Podcasts about pogovor

8. maja pred sto leti se je v Solkanu pri Novi Gorici rodil Vladimir Makuc, slovenski slikar, grafik in kipar. Makuc je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Pozneje je opravil še specialko za restavratorstvo. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju in raziskoval različne grafične pristope, pozneje je prešel k slikarstvu, pa tudi kiparstvu, tapiseriji, knjižni opremi in keramiki, v poznejših letih je ustvarjal tudi v akvarelni tehniki. Značilnosti njegovega ustvarjanja zaznamujejo prizorišča in bitja iz narave, največkrat s Krasa, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Leta 1979 je za svoje dosežke prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa tudi nagrado Riharda Jakopiča in leta 2015 Župančičevo nagrado. Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca je v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju na ogled razstava njegovih del z naslovom Želja po nebu. Na ogled je do 11. junija. Pogovor z Vladimirjem Makucem je leta 1999 posnela Vida Curk.

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.

Pred nedeljskim referendumom novinarska konferenca Državne volilne komisije.V sredo začetek konklava, kardinali doslej že večkrat zasedali.Pogovor z urednikom Spletnega časopisa Petrom Jančičem o medijski svobodi in referendumski kampanji.Jutri se bo nadaljevalo oblačno vreme, občasno bodo še krajevne padavine.

V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.

Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanjaVsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za družbene vede. Kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, sta predstavila zaslužni profesor, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjan Svetličič ter dr. Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvotno predvajan v oddaji Glasovi svetov na programu Ars. foto: Pogovori kitajske in ameriške delegacije na vrhu G20 v Buenos Airesu leta 2018, Wikipedija, javna last

Če v gneči na cesti policisti z modrimi lučmi utirajo pot rešilcu, ki drvi iz ozadja, oglušujoča sirena trga našo notranjost in nam vsiljuje vprašanje, kaj bi bilo, če bi tisti hip iz zmečkanega vozila reševali prav nas. Prestrašeni preverjamo, ali bodo koga odpeljali na urgenco, ne upamo pa si niti pomisliti na to, da bi lahko koga prekrili in čakali na temni kombi. Nekaj trenutkov potem z olajšanjem rečemo: Hvala Bogu – samo nekaj sekund nas je ločilo od trka, ki bi lahko za vedno spremenil naše življenja. Pogovor s sopotnikom nas po nekaj kilometrih pomiri; ultimativno vprašanje – ali življenje ali smrt – zbledi, zavest pa ga potisne nekam v ozadje. Čisto drugače pa vstopimo v dramo življenja in smrti v velikem tednu, ko od velikega četrtka do velikonočnega jutra v skrivnostnem ritmu hodimo z Jezusom od dvorane zadnje večerje do Pilatove sodne palače in nato po Vii Dolorosi do Kalvarije. Pogled na križanega Kristusa nas gane in v nas prebudi sočutje. A veliko hujše je to, kar sledi: kaj, če je s smrtjo vsega konec, pa naj jo doživimo na cesti, na križu ali na bolniški postelji? Misleci se že od nekdaj te ultimativne teme lotevajo tudi drugače: z intelektualno distanco, vendar se ta ravnodušni pristop nikomur popolnoma ne posreči. Tako je bilo tudi s Ciceronom, rimskim državnikom in filozofom, ki se je v Tuskulu, nedaleč od Rima, v letu, preden so ga privrženci konzula Antonija obglavili, posvetil poglobljenemu premisleku o staranju in smrti. Razčlenil je štiri razloge, zaradi katerih je starost nesrečno obdobje. Najprej zato, ker nam onemogoči dejavnosti, ki so nam bile v najboljših letih v zadovoljstvo. Ko obnemoremo, nas mladi odrinejo in pozabijo na nas. Drugi razlog starostnih težav je oslabljeno telo, ki vse dela počasi in okorno. Starost, dodaja Ciceron, nas prikrajša za uživanje telesnih radosti in naslad. Tej tretji težavi, povezani s starostjo, sledi še četrta, strah zaradi bližine smrti. Zadnja tri leta je Ciceronov način razmišljanja zamenjala negotovost, kaj bo iz nas naredila umetna inteligenca. Lahko namreč postanemo stroj, v katerega bo nekdo vsadil spomine, in bi se kot človek-stroj lahko smejali in jokali ter živeli v misli, da smo še vedno ista oseba. Najhuje pri tem je, ker danes nihče ne ve, kaj se bo res zgodilo. Danes, na belo nedeljo, ko se v evangeliju srečujemo s sv. Tomažem, ki je dvomil o Jezusovem vstajenju, je vsaj zame zelo prepričljiv njegov preobrat iz dvoma in otrplosti v vero, ki mu je podelila odgovor, da je pomirjen rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Omahljivec Tomaž je postal pričevalec.

Murska Sobota je danes gostila Prvi program Radia Slovenija v sklopu projekta Talenti EU-regij. Tema? Beg možganov. A na terenu smo spoznali nekaj ljudi, ki možganov niso posojali drugim.Spoznajte dr. Mitjo Lainščaka, vrhunskega kardiologa in svetovno priznanega raziskovalca srčnega popuščanja, ki kljub globalnim priložnostim ostaja zvest rodnemu kraju – Murski Soboti. Je znanstveni gigant, ki svojo svetovno kariero gradi na periferiji – in dokazuje, da tudi Prekmurje lahko bije v svetovnem ritmu.In potem sta tu Katja Fras Čibej in Boris Čibej – ona, socialna delavka, on, legendarni novinar, Delov dopisnik iz Moskve, Washingtona, Kijeva in Dunaja ter ustanovitelj prve slovenske spletne strani Mat’kurja. Danes živita na Goričkem. On piše o vojnah z domačega vrta, ona kulturno prebuja vasico s projektom Košček sreče. Skupaj dokazujeta, da se svet ne konča, kjer se konča asfalt. Poslušajte pogovore, ki razbijajo stereotipe o življenju na robu. Je lahko obrobje novo središče sveta? Kako ostaneš pronicljiv novinar iz Domanjševcev? In zakaj bi Putin moral poslušati Kuzle? »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« Poglavja: 00:02:25 Pogovor z dr. Mitjo Lainščakom 00:07:52 Pogovor s Katjo Fras Čibej in Borisom Čibejem

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.

Rojaki na vseh koncih sveta se pripravljajo na veliko noč. Običaji in tradicije so od države do države, od kraja do kraja različni. V Trstu bo nocoj predvelikonočno srečanje s tržaškim škofom Henrikom Trevisijem. Pripravljata ga Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta. Začetek bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. V Trstu pa jutri pričakujejo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, podpredsednika vlade, Mateja Arčona. Obisk pri naši narodni skupnosti bo začel v Slovenskem stalnem gledališču. Srečal se bo z vodstvi in s predstavniki društev obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Obiskal bo tudi sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, Dijaški dom Srečko Kosovel ter najstarejše slovensko športno društvo na Tržaškem Bor, kjer se bo srečal s predstavniki Združenja slovenskih športnih društev in njegovim predsednikom.

Celotni pogovor z arhitektom Oskarjem Viragom, ki je bil pri projektu postavitve Poti med krošnjami Pohorje odgovorni projektant. (V oddaji naPOTki je bil uporabljen delček pogovora.)

Popoldanske športne minute namenjamo pogovoru z Markom Bezjakom, nekdanjim kapetanom slovenske rokometne reprezentance. Bezjak je trenutno še aktiven igralec v Nemčiji, v prihodnji sezoni pa bo prevzel mesto glavnega trenerja Ormoža.

Posvečamo se filmu April, ki je gruzijski režiserki Dei Kulumbegashvili na Beneškem filmskem festivalu prinesel posebno nagrado žirije. V središču filma, postavljenega na gruzijsko podeželje, so vprašanja, povezana z ženskim telesom. Pod drobnogledom sta tudi francoski film Sveta krava!, ki tematizira odraščanje na podeželju, prva ljubezenska čustva in prevzemanje odgovornosti, in Netflixova odmevna serija Adolescenca – ta prek umora 13-letnice prikaže radikalizacijo sodobnih najstnikov. Poleg tega se pogovarjamo z avstrijskim režiserjem Norbertom Pfaffenbichlerjem, avtorjem trilogije 2551 – njen zaključek so prikazali v okviru franšize Kurja polt – Poslednji hura 2 v Slovenski kinoteki.

Legenda pripoveduje, da se je hudič nekega dne odpravil po svetu, da bi videl, kako ljudje molijo. Njegov pohod je bil sicer bolj kratek, saj ni našel veliko ljudi, ki bi dolgo vztrajali v molitvi. Precej zadovoljen je bil, ko je odkril tiste molitve, ki so bile le golo ponavljanje obrazcev, saj so bile te zanj najmanj škodljive. Ko se je tako dobre volje vračal nazaj v peklensko bivališče, je v kotičku očesa opazil na polju kmeta, ki je sunkovito mahal z rokami. Radoveden se je skril za grm in opazoval dogajanje. Moški se je na vso moč prepiral z Bogom, mu postavljal vprašanja in ga obtoževal. Tedaj je mimo prišel učenjak in kmetu rekel: »Gospod, kaj vendar počnete? Z Bogom se ne smete prepirati!« Kmet pa mu je odgovoril: »Spoštovani gospod, jaz se z Bogom prepiram zato, ker vanj verujem. Sprašujem ga in prosim, ker vanj zaupam, in ga obtožujem, ker vem, da me posluša.« »Neumnosti govorite,« mu odvrne učenjak in odide naprej. Hudič za grmom pa se z učenjakom ni strinjal. Ves prestrašen je zbežal. Odkril je namreč človeka, ki je znal zares moliti. Otroke pri verouku kateheti običajno učijo najkrajšo definicijo molitve: molitev je pogovor z Bogom. Že stoletja ljudje preučujejo, preizkušajo in razpravljajo o pravem pomenu molitve, odnosom z Bogom in do sveta. Sprašujejo se, ali molitev res kaj spremeni ali ima kakšen smisel? Ali res lahko kako vpliva na Boga, na dogodke v svetu? Kakšna je pravzaprav prava molitev? Pa vendar se v osnovi vračamo nazaj k veroučni definiciji molitve. Je pogovor, takšen ali drugačen stik z Bogom. In vsak pogovor nas spremeni, posebej še, če je pristen, posebej še, če je sogovornik Bog. Pogovor z nekom, s katerim smo lahko pristni, ki nas pozna in sprejema v celoti, nam odkrije marsikaj o sebi, o svetu in o poti naprej. Takšen pogovor je lahko buren, lahko se razjezimo, celo povzdignemo glas, se prepiramo. Bog bo ostal Bog, ne bo se umaknil iz pogovora. Nekdo je dejal, da pomen molitve ni v vplivanju na Boga, ampak v spremenitvi tistega, ki moli. Neki mistik pa pravi, da je lahko že izrek 'hvala ti' kdaj zadostna molitev.

Trumpove nove carine so znova pretresle svetovne finančne trge. Z uvedbo 10-odstotnih dajatev na ves uvoz in dodatnimi obremenitvami za več kot 60 držav je ameriški predsednik sprožil val negotovosti med vlagatelji. Posledice so bile takojšnje: delniški indeksi so strmoglavili, dolar je izgubil vrednost, povpraševanje po zlatu in obveznicah pa je poskočilo. V tokratni epizodi se osredotočamo na neposreden vpliv Trumpove trgovinske politike na ameriško gospodarstvo in globalne trge ter razpravljamo o tem, kako naj se investitorji odzovejo v času carin, inflacije, geopolitičnih napetosti. Vprašamo se tudi, kako kot dolgoročni investitorji upravljati portfelj skozi borzne viharje? Pred mikrofonom: Steve Sosnick, glavni strateg, Interactive Brokers, sicer redni gost številnih poslovno-finančnih medijev Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. Money-How Live: Investicijski šov leta Lokacija: Kristalna Palača, BTC, Ljubljana Datum: 22. maj 2025 (četrtek) Čas: 17:00–22:00 Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Lokacija: Ekonomska fakulteta (lokacija še ni potrjena) Datum: 10. april 2025 Čas: 17:00–20:00 Pridruži se skupnosti Discord Money-Ho Obišči spletno stran Money-How

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.

V prvi epizodi nove rubrike Derry King se s Petro Juilo Ujawe pogovarjava o Stephenu Kingu. Obe sva namreč veliki ljubiteljici njegovega pisanja, Julia pa tudi velika poznavalka njegovih del in adaptacij le teh. Epizoda služi kot nekakšen uvod v naslednje epizode, v katerih bomo obravnavali posamezna dela, filme, serije ... Petra Julia Ujawe je pred dnevi izdala tudi svoj prvi roman, Najboljše šele pride. Na IG jo najdete na profilu Nora na knjige

Z Ano Kompara, ki ustvarja IG profil Mamainljubljana in vodi online bralni klub Bralna usedlina, sva se pogovarjali o svetovni uspešnici - Vesela sem, da je mami umrla. Dotaknili sva se tem toksičnega starševstva, otrok v šovbiznisu in povezav z današnjim svetom družabnih omrežij. Vabljen/a k poslušanju!

Sabaho, tokrat se bomo podali na potovanje po Libanonu, deželi, ki jo zaznamujejo kontrasti – od sodobnega urbanega življenja v Bejrutu do mirnih gorskih vasice, ki skrbno ohranjajo tradicije.

V nizu pogovornih večerov Četrt stoletja smo se nedavno v Gledališču Koper pogovarjali o novinarstvu in medijih. Pogovor se je zgodil dan potem, ko smo izvedeli za zaprtje Delovega dopisništva v Kopru in nekaj dni pred tem, ko je Večer odpustil še štiri novinarje, tudi urednika sobotne priloge. Da bo italijanski časopis Il Foglio prvi na svetu mesec dni izdajal prilogo, ki jo bo v celoti ustvarila umetna inteligenca, takrat še nismo vedeli, a smo goste, ki delajo v medijih in z mediji, spraševali tudi o tem, kako uporabljajo umetno inteligenco. Kakšni bodo mediji čez četrt stoletja, je med drugim zanimalo Tjašo Škamperle, ki je vodila pogovor v Gledališču Koper.

Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.

V »Pogovor o« smo povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o domačen političnem dogajanju in o vse več nemirih po svetu. Zanimal nas je tudi njegov pogled na vse bolj razdeljeno slovensko politiko in nesposobnost dialoga.

Ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski sta popoldne po telefonu razpravljala o ruskih in ukrajinskih zahtevah za mir. Pogovor je temeljil predvsem na včerajšnjem pogovoru Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski je dejal, da bi pod ameriškim vodstvom lahko še letos dosegli trajni mir. Ameriška ekipa se bo tako z ukrajinsko kot rusko v prihodnjih dneh srečala na pogovorih v Savdski Arabiji.

Vsebina telefonskega pogovora ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Donalda Trumpa še ni znana, govorila naj bi o ameriškem predlogu za premirje v Ukrajini. Iz Bele hiše so sporočili, da je pogovor potekal dobro, Kremelj pa ga je označil za zgodovinski trenutek in dodal, da je svet pod vodstvom Trumpa in Putina varnejši. V oddaji tudi: - Združene države za izraelske napade v Gazi krivijo samo Hamas - V Slovenijo pripela še dva Makedonca, poškodovana v požaru - Ljubljana z novim športnim centrom Ilirija dobila pokrit olimpijski bazen

Pogovor po telefonu med Trumpom in Putinom poteka dobro in je še vedno v teku, so sporočili iz Bele hiše.Vsem 14 osumljenim za tragedijo v Kočanih odredili preiskovalni pripor, na zdravljenje v Slovenijo prispela še dva poškodovanca.Komentator Miran Videtič o načrtih vlade po koalicijskem vrhu.Vreme: Tudi jutri bo jasno, jutro bo mrzlo.

Premier Robert Golob je na današnji koalicijski vrh na Brdu pri Kranju povabil člane vlade in poslance. Pregledali bodo opravljeno doslej in začrtali nadaljnje delo pri pripravi sprememb v zdravstvu, pokojninskem sistemu in stanovanjski politiki. Koalicijski partnerji se bodo težko izognili vprašanju, kakšen naj bo slovenski načrt glede zahtevanega povečanja denarja za oboroževanje. Ostali poudarki oddaje: Pogovor ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina o končanju vojne v Ukrajini predvidoma jutri V Severni Makedoniji po požaru v nočnem klubu, v katerem je umrlo več kot 50 mladih, 7-dnevno žalovanje in preiskava. Osumljenih več kot 20 ljudi Slovenski rokometaši dva kroga pred koncem kvalifikacij potrdili vozovnico za evropsko prvenstvo

Jakov Fak zmagal, Nika Prevc že osvojila veliki kristalni globus.Pogovor z br. Štefanom Kožuhom ob 12. obletnici izvolitve papeža Frančiška. Škof Saje za Radio Ognjišče: V Rimu zaznavamo odsotnost papeža.Ekonomist Ivanc pozdravil odziv Evropske unije na ameriško potezo glede carin.Geološki zavod opozarja na povečano nevarnost zemeljskih plazov.Vreme: Ponoči se bo dež na zahodu okrepil in širil proti vzhodu.

Levica s kazensko ovadbo zoper SDS, razlog so plakati, ki vabijo k podpori referendumu.Kakšna bo usoda zakona o medijih? Koalicija je potegnila zavoro, Asta Vrečko vztraja.Pogovor z duhovnikom Andrejem Markom Pozničem o kristjanofobiji.100 dni Evropske komisije – odziv Tonina, Joveve in Prebiliča.Vreme: jutri oblačno in vetrovno, a brez padavin.

V soboto, 8. marca, se je na RTV Slovenija začela kampanja proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Trajala bo do 22. marca in v tem času na RTV Slovenija, torej na televiziji, radiu in MMC-ju pripravljamo vsebine, s katerimi ozaveščamo družbo in opogumljamo vse, da jasno in glasno povedo, da medvrstniškega nasilja ne podpirajo. Kampanja s sabo nosi jasen simbol, to so štiri pike, narisane na dlani. Vsaka pika predstavlja zavezo, in sicer: Nasilja ne podpiram in pri njem ne sodelujem; Ko opazim medvrstniško nasilje, o tem spregovorim; Nikogar namerno ne izključujem, vsak je pomemben ter Skupaj lahko odpikamo nasilje. O medvrstniškemu nasilju, okoliščinah, posledicah in pojavnih oblikah bo govorila dr. Katja Košir, psihologinja in profesorica. Pred mikrofon jo je povabila Darja Groznik. Foto: Sherpa

Pogovor z infektologom dr. Tomažem Vovkom o papeževem zdravstvenem stanju in peti obletnici prvega primera okužbe s koronavirusom pri nas.Kaj je prinesel pogovor med Golobom in Zelenskim? Povečanja slovenskega proračuna za obrambo še ni na vidiku.Vlada le potrdila shemo za skrajšan delovni čas v primeru gospodarske krize.Prebivalci občin ob Savinji veseli podpisa pogodbe za zagotavljanje poplavne varnosti.Šport- Ema Klinec, Domen Prevc, Nika Prevc in Anže Lanišek v Trondheimu do srebrne medaljevreme: pred nami še nekaj sončnih dni, jutri se bo ogrelo do 20 stopinj.

V oddaji Pogovor o smo razmišljali o odpovedovanju in odrekanju. K temu nas namreč vabi postni čas, ki smo ga začeli na pepelnično sredo. Ali takšna notranja drža tudi drugače igra kakšno vlogo v našem življenju? Kako nas k njej spodbuja sveto leto? Se kdaj vprašamo, kaj je tisto, kar resnično potrebujemo, in kaj je odveč? Kje vse lahko iščemo pozitivne zglede? V studiu sta bila z nami narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar ter biblicist in župnik v Idriji mag. Marko Rijavec. Prek telefona smo se povezali tudi z ZDA, kamor smo poklicali poslovneža, ki hodi za Jezusom, dr. Petra Milloniga.

Pogovor s člani oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, ki so med letošnjimi prejemnike nagrade Prešernovega sklada. V komisiji so o kolektivu zapisali, da mu je "v zadnjih letih delovanja z vztrajnim ukvarjanjem z naročniki na področju kulture uspelo ustvariti poseben in zelo izrazit oblikovalski opus, ki ga odlikujejo izjemna inventivnost, sporočilna jasnost in koherentnost". Celostne grafične podobe, ki jih ustvarjajo, so kompleksne, subtilne in udarne hkrati. Ni jih strah ,starih' referenc, pozabljenih tehnik ali nenavadnih formatov. […] Eksperiment, neobremenjeost, drugačnost, odprtost, sposobnost zajemanja iz sodelovanja, iznajdljivost … Vse to so lastnosti delovanja skupine. Ne nazadnje pa gre seveda tudi za jasnost in prepoznavnost oblikovalskega jezika, tehnično dovršenost in konsistentnost; vse skupaj je, gledano kot celota, zanesljivo redkost v današnji družbi." Pogovor z Damjanom Ilićem, Mino Fino in Ivianom Kanom Mujezinovićem je posnela Tesa Drev Juh.

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters

Zdravo, danes vas čaka posebna epizoda, kjer bomo skupaj z Borutom Andrejašem raziskovali Severna Makedonijo – deželo, ki navdušuje s svojo bogato zgodovino, očarljivimi naravnimi lepotami, prijaznimi ljudmi in okusno kulinariko.

SDS z novo interpelacijo vlade, ker je premier Golob ubral pot laži in manipulacij.Pri predsednici države nov krog posvetovanj o kandidatih za varuha človekovih pravic.Pogovor s Karlom Bolčino o pomenu skupne molitve vernikov za papeževo zdravje.VREME: Jutri bo oblačno in deževno, meja sneženja se bo zvečer spuščala.

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.

Tretji polčas je znova nogometno obarvan. Pogovor z gosti je tokrat tekel o porazu Olimpije in remiju Celja v prvih dvobojih dodatnih kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige in o 21. prvenstvenem krogu v državnem nogometnem prvenstvu.

Pogovor o sodobnem razumevanju posmrtnega in vplivu mrtvih na spiritualne ljudi. Kakšne izkušnje imajo in kako se povezujejo z njimi? Dr. Tina Ivnik je raziskovala vlogo umrlih v življenju alternativnih oziroma novodobnih duhovnih ljudi v Bosni in Hercegovini. Govorili bomo tudi o vplivu, ki ga ima razumevanje vloge mrtvih na žalovanje živih.

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

To je moja prva solo epizoda, v katero sem stopila s preprosto mislijo – če grem lahko sama na potovanje, potem lahko posnamem tudi solo epizodo.V njej odgovarjam na vaša vprašanja, ki ste mi jih 11. marca 2025 zastavili na Instagramu. Dotikamo se najrazličnejših tem – od tega, kaj so povezani leti, do razloga, zakaj me pot spet vodi v ZDA.Nekaj izmed vprašanj:✈️ Na kaj biti pozoren pri nakupu letalskih vozovnic?

Kljub napredku pri vključevanju žensk v znanost in raziskovanje podatki kažejo, da še vedno obstajajo pomembne razlike med spoloma. V Sloveniji je med raziskovalci le tretjina žensk, delež diplomantk na naravoslovno tehničnem področju je pod evropskim povprečjem, še vedno je opazna plačna vrzel med spoloma. Zakaj nizka udeležba žensk v znanosti pomeni neizkoriščen družbeni potencial in kako ustvariti ustrezno podporno okolje, ob mednarodnem dnevu žensk in deklic v znanosti razmišljamo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202. Gostje: dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dr. Kristina Žagar Soderžnik, predsednica Komisije za enake možnosti v znanosti in raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Mirela Dragomir, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, in dr. Johanna A. Robinson, Andragoški center Slovenije. Brala sta Sanja Rejc in Igor Velše.   Povezave: Pogovor z dr. Damjano Rozman v Podobah znanja.   Oddaja Ob osmih z Rebeko Kropivšek Leskovar in oddaja Intervju z njo.  Komisija za enake možnosti v znanosti.  Letošnja uradna stran mednarodnega dneva žensk in deklic v znanosti. Johanna Robinson je omenila projekt Krepitev vseživljenjskega učenja in kampanjo občanske znanosti Pru čmru, pri kateri vsako pomlad popisujejo matice čmrljev (letos že poteka). 

V 36. epizodi podcasta Umetnost Lenarjenja gostimo Saro Volčič, izkušeno novinarko, ki že več kot 30 let pokriva črno kroniko. Sara je nedavno izdala svoj knjižni prvenec z naslovom Leglo zla, ki podrobno opisuje njeno raziskovanje in poročanje najbolj grozljivih in zahrbtnih zločinov v naši državi, vključno s serijskimi morilci, hkrati pa razkriva tudi veliko svoje zgodbe. To je zgodba matere samohranilke, žrtve nasilja, iskalke optimizma in poguma. Ko poslušaš Saro dobiš občutek, da ni nič na tem svetu nemogoče. Predvsem pa, da se za dobre stvari splača boriti.

Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.

Poezija Valžine Mort (1981), v Belorusiji rojene in v Ameriki živeče pesnice in prevajalke, predstavlja edinstven pesniški glas v sodobni literaturi, ki združuje osebno in politično, pa travmatično in sublimno. Posebno mesto v njeni poeziji imajo tudi podobe, s katerimi pesnica ustvarja kompleksno sliko, v kateri se prepleteta sedanji in pretekli čas. Valžina Mort, ki že skoraj dvajset let živi čez lužo, kjer poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York, je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim leta 2004 tudi kristal Vilenice. Poezijo piše v dveh jezikih. Dodaja, da v dveh tujih jezikih, in prav zato, kot še pravi, jezika ne časti. Avtorica je letos kot častna gostja nastopila na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina v prevodu Kristine Kočan pod naslovom Pesem o belih jabolkih izšel izbor iz treh njenih pesniških zbirk, napisanih v angleščini, mi pa smo se takrat na Ptuju z njo pogovarji o njeni poeziji, Ameriki, jeziku in Belorusiji. Foto: Gregor Podlogar

Matej Sedmak je lastnik jezikovne šole, in kot pravi sam, poliglot začetnik. Pogovor lahko začne v osemnajstih jezikih. Pravi, da se ljudje ne delimo na tiste s talentom za usvajanje jezika in na tiste brez talenta, da odrasli ljudje hitre usvajamo tuje jezike kot otroci ter da sam vedno išče metodo, s katero bo jezik obvladal čim hitreje in s čim manj napora, ker se šteje med tiste bolj lene poliglote.

Zdravo. Tokrat začnemo epizodo z rubriko Zadnjih 30, kjer se pogovarjamo o humorističnih TV serijah, ki si jih je vredno ogledati. Nato se znajdemo na travniku s klopco, kjer razmišljamo o svobodi in omenimo vsakodnevna opravičila Slovenskih železnic, ki jih lahko slišite na premnogih železniških postajah širom po Sloveniji. Pogovor nadaljujemo v smeri svobode, glasbe, kitar in studija, preden se že šestič posvetimo 4. poglavje 6. knjigerazpravljamo o sanjah, letenju in travniku, omenimo pa tudi basen o lisici in kislem grozdju. Za konec se posvetimo konceptu resnične virtualne resničnosti in hiši na travniku. Epizodo zaključimo z željo, da se tudi ta teden lepo imejte.

Pogovor o smrti v živalskem in človeškem svetu. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Helena Koder se je uveljavila predvsem kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri skoraj petdesetih dokumentarcih, skoraj dvajset jih je tudi režirala, med njimi imajo posebno mesto Magdalenice gospe Radojke Vrančič in Obrazi iz Marijanišča. Za filmsko ustvarjanje je bila tudi nagrajena. Zbirka esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži (Mladinska knjiga) obsega enajst tematsko zelo različnih besedil, v njih ima pomembno mesto umetnost, predvsem poezija, tudi film in slikarstvo. Avtorica veliko piše o zanjo pomembnih ljudeh, tudi tistih, ki jih ni več. Občutljivo se odziva na svet okoli sebe in na dogajanje v njem in ga spremlja s tehtnim premišljevanjem, ki nikoli ni površno, kategorično ali izključujoče. Pogovor je nastal ob izidu knjige marca 2024. Ton in montaža: Vito Plavčak in Jernej Boc.

Knjiga Lovim svoje ravnotežje je za omejen čas znižana. Ujemi svoj izvod na: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/products/knjiga⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Hvala za tvojo podporo! ❤️ ... V solo epizodi o ključnih spoznanjih, ki sem jih letos zabetonirala v svoj vsakdan, o perimenopavzi in načinih, kako v življenju prepoznaš in pravilno postaviš prioritete. In obljubim, da se vse te teme med seboj lepo prepletejo

Tokratna epizoda podkasta Umetnost Lenarjenja je namenjena odgovarjanju na vprašanja poslušalcev! Hvala vsem, ki ste prispevali svojega! Začnemo z vprašanji na temo nespečnosti in duševnega zdravja, se pomaknemo v bolj medicinske vode, sledi starševstvo, nekaj poljubnih vprašanj... in na koncu spregovorimo še o knjigah in o pisanju. Z vami tokrat delim tudi nekaj informacij o svoji naslednji knjigi, ki je v času snemanja te epizode že skoraj pripravljena za uredniško obdelavo :) Hvala vsem, ki me spremljate! Med pogovorom omenjam še dve epizodi podkasta Umetnost Lenarjenja in sicer: Pogovor z nutricionistom Jernejem Ogrinom, dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=-TtxPYx5kb0&t=1532s Pogovor z urednikom in pisateljem Andrejem Blatnikom, dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=js4GpJXN5qg&t=1938s