Podcasts about pogovor

Gostje oddaje Pogovor o so bili izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom.

Pogovor s pediatrinjo in otroško nevrologinjo Jasno Oražem Mrak in s klinično psihologinjo dr. Stašo Stropnik. Mežikanje, grimase, sunkoviti gibi glave, nehoteni glasovi ali besede. To so tiki, ki so najbolj prepoznaven znak Tourettovega sindroma. A za diagnozo se skriva veliko več. V Ultrazvoku razbijamo mite in predsodke o Tourettovem sindromu, predstavljamo najnovejša spoznanja o zdravljenju in zgodbo nagrajenega filma Preklinjam (I Swear). V tednu od 15. do 19. junija bodo dogodki mednarodne konference o Tourettovem sindromu v Ljubljano pripeljali strokovnjake, raziskovalce in ljudi s Tourettovim sindromom z vsega sveta. O sindromu v Ultrazvoku govorita strokovnjakinji s Pediatrične klinike v Ljubljani: pediatrinja in otroška nevrologinja Jasna Oražem Mrak ter klinična psihologinja dr. Staša Stropnik. Mednarodna konferenca TUKAJ Seminar "Tiki in Tourettov sindrom v šoli" kot preddogodek konference TUKAJ Foto: Staša Stropnik (levo) in Jasna Oražem Mrak (desno) s Pediatrične klinike v Ljubljani/ Prvi

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana; tokrat vnovič v Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN; Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji; Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN.

Tokratna oddaja je prinesla poročilo s slovesnosti umestitve p. Marjana Kokalja za novega provinciala jezuitov, povzetek pridige mariborskega nadškofa Alojzij Cvikla na praznik Marije Pomagaj na Rakovniku ter pogovor z Emilijo in Pavlom Snojem, dobrima poznavalcema delovanja Christoferja Westa, ki kmalu prihaja v Slovenijo.

Ob nedavnem jubileju se bomo poklonili igralcu Binetu Matohu, ki je večino svojega opusa ustvaril v Primorskem dramskem gledališču, poznejšem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Za njim je desetine izjemnih vlog, za številne je bil nagrajen. Prejel je tudi Borštnikov prstan. Lani je na odru svojega gledališča nastopil kot kralj Lear – v istoimenski Shakespearjevi igri, ki jo je režiral Ivica Buljan. Pogovor z Binetom Matohom je leta 2018, ko je prejel nagrado tantadruj za življenjsko delo, pripravila Ingrid Kašca Bucik. Po pogovoru pa boste slišali Bineta Matoha, kot je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski v Krstu pri Savici Dominika Smoleta v režiji Janeza Pipana. S to predstavo so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici.

Kandidati za ministrsko ekipo se bodo pred pristojnimi delovnimi telesi predstavili v ponedeljek in torek.Janković predlagal umik odloka o širitvi parkirnin, potem ko je iniciativam uspelo zbrati podpise za referendum.V Velenju v hudi delovni nesreči poškodovanih pet ljudi.Pogovor z dr. Markom Grobelnikom z Inštituta Jožef Stefan o papeževi okrožnici o umetni inteligenci.ŠPORT: Kajakašica Eva Alina Hočevar zmagovalka uvodne tekme svetovnega pokala v Tacnu.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, s temperaturami do 31 stopinj.

V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostje: Anja Zag Golob, pesnica, založnica; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

V oddaji Pogovor o smo govorili o enem najbolj spornih infrastrukturnih projektov v Sloveniji – kanalu C0. Kako daleč je projekt, katere nepravilnosti in odprta vprašanja spremljajo njegovo gradnjo ter kakšne posledice bi lahko imel za pitno vodo Ljubljančanov? Gosta oddaje sta bila mestni svetnik Aleš Primc in odvetnik Klemen Golob.

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil gost p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o praznovanjih prvih obhajil in birm, ko kristjani kar pozabimo na siceršnje tegobe in izzive našega časa. Prav tako se bomo dotaknili prve okrožnice papeža Leona XIV. »Magnifica humanitas - Čudovito človeštvo«, ki govori o socialnih izzivih in o izzivih umetne inteligence.

V oddaji Pogovor o smo ob izteku prehodnega obdobja po noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) govorili o spremembah, ki jih zakon prinaša slovenskemu zdravstvu. Kako se na nova pravila pripravili zdravstveni zavodi, koncesionarji in izvajalci zdravstvene dejavnosti? Kaj pomeni ločevanje javne in tržne dejavnosti ter kakšne posledice lahko pričakujejo zdravstveni delavci in bolniki? Gost oddaje je bil predsednik sindikata Fides Damjan Polh.

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN in med ustanovnimi člani tega centra so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, Janko Lavrin, France Stele in drugi, njegov prvi predsednik pa je bil takrat Oton Župančič. Slovenski center PEN je že od svoje ustanovitve deloval kot nacionalna veja Mednarodnega centra PEN in je tako ena najstarejših slovenskih kulturnih in literarnih organizacij, ki je od svojega nastanka imela pomembno vlogo pri povezovanju z mednarodnim prostorom. Posebno mesto pri tem so odigrala Blejska srečanja, ki jih Slovenski center PEN organizira od leta 1967, na začetku v Piranu, pozneje na Bledu, in na katerih so sodelovali številni ugledni domači in tuji avtorji in avtorice. Letos Slovenski center PEN obeležuje sto let delovanja. Ob tem visokem jubileju v skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju našega programa, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec pretresamo angažma literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter predstavljamo njegovo delovanje nekoč in danes. V pogovoru sodelujejo Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN, Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN. Foto: Logotip Slovenskega centra PEN ob 100-letnici delovanja

Pogovor z novim draveljskim župnikom p. Egonom Hriberškom o duhovnem sporočilu praznika vnebohoda. Kaj pomeni čas čakanja do Binkošti do prihoda Svetega Duha? Kako pravilno razumeti Cerkev, ko Jezusa ni več fizično med nami?

Ob dnevu Evrope smo gostili generalno sekretarko Alpske konvencije Alenko Smerkolj. Izvedeli ste, zakaj je bila prav Alpska konvencija prva mednarodna pogodba, ki jo je Slovenija podpisala po osamosvojitvi, in kako so bili njeni snovalci vizionarski še pred splošnim okoljskim zavedanjem. Spregovorili smo o gorniških vaseh, ki ponujajo alternativo masovnemu turizmu, ter o nujnih prilagoditvah na podnebne spremembe, saj se Alpe segrevajo hitreje kot preostale regije.

Pogovor z ameriško režiserko Ivy Meeropol, avtorico dokumentarnega filma Vprašajte E. Jean, ki se posveča karieri in življenju E. Jean Carroll, slovite ameriške kolumnistke, ki je zaradi spolnega napada na sodišču pričala proti Donaldu Trumpu. Bere Mateja Perpar, ton in montaža Maks Pust.

Dr. Simona Drenik Bavdek je bila za varuhinjo človekovih pravic imenovana pred tremi meseci. Ob prevzemu poslov je poudarila, da bo njena naloga varovanje, krepitev in razvijanje človekovih pravic ter spodbujanje človečnosti kot merila pravnosti. V oddaji Pogovor o je razgrnila nekatera prednostna področja. Med drugim smo se dotaknili delavskih pravic, romske problematike in težav v pravosodnem sistemu. Vprašali smo jo tudi, kje danes vidi največja tveganja za človekove pravice.

Po najnovejših uradnih podatkih Vatikana je na svetu okoli 1,42 milijarde katoličanov, kar predstavlja približno 17,8 % svetovnega prebivalstva. V primerjavi z letom prej je številka višja, ampak katoličani smo med seboj zelo različni. Kako duhu današnjega časa odgovarja vloga Petrovega naslednika? Te dni se namreč spominjamo prve obletnice izvolitve papeža Leona 14. in prve obletnice smrti papeža Frančiška. O njuni vlogi in o razlikah sta spregovorila novinarka Marjana Debevec in duhovnik dr. Jože Plut.

V tokratni oddaji podkasta Odprto smo pozornost posvetili arhitekturni fotografiji. V organizaciji Društva arhitektov Ljubljana in Odprtih hiš Slovenije se je v Cankarjevem domu med razstavo Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo – Julijsko krajino in Slovenijo, dobesedno pred diptihi arhitekturnih fotografij, ki so delo italijanskega fotografa Roberta Conteja in slovenskega fotografa Mirana Kambiča, odvila okrogla miza z naslovom »Arhitekturna fotografija«. Pred kuliso razstave Sosedske sorodnosti, ki je nastala po zamisli kuratorjev Luke Skansija in Paola Nicolosa, ter je izjemna vizualna pripoved o arhitekturni in kulturni zgodovini dveh dežel, dveh narodov in dveh sosednjih kulturnih prostorov, je bilo spodbujeno razmišljanje o pomenu arhitekturne fotografije. Arhitekturna fotografija se od preostale fotografije razlikuje predvsem po razumevanju prostora – poleg tehničnega znanja, natančnosti ter občutka za kompozicijo, zahteva poznanje arhitekture. Vsaka arhitekturna fotografija je dokument časa in prostora, ne glede na to, ali prikazuje sodobno ali zgodovinsko arhitekturo. Razlika je predvsem v pristopu: včasih gre za interpretacijo ideje arhitekta, drugič za beleženje življenja, ki se v prostoru odvija. Kot izsek realnosti vedno nosi tudi odločitev fotografa: kaj pokazati in kaj izpustiti. Prav v tem se skriva njena interpretativna in pripovedna moč. Arhitekturna fotografija ni le prikaz stavb, temveč razkriva širši kontekst – ulice, ljudi, rabo prostora in njegovo minljivost. Hkrati s tem spodbuja razumevanje, da se hiše niso zgodile danes, ampak nas je oblikovalo vse to, kar je bilo zgrajeno pred nami. Za gledalca je prav fotografija prvi in edini stik z arhitekturo, zato ima moč, da vzbudi zanimanje, prenese atmosfero in gledalca povabi k raziskovanju. Na okrogli mizi so sodelovali: - Miran Kambič, arhitekt in arhitekturni fotograf, čigar fotografije so objavljene v številnih strokovnih revijah, knjigah in katalogih ter uporabljene na razstavah; - Jana Jocif, arhitektka in fotografinja, ki raziskuje odnos med fotografijo, spominom in minljivostjo prostora; - Urban Petranovič, soustanovitelj biroja Arhitekti Počivašek Petranovič, kjer deluje kot projektant, arhitekturni vizualizator in fotograf; - Tadej Bolta, arhitekt in arhitekturni ter reportažni fotograf, pri čemer ga posebej zanima dokumentiranje prostora skozi izkušnjo potovanja, krajine in vsakdanje rabe; - Lenka Kavčič, arhitektka z izkušnjami na področju kuratorstva, prostorske politike in vodenja arhitekturno-kulturnih programov ter soustanoviteljica in direktorica festivala Odprte hiše Slovenije in - Maja Vardjan, arhitektka in direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer raziskuje slovensko arhitekturno in oblikovalsko dediščino ter sodobne ustvarjalne prakse. Pogovor je povezoval arhitekt Andraž Lorger, pri čemer ga je zanimalo, kaj je temeljna naloga in vloga arhitekturne fotografije. Prisluhnite podkastu Odprto!

April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.

Ena od bolj vročih tem letošnje mednarodne politike je tudi izbira novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov, saj dosedanjemu s koncem leta poteče mandat. O tem, kako se izbira novega, kakšne naj bi bile njegove ali njene kvalifikacije in kako se spreminja vloga Svetovne organizacije v svetu, se je Marjan Vešligaj pogovarjal z nekdanjim predsednikom države in nekoč kandidatom za to najvišjo mednarodno funkcijo profesorjem Danilom Türkom.

22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.

8. januarja letos je minilo 20 let, odkar je ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik v ljubljanski stolnici prejel škofovsko posvečenje. V zadnjih mesecih je bil veliko na poti – med drugim na Kitajskem in v Vietnamu – posebno pomemben pa je bil tudi obisk Rima, kjer so se slovenski škofje ob obisku ad limina srečali s papežem Leonom XIV. Škof Jamnik je med drugim tudi profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddaja odpira širši prostor za pogovor o tem, kako ljudje danes po svetu iščejo vero, kaj jo krepi in kaj jo otežuje – ter kaj se iz tega lahko dotakne tudi našega prostora.

Znova smo bili priča dolgim kolonam pacientov, ki so želeli priti do osebnega zdravnika. V Borovnici je namreč danes zjutraj novo službo v zdravstvenem domu nastopila družinska zdravnica, ki je vpisovala paciente, potem ko je nedavno družinska zdravnica s koncesijo odšla v pokoj. V več sto metrov dolgo kolono so se nekateri postavili že sinoči in ponoči. Helena Lovinčič se je po pojasnila glede pomanjkanja družinskih zdravnikov obrnila na Zdravniško zbornico. Pogovarjala se je s predsednico zbornice Bojano Beović.

V sklopu Tedna katoliškega šolstva so nam dijaki Škofijske gimnazije Vipava predstavijo, kako na šoli gojijo kulturo in katere kulturne dejavnosti izvajajo na šoli. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica in organistka Polono Gantar, ki je predstavila koncert Nevidne niti v sklopu 40. slovenskih glasbenih dnevov. Ta bo soboto 18. aprila ob 20h v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani.

Kaj nam o internetu pove filozofija? Kako filozofsko razmišljati o vplivu interneta na človeka, družbo in njeno delovanje? Kaj lahko iz teh razmislekov izvemo o ideologiji, našem času in kapitalizmu? Ta in podobna vprašanja v knjigi Splet in subjekt (Analecta, 2025) pretresa filozofinja dr. Bara Kolenc. Knjiga je namreč v celoti zavezana aktualni tematiki, saj se sooča s trenutnim dogajanjem, povezanim z internetom. Kolenc v njej vzpostavi lastno ontologijo, skozi katero premišlja prepletanje digitalne virtualne in nedigitalne fizične realnosti ter se sprašuje o vlogi umetne inteligence. In poudari, da je svetovni splet nadstruktura, ki parazitira na infrastrukturi interneta. Zato internet ni nevtralen tehnološki dosežek, temveč je materializirana ideologija. Foto – vir: Wikipedija

V tokratni oddaji Koherenca se pogovarjamo s Katja Pustovrh Zalaznik o rahločutnosti in rahloslišnosti – o daru zaznavanja, ki presega običajne čute. Kaj pomeni slišati in čutiti subtilne ravni, energije in informacije, ki jih večina spregleda? Kako ločiti intuicijo od domišljije? In kako živeti s povečano občutljivostjo kot z močjo, ne kot z bremenom?Pogovor odpira prostor razumevanja za vse, ki čutijo več, zaznavajo globlje in iščejo smisel v svoji drugačnosti. Katjo lahko najdete tukaj:   / katja.pustovrh.zalaznik  

Boštjan Gorenc, z vzdevkom Pižama, je pisatelj, komik, igralec, raper, prevajalec in voditelj. V glavnini, ker je poleg omenjenega še marsikaj. Pogovor o besedah, jeziku in branju, o njegovih zadnjih odmevnejših projektih. Jezik je skupni imenovalec vsega, s čimer se Boštjan ukvarja. “Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni ravno dobro za našo koncentracijo.”Pisatelj, podkaster, komik, igralec, rapar, prevajalec, … človek s črkami, kot piše na njegovi spletni strani. Posnel je več odmevnih rap pesmi. Tudi zgoščenko. Nastopil v več predstavah, tudi v komedijah, sodeloval v Improligi. vodil televizijsko prireditev, povezoval številne dogodke, bil dve leti tudi urednik za mladinsko leposlovje, prevaja otroško in fantazijsko literaturo, nastopa po šolah, med prvimi je začel s podkasti, soustvarjal strip, pred desetimi leti pa na knjižne police postavil svoj prvenec sLOLvenski klasiki 1. Boštjanovo ustvarjanje je zelo razvejano.Od kod vzdevek Pižama?»S tem vzdevkom beležijo tudi izposojo mojih knjig, zato se vsekakor poistovetim z njim. Tudi pomensko gledano, sem človek, ki zelo rad za-spi. Čeprav sem imel obdobja, od tega, da sem po vse noči delal, ker je bilo lažje zaradi miru, do tega, da zdaj, odkar imam otroka, je treba zjutraj vstajati, tako da je to spalno obdobje zdaj bolj regulirano.Vzdevek izhaja iz osnovne šole, ko sem bil tisti »ta mali nesocializirani mulc«, ki so ga imeli razredni in šolski težaki zelo radi, ker so dobili največ »dretja« za svoj denar.Ko sem dvakrat prišel v trenirki v šolo, se je eden spomnil, da je to pižama. Nekaj let tega nisem maral. Mislil sem, da se bom tega vzdevka rahlo rešil na prehodu v srednjo šolo, pa seveda je to prišlo za menoj. Ko sem začel rapat, je bilo o.k, imam že vzdevek, ni se treba izmišljevati. Zdaj je pa sploh super, ko veliko hodim po šolah za bralne spodbude mladim bralkam in bralcev, in če rečem, jutri vas bo obiskal pisatelj Boštjan Gorenc, se sliši zelo tako, o, moj Bog, bo prišel en dvesto let star, pa bo govoril, kako je mamute pasel, ko je bil otrok ... Jutri pride Pižama, pa že malo bolj zastrižejo, in je prepreka manj, ko je treba navezati pristen stik z mladino, da ni treba čez njo skakati.«Kakšna je današnja mladina?»Ukvarjam se predvsem z branjem in bralno kulturo. Odstotek sodelujočih pri Bralni znački je približno takšen kot je bilo pri nas. Posebej v nižjih razredih seveda vsi berejo. Na točki, ki se zgodi med prelomom med slikanicami pa potem daljšimi knjigami, se zgodi osip. Seveda je odvisno od okolij in različnih spodbud. Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni najbolje za našo koncentracijo.Za domišljijski svet je ponavadi potrebna stvar, ki nam je danes vsem primanjkuje, in to je dolgčas. Okrog sebe imamo motilce pozornosti, vsi gledamo na telefon, računalnik, v televizijo. Ves čas smo in nimamo časa. Želim, da bi vam bilo dolgčas. Ko nam bo dolgčas, bomo imeli najboljše ideje, kako ga pregnati. Takrat začne teči domišljija.Pozna se ravno to, da se je treba ves čas boriti za pozornost. Kadar ni zaslonov zraven, zelo hitro lahko kam odtavajo. Toda, če jih prepričaš, ti sledijo. Poslušajo. Najtežje je bilo takoj po koroni, leto, dve, potem je šlo to mino, ko sem imel generacije prvih, drugih, tretjih razredov, ki nikoli niso bili na kulturni prireditvi. Ker niso mogli biti in je bilo to njim nekaj povsem novega. Aha, zdaj moramo tu sedeti pri miru, aha, pa zdaj moramo poslušati … dejansko je bilo tako, zdaj se je to nadoknadilo. Takrat je bilo pa res kar zanimivo, pa niti ne, da bi se oglašali iz neke nagajivosti, samo preprosto bili so v nekem povsem neznanem položaju. Sploh, ko gledam malo starejše, pa se mi zdi, da ta mladina danes - splošno gledano, premore več empatije, kot smo je mi. Pomislijo malo tudi, kako bodo stvari, ki jih počnejo vplivale ali na druge ali na ... Mladina se veliko bolj, pač zato, ker tudi odraščajo s tem, pomen okolja, našega odnosa do tega, da skušamo ohranjati okolje in mu pomagati. Seveda potem pridejo zraven tudi druge stvari.Se najdejo »mandeljci«, splošno pa vzgajamo bolj empatično generacijoPlaz ustvarjalnosti se zdi, da se ne izpoje: »Ja, hvala! … Vse kar počnem se prepleta, vse je povezano z jezikom. Sem zelo, jasno, jezikovni ustvarjalec. V besedah sem močan, imam bogato podlago, iz katere lahko črpam. Vizualen pa nisem ravno. Pisanje, prevajanje, … glavnina vsega je ljubezen do zgodb, ki sem jo dobil že v mladih letih skozi zgodbe, ki mi jih je pripovedovala, brala babica. Spominjam se, kako za malo se mi je zdelo, ker ni imela vedno časa, da bi mi brala in sem se potem malo tudi iz trme kmalu naučil brati. In se je nadaljevalo … dolgo časa je bilo bolj poustvarjanje. V šoli so bile razne recitacije, malo smo pisali, v gimnaziji pa se je začelo, od tega, da sem po naključju pristal v gledališki predstavi in me je to tako potegnilo, da smo naslednje leto še z dvema kolegoma naredili svojo avtorsko predstavo.Ravno branje je to, kar potrebujemo danes. Branje je neke vrste fitnes za možgane, ker ravno s koncentracijo, z osredotočenjem, urimo možgane, jih treniramo, da bodo sposobni biti osredotočeni tudi na ostalih področjih.Istočasno sem začel tudi rapati. Ko sem začel igrati v predstavah, sem itak kmalu »pogruntal«, da resno igro raje prepustim drugim, bolj usposobljenim, z bolj razvitim igralskim aparatom. Sam ga imam toliko, da ljudi nasmejim. No, zdaj pa jaz pišem besedila predstav, ki jih igrajo drugi. Tako se je, se mi zdi, sklenil krog. Ravno zdaj, po tem pogovoru – ne vem sicer, kdaj bo to objavljeno, se odpravljam v Novo Gorico na vajo, kjer Matjaž Pograjc režira moje besedilo »Kekec proti Kekcu«. Predstava je dinamična, nasmeji in da misliti.Včasih mladi rečejo, ko hodim za bralne značke po šolah, joj, zakaj niste vi naš učitelj za slovenščino? Danes ste to rekli, ker sem imel zabaven nastop, prvič, ko bi dal »cvek«, bi rekli, joj, ta Pižama, je težak.»

Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike. Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: - Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo - Lina Akif: Hudič babi brusi jezik - Matjaž Zupančič: Orkan - Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu - Katarina Morano: Zakaj sva se ločila Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.

Tokrat ste besedo v Svetovalnici imeli vi, spoštovani poslušalci, o tem, kako ste preživeli velikonočne praznike in kam vas bo oz. je vodila pot na velikonočni ponedeljek: k sorodnikom, prijateljem?

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

V teku je 56. festival Teden slovenske drame. Od leta 2012 na festivalu poleg že dlje uveljavljene nagrade Slavka Gruma podeljujejo tudi nagrado za mladega dramatika, ki jo je strokovni svet Prešernovega gledališča Kranj - v duhu letošnje obletnice - preimenoval v nagrado Zofke Kveder. Strokovna žirija (v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut) je za nagrado Zofke Kveder nominirala tri besedila: - Maruša Freya Voglar: Fižol cveti pozimi - Samo Podkrajšek: Pasja procesija - Iva Š. Slosar: Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu Z mladimi avtoricama in avtorjem smo se v oddaji pogovarjali o njihovih besedilih ter razmišljali o njihovih dramskih poetikah.

Po prvi tekmi na klopi slovenske nogometne reprezentance smo se na Brdu pogovarjali z Boštjanom Cesarjem, v skupini, ki se bori za obstanek v košarkarski jadranski ligi, pa smo spremljali slovenski dvoboj Ilirije in Krke.

Ko hrana ni več samo hrana. Ali se tudi vam kdaj zgodi, da pojeste preveč in kar ne morete nehati? Potem pa sledi vprašanje: Zakaj to počnem? Ali je to vprašanje volje, ali za tem tiči nekaj globljega? V oddaji Ultrazvok predstavljamo izsledke prve raziskave o prenajedanju oziroma o motnji hranjenja z izgubo nadzora (angleško: binge eating disorder) pri nas. Študijo je vodila psihologinja prof. dr. Maša Černelič Bizjak s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na vzorcu odraslih prebivalk in prebivalcev Slovenije je pokazala, kako razširjeno je hranjenje z izgubo nadzora v naši državi in s katerimi dejavniki je povezano. Zakaj se prenajedamo? Zakaj to pogosto ni povezano z lakoto? Pogovor s strokovnjakinjo odpre tudi naslednje pomembno vprašanje: Ali nam hrana pomaga preživeti notranjo stisko? Kot namreč poudarja dr. Černelič Bizjak, prenajedanje ni le vprašanje hrane ali telesne teže, ampak tudi povezava s čustvi in načini, kako se z njimi spoprijemamo. Enota za motnje hranjenja TUKAJ Zdravljenje motenj hranjenja - tosemjaz.net TUKAJ Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Katie'sCameraClicks/ Flickr, cc  

Pogovor o dolgotrajni oskrbi z Alenko Terlep.

Priljubljeno Malo Sveto pismo je po šestdesetih letih izšlo v prenovljeni izdaji. Naš gost je bil biblicist dr. Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V oddaji smo spregovorili o novem Malem Svetem pismu in se dotaknili tudi zavoda Biblično gibanje, katerega direktor je. Izdaja zajema izbor 348 izbranih odlomkov iz Stare in Nove zaveze, ki niso neprekinjeno svetopisemsko besedilo. Prepletajo se namreč uvodi, svetopisemska besedila in komentarji.

Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pisatelj iz Švice, točneje iz Berna. Razlog je bil predstavitev prevoda njegovega tretjega, lani v izvirniku izdanega romana z naslovom »Začarana usojenost«, v izvirniku »Verzauberte Vorbestimmung«. Od njegove tudi v našem jeziku dostopne mednarodne uspešnice »Pomlad barbarov« iz leta 2013 in romana »Kraft« iz leta 2017, se v njegovih knjigah prepletajo pripovedi o spremembi razmerij in odnosov med človekom in tehnologijo skozi čas. Pogovor v dvorani Alme Karlin v ljubljanskem Cankarjevem domu sva začela z mojo začetno dilemo o ustreznosti prevoda naslova, ki se je kmalu izkazala za neutemeljeno. FOTO: Izsek iz pogovora v okviru Uni St.Gallen z Jonasom Lüscherjem, april 2025 (youtube) VIR: https://www.unisg.ch/de/videodetail/news/jonas-luescher-ueber-ki-technik-und-literatur/

Voditelji članic Evropske unije o odzivu na razmere zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu, večletnem proračunu, gospodarski konkurenčnosti in pomoči Ukrajini.V Sloveniji in številnih drugih državah težave pri dobavi natnih derivatov. Predstavniki prevoznikov in kmetov opozarjajo na širši vpliv v gospdoarstvu in preskrbi s hrano.Kampanja pred državnozborskimi volitvami dosegla Bruselj, politologa Hačka skrbi usmerjenost razprav v zvezi s s prisluhi.Domoljubje kot vrednota – v teoriji da, v praksi ne. Pogovor z dr. Rosvito Pesek in dr. Mitjo Ferencom.Vreme: V prihodnjih dneh nekaj več oblačnosti, v soboto tudi plohe, predvsem na severu države.

Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič.Generalizirana anksiozna motnja je najpogostejša anksiozna motnja – zaznamujejo jo stalna zaskrbljenost, napetost in občutek, da skrbi nikoli ne utihnejo. V oddaji Glasovi svetov predstavljamo zgodbo 30-letne pacientke, ki je zaradi hude tesnobe prvič poiskala pomoč v urgentni psihiatrični ambulanti. Njeno pot zdravljenja in okrevanja pojasnjuje psihiatrinja Tina Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. Kako se motnja razvije, kaj je zanjo značilno, kakšna je najbolj učinkovita terapija in kako si lahko človek sčasoma ponovno uredi življenje? Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Psihiatrična bolnišnica Begunje TUKAJ Foto: Tina Šubic Metlikovič/ Osebni arhiv Tine Šubic Metlikovič

Opis oddaje Andrejo Poljanec pozna širna Slovenija kot psihologinjo, psihoterapevtko in predavateljico. V tokratni oddaji Reflektor pa se nam predstavlja zasebno: kot hčerka, žena, mama in tudi že babica. Kako se spominja svojega otroštva? Kako sta z možem vzgajala njunih pet otrok? Kako se počuti kot babica? In kaj ji pomenita skrb zase ter lepota? Pogovor, ki vam bo izvabil marsikateri nasmeh na obraz. Moderatorka pogovora: Tina Martinec Selan Kamera in montaža: Siniša Kanižaj Urednica oddaje Reflektor: Ana Rupar Izdaja DRUŽINA d.o.o., www.druzina.si #OddajaReflektor #družina #andrejapoljanec #odnosi

Kako razlikovati obsedenost od duševne bolezni, so na okrogli mizi sredi februarja, v Mariboru govorili nadškof dr. Marjan Turnšek, eksorcist mariborske nadškofije Marjan Veternik in psihiater Tilen Zamuda. Pogovor, kjer je bilo govora tudi o vlogi eksorcista in psihiatra pri soočanju z duševnimi in duhovnimi motnjami, je vodila dr. Barbara Simonič. Spregovorili so o konkretnih primerih razločevanja med psihično boleznijo in vplivi hudega duha, pa tudi o tem, katere so njegove vstopne točke v naše življenje. Posnetku prvega dela ste lahko prisluhnili v oddaji Srečanja. Vabljeni k poslušanju!

Epizoda osvetljuje prelomno vlogo Galilea Galileija pri oblikovanju sodobne znanosti skozi preplet tehnoloških inovacij in matematičnega razmišljanja. Pogovor pojasnjuje, kako je Galilej z izpopolnitvijo daljnogleda in opazovanjem Lune nepopravljivo zamajal aristotelsko predstavo o popolnosti nebesnih teles. Ključni poudarek je na njegovi matematizaciji narave, kjer geometrijski zakoni postanejo resnično ogrodje materialnega sveta. Epizoda podrobno opiše tudi njegov epistemološki spor s Cerkvijo, ki je v matematiku videla grožnjo teološki avtoriteti nad resnico. Skozi analizo poskusov v hišnem priporu zaključimo, kako je Galilej z metodo izločanja subjektivnih zaznav postavil temelje za objektivno fiziko. Izvorni članek: Galileo Galilei – matematika kot nevidno okostje realnosti Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Žiga Mihelčič je priznani fotograf, ki se zadnja leta posveča predvsem fotografiji interierja. Pravi, da je Dubaj popolno tržišče, saj vsi tekmujejo, kdo bo imel lepšo hišo, bar ali restavracijo. V Dubaju živi že 10 let, razlaga pa predvsem o življenju v zadnjem tednu, ko tudi Združene arabske emirate preletavajo droni in rakete. Doslej so prejeli eno vladno opozorilo, naj se čim več zadržujejo v notranjosti stavb in izogibajo oknom, a pripoveduje, da življenje teče naprej, otroci se igrajo v parkih, šejki pa nakupujejo v trgovskih centrih. Pogovor sva posnela v torek, 3. marca popoldan, spominjal se je tudi minulih noči in ženinega strahu, ko je bila v bližini napadenega luksuznega hotela.

O burnem začetku trgovanja delnice Vzajemna, pričakovani točki preloma in prvi dividendi. Govorimo o 5-odstotni omejitvi prenosa delnic, koncentraciji lastništva, vlogi države ter vplivu geopolitike in politike na poslovanje. Kakšna je strategija do 2027 in kaj to pomeni za male vlagatelje? Delnica Vzajemne bo 4. marca uvrščena na Ljubljansko borzo. Bo začetek trgovanja res buren? Bo pritisk prodajalcev prevladal nad kupci? Pred mikrofonom: predsednik uprave Matija Šenk ______________________ Ups, zamudil sem oddajo davčne napovedi. Ni panike. TAXISTENT, davčni asistent, pomaga tudi pri samoprijavi :) Uvažate lahko poročila IBKR; Trade Republic, Revolut, eToro in Trading 212. Z nekaj kliki ustvarite XML za uvoz v eDavek. Več na https://money-how.si/taxistent/ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 27. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Do konca olimpijskih iger je sicer samo še nekaj dni, v podkastu SOS-odmev pa smo že potegnili prvo črto. Gost tokratne epizode je komentator TV Slovenija Aleš Potočnik, ki je v Predazzu od blizu spremljal vse štiri slovenske medalje in podal svoj odziv na družino Prevc. Vabljeni k poslušanju. Poglavja: 00:00:04 Uvod 00:01:40 Izbor treh dogodkov iz olimpijskih iger 00:12:58 Pogovor z Alešem Potočnikom 01:06:45 Zaključek podkasta

Komedije, grozljivke, fantazije in kriminalke. Značilnost žanra je, da ima stroga pravila in izoblikovana pričakovanja. In tudi jaz sem imel zelo izoblikovana pričakovanja, ko sem na sogovorniški sedež posadil Aljošo Harlamova, pisatelja, dolgoletnega glavnega urednika Cankarjeve založbe, podkasterja in specialista za žanr. Govorila sva o zgodbah in knjigah, o umetni inteligenci in šolskem sistemu, o Francetu Prešernu kot detektivu in o prodoru žanra na slovensko literarno in televizijsko sceno. Pogovor, ki bo v vas verjetno vzbudil željo po ogledu kakega res hudega trilerja. Samo upam, da boste izbrali kvalitetnega :)Aljoša je lani izdal odlično kriminalko Dohtar in povodni mož. Knjigo iz srca priporočam. Naroči svoj izvod na: https://www.goga.si/izdelek/dohtar-in-povodni-moz/Aljošin podkast OBOD najdeš na: https://apparatus.si/oddaja/obod/ (in na vseh podkast aplikacijah).Aljoša omenja knjigo Živalsko mesto (Manca Renko), omenja avtorico Natašo Kramberger. Omenja tudi filma Weapons in Sinners.Hvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Se poslušamo vsako prvo soboto v mesecu.ČASOVNICA:0:00 Uvod: Kdo je Aljoša Harlamov in zakaj potrebujemo fikcijo2:30 Aljoša Harlamov: "V prvi vrsti sem bralec"4:00 Ali si lahko pisatelj, če ne bereš?5:40 Statusni simboli v Sloveniji: Posadi drevo, naredi otroka, napiši knjigo8:20 Je v Sloveniji težko izdati knjigo? (Brandon Sanderson vs. slovenska realnost)9:50 Zakaj je Aljoša zapustil varno službo urednika in postal pisatelj11:30 Kaj sploh je "žanr" in kakšen je njegov namen13:10 Zvestoba bralcev fantazije in kriminalk15:00 Zakaj 76 % mladih bere v angleščini in zakaj je to problem za jezik18:20 Razcvet slovenske žanrske scene (Tadej Golob in ostali)21:00 Elitizem v literaturi: Zakaj "resni" avtorji vihajo nos nad žanrom24:45 Kritika šolskega sistema: Kako vzgojiti bralca namesto učenja podatkov na pamet28:00 Zakaj bi morali imeti slovenščino na vseh fakultetah (tudi na medicini)31:00 Slovenščina kot "skrivni" jezik in superpower v tujini34:50 Humor v slovenski literaturi – zakaj ga je tako malo?38:00 Prešeren kot detektiv: Kako je nastal roman "Dohtar in povodni mož"43:00 Raziskovalno delo za zgodovinski roman: Je v 19. stoletju obstajal CPR?46:00 Ustvarjanje likov in vizualizacija stare Ljubljane49:00 Zakaj se več naučiš iz slabih knjig kot iz dobrih52:00 Žanr kot orodje za empatijo in družbene spremembe56:30 Umetna inteligenca (AI) v pisanju1:01:00 AI namesto ustvarjalnosti1:05:00 Utopija vs. distopija: "Naj mi AI pomije posodo, ne pa piše knjig"1:08:00 Priporočila za knjige in filme (grozljivke za začetnike)1:12:30 Moč kratkih zgodb in napoved nove knjige Davida Zupančiča z očetom1:15:30 Podcast Obod in pomen odklopa v dobro zgodbo

V tokratni epizodi je poseben poudarek na prihodnosti avtomobilizma: električnih vozilih, hitrem padcu vrednosti dražjih modelov in prehodu v naročniške oblike mobilnosti, kjer lastništvo nadomešča mesečni paket storitev. Pogovor pokaže, da se razmerje med udobjem, ceno in svobodo hitro spreminja ter da bo klasičen model “kupim avto in ga imam” za vse več ljudi postal finančno vprašljiv. Pred mikrofonom: Andrej Brglez, strokovnjak na področju mobilnosti, novinar, urednik, sociolog, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo ____________________________ KNJIGA: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 19. februar 2026 med 10.00 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami je povsem razklana politika vnovič poskrbela za vtis, da živimo v vzporednih svetovih. Vladna koalicija nam slika podobo reformirane, uspešne in delujoče države, opozicija pa sliko Slovenije, v kateri sistemi ne delujejo, ki je brez strategije in v kateri živimo vse slabše. Vmesno pot bomo skušali poiskati v Studiu ob 17-ih, najprej v pogovoru s predsednikom vlade, nato pa še s predstavniki parlamentarne opozicije. Avtorja Jolanda Lebar in Tomaž Celestina.

Izpostavljamo koncert slovitega pianista Pierra-Laurenta Aimarda, ki je na Akademiji za Glasbo v Ljubljani nastopil od 100 letnici Györgyja Kurtága, ki jo bo ta sloviti madžarski skladatelj praznoval 19. februarja. Obiskali smo tudi 4. koncert cikla Carpe artem, ki je potekal v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor v kvartetom violinistke Tanje Sonc in 2. koncert simfoničnega cikla orkestra SNG Maribor z violinistko Lano Trotovšek ter koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo s solisti – študenti, drugi koncert v okviru koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, zaključni koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe in pa Komornega zbora Megaron.

Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore? O novih časih optimizacije spletnega iskanja razmišljata vodja digitalnih projektov na agenciji Futura DDB Gregor Čič in Jake Kastrenakes, urednik na ameriškem tehnološkem mediju The Verge. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si The poeple who ruined the internet Poglavja: 00:00:01 Prva epizoda v letu 2026: Kaj sta Anže in Maruša nazadnje guglala? 00:01:05 Predstavitev gosta: Gregor Čič (digitalni projekti, Futura DDB) 00:01:54 Kaj je sploh optimizacija spletnih strani (SEO) in zakaj je bila do zdaj ključna? 00:03:35 Vloga SEO strokovnjaka v času prevlade Googlovega algoritma 00:04:31 Research vs. Search: Kdaj uporabimo Google in kdaj chat GPT? 00:05:44 Primer picerije: Kako se odgovori razlikujejo med iskalniki in klepetalniki 00:06:28 Pogovor z izvršnim urednikom portala The Verge (Jake Kastrenakes) o "zatonu Googla" 00:07:54 Koncept "Google Zero": Bo obisk spletnih strani zaradi UI popolnoma usahnil? 00:08:44 Ali je SEO mrtev? 00:10:54 Podatki o uporabi: 16 milijard iskanj na Googlu vs. 1 milijarda na chat GPT dnevno 00:12:13 Kako mlajše generacije (Gen Z) iščejo izdelke prek TikToka in klepetalnikov 00:13:24 Izguba "lijaka": Kako spletne strani izgubljajo prihodek od oglasov 00:15:45 Pritisk umetne inteligence: UI povzetki na vrhu Googlovih rezultatov 00:16:41 Kako danes vplivati na odgovore velikih jezikovnih modelov (LLM)? 00:18:03 Pomen prisotnosti na forumih in portalih s pregledi (TripAdvisor, Reddit) 00:18:41 FAQ za robote: Zakaj vsebino pišemo za UI agente? 00:20:25 (Ne)merljivost uspeha: Ni več garancije, da boste na prvem mestu 00:22:13 Sistemi "črne skrinje": Zakaj ne vemo natančno, kako UI sintetizira odgovore 00:24:52 Ali se sploh splača "izigravati" klepetalnike? 00:26:27 Nevarnost za manjše spletne strani: Kdo bo sploh še ustvarjal vsebino? 00:29:10 Prihodnost: Nakupovanje neposredno znotraj klepetalnika 00:30:12 Amazon vs. roboti: Boj za človeške kupce 00:30:56 Ali bodo klepetalniki postali podkupljivi s strani oglaševalcev? 00:33:04 Tehnične zahteve v letu 2026: Sheme v ozadju spletnih strani 00:34:27 Od SEO do GEO: Kako marketing spreminja kratice 00:35:00 Zaključek

Adam Grant je eden od najbolj znanih organizacijskih psihologov na svetu. Profesor na poslovni šoli Wharton in avtor knjižnih uspešnic Premisli še enkrat in Skriti potenciali. Med drugim je razložil, zakaj moramo biti pri izbiri vodij pozorni na učinek blebetanja. In razložil praktično uporabnost svojega najbolj znanega koncepta dajalcev, jemalcev in izenačevalcev. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.Pogovor s podnapisi najdete tukaj!

Igor Akrapovič je ogenj naučil peti, varjenje je spremenil v umetnost in titan v umetnino. Z nenehnim stremenjem k popolnosti je ustvaril tehnološki kult in danes najbolj prepoznavno znamko Slovenije. Podcast spelje na Pony expressu, nadaljuje s prestopništvom na divjem Kawasakiju in se (med drugim) zadrži na prelomnih novoletnih faks sporočilih s sedeža velike Honde. Kako je odreagirala ekipa, ko je podlegel trenutnemu impulzu in kupil stroj za 1,5 milijona takratnih nemških mark? Kaj pa Akrapovič ponaredki in kdo jih odkriva? Kaj Igorja resnično frustrira danes? Pogovor z audiofilom in domoljubom..ZAPISKI:Podjetniški inkubator Bela Krajina:https://inkubator-belakrajina.si/Izpušni sistemi Akrapovič:https://www.akrapovic.com/sl.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠