Zakaj še hrepeniš po moškem, ker imaš že suha usta od skrbi in peze življenja? Kje so tvoje meje? Zakaj si še polna sle in upanja? Krasna prekucija, v romanesknem in vsebinskem smislu, preskok na premici življenja, ko se proti koncu oziramo nazaj in živimo naprej, avtorica pa nonšalantno ošvrkne svet, ki ga krojijo moški, tudi možače in ponižne ženske, in v prvi plan postavi svojo vizijo svobode, osvobojenosti, nekakšne enakopravnosti in enakovrednosti. Hecno je, da za svoj boj v roke vzame moško orožje, seks, uzi, ki ponavadi kosi po ženskih sužnjah in zadovoljuje samo moški del populacije. Sicer je preprosto, pisateljica že uvodoma namigne, "da so dogodki zgolj naključni, a ne bi imela nič proti, če bi si ji res zgodili," saj se v krizi poznih srednjih let, če pomislimo, da je premagala že vsa "mlada leta" in se sooča s starostjo, odloči na svoj računalnik naložiti program za stike, znameniti Tinder in nadaljevati "mladost". Kratek rezime romana, ki je poln duhovitih izpeljav, iskrivih razmislekov o položaju ženske v našem času, pa tudi na splošno, skratka o dominaciji patriarhata, pa o staranju, predvsem v povezavi s predsodkom, da ženske v zrelih letih (tu je eksplicitno mišljeno po menopavzi, v času sušenja kože in povešanja seksualnih kazalnikov) po nekakšni nazadnjaški tezi ne morejo in ne smejo imeti več spolnih želja. Avtorica se odloči pokazati nove poti, povzdigniti zgodbo do ekstremov, ko se srečata pornografija in primarna sla, živa želja po seksu, še pretkana z ljubezenskimi občutki in nagonom, ki prek suhega užitka »male smrti« vodi v dokončno odmrtje. Intrigantski roman brez primere, voaerje bo vlekel v podrobnosti, emanicipirane bralke bo celo odvračal od konzumacije, sploh, ker avtorica brez težav preklaplja v svet moških pornografskih fantazij; za nekoga, ki ga zamika Erica Johnoson Debeljak, imenitna avtorica, ki se je naselila v naši kulturi in ima častitljiv renome, pa bo branje lep doživljaj: poln erotike, duhovitih indicev, gladkih razmislekov in intimnega razmišljanja in s sklepom, ki pove vse: "Ti boš zadnji. Ti boš tisti, ki mi bo vrnil devištvo. Tako neznansko sem si prizadevala, leta in leta sem se trudila odriniti prerokbo, jo potisniti nekam v prihodnost, spet pomladiti svoje telo, ga narediti lepo, da bo čutilo, da bo živelo. Toda izpolnitivi prerokbe, ko je enkrat oznanjena, se ne moremo izogniti nič bolj kot vsi tisti mogočni kralji in kraljice, vsi tisti mogočni bogovi in boginje. Kajti konec koncev, kdo pa sem jaz?"

tinder toda pi za nih libido sigmund freud samo seks ona ergo meduza kaj tako gorgon glede tudi mogo zakaj atena kje knjiga tole sicer glavna vsaj avtorica kajti pisateljica kratek njo

Nina Milič: Živeti je treba vsak dan posebej

Med štirimi stenami

Play Episode Listen Later Oct 20, 2025 33:56

»Živeti je treba vsak dan posebej. Nikoli ne veš, kateri je zadnji.« Tako pravi Nina Milič, ki je pri 39 letih zbolela za rakom dojke. Ob besedi rak vsak najprej pomisli na smrt – tudi Nina je. Toda z boleznijo se je uspešno spopadla in s svojo izkušnjo navdihuje druge. Po končanem zdravljenju ji je novo moč dal šport, predvsem tek. Svojo zgodbo o pogumu in upanju, o skupini za hojo in tek pri združenju Europa Donna ter o najintimnejših trenutkih zdravljenja je delila v oddaji Med štirimi stenami na Prvem.

ob toda med mili tako treba nikoli vsak svojo prvem posebej europa donna

H. Ch. Andersen, Tanja Viher: Kakor napravi stari, je zmerom prav

RIO radijska igra za otroke

Play Episode Listen Later Oct 19, 2025 30:38

"Da bi bralec mogel zavzeti pravilno stališče do načina, kako pravljice pripovedujem, sem prvim dal naslov: Pravljice, pripovedovane otrokom; svojo pripoved sem v svojem jeziku in izrazu vrgel na papir popolnoma tako, kakor sem pravljice ustno pripovedoval malčkom, in prišel sem do spoznanja, da so jih spremljali ljudje različne starosti; otroci so se najbolj zabavali nad tistim, čemur pravim štafaža ali nebistveni deli, starejši pa so se zanimali za globlje ideje." Tako v svoji avtobiografiji razmišlja eden največjih svetovnih pravljičarjev, Hans Christian Andersen, ki je izvrstno povzel vseživljenjsko aktualnost pravljic. Ob okrogli obletnici, aprila 2025 smo praznovali 220. obletnico njegovega rojstva, nedeljska oktobrska jutra na Prvem nadaljuje cikel radijskih iger za otroke, ki so nastale po njegovih zgodbah. Kot tretja slušni krog nadaljuje radijska upodobitev Kakor napravi stari, je zmerom prav. Gre za eno zabavnejših in hudomušnejših Hansovih zgodb, pripoveduje pa o tem, kako se ne trguje. Prevajalec: Rudolf Kresal Avtorica radijske priredbe: Tanja Viher Režiser: Dušan Mauser Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Kmet – Jurij Souček Kmetica – Duša Počkaj Kravar – Marjan Hlastec Ovčar – Aleksander Valič Fant z gosjo – Mina Jeraj Najemnik s kokoško – Saša Miklavc Hlapec z jabolki – Marko Okorn Prvi Anglež – Janez Albreht Drugi Anglež – Maks Bajc Sodelujejo še: Silvester Božič, Srečo Špik in Tone Homar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1978

ob andersen tanja hans christian andersen sre gre kot tako prav stari kakor prvem

100-letnica slovenske župnije Svete Družine

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Oct 19, 2025 41:52

Tokrat smo bili povezani s Slovenci v ZDA. V Kansas Cityju v zvezni državi Kansas so nedavno praznovali 100-letnico slovenske župnije Svete Družine in pripravili 17. Slovenefest. Praznovanja se je udeležil raziskovalec slovenskega zamejstva in izseljenstva dr. Dejan Valentinčič, ki je pripravil tudi nekaj pogovorov z rojaki. Tako smo slišali, kako je prišlo do ustanovitve župnije in tudi kako ohranjajo slovenstvo. Tudi nekaj petja je bilo slišati ... Objavili smo še nekaj novic.

kansas tako tudi zda tokrat svete slovenci slovenske objavili

Radar Forum, Živković: Ako policija ovako postupa sa sinom generala – šta da očekuju druga deca

nova.rs

Play Episode Listen Later Oct 18, 2025 41:07

General u penziji Bogoljub Živković rasklapa mehanizme urušavanja institucija, od selektivnog postupanja i partijskih kadrova, preko brutalnosti prema sopstvenom narodu, do lične drame – sina Petra, pretučenog jer se usudio da misli Poslednjih godina, bezbednosni sistem Srbije doživljava ne samo političku, već i suštinsku transformaciju od stuba države do oruđa u rukama vladajućih elita. U ekskluzivnom razgovoru, penzionisani general policije Bogoljub Živković, kao gost tužiteljke Jasmine Paunović u novoj epizodi Radar Foruma, izneo je alarmantne uvide o krizi profesionalizma i političkoj čistki koja je pogodila policiju – izgubila je autonomiju, profesionalci su proterani, a bezbednost zamenjena strahom. Policija koja je nekada postojala da štiti građane danas funkcioniše pod političkim uticajem koji menja i njen smisao i način delovanja. Na to u uvodu podseća Jasmina Paunović, primećujući da policija danas i ona od pre deset godina više nisu iste – pre svega zbog ljudi koji je čine. Živković se slaže da je policija u sistemskoj krizi, ali da problem nisu samo „loši pojedinci“, već spuštanje profesionalnih normi i strah unutar njenih redova. „Rečeno mi je otvoreno da je razlog mog penzionisanja Petrova aktivnost u studentskom protestu. Ono što se desilo posle toga jeste hajka u medijima. Ali ono što me je najviše zabolelo, jeste to što ja znam ko je organizovao da Petar bude pretučen. Njemu su razbili glavu. To je organizovano. Petra su petorica inspektora kriminalističke policije izveli iz stana sa lisicama u svojstvu građanina i odveli ga u policijsku stanicu gde je bilo i nameštano snimanje. On ih je prozreo i rekao: ‘Evo da se nasmejem za tu i tu televiziju, jer znam gde će snimak završiti.' Tako je i bilo. Advokat je tražio pravni osnov, a odgovor je bio da je snimak rađen radi analize policijskog postupanja prilikom hapšenja, a to nije moglo biti hapšenje jer on u svojstvu građanina.” Više na radar.rs

forum radar evo druga ono tada tako deca petar advokat petrova srbije policija njemu ovako

Olivier Bourdeaut: Čakajoč na Bojanglesa

Sobotno branje

Play Episode Listen Later Oct 18, 2025 31:31

Roman Čakajoč na Bojanglesa je francoski pisatelj Olivier Bourdeaut napisal v nekaj tednih, potem ko je izgubil službo in nestrpno čakal na objavo in morebiten uspeh veliko zajetnejšega, do zdaj še neizdanega dela.Tako je roman, za vsebino katerega bi težko rekli, da se ukvarja s človeško zmernostjo, premišljenostjo, preudarnostjo, umirjenostjo in treznostjo, skromnostjo in varčnostjo, na splošno odlikami kreposti, zdravih navad in duševne stabilnosti, postal pisateljev mednarodno priznan prvenec, namesto romana, s katerim se je mučil veliko dlje, kot s pričujočim. Potem ko je v različnih medijih doslej doživel že nekaj priredb – tudi filmska je med njimi – , je za prevod v slovenščino poskrbela Daša Pelikan Prek, v zbirki Ginko pa ga je izdalo Književno društvo Hiša poezije. Čeprav dogajanje v knjigi zaznamujejo zabavljaška ekstravaganca, razsipništvo, lahkoživost premožne francoske družabne smetane, pa se zgodba ukvarja predvsem z družino odraščajočega otroka, ki pa, čeprav mu starša namenjata precej naklonjenosti in ljubezni, s svojimi potrebami ni v središču pozornosti, ampak se, tudi ko gre za zabavo in ples, vse vrti okrog mamine duševne bolezni in njenega nepredvidljivega vedenja. Ples mame in očeta ter pesem Mr. Bojangles, ki jo poje Nina Simone, zaznamujeta veliko dogodkovnih plati romana; o doživljanjih posebnih situacij in emocionalni vpletenosti v trenutke čudaške vsakdanjosti vsak s svojimi pogledi pričata oče in sin … Nadja Dobnik je urednica zbirke Ginko, ki je izpostavila še več mogočih pogledov na roman Čakajoč na Bojanglesa.

nina simone bojangles tako potem ples ginko knji olivier bourdeaut

Underground : Doris Troy, Robinson Khoury, Stan Getz, Tako Toki et d'autres

Le jazz sur France Musique

Play Episode Listen Later Oct 17, 2025 59:56

durée : 00:59:56 - Underground - par : Nathalie Piolé - ⛏ Quelles notes se cachent sous la terre ? Creusons ! Vous aimez ce podcast ? Pour écouter tous les autres épisodes sans limite, rendez-vous sur Radio France.

robinson underground radio france khoury toki tako getz stan getz

Elvis Škorc

Ocene

Play Episode Listen Later Oct 17, 2025 3:28

Slovenci imamo lepo in dobro tradicijo mladinskega filma, pomislimo samo na Srečo na vrvici, Poletje v školjki ali Gremo mi po svoje, če jih omenimo samo nekaj. Film Elvis Škorc scenaristke Janje Vidmar, ki je scenarij napisala po svoji uspešni istoimenski knjižni predlogi, in režiserja Borisa Jurjaševiča ji suvereno sledi. Posebej preseneti tekoč potek zgodbe, domiselni dialogi, spretna montaža, čarobna fotografija in glasba ter iznajdljiva režija in dobro vodenje igralcev, tako uveljavljenih kot mladih, ki pred kamero stojijo prvič. Med njimi izstopa Maks Peštaj Zevnik v vlogi naslovnega Elvisa Škorca, ki bo imel v resničnem življenju najbrž kar nekaj težav prepričati ljudi, da nikakor ni tak genialni štor kot v filmu, tako prepričljivo se je vživel v vlogo, čeprav je v resnici kot mlad igralec genialen. Boris Jurjaševič je imel srečno roko ali bolje dobro intuicijo tudi pri igralcih, ki v filmu zastopajo odrasli svet: odličen je samo rahlo melanholični, sicer pa prizemljeni Matej Puc v vlogi ločenega očeta, ravno prav nevrotična in zaletava Iva Krajnc Bagola kot Elvisova mama, simpatično nergavi Gojimir Lešnjak Gojc, spravljiva in izkušenj polna babica Zvezdana Mlakar in novi izbranec Elvisove mame, Elvisov zelo človeški učitelj kemije Marko Mandić. Zakaj zgodba Elvisa Škorca pritegne? Osnovna tema nikakor ni lahka, ob tako že težavnem obdobju najstniških let je tu še družinska problematika: Elvis odrašča z mamo, mlajšo sestro in babico, mamo svojega očeta, in kot da to za mlado srce še ne bi bilo dovolj, Elvis izve, da je mama noseča in to s človekom, ki mu je zelo blizu. Poleg vsega tega je še zaljubljen v najlepše dekle na šoli, ki pa je, kot bi rekli stari, "lisička". Stvar bi lahko torej hitro, po neki drugi slovenski tradiciji, zdrsnila v molovske tone, zgodilo pa se je nasprotno, nekako v Feydeaujevem slogu, ki je nekoč rekel, da če želiš napisati dobro komedijo, si jo najprej zamisli kot tragedijo. Film Elvis Škorc namreč premore veliko humornih domislekov in splošen, spodbuden, komično naravnan ton, ki ne popušča. In prav ta svetla obdelava v osnovi temačne teme je gotovo tisto, kar pritegne – številni Elvisu podobni genialni štori in drugi občasni ali stalni šolski obstranci, pa bodo v filmu tudi našli kak nasvet ali dva, kako se spopasti z različnimi razrednimi "nasilneži brez razloga". Film, ki je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija, sicer izstopa še po nečem: jezikovno in govorno današnjega sveta mladih ne olepšuje, ampak sledi vsakdanji govorici, kar mu vtisne pečat pristnosti. Tako na primer v filmu naletimo tudi na napačno, zdaj že pandržavno rabo glagola rabiti – pravzaprav bi bilo čudno, če take napačne rabe - kljub vsem osebnim pomislekom in odporu - v filmu, kot je Elvis Škorc, ne bi slišali. Film je namenjen starejšim od sedmih let, ne dvomim pa, da si ga bodo z veseljem ogledale tudi starejše generacije mladih in mladih po duhu. Recenzijo je napisal Matej Juh.

film elvis med sre tako zakaj poleg slovenci rtv slovenija poletje gremo stvar posebej osnovna marko mandi

Dvojnik – zagonetna figura, ki se dobro prilega tako komediji zmešnjav kakor psihološki grozljivki

Kulturni fokus

Play Episode Listen Later Oct 17, 2025 47:08

Dvojnik je lik, ki nam je sicer podoben kot je jajce podobno jajcu, a z nami vendarle ni istoveten. In kot kaže zgodovina umetnosti, se, paradoksalno, dobro znajde v zelo različnih, tudi diametralno si nasprotnih žanrih. Zakaj?Chaplinov Veliki diktator je, kot vemo, politična satira o fašizmu. Solaris Andreja Tarkovskega je psihološko poglobljena znanstveno-fantastična meditacija o naravi človeških želja in žalovanja. Kagemusha je krvav zgodovinski ep Akire Kurosawe, umeščen v obdobje državljanske vojne, ki je dobro stoletje pretresala deželo vzhajajočega sonca. Stvor je grozljivka Johna Carpenterja o skupini znanstvenikov, ki na Antarktiki med razbitinami nekakšnega vesoljskega plovila odkrijejo neznano življenjsko obliko. Prilagajanje Spikea Joneza pa je postmoderna komedija o umetnikovem ustvarjalnem krču. Kar vse te, žanrsko očitno sila raznolike filme druži, je, da njihov zaplet poganja motiva dvojnika. Zgodb, ki jih ti filmi pripovedujejo, bi, drugače rečeno, ne bilo, ko bi v njih ne bilo dveh likov, ki sta si sicer podobna kot jajce jajcu, a vendarle nista en in isti lik. Toda: v nekaterih primerih ta dvojnost generira vesele zaplete in brezskrben smeh, v drugih pa tragične zmote ali celo eksistencialno grozo. Kako je to mogoče? Kako je možno, da se en in isti motiv ponuja tako raznorodnim, pravzaprav kar diametralno nasprotnim narativnim izpeljavam? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo se sprehodili ne le skozi zgodovino filma ampak tudi skozi zgodovino svetovne književnosti, da bi razumeli, zakaj nas dvojniki že tisočletja tako zabavajo kakor plašijo? – Pri tem je bila naša vodnica filozofinja, predavateljica in raziskovalka na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Bara Kolenc, ki se je tej problematiki posvetila v intrigantni razpravi Figura dvojnika : od komedije k psihozi, ki je v začetku letošnjega leta izšla pri Založbi FDV. Foto: igralca Richarda Mansfielda, ki je zaslovel, ko je igral glavno – dvojno – vlogo v bostonski gledališki uprizoritvi znamenitega gotskega romana Nenavaden primer dr. Jekylla in g. Hydea škotskega pisatelja Roberta Louisa Stevensona, je leta 1895 takole ovekovečil fotograf Henry Van der Weyde (Wikipedija, javna last)

toda foto figura kar solaris dobro kako tako zalo zakaj veliki kakor filozofski fdv psiholo kagemusha kulturnem

„Novac za građane“ – nužna reforma ili populizam?

COSMO Radio Forum

Play Episode Listen Later Oct 15, 2025 22:41

Bürgergeld dobio samo novo ime? Vlada Friedricha Merza proglasila je reformu sustava socijalne pomoći kao jednu od najvažnijih zadaća ovog mandata.Tako bi se Bürgergeld ubuduće trebao zvati Grundsicherung. Koje dodatne kazne prijete onima koji ne surađuju s uredom za zapošljavanje? O tome i pozadini političke reforme Nenad Kreizer razgovara sa reporterom Filipom Slavkovićem. Kome je namjenjena pomoć a ko će biti najviše pogođen otkriva nam socijalni radnik Ljupče Temelkovski iz Berlina. Von Nenad Kreizer.

cosmo reforma spd merc wdr politika tako berlina grundsicherung koje kome novac srpski hrvatski savjeti bosanski

Karijera u kreativi: priča o razvoju i inspiraciji I Jana Savić Rastovac I DigiTalk EP 236

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 92:03

U novoj epizodi Digitalk podkasta zaronite u svet kreativnosti sa Janom Savić Rastovac, izvršnom direktorkom u agenciji McCann Beograd, koja je najveći deo svog karijernog puta gradila u ovoj agenciji. U ovoj epizodi otkrivamo kako je biti umetnik i strateg u industriji koja se stalno menja, održavati autentičnost u moru trendova i balansu između hrabrosti i rizika. Sa Janom razgovaramo o važnosti društvenih uticaja u kreaciji, lokalnim nijansama i univerzalnim porukama, kao i o tome kako advertajzing može oblikovati društvo i menjati svet. To je priča o rastu, izazovima i magiji koja stoji iza svakog kreativnog projekta. Pripremite se na inspirativnu vožnju kroz puls industrije koja ne prestaje da iznenađuje! Jana Savić Rastovac, Executive Creative Director @ McCann Beograd - https://www.linkedin.com/in/jana-savic-rastovac-92611327/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Janin background: advertising industrija je welcoming place za čudne ljude - Lepota i težina kreativnog posla - Kako izgleda kreativni proces unutar jedne agencije - Odnos agencije i klijenta — zašto su potrebne hrabrosti sa obe strane - Kako sociološko znanje pomaže u razumevanju potrošača - Lokalno i globalno: gde se susreću univerzalne poruke i lokalni konteksti - Advertising industrija u Srbiji danas - Festivali & nagrade - Moć industrije da menja svet - Mentorstvo i razvoj talenata - Može li agencija iz Srbije da vodi i servisira globalne brendove? - Poruka za kraj Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/3W62qj9 - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Agilnost na prvom mestu" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

fb idea advertising ananas kako tako savi ln no stress puno janin festivali srbiji srbije odnos raiffeisen uvod digitalk partneri lepota digitalne prijavite posetite

Ohranimo severne medvede varne

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 6:23

Obrambni izdatki nikakor nočejo z jedilnika, kar pomeni, da še kako vplivajo nanj. Zato o Parlamentarni skupščini Nata, ki jo je gostila Ljubljana. Podrobnosti, tudi ustreznejša poročanja o dogodku, najdete v običajnih medijih, kot analitična avantgarda pa se spoprimimo z eno samo mislijo generalnega sekretarja. Takole je sporočil članicam in njihovim državljanom: "3,5 odstotka BDP potrebujemo, da bomo ohranili Atlantik, Arktiko, Evropo in ZDA varne." Takole je rekel – in kdo smo mi, da bi dvomili o njegovih besedah. Ali namenih, če smo že pri tem. Ampak samo zaradi informativne vloge nacionalnega medija razčistimo nekaj dilem … Da ohranimo omenjene pokrajine varne, pomeni, da jih obranimo pred sovražnikom. Sovražnik, tako generalni sekretar, ima očitno velike apetite po Atlantiku, Arktiki, Evropi in ZDA. Za varnost teh področij, območij in držav bo šel naš denar. Slovenci nismo naivni, predvsem pa ne brezglavo razsipni, da ne bi poskusili nekaj prišparati … Pod dva odstotka, kot dajemo zdaj, se zdi sprejemljivo, tako da moramo samo nekoliko oklestiti pri treh ali štirih postavkah, pa spustimo odstotke do današnje vrednosti. Šparovnost je lepa čednost in na prvi pogled se zdi, da bi najlažje prišparali pri Arktiki. Pustimo vnemar, da pri pešajočem javnem šolstvu zadnje generacije volivcev ne ločijo več natančno med Arktiko in Antarktiko – po podobni analogiji, kot se mešata Iran in Irak. In bi se verjetno Slovenija in Slovaška, če po naključju ne bi živeli v eni od obeh. Kakorkoli. Arktika se zdi zelo zelo oddaljena, ampak kot članica Nata smo zavezani braniti vse, kar brani Nato. Zdaj: morski levi, tjulnji in nekaj Eskimov se zdijo za slovenski braniteljski potencial precej abstraktna zadeva, ampak glede prihrankov se moramo vprašati, kdo je na Arktiki resnični sovražnik. Če vprašaš tam gori, koga se resnično ves čas in najbolj bojijo, ti bodo vsi odgovorili – se pravi tjulnji, polarne lisice, arktični zajci in Eskimi – da severnega medveda. Severni medved je največji plenilec na Arktiki in če Rutte misli z ohranjanjem arktične varnosti na Ruse in njihove apetite, se moti. Vsako živo bitje na daljnem severu se enega polarnega medveda boji bolj, kot se boji stotih Rusov. Če smo že pri tem … Sicer ne vemo zagotovo, ampak rajtamo, da se tudi Rusi sami bojijo polarnih medvedov. Za ohranitev Arktike varne bi se morali slovenski obrambni strokovnjaki, pa vojska, si mislimo, odpraviti na jago severnih medvedov. Kar pa se zdi problematično, ker ne zmoremo upleniti niti domačih rjavih, ki po Rakitni strašijo prebivalce; če pa jih že dobimo pred cevi, se oglasi kakšna civilna iniciativa. Se pravi, da moramo nemudoma pojasniti gospodu generalnemu sekretarju, da smo Slovenci za varovanje Arktike čisto neprimerni in da bi vsled tega prispevali le tri odstotke BDP. Svojo polovico odstotka odstopimo nekomu, ki ima z mrazom in ledom večje veselje. Dancem, recimo. Potem gremo naprej. Tu so Američani. Se pravi, da se moramo s tremi odstotki potruditi, da bodo ostali varni tudi Američani. V tej državi je situacija še bolj zapletena, kot je to na skrajnem severu. Kot vemo, so največji sovražniki Američanov in njihove varnosti Američani sami. Američani imajo s pobijanjem Američanov veliko veselje in letne številke mrtvih gredo v tisoče. Slovenci pa, kot veleva dobra vzgoja, se v prepire drugih ne vtikamo radi. Vsaj ne z odstotki. Pa še nekaj je. Z Melanijo, ki je kljub posavski provenienci mentalno očitno najbolj stabilen del družine Trump, za varnost Amerike naredimo več kot nekatere druge članice Nata. Tako nam lahko na račun Amerike Rutte ponovno zmanjša prispevek za pol odstotka. In smo že na 2,5. Atlantik bomo branili z vsemi silami. Slovenci radi hodimo na morje. Država bo prispevala vsa plovila, ki so ji na razpolago. Policija policijski čoln, vojska vojaško ladjo, Narodni muzej pa koliščarski deblak. Namesto po jadranskih obalah se bomo razmestili po atlantskih in namesto "Večeras je naša fešta" prepevali "Jutri gremo v napad!" Vse ostalo bo ostalo enako. Tako pridemo do Evrope in njene varnosti. Ki jo je treba ohraniti z vsem, kar imamo. Parlamentarna skupščina Nata je bila v Ljubljani o tem jasna. Evropo bomo branili z orožjem in z obrambnimi izdatki. O tem ni dvoma. Kot kaže, jo branimo in jo bomo branili pred Rusi. Nekoliko manj je jasno, kako jo bomo obranili pred domačimi norci. Oziroma, če citiramo slavnega Rusa: "Glave nas bodo stali bedaki v lastnih vrstah."

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Sol in luč

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 15:23

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

sol bog dobra max lucado kako tako zalo veliko velik knjiga tvoj svojim prepri predstavljamo knjigo ognji andrea lucado

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Naš pogled

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 6:11

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

kar tako zadnji valete

古早姐妹花再度合体，无人可逃的碎嘴子座谈会！（feat.希然）

RIO radijska igra za otroke

Play Episode Listen Later Oct 13, 2025 65:30

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总嘉宾：希然俺们的古早姐妹花希然来做客！以往关于大学的故事里99%都有她参与！老友来玩自然免不了疯狂叙旧当年在大学时期，我们如何评价对方？曾经在节目里KO和瓜狂夸的cold B希然是否认可他的帅气逼人？自然还有她在LPL做主持人的体验原来我们彼此都是彼此的社交排面哈哈哈预警！这期节目极其聒噪！有很浓烈的古早凹凸味！老听众or听过古早节目的听众将get到成倍的梗！BGM：メイドラゴンのテーマ - 川本新

ko bgm tako

Andrej Brvar: Zgodba, ki se je morala zgoditi

Ocene

Play Episode Listen Later Oct 13, 2025 7:05

Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesnitev v prozi Zgodba, ki se je morala zgoditi je nekaterim bralkam in bralcem že znana iz zbirke Naplavine, ki je izšla leta 2004, morda pa tudi iz izbora Brvarjevih Retrospektiva, ki je tri let zatem izšel v knjižni zbirki Kondor. Pred nami pa je zdaj prva samostojna izdaja, posvečena avtorjevemu osemdesetemu jubileju in hkrati osemdesetletnici konca druge svetovne vojne. Spomnimo se, Andrej Brvar je svojo poetiko razvijal v desetih pesniških zbirkah, prvo z naslovom Slikanica je objavil leta 1969. Poleg pesmi za odrasle je ustvaril tudi nekaj del za otroke in mladino, v knjigah Odzivi in Novi odzivi pa lahko prebiramo njegove pogovore in zapise o literaturi, umetnosti in družbenih vprašanjih. V Mariborski knjižnici je petnajst let deloval kot akcesor-lektor, nato pa se je usmeril v uredniško delo, najprej pri založbi Obzorja, kasneje pa pri mariborski Študentski založbi Litera. Brvarja poznamo tudi kot člana znamenite Peterice, ki so jo poleg njega tvorili še Tone Partljič, France Forstnerič, Drago Jančar in Marjan Kramberger. Leta 1973 so objavili manifestni zbornik Skupaj, v katerem so opozarjali, da se kultura dogaja tudi zunaj nacionalnega središča. Tako kot je Andrej Brvar je pustil svoj pečat na Mariboru, se je mesto Maribor pomembno vtisnilo v njegovo delo in tudi Zgodba, ki se je morala zgoditi se začne prav tam. Maribor ni pesnikovo rojstno mesto, kljub temu pa tja sega njegova predzgodovina, saj sta v njem živela in se spoznala njegova starša. Mama je delala v tiskarni, oče pa je bil klarinetist v vojaški godbi, glasbenik-narednik. Mlada človeka, ki sta se zaljubila, hodila v gledališče, na plese, v kino in na romantične sprehode v park … to bi bila popolna ljubezenska zgodba, če je ne bi prekinjale novice o mrtvih in ranjenih v Barceloni, o Hitlerjevih pritiskih na Češko, o bombnikih, tankih in nemškem škornju, ki v neusmiljenem ritmu koraka po Evropi in nazadnje vkoraka tudi v Maribor. Pesnitev z novo postavitvijo, kjer na desni knjižni strani beremo o osebni zgodbi pesnikovih staršev, na levi pa bolj hladno izpisano občezgodovinsko dogajanje, dobi tudi novo dinamiko, ki še dodatno poudari usodno moč zgodovine, da usmerja potek posameznikovega življenja. Tako sta se mlada zaljubljenca znašla na vlaku in se oddahnila, ko je zavil južno, v izgnanstvo v Srbijo, in ne severno, v koncentracijsko taborišče Dachau. Končna postaja je bilo mesto Čačak ob Zahodni Moravi, ki je prišleke sprejelo z odprtimi rokami. Tam sta se Brvarjeva starša poročila, si našla stanovanje in delo ter si nazadnje ustvarila družino. Čeprav jih bojevanje ni doseglo, so občutili strah, ko so se med preletavanjem letal skrivali po zatohlih in vlažnih zakloniščih, še posebej pa so občutili pomanjkanje. Ker niso imeli dostopa do zdravil, sta Brvarjeva starša v pičlih treh mesecih izgubila dva otroka, najprej nekaj mesecev starega Petra, zatem še dve leti staro Marijanko. To je najbolj srce parajoč del pesnitve, saj beremo o nemoči, ki sta ju čutila mlada starša ob besedah zdravnika, ki bi ljudi lahko pozdravil, če bi le imel penicilin. Kljub temu pa zaključek ni temačen in črnogled, temveč pomirjujoč, v Brvarjevem slogu vitalističen in optimističen. Vojne je konec in rodi se nov otrok, pesnitev pa se zaključi z besedami: »Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.« Z vzklikom »O nedoumljiva določenost naših življenj!« lahko povzamemo Brvarjevo poetiko, ki je polna čudenja nad življenjem. Gre za eksistencialno čudenje, kot pravi sam, do tega, da vse preprosto je in da je, kakršno je. Morda je to tudi razlog, da se pesnik ne zateka v abstrakcijo in metafore, temveč stvarnost opisuje neposredno. V pesnitvi ni patosa, kot tudi ne olepševanja, niti moraliziranja. Posamezne kitice delujejo kot besedne podobe, ki jasno in nedvoumno slikajo prizor za prizorom, in se nazadnje povežejo v tekočo pripoved brez zastranitev. Pripovednost sicer ni nujna sestavina pesmi v prozi, hibridne zvrsti, ki se izmika določitvam in omejitvam. A Andrej Brvar te pesniške oblike ni izbral po naključju, saj pesem v prozi vidi kot matrico sodobnega pesništva in se je v svoji poetiki zanjo zavestno odločil. Leta 2011 je izšla prva antologija slovenske poezije v prozi z naslovom Brez verzov, brez rim, ki jo je uredil prav Brvar in v njej postavil tudi trditev, da je poezija na poti v prozo, saj je trend sodobne poezije pripoveden, četudi je ta pripoved razsekana v navidezne verze. Njegova pesnitev Zgodba, ki se je morala zgoditi, ima navidezne kitice, ki so pravzaprav sklopi ali bolje prizori. Čeprav gre za pripoved, ni tistega epskega zamaha, ki bi te posamezne prizore povezal, ni psihologizacije oseb niti podrobnih opisov dogajanja. Pesnitev je odprta, zračna, bralcu je dopuščeno, da sam zapolni praznine in vrzeli. Še ena oblikovna posebnost knjige so fotografije, ki dodatno poudarjajo, da gre za zgodbo resničnih ljudi, za pesniško sublimirano resničnost, kot je v spremni besedi zapisala slovenistka, urednica in velika poznavalka Brvarjeve poezije Darka Tancer-Kajnih ter poudarila pomen osebnih zgodb za dojemanje velike svetovne zgodovine. Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti. Vojna v Ukrajini, genocid v Gazi, zaostrovanje odnosov med svetovnimi velesilami in vse večje oboroževanje držav v Evropi in drugod po svetu … ob vsem tem, kar spremljamo v novicah, nas Brvarjeva pesnitev opominja, kako nenadno in usodno lahko dogodki, ki bodo krojili veliko zgodbo zgodovine, posežejo v male zgodbe naših življenj. Jubilejna izdaja Zgodbe, ki se je morala zgoditi je presežen knjižni izdelek, ki je nastal s sodelovanjem avtorja, oblikovalca Saša Urukala in urednice Milene Pivec. Z njo se je mariborska založba Pivec poklonila Andreju Brvarju, ki je Mariboru s svojim literarnim ustvarjanjem in drugim kulturnim delom veliko dal, s tem pa centralno pesnitev Brvarjevega opusa, ki prepleta zgodovinsko dogajanje z družinsko sago, ponudila tudi novi generaciji bralk in bralcev.

Šimo Jovanovac – Moja priča o uspjehu

Zivi Svoj Najbolji Zivot

Play Episode Listen Later Oct 12, 2025 38:21

Šimo je samnom podijelio svoju inspirativnu, ali i dirljivu priču o životu i putu do uspjeha. Razgovarali smo o tome koliko su talent i posvećen rad oblikovali njegov uspjeh, tko mu je bio najveća podrška i utjecaj, te postoji li nešto cega se je morao odreci da bi ostvario svoj put. Također je otkrio kako je činjenica da je slavan utjecala na njegovu obitelj i na kraju podijelio motivirajuću poruku za mladu generaciju.✨ Tema: Moja priča o uspjehu

moja tako gost hvala razgovarali pogledajte

Mirenski čevljarji

Sledi časa

Play Episode Listen Later Oct 12, 2025 31:47

Razvoj obrti na Goriškem in v Vipavski dolini ima bogato zgodovino, saj najdemo tu številne dejavnosti: od čevljarstva, usnjarstva, mlinarstva, mizarstva, žagarstva do zidarstva in izdelovanja opek. Zelo pomemben predpogoj za razvoj naštetih obrti pa je bila vodna sila. Tako se je v 19. stoletju zelo močno razvilo čevljarstvo, ki ga mnogi še vedno povezujejo tudi z znamenito, še vedno živo znamko otroških čevljev Ciciban.

tako gori zelo razvoj vipavski

H. Ch. Andersen: Cvetlice male Ide

Play Episode Listen Later Oct 12, 2025 23:35

"Moja domovina, Danska, je poetična dežela, polna ljudskih pripovedk, starih pesmi in bogate zgodovine … Veljal sem za nenavadno bistrega otroka, ki da zaradi tega ne bo mogel dolgo živeti; mojo zgovornost so mi plačevali s pripovedovanjem pravljic. Vsa moja bližnja okolica je služila samo temu, da mi je polnila fantazijo." Tako v svoji avtobiografiji razmišlja eden največjih svetovnih pravljičarjev Hans Christian Andersen. Pisal je romantično ljubezensko, domoljubno in otroško poezijo, drame in romane. Napisal je nekaj realističnih pripovedk, po motivih iz danskih, nemških in grških pravljic, legend, ljudskih sag, zgodovine in književnosti. V njih pridejo do izraza njegova bogata domišljija, izbrušen slog, izreden dar za opazovanje in neizčrpna vera v zmago dobrega. Ob okrogli obletnici, aprila 2025 smo namreč praznovali 220. obletnico njegovega rojstva, nedeljska oktobrska jutra zaznamuje Cikel radijskih iger za otroke Hansa Christiana Andersena. Kot druge iz tega slušnega kroga so njegove Cvetlice male Ide. Ida ima cvetlice samo v vazi, njihove dehteče glavice pa ji v zimskem času največ pomenijo in povedo. Prevajalec: Rudolf Kresal Režiser: Jože Vozny Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Borut Trekman Pripovedovalec – Rudi Kosmač Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969.

male ob andersen ide hans christian andersen moja kot tako danska vsa napisal

Rudi Ljubej - Vsi smo samo potniki na tem svetu.

Razkošje v glavi

Play Episode Listen Later Oct 11, 2025 25:23

Rudi Ljubej pripada tretjemu rodu železničarjev. Pravi, da imaš neke stvari preprosto v krvi in so del tebe. Tako je sam že več kot 50 let zvest železnici. Od kod ta želja, kako se je njegovo delo spreminjalo in zakaj je tesno vpet tudi v društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, je za oddajo Razkošje v glavi povedal v pogovoru s Tadejo Bizilj.

od rudi samo tako pravi svetu celje

Nobelova nagrada za mir vodji venezuelske opozicije Marii Corini Machado

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Oct 10, 2025 32:21

Simbol boja za pravičnost, svobodo in demokracijo. Tako na Zahodu odmeva razglasitev letošnje Nobelove nagrajenke za mir. To je vodja opozicije v Venezueli Maria Corina Machado. 58-letnica, ki se zaradi pritiskov skriva, trdi, da je to priznanje celotnemu gibanju za spremembe v Venezueli. Druge teme: - V Beli hiši trdijo, da bi moral Nobelov odbor nagraditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi zaradi prekinitve ognja v Gazi. Izraelske sile v enklavi se taktično umikajo. Boj s Hamasom ni končan, trdi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja pri demilitarizaciji Gaze. - Predlog božičnice je vnesel razdor med socialne partnerje. Predstavniki delodajalcev so protestno zapustili današnjo sejo.Vodja obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je dejal, da niso pristali na to, da bi se pogajali o brezkompromisnem predlogu vlade. Minister Luka Mesec zavrača, da bi bila vlada rigidna v svojih stališčih. - Damjan Petrič od danes vodi policijo s polnimi pooblastili. Želi povečati ugled policije v javnosti, tudi z doslednimi ukrepi za večjo varnost ob uporabi prisilnih sredstev, se pravi da osebam ob uporabi prisilnih sredstev čimprej nudijo ustrezno zdravniško pomoč.

benjamin netanyahu machado gaze boj tako donalda trumpa gazi marii druge vodja nobelova nobelov nagrada nobelove zahodu predlog venezueli hamasom predstavniki

Kanec upanja za bližnjevzhodni mir

Labirinti sveta

Play Episode Listen Later Oct 10, 2025 14:25

Ob drugi obletnici Hamasovega napada na Izrael sta sovražni strani vendarle sprejeli prvo fazo mirovnega načrta. Tako v Izraelu kot v Gazi je zavladal previdni optimizem, da bo orožje vendarle utihnilo ter da bodo izraelski talci in palestinski zaporniki kmalu izpuščeni. Konca spopadov še vedno ni videti v Ukrajini, kjer se nadaljujejo medsebojno obstreljevanje in napadi z brepilotnimi letalniki. Pogledali bomo tudi v Francijo, kjer jim nikakor ne uspe sestaviti stabilne vlade.

ob tako izrael gazi izraelu ukrajini francijo

What is broken heart syndrome?

Do you really know?

Play Episode Listen Later Oct 9, 2025 5:01

The idea of a broken heart may make you think of a cartoon, an emoji or a bad break-up from your past. But broken heart syndrome is a real physical condition, which is also known as Tako-tsubo. Good guess but just wide of the mark. Tako-tsubo syndrome was described for the first time in Japan, at the start of the 1990s. Researchers in the western world didn't acknowledge the condition until several years later, towards the end of the decade. The name is Japanese because that's where the first case was recorded? How can we recognise the symptoms? In under 3 minutes, we answer your questions! To listen to the last episodes, you can click here: ⁠Could hot rodent men be the new male ideal?⁠ ⁠Why are mini animals so popular?⁠ ⁠Why does walking through doorways make us forget things?⁠ A podcast written and realised by Joseph Chance. First broadcast: 10/5/2021 Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

japan japanese researchers broken hearts tako broken heart syndrome

Meke veštine kao ključ uspeha I Veronika Tasić Vušurović I DigiTalk EP 235

The Benchwarmers Trivia Podcast

Play Episode Listen Later Oct 7, 2025 101:02

U najnovijoj epizodi Digitalk podcasta razgovaramo sa Veronikom Tasić Vušurović – menadžment konsultantkinjom sa višedecenijskim iskustvom u radu sa vodećim međunarodnim kompanijama, kao i aktivnim članom domaće startup i digitalne zajednice. Veronika nas vodi kroz svet menadžment konsaltinga i otkriva zašto su meke i poslovne veštine danas presudne – kako za efikasnost timova, tako i za kredibilitet lidera. Koje su to veštine koje prave razliku? Kako ih razvijati? I na koji način direktno doprinose poslovnim rezultatima i profesionalnom razvoju? U drugom delu razgovora, fokus stavljamo na značaj poslovnih događaja i zajednica – kako ih izgraditi i koristiti kao alat za razvoj karijere i biznisa. Ako želite da razumete zašto su empatija, komunikacija, asertivnost i facilitacija veštine budućnosti – ovo je epizoda za vas. Veronika Tasić Vušurović, Management consultant @ Connectors - https://www.linkedin.com/in/veronikatasic/ i https://connecto.rs/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Veronikina priča - od studije engleske književnosti do menadžment konsultanta - Šta je zapravo posao jednog menadžment konsultanta - Kako izgleda procec na jednom projektu menadžment konsultanta - Meke i poslovne veštine: zašto su one danas važnije nego ikad? - Šta zapravo spada u meke veštine, šta vam donosi kao profesionalcu kada ovladate njima? - Poslovni događaji - Građenje zajednica - Veronikina poruka za kraj razgovora Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/3KAST16 - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Agilnost na prvom mestu" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

management fb idea gra ako ananas kako tako connectors ln no stress puno koje klju raiffeisen tasi uvod digitalk partneri poslovni digitalne prijavite posetite

Zaprta šolska igrišča

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later Oct 6, 2025 24:50

"Pred sabo imamo javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki si, kot vemo, želi imeti otroke, ki bi bili gibčni, zdravi, čim bolj družabni, potem pa postavimo ograjo okrog igrišča in zaklenemo vrata. Doma jih podimo stran od ekranov, zunaj jim zaklepamo igrišča. … Razumem, da se postavi ograja, da se zagotovi varnost, malo boljši nadzor. Ampak da se zaklene vrata, da nihče več ne more na igrišče? In potem bomo spet debelo gledali in analizirali rezultate športnih kartonov, kako so naši otroci pretežki, premalo gibljivi, počasni. Spet bomo klicali psihologe in zdravstvene delavce ter se spraševali, kako je do tega prišlo?" Tako je svoje pismo poleti, sredi šolskih počitnic, začela poslušalka, doma v ljubljanskem Savskem naselju, tik ob res lično obnovljeni osnovni šoli. Ob šoli stoji tudi veliko, novo šolsko igrišče z igrali za najmlajše ter košarkarskim in nogometnim igriščem. Ki pa je poleti samevalo. Vsak drugi torek opoldne bomo skušali osvetliti težave, ki tarejo naše poslušalke in poslušalce in jih že dlje časa neuspešno rešujejo. Ali pa opozarjajo na kakšno perečo zadevo, ki tako ali drugače vpliva na vsakdanje življenje. Aleš Smrekar in Gorazd Rečnik sta šla po sledeh pisma poslušalke, ki je poleti nejeverno opazovala zaprto šolsko igrišče ob eni od ljubljanskih osnovnih šol.

ob doma pred tako vsak spet ampak igri ale smrekar gorazd re

EP 323: Can You Say Kikuchi on a Podcast? (featuring Assistant Coach Will Weiss)

Play Episode Listen Later Sep 30, 2025 68:19

In this Tako-hosted game, Assistant Coach Will Weiss teams up with Mason to take on Josh and Scott, who have no chance of winning since they aren't playing against Ede. In this episode, Scott earns Triple Gold Club status, Alonzo Mourning plays defense, Scott can't think of any Black Russians, Josh makes what has to be the first Caroline in the City reference in BTP history, Tako takes an intentional dig at Markkus in their ongoing Oregon-Washington feud, we ask, "Why would you ever want to leave Detroit?" and in the end, the teams end up right back where they started. #alonzomourning #carolineinthecity #oregon #washington #detroit #chinesebasketball #alldefensiveteam #itsokayimalimodriver https://dobosdelights.com/ Promo Code: CheckYourTaint https://www.patreon.com/benchwarmerstp https://www.facebook.com/benchwarmerstp https://www.twitter.com/benchwarmerstp https://www.instagram.com/benchwarmerstp/ https://www.teepublic.com/stores/benchwarmers-trivia-podcast

detroit weiss assistant coaches tako btp kikuchi oregon washington alonzo mourning

AI transformacija: banke budućnosti I Predrag Maletić I DigiTalk EP 234

Play Episode Listen Later Sep 30, 2025 69:17

U novoj epizodi Digitalk podcasta, gost nam je Predrag Maletić, AI Products Tribe Lead u Raiffeisen banci, veteran veštačke inteligencije sa više od decenije iskustva u finansijskom sektoru. Razgovarali smo o tome kako izgleda AI transformacija u jednom od najvažnijih institucija, kako pristupati AI projektima u složenom poslovnom okruženju, i kako se izvodi change management dok se pivotira između AI entuzijasta i skeptika. Peđa deli konkretne primere primene AI tehnologije u cilju smanjenja troškova, automatizacije procesa i povećanja prihoda, kao i viziju budućih banki i korisnika u eri veštačke inteligencije. Pravi vodič kroz praktične izazove i mogućnosti koje donosi AI u finansijskopm sektoru. Predrag Maletić, AI Products Tribe Lead @ Raiffeisen banka - https://www.linkedin.com/in/predragmaletic/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Razvoj AI tehnologije u banci - Pristup AI projektima - Upravljanje promenama: AI entuzijasti - Banka i klijent budućnosti Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4881a6j - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod *DIGITALK* ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Agilnost na prvom mestu" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

ai fb idea pe ananas tako ln no stress budu puno banka pravi banke raiffeisen uvod digitalk razgovarali partneri digitalne prijavite posetite

Dvojna raba penisa

Play Episode Listen Later Sep 30, 2025 6:54

Danes je na sporedu prelomna oddaja. Ker so prelomni časi, v katerih živimo. Kot vidimo, medijsko panogo počasi jemlje hudič, zato pa se krepi obrambna panoga. Tako je povsem normalno, da se kreativni del naše skromne redakcije razpušča in se seli, skupaj s kreativnostjo, na področje obrambne in vojaške industrije. Kako kmalu se bomo vključili v slovenski obrambni grozd, še ni povsem jasno; je pa zanimiv podatek, da se je, čim smo se Evropejci zavezali v obrambo pognati milijarde evrov, obrambni grozd povečal s petdesetih jagod na več kot sto trideset podjetij. Tako se bomo le preimenovali iz »zapisov iz močvirja« v pošasti iz močvirja in začeli služiti denar. Nasproti nam je prišla država v podobi nenadkriljivega Damirja Črnčeca. Kjerkoli se srečajo obramba, vpliv in denar, je najti tudi tega podjetnega strokovnjaka za obrambo; tako ne čudi, kako mu vsi priznavajo, da je prav njemu uspelo znotraj Slovenskega državnega holdinga ustanoviti podjetje, imenovano Dovos. »Družbo za obrambo, varnost in odpornost Slovenije«. Ker se bomo danes s kraticami še srečevali, naj izrazimo samo razočaranje, saj bi bilo ime družbe mnogo bolj zveneče, če bi prvi o spremenili v a, ali pa vsaj zadnji s v z. Kakorkoli; v kratkem – nekje do konca oktobra – je pričakovati javni poziv za prijavljanje obrambnih projektov, ki jih bo sofinancirala ali pa v celoti financirala država. Ker gre za eno največjih naložbenih priložnosti zadnjih desetletij, smo v našem novem obrambnem podjetju takoj zagnali nekaj projektov, ki jih kanimo prijaviti na javni poziv. Prvi projekt se imenuje P.E.N.I.S, kar je kratica za »Prenosni eliptični napadalni izstrelek Slovenije«. Do konca ga bomo sicer razvili, ko dobimo državne milijone; za zdaj lahko z javnostjo delimo samo osnovne taktične karakteristike in potrebne resurse za izdelavo tega obrambnega sistema. Za začetek potrebujemo močno leskovo palico in nekaj leskovih šib. Nato je treba palico elipsoidno upogniti in jo v elipsi držati z uporabo motvoza ali pa plastične vrvi za obešanje perila. Nato je treba s kuhinjskim nožem opremiti visokotehnološke leskove šibe – z utorom na eni in z bojno konico na drugi strani. Tako dobimo multifunkcijski obrambni sistem, saj je mišljeno, da se lahko P.E.N.I.S uporablja proti ciljem na kopnem, v morju in v zraku. YYYDrugi obrambni sistem, na katerem delamo v našem obrambno-raziskovalnem laboratoriju, se imenuje N.A.T.E.G, kar stoji za »natezni avtomatsko-taktični eruptor granat«. Kot za penis imamo tudi za nateg že izdelane prve inženirske skice; kot rečeno, pa ga bomo do konca razvili šele, ko dobimo od države nakazanih približno sto milijonov evrov, kolikor naj bi veljala fabrikacija tega orožja. Za osnovo smo si zamislili rogovilo, najbolje bukovo, ki jo prirežemo v obliki črke ipsilon. Na zgornji tretjini obeh krajših delov rogovile, z visokotehnološkim »3D« rezkalnikom oziroma pipcem urežemo dva utora, v katera pritrdimo gumico, ki so jo mati zavrgli s kozarca vloženih hrušk. To orožje, v Natovi terminologiji imenovano »launcher« ali »frača« po domače, je enkratno predvsem zaradi velike prilagodljivosti kalibra posameznega izstrelka. Lahko izstreljuje gramoz kalibra »poljčanar«, posamezne prodnike, pa vse do klasičnega Natovega kalibra 7,62 mm. Edino, kjer bomo morali biti pazljivi, in Damir Črnčec bo pri tem kot nadzornik Dovosa še posebej natančen, je dvojna raba vojaških projektov, sprejetih v program. Kot vemo, evropske države, tako tudi Slovenija, ne bodo slepo in po ameriškem diktatu investirale v obrambno industrijo, ki ne bo znala početi nič drugega, kot ubijati sovražnika; oziroma kot se vidi v Združenih državah, pobijati naključne mimoidoče. Ob vojaški rabi morajo projekti imeti vsaj nekakšno funkcijo tudi v civilni sferi, in na srečo ga naša projekta P.E.N.I.S in N.A.T.E.G imata. Ko bodo ostali vojaški projekti, ki se prav v tem trenutku globalno rojevajo v podobnih državnih podjetjih, kot je Dovos, realizirani … Se pravi, ko bodo damirji črnčeci po vsem planetu odlično opravili svoje delo in mirnodobski denar transformirali v ne-mirnodobskega ter posledično požgali civilizacijo … Takrat bo mogoče s penisom zalezovati mamuta in ga ob sodelovanju vsega plemena tudi upleniti. In ko bomo mamutovine siti Slovenci zrli v nočno nebo, bomo lahko, kot dvojno rabo, vrhovnemu nategu posvetili plemensko daritev.

3d ob nato ko za danes kako kot tako ker prvi damir raba zdru slovenije lahko slovenija slovenci slovenskega takrat evropejci

Data First: podaci kao početna tačka u digitalnoj ekonomiji I Igor Lazarević I DigiTalk EP 233

Play Episode Listen Later Sep 23, 2025 77:00

U najnovijoj epizodi Digitalk podcasta gost nam je Igor Lazarević, suosnivač Granular Group-a, koji je podelio svoje uvide o evoluciji uloge digitalnih i konsultantskih agencija u savremenom poslovnom okruženju. Razgovarali smo o tome kako su se agencije i digitalni ekosistem menjali tokom vremena, te šta danas znači biti pravovremeno, data-driven i usredsređen na prilagođene strategije. Posebna pažnja posvećena je transformaciji podataka – kako su podaci postali ključni faktor u donošenju odluka, kreiranju sadržaja i optimizaciji procesa. Istakli smo koncept "Data First" pristupa i kako tehnologije poput veštačke inteligencije omogućavaju preciznije i efikasnije rukovanje podacima, bez nužnosti angažovanja širokog tima data naučnika. Šta su prediktivna analitika i kako je možemo implementirati u svakodnevne poslovne procese? Ova epizoda pruža uvid u to kako pripremiti svoje timove i organizacije za budućnost, kako izgraditi razumevanje i koriste podatke u svim odlukama i operacijama, i zašto je važno kontinuirano učenje i razvoj u dinamičnom svetu tehnologije i preduzetništva. Pridružite nam se i otkrijte koje su trenutne i buduće prilike za digitalne profesionalce i preduzetnike koji žele da ostanu korak ispred u digitalnoj transformaciji. Igor Lazarević, Managing Partner & Digital Growth Consultant @ Granular Group https://www.linkedin.com/in/igor-lazarevic/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Igorov karijerni put - Digital vs. konsultantska agencija - Kako se menjao digital i kako se menjala uloga podataka u poslednjih 10 godina - Ai i automatizacija kao katalizatori transformacije marketing - Regionalno vs. globalno tržište - da li se i kako razlikuju pristupi u radu sa regionalnim brendovima naspram globalnih - Data first - Preduzetništvo i menadžment - Poruka za kraj: savet za buduće mlade preduzetnike Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4nj3yMl - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "CEO: 6 liderskih pristupa koji prave razliku" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

ceo ai digital data fb idea managing partners igor ova ananas kako tako etna ln no stress puno raiffeisen pridru uvod posebna digitalk razgovarali partneri digitalne prijavite posetite

Dobri možje v parlamentarnem postopku

Play Episode Listen Later Sep 23, 2025 8:28

Opozorilo: v tej oddaji bomo razkrili nekatere podrobnosti pravljičnega sveta, slovenske politike in človeške narave. Zaradi tega ni primerna za otroke, v primeru mladostnikov pa predlagamo poslušanje v spremstvu staršev. Decembra vsi dobimo božičnico. Tako je rekel premier in poudaril besedico »vsi«. Javni sektor, zasebni sektor, upokojenci, mladi, stari, ženske, moški. Premier je rekel, da vsi, kritiki so rekli, da je to neumnost. Opozicija je skočila kvišku in celo nekatere stranke v poziciji so skočile, še preden so rekle »hop«. Finančni minister, ki se mu bo pod nogami odprla 700-milijonska proračunska luknja, je rekel, da lahko po potrebi ustavimo konje, lastniki kapitala v zasebnem sektorju so se vprašali, če se je premierju zmešalo. Ampak premier je rekel, da jo dobimo vsi, in se pri tem odločno držal. Bili bi nori, če bi kritizirali zastonjsko nakazilo oziroma darilo in na tem mestu bi bilo te oddaje, po vseh zakonih, človeških in božjih, konec. Če ne bi … … Če ne bi slovenska politika, kot že tolikokrat, spregledala očitno. Se pravi, da je iz razprav o božičnici ponovno izpustila – namenoma ali po pomoti, bomo šele ugotovili – bistven element. Bistven element pri razpravah o božičnici pa je Božiček. Božičnica je darilo! Klasično decembrsko darilo. Za njo ne boste opravili nobenega dodatnega dela, nobenih nadur, povišanih obveznosti; nobenega nagrajevanja zaradi uspešnosti ne bo potrebnega. Vsi, leni in pridni, zgodnji in tisti, ki zamujajo, požrtvovalni in ignorantski, vsi jo bomo dobili. Kar pa je klasična definicija darila. In kdo decembra nosi darila? Premier je mišljenja, da on in da ga bo to darilo naredilo priljubljenega za še en mandat, vendar se bridko moti. Decembra nosi darila Božček. Da, morebiti bo premier podpisal tisti nalog, ki bo sprostil sedemsto milijonov; da, morebiti bo dobil glasovanje v parlamentu okoli božičnice, ampak logistiko, se pravi naročila in dostavo bo prevzel Božiček. Ker je to njegova vloga, ker to že desetletja opravlja odlično in ker mu tudi ljudje zaupamo ter se ga veselimo. Razen tega bi bila podoba našega ministrskega predsednika, kako se vozi na saneh z malho, polno božičnic, smešna, in naj bi si še tako uspešno zatlačil blazino pod rdečo suknjo, si nadel lasuljo ter kapo … Nihče, niti otroci mu ne bi verjeli, da je dobri mož. Je pa res, da bo učinek božičnice na politične preference pomladnih volitev primerno manjši, če ne bo jasno in glasno, da je božičnico dostavil premier osebno. Pred Svobodo je torej strateška odločitev. Ali dostavo božičnice zaupati profesionalcem in s tem razvodeneti njihovo povezavo z darilom, ali pa se smešiti z amaterskim deljenjem denarja, ki je bolj podobno delitvi pasulja v kuhinji za brezdomce. Ampak z logistiko in transportom se naša analiza morebitne božičnice še ne konča. Kot vemo, so ob ideji o božičnici dvignili obrvi v koalicijski SD. Zlobni glasovi trdijo, da jih je zaskrbelo, ker niso o predlogu vedeli nič, in je prvak te stranke in gospodarski minister celo zastrigel z ušesi, ker mu naj ne bi nihče nič povedal; a naši viri govorijo o tem, da je nestrinjanje z božičnico v SD mnogo globlje, kot je preprost šum v komunikaciji med koalicijskimi partnerji. Zadeva je namreč ta, da pri SD ne verjamejo v Božička. Trdno so prepričani, da gre pri tem decembrskem možu za imperialističnega agenta in predstavnika korporacijskega kapitala, ki ima zelo malo posluha za socialdemokratske ideje in ideale. Kot slišimo, so se na seji vlade zelo sporekli, saj SD vztraja na stališču, da bi božičnico moral deliti Dedek mraz. Seveda obstaja problem že na načelni ravni, da darila, ki jih nosi Dedek mraz, težko imenujemo božična darila, ob tem pa se tudi čas razdeljevanja zamakne za en teden, na 31. december. Takrat darila sicer še imajo smisel, dodatni denar pa ne več. Kajti utrujeno ležanje na kavču pač ne obremenjuje družinskih proračunov … Zato in zaradi tega ker imajo občutno več poslancev, so pri Svobodi nič kaj prijazno pokopali Dedka mraza, kar je posledično povzročilo slabo voljo pri SD. Kot vemo, pa je nesrečna ali celo razburjena tudi opozicija. Najbolj so ob predlogu božičnice togotni pri Novi Sloveniji. Predvsem zaradi tega, ker kot katoliška stranka, ki se ob Jezusu najbolj zavzema za obrtnike in podjetnike, menijo, da bi božičnico moral deliti Miklavž – Sveti Miklavž. In če smo povsem objektivni in nepristranski, imajo za svoje stališče kar nekaj močnih argumentov. Njihova trditev, da je praoče vseh decembrskih darilnežev sveti Miklavž, vsebuje kar nekaj etnološko izpričane resnice … Ob tem pa je njihov glavni argument, da bi dobili šeststo evrov petega decembra zvečer, takrat, ko bi bili najbolj potrebni, dejansko razumen in dobro umerjen. Obstaja namreč vraža, da božičnica ne sme dočakati Božiča, sicer bo leto pred nami nesrečno leto. Jernej Vrtovec, ki je novi predsednik Nove Slovenije, je predlagal, da se vsa opozicija poenoti okoli Miklavža, ampak so pri SDS odgovorili, da opozicija pozna le enega dobrega moža, in to ni Miklavž. Ob tem pa pri Vrtovčevem predlogu ostaja nerešena težava parkljev, saj nihče noče prejeti darila in se istočasno prestrašiti. V času, ko to poročamo, še ne vemo, kako se bo zadeva z božičnico iztekla. V vsakem primeru pa se ne strinjamo z uglednimi profesorji ekonomije, ki trdijo, da premier ne deli svojega, temveč deli davkoplačevalski denar. Kar je sicer res, kot je tudi res, da deli davkoplačevalski denar nazaj davkoplačevalcem. Kar pa je drugo ime za krožno gospodarstvo.

Spletne trgovine: Če bi nas v fizičnih trgovinah tako priganjali, ne bi več stopili vanje

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later Sep 23, 2025 26:04

Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?Sogovorniki: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija

ve samo ste kaj tako zakaj evropi slovenije mariboru evropska univerze evropsko messagebody fakultete kitajske obstaja zveza sogovorniki okorn

中国胃大战牛肝蛋糕！我留学俄罗斯8年的苦辣酸甜！

Dopisi iz Diznilenda Podcast

Play Episode Listen Later Sep 22, 2025 64:40

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总嘉宾：小吴留子系列继续发力！这次是在俄罗斯的8年留学生涯咱们毕业于列宾美术学院油画系的小吴同学在受到艺术熏陶的同时……被算命师傅助攻被“牛肝蛋糕”诈骗被拉小提琴的帅哥360度环绕地铁上确实哪哪都是俊男靓女！从衣食住行到人文风俗来感受一下“战斗民族”的风格！品尝一口最新鲜的大列巴！BGM：誠に遺憾ながら、知り合い? - 高橋邦幸

bgm tako

PARTNEROLOGIJA: Promeni nesvesne obrasce koji sabotiraju tvoje veze — Jelena Stanivuković | IKP #325

Ivan Kosogor Podcast

Play Episode Listen Later Sep 19, 2025 111:29

Jelena Stanivuković je koosnivač Instituta Beautiful Minds J&D, diplomirani psiholog i psihoterapeut.________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

european union paypal podr za jelena slu promi koji tako tvoje podcasta odnos zapo prakti biolo srbiju komunikacija posve reakcija prijavite

Peder, Pop i Pravnik Podcast #014 (AUDIO)

Play Episode Listen Later Sep 18, 2025 122:53

Na intersekciji podcasta Dopisi iz Diznilenda i ExKurs Podcast nalazi se Peder, Pop i Pravnik Podcast. Miljan (Peder) kao poveznica između Vukašina Milićevića (Pop) i Nemanje Paleksića (Pravnik). Sve teme iz oba podcasta i one kojima u njima nema mesta, ovde, na jednom mestu. Vidimo se (i čujemo), za sad, dvaput mesečno. U današnjoj epizodi bavimo se vojnom paradom i opsadom Novog Beograda i uništenjem ulica, zatim ubistvom Čarlija Kirka i pitanjem kako smo došli u istorijski trenutak da su influenseri - internet ličnosti, mnogi od njih bez ikakvih posebnih znanja i veština postali toliko bitni da čak i francuski predsednički par tuži jednu američku internet influenserku. Takođe se bavimo i reakcijama crkvenih krugova kod nas na smrt Kirka, a pale su i neke teške reči kada smo došli do priče o domaćim influenserima. Zatim analiziramo aktuelne aktivnosti predstavnika vlasti i SNS, pričamo o Prajdu, pomalo o Interviziji i još raznim temama, a za kraj, pored redovne rubrike pesmica mitropolita Fotija, čitamo i pesmice novih mladih crkvenih nada. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Snimak saslušanja Blagoja Pantelića u crkvenom sudu: https://teologija.net/moje-saslusanje-pred-crkvenim-sudom/ Miljanov tekst na Peščaniku: https://pescanik.net/lov-na-vestice/ Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

spotify pop paypal pe pocket casts sns ako mili tako peder sve vuka kirka pratite

Web3 mindset - nove tehnologije zahtevaju novo liderstvo I Elena Ljubojević I DigiTalk EP 232

Play Episode Listen Later Sep 16, 2025 77:30

U najnovijoj epizodi Digitalk podcasta, razgovaramo sa Elenom Ljubojević, stručnjakom za Web3 i blockchain tehnologije, o tome kako decentralizovane tehnologije i Web3 mindset utiču na koncept liderstva. Da li decentralizovano liderstvo predstavlja novi način upravljanja timovima i organizacijama? Otkrijte šta decentralizovano liderstvo zaista znači, gde i kako se primenjuje u industrijama i organizacijama, te kako flat strukture i liderstvo bez autoriteta oblikuju timove i projekte. Analiziramo izazove, mane i rizike ovog koncepta, kao i savete za lidere budućnosti iz Web3 ekosistema. Pridružite nam se i saznajte koje veštine i stavove treba da poseduje lider u svetu decentralizovanih tehnologija. Elena Ljubojević, Co-Founder @ Prizma - https://www.linkedin.com/in/elenaljubojevic/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Elenin karijerni put i ulazak u Web3 - Za početak da razjasnimo pojmove - Decentralizovano liderstvo - U kakvim timovima ovakva vrsta organizacije i vođenja može, a u kakvim ne može da se primeni - Individualno liderstvo kao tranzitivno rešenje - Lider novog doba - Mane i rizici ovog stila liderstva - Promena je dvosmerna ulica Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/46Dt9tl - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "CEO: 6 liderskih pristupa koji prave razliku" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

ceo mindset fb idea novo web3 mane lider nove ananas tako ln no stress puno raiffeisen pridru uvod digitalk partneri digitalne elenin prijavite posetite

Mozart na sestanku hišnega sveta

Play Episode Listen Later Sep 16, 2025 6:57

V časih, ko se cvet naše predstavniške demokracije obklada z »gnoji od človeka« in se primerja s Hitlerjem, razumnega mika, da bi se obrnil na drugo stran in dremal dalje; a kaj ko je ugovor vesti močnejši od predmestne pritlehnosti. Tako se danes sprašujemo: »Kako je mogoče, da so se polizdelki tipa Zvonko Černač pojavili na tržišču?« In še naprej: »Kako je mogoče, da jim je dan privilegij javne besede.« Odgovor smo, presenetljivo, našli pri Mozartu. Vemo, da bi bil za raziskati to temo najprimernejši nenadkriljivi Marjan Jerman, a žal ga ni več med nami – tako moramo v naši skromni oddaji ugrizniti v gnilo jabolko slovenskih medsosedskih odnosov. Zadnje čase se je namreč med žive meje, veje hrušk, ki segajo čez mejo, barve fasad in vojne dovoznih poti, čiščenja skupnih vhodov, prenove kopalnic in kar je podobnih medsosedskih tragedij, vrinil nov element. Wolfgang Amadeus Mozart. Oziroma otroci, ali pač zreli ljubitelji glasbe, ki vadijo njegove etude, skladbice, sonatine ali sonate. Bog ne daj koncerte. Kot nam sporočajo v medijih, policija prejema vse več prijav zaradi hrupa, ker sosedje vadijo instrument. Skoraj praviloma gre za klasično glasbo, v mnogih primerih za v glasbenih šolah šolajočo se mladino. In na tem mestu potegnemo črto. Najbolj očitna točka, ki jo samo ošinemo, tako zelo je prezentna, je dejstvo, da je ukvarjanje z lepimi umetnostmi eden zadnjih branikov, ki današnjo mladež še drži na strani razuma. Histerija družbenih omrežij in računalniških iger je po podatkih že dosegla pandemične razsežnosti in mnoge države, ki so pri vzgoji mladine praviloma okretne kot čezoceanska ladja, so začele sprejemati prve ukrepe, da bi zamejile škodljive posledice strmenja v zaslone. Igranje instrumenta oziroma ukvarjanje z glasbo, ki je imela na zgodovino mladinskih gibanj v zadnjih dveh stoletjih neizmeren vpliv, je eno zadnjih sider normalnosti v tem podivjanem svetu. In potem se tem veličastnim mehanizmom, ki so sooblikovali civilizacijo, upre miselnost slovenske soseske. Da hrup, ki prihaja iz sosednjega stanovanja, ali hiše, ali parcele, moti njen mir. Na državo ni računati. Država je nekje v svojem drobovju nekoč spisala zakone o hrupu in njegova svetost decibel je vladar tega vesolja. Ni pomembno, ali gre za Mozarta, za nočno rajanje, ali za mopede pod oknom – usodo velikanov klasične glasbe odrejajo decibeli. Zato ima država po neki bizarni logiki pravico, da ostarelo profesorico klavirja oglobi, ker je igrala Mozarta. V smeri, da bi država zaščitila ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, torej ne moremo naprej. Tako nam ostane le še spekulacija, z mnogo vegave teorije. Gre pa tako. Posameznik v sedemdesetih kvadratih svojega dvosobja zahteva pravico do miru. Do tišine in spokoja. Ker ko je zastavil svojo dušo pri banki, si ni kupil le stanovanja, temveč si je tudi zagotovil popolno izolacijo od vsega ostalega. Razen veselic v istrskem kampu Slovenec v stanovanju noče imeti nobenih stikov s komerkoli in s čimerkoli. Mozart v sosednjem stanovanju je tako neposredna grožnja njegovi osnovni pravici do miru. In ta pravica se nato upre pravici božanskega Wolfganga, da je igran! Zadeva je namreč ta, da so rezultati genialnih umov tista kolesca, ki poganjajo voz civilizacije naprej. Mozartova glasba je rojena za to, da se igra. Ves čas in nihče je nima pravice omejevati. Omejevanje je podobno bedasto, kot če bi omejevali posledice Teslovega genija in bi ostali brez elektrike! Tako imamo spopad na eni strani slovenskega sosedskega hohštapleraja in na drugi strani enega temeljnih gradnikov civilizacije. Zakon, kar nas v končnih posledicah pripelje do anomalij Zvonka Černača, daje prav pravici do zasebnosti, tišine in miru. Za zdaj. Svet bo brez dvoma boljši, ko bodo po zakonu imeli prav glasbeniki, umetniki in šolajoča se mladina; ljubitelji klasične glasbe in ostarele profesorice klavirja. Do takrat pa le še predlog, ki smo ga našli v mučilnih tehnikah starega Vzhoda. Dajmo ljudi, ki jih moti hrup glasbenih instrumentov, zapreti v popolno tišino. Brez kakršnihkoli dražljajev iz okolja. V takšni tišini se mora človek slej kot prej soočiti s samim sabo. In velika večina nezadovoljnih sosedov bi že po nekaj urah moledovala, naj nekdo v sosednjem prostoru za božjo voljo začne igrati na klavir.

mozart za bog nega gre wolfgang amadeus mozart kako kot ves tako ker svet zato sveta brez zakon najbolj vemo odgovor skoraj zadnje slovenec mozarta oziroma razen

3unshine十周年：在高中教室里开启草根女idol的喜剧人生！

Play Episode Listen Later Sep 15, 2025 68:00

主播：TAKO / 黄瓜 / 刘总嘉宾：3unshine组合队长-ABBY网络姻缘一线牵，今天我们和Abby再续前缘！来一起看看她这十年勇闯娱乐圈人在囧途的故事！出道十年，归来才25岁！从慌乱出道到素颜摆烂101，从菜园逃亡到崩溃大闹公司，从五个人到三个人，再到如今的两个人。（这真的是可以说的吗）最初的组合促成，竟是因为一部手机走红之后，生活彻底变成了跑酷游戏和老板的合同竟然是“君子协议”不得不感慨，娱乐圈比想象中的还要难闯啊！但是咱ABBY也算是大女主了！心态很稳！没有关系，不管你是单纯好奇还是想看我的笑话，抑或是想要嘲笑我我都坦然接纳，这十年的闯荡，或许很多东西都改变了但有些东西始终没有改变——坦诚、率真，我只做我自己。另外，咱3unshine组合也要开十周年演唱会啦！「X」是罗马的字符，是未知是无限是微光中的标靶「X」是谜语也是谜底，是两个“unshine” 以「X」重新拼写“3”的释义。每个人都是独特的“Sunshine”它会代替我们去成为“光”这是我们在爱中学到的也希望折射给你 10.25日3unshine十周年演唱会 TEN(X) 上海已正式开票十年之约，我们不见不散在我们的官方微博@凹凸电波也有演唱会门票抽奖！欢迎大家去参与～BGM：朝ご饭 - 松谷卓

xx idol tako

Egli Tako në “E Diell”, reagon Edi Manushi! Ç'pritet të ndodhë me Xhenetën? -She's on air

Top Albania Radio

Play Episode Listen Later Sep 12, 2025 62:31

“She's On Air” është një emision radiofonik në trajtën e një “reality show”, që sjell në qendër të vëmendjes vajzat e reja; të guximshme, të sinqerta, të papërmbajtura dhe të vetëdijshme për fuqinë e tyre. Gjashtë vajza me karaktere të ndryshme nga njëra-tjetra, por të gjitha të vërteta, hapin zemrën për të folur për gjithçka që ndodh rreth tyre. Në “She's On Air” asnjë temë tabu nuk mbetet pa u trajtuar.

tako egli

Vibe Coding i budućnost programiranja uz AI I Marija Milošević I DigiTalk EP 231

Play Episode Listen Later Sep 9, 2025 87:09

U najnovijoj epizodi Digitalk podcasta, gostuje Marija Milošević, iskusna product menadžerka, konsultantkinja i preduzetnica sa više od deset godina iskustva u razvoju softverskih rešenja. Razgovaramo o konceptu Vibe codinga, načinu na koji veštačka inteligencija omogućava programiranje – njegovim mogućnostima, ograničenjima i uticaju na razvoj softverske industrije. Takođe, osvrćemo se na izazove i perspektive koje AI alati donose, uključujući i stavove tvrdokornih programera. Tema je posebno relevantna u kontekstu budućnosti tehnologije i kuda ova industrija ide. Povod za razgovor je RoadMaps konferencija na kojoj će Marija 27. Septembra održati predavanje upravo na ovu temu, a tokom emisije ne propustite ni naša iznenađenja za slušaoce. Osim teme Vibe codinga, iskoristili smo priliku i Marijino bogato iskustvo, pa su kraj razgovora obeležile teme vezane za digitalne nomade, preduzetništvo, konsultantski rad kao i zašto su karijerne promene dobre. Marija preporučuje: Lovable tool da probate Vibe coding, te sa vama deli svoj affiliate link preko koga ćete dobiti 10 dodatnih kredita: https://lovable.dev/invite/98496f45-99a2-407b-b797-4ab585f66468 Marija Milošević, Product & Growth Advisor - https://www.linkedin.com/in/marijamilosevic/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Marijin profesionalni put: jedna veoma zanimljiva avantura - Želja za promenom - Deljenje znanja: predavanje na RoadMaps konferenciji - Vibe Coding - Bringing Vibes into Product Management - Vibe coding: kodiranje uz pomoć AI-a - Zašto “pravi” programeri često hejtuju vibe coding - Da zaključimo gde se Vibe coding nalazi danas u industriji - Remote rad i daleke destinacije: digitalni nomadi - Preduzetništvo - Konsultantska uloga - Karijerni shift-ovi - Iznenađenje za kraj Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/3IcDPWw - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Ovo je marketing" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

ai fb product idea remote vibe coding za nost lovable ovo ananas tako roadmaps marija ln no stress budu puno raiffeisen growth advisor uvod osim povod digitalk partneri digitalne razgovaramo prijavite posetite

爱情幻想脑电波，梦到哪个谈哪个！