Podcasts about VSE

Vse ima svoj čas, pravi Pridigar in vse je mogoče, če delamo v skladu z Božjim načrtom, lahko dodamo, če opazujemo svetega Frančiška.Ko je doživljal krivico, ni dopustil, da bi njegova duša obležala v blatu krivičnosti ...

Življenjska pot mag. Roberta Hostnika je, kot že priimek pove, ves čas povezana z gozdom. Gozd je zanj nekaj tako lepega in prvinskega, da je to nemogoče opisati z besedami. Vse se je zgodilo spontano. Včasih, ko komu pove, da je gozdar, in mu ta razkrije, da je tudi sam želel opravljati ta poklic, mu mag. Robert Hostnik odvrne, da je to čudovit poklic, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu.

V slovenski župniji svetega Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je v mesecu juliju bolj mirno, razen rednih svetih maš in kakšnega krsta, kot beremo v zadnjem Vestniku. Vse bolj dejavno pa je po slovenskih parkih. To nedeljo je bilo proščenje v Slovenskem klubu Bled, ki leži med Hamiltonom in Niagarskimi slapovi. Nastopila sta Slovenska folklorna skupina Nageljčki iz Toronta in Vokalna skupina Plamen iz Toronta, ki bo mimogrede čez dober mesec dni nastopila v Sloveniji - na Ptuju, v Tržiču in v Celju. To soboto bo živahno v Slovenskem Parku, ker bo t.i. Pečenkafest. Danes bo po večerni sveti maši v slovenski župniji v Hamiltonu nastopila Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja. Skupino jutri zvečer čaka še nastop v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu na Večeru folklornega prijateljstva.

Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Pesnik, pisatelj, esejist, mislec in aktivist Jure Detela je gotovo eden najbolj zanimivih, edinstvenih in enigmatičnih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Morda je njegova neobičajna, tudi tragična življenjska pot v splošni zavesti celo bolj znana kot njegovo delo, a eno z drugim je pravzaprav neločljivo. Prepričanja, ki jih je zagovarjal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se z današnjega vidika zdijo daljnosežna, mnogo pred svojim časom. Z dejanji, vsakodnevnimi odločitvami, si je prizadeval za nenasilje v najširšem pomenu besede. Objavil je pesniški zbirki Zemljevidi in Mah in srebro ter avtobiografski esej Pod strašnimi očmi pontonskih mostov. Umrl je mnogo prezgodaj leta 1992 in za seboj pustil tudi nedokončan roman in številne fragmente, zbrane v pričujoči knjigi, je bilo napisano veliko in marsikaj. Predvsem se lahko zgodi, da ko govorimo o osebnostih, kot je bil Detela, zapademo v psihologiziranje in to, da avtorja obravnavamo kot kurioziteto. Na tem mestu bi se temu skušali izogniti in se posvetili njegovemu literarnemu delu, v katerem se kažeta globina in domet njegove misli. Za razumevanje nedokončanega romana Plačilo za moje stoletje je ključno poznati nekaj dejstev iz avtorjevega življenja, ki predstavljajo tudi osrednje teme v romanu. Detela se je zavzemal za absolutno nenasilje, zanj pa to ni bilo zgolj neko abstraktno načelo, ampak je to tudi živel. Bil je vegetarijanec, kar zanj ni bila samo prehranska izbira, temveč tudi izraz etičnega odnosa do vseh bitij, in to je prenesel tudi v svojo poetiko, saj represije ni želel uporabljati niti v jeziku. Njegov odnos do narave presega zgolj ekološko zavest, ampak se je zavzemal za predrugačenje človekovega zavojevalskega odnosa do nje. Izjemno dejaven je bil kot aktivist in se zavzemal za odpravo smrtne kazni v Jugoslaviji ter nasprotoval mehanizmom policijskega in vojaškega nasilja. Roman Plačilo za moje stoletje je nastajal v prvi polovici osemdesetih let. Miklavž Komelj, tudi sam pesnik, ki ga poznamo tudi kot urednika zbranih del in del iz zapuščine Vojka Gorjana, Jaše Zlobca, Srečka Kosovela, Karla Destovnika Kajuha in Vena Pilona, je svoje tovrstno delo pravzaprav začel z Detelo – leta 2011 so izšli Orfični dokumenti: teksti in fragmenti iz zapuščine, nato leta 2018 Zbrane pesmi v kar dveh delih. Plačilo za moje stoletje je filozofski roman, ki vas bo, če poznate poezijo Jureta Detele, zelo presenetil. Napisan je dokumentaristično, čeprav opisuje stvari, ki se niso zgodile, dogodki pa so uporabljeni kot ozadje za argumentacijo. Sama realističnost romana, njegov neposredni in neokrašeni jezik, se ujemajo z Detelovo poetiko, s katero si je prizadeval, da bi besede osvobodil represivnih funkcij. To pomeni, da je vse, kar je zapisano, mišljeno dobesedno, brez kakršnihkoli metafor. Te so namreč substitut, ki reducira in odstrani stvar ali bitje, to, o čemer pravzaprav govorimo, in so kot take primer nasilja v jeziku. Glavni junak in pripovedovalec romana Plačilo za moje stoletje je Jure Detela sam, v njem pa se prikaže kot morilec. Vse se začne z bojem za to, da v Jugoslaviji ne bi podaljšali služenja vojaškega roka in da bi razmere v vojašnicah postale bolj humane. Jure Detela si je s peticijami res prizadeval za različne cilje, vendar ni imel nobenega stika s politiko in politiki, kot je prikazano v romanu. V njem prijatelj Peter Glogovec romanesknega Jureta prepriča, da se udeleži večerje s politično elito – izmišljenimi osebami, ki nimajo povezave z resničnimi političnimi akterji tistega časa. Ti politiki naj bi bili Juretu naklonjeni in bi jih lahko nagovoril, da delujejo v smeri njegovih ciljev, s tem pa bi veliko mladim vojakom prihranil marsikatero bolečino in trpljenje. Jure se vda in v imenu doseganja dobrega cilja popusti glede svojih strogih etičnih načel – na večerji jé gamsje možgane, da ne bi naredil slabega vtisa s svojim vegetarijanstvom, in to sproži učinek snežne kepe, saj se drobni kompromisi hitro sprevržejo v vse hujše in hujše. Nazadnje se s sprijeno politično elito zaplete v utilitaristično logiko sveta, ki temelji na umoru – nasilje vedno utemeljujejo z višjim ciljem. Njihovi argumenti Jureta prepričajo s tem, ko trdijo, da bo z ubojem ene živali ali človeka, pred trpljenjem rešil množice drugih bitij. Nasilje v imenu nenasilja torej oziroma v imenu doseganja višjega cilja, ki je nenasilna družba. Roman govori o nasilju, lahko slutimo, kaj se dogaja, čeprav nasilna dejanja niso nikoli opisana. V ospredju so argumenti za ta dejanja, prave filozofske razprave za in proti, ki predstavljajo glavnino besedila prvega dela romana. Ta doseže vrhunec, ko Jure sodeluje v skrivnostnem karmično očiščevalnem postopku, s katerim naj bi duše tistih, ki so predmet tega postopka, rešili pred neskončnim ciklom rojstev in smrti, ki prinaša trpljenje. Karmično očiščevalni postopek izvajajo na političnih disidentih, jih mučijo in nazadnje ubijejo. Vse v imenu višjega dobrega. Enega od disidentov živega zakopljejo in Jure pri tem sodeluje, nato pa ga pred nadaljnjimi zablodami reši prijatelj Simon, ki predstavlja ideal absolutnega nenasilja. Skupaj disidenta odkopljeta a prepozno. Jure se s Simonovo pomočjo zave, da ga je elita izkoristila za svoje nemoralne cilje, in se v drugem delu romana očiščuje svojih okrutnih dejanj. Prvemu in drugemu delu romana v knjigi sledi dodatek, v katerem je objavljena še druga verzija romana, skupaj z zapisi in fragmenti, ki so bili ohranjeni med rokopisom, a niso njegov del, se pa z njim vsebinsko povezujejo. V uvodu Miklavž Komelj pojasnjuje, kako se je lotil sestavljanja romana iz kaotičnosti rokopisa na premešanih listih in lističih, Detela je roman pisal po fragmentih, nekateri odlomki pa so ohranjeni v dveh verzijah. Delo, ki je brez dvoma zahtevalo veliko študija, potrpežljivosti in poznavanja pesnika ter njegovega kroga, je Miklavž Komelj dopolnil še z detajlno in obsežno spremno študijo, s katero je vzpostavil kontekst, ki je za bralke in bralce v tem primeru nujno potreben. Roman namreč nima velike literarne vrednosti in res ni primerljiv z Detelovo poezijo po slogovni dovršenosti. Njegova največja vrednost so filozofski pogovori, argumenti za nasilje in proti nasilju, v katerih se pokaže avtorjeva intelektualna širina. Romana, ki je obstajal zgolj v fragmentih, avtor seveda ni končal niti ni šel skozi uredniški proces. Tudi Komelj v besedilo ni posegal, objavljeno je takšno, kot je bilo, z vsemi napakami in lapsusi, na katere je kot urednik opozoril v opombah. V spremni študiji predstavlja ne le čas in prostor Detelovega ustvarjanja, temveč se temeljito opira na njegova druga dela, predvsem esejistična, korespondenco, pričevanja tistih, ki so ga poznali, in tako skuša rekonstruirati tudi tisto, kar je pisatelja gnalo pri ustvarjanju, zakaj je želel napisati roman, tako zelo drugačen od vsega, kar je napisal poprej, in tako zelo nasilen. Je sploh želel z njim kaj sporočiti ali ga je pisal zase, da bi si prek njega prišel do dna? Tega zagotovo ne bomo nikoli izvedeli in roman lahko beremo na več načinov, kar izpostavlja tudi Komelj. Po eni strani gre lahko za čisto transgresijo, ali pa za eksperiment, v katerem avtor preizkuša samega sebe in kaj bi se zgodilo z njim, če bi opustil svojo moralno integriteto. Lahko da gre za eno samo veliko halucinacijo, rezultat vseh strahov o tem, da bi povzročal trpljenje. Morda pa gre za grotesko in parodijo, saj je v romanu tudi veliko črnega humorja. Komelj zapiše: »Mučni občutek, ki ga lahko pusti tekst, je – ob tem, da se v njem sijajne pasaže izmenjujejo z osupljivimi bizarnostmi – prav v tem, da ni jasno, kdaj gre za fikcijo in kdaj za resničen dokument o notranjem stanju; in kar je najbolj osupljivo: videti je, da za Detelo med obojim pri pisanju tega teksta sploh ni razlike.« Vsaka izdaja, kot je ta, je v veliki meri tudi delo tistega, ki je naredil izbor, sestavil odlomke ter jih kontekstualiziral s spremnim besedilom. Miklavž Komelj je velik Detelov poznavalec, zato ne dvomimo o tem, da je svoje delo opravil strokovno in korektno. Bolj zanimivo je v tem primeru dejstvo, da je knjiga Plačilo za moje stoletje izšla pri manjši založbi in da se za izdajo še neobjavljenega dela pesnika, ki je pustil trajno sled v slovenskem kulturnem prostoru, ne samo kot pesnik temveč tudi kot prodoren mislec in aktivist, niso odločili pri kateri od večjih založb, ki redno izdajajo tudi dela slovenskih klasikov. Vsekakor je knjiga Plačilo za moje stoletje pomemben prispevek k domači literarni zgodovini in poznavanju opusa Jureta Detele. Njegova dela je danes vredno brati, saj spodbujajo vizijo drugačnega odnosa do sveta – nekaj, kar nujno potrebujemo.

Iran je bil ponoči tarča novega vala ameriških napadov, odgovoril je z napadi na ameriške baze v regiji. V luči nove zaostritve je bil v Ankari vrh Nata, ki se je kljub vse večjemu razkolu med ZDA in evropskimi zaveznicami končal poenoteno. Ameriški predsednik Trump je bil sicer znova kritičen do zaveznic, ker so ga pustile na cedilu in se niso vključile v vojno. Druge teme: - Grims izključen iz Evropske ljudske stranke. Napovedal nadaljevanje dela v parlamentu in nastop na naslednjih volitvah. - Vse več podjetij seli sedeže iz Slovenije. Razlogi: visoki davki in toga delovna zakonodaja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes zahtevna gorska etapa, na mundialu prvi četrtfinalni obračun.

V tokratnji oddaji smo se dotaknili pomembne obletnice - 250 let ustanovitve ZDA, ki so jo obeležili 4. julija. Praznovanje prihaja v času tektonskih geopolitičnih premikov, ko Belo hišo vodi nepredvidljivi Donald Trump, svet pa se sooča s prav tako nepredvidljivimi krizami. Kje so ZDA danes, kako odmevajo zadnje ameriške vojaške operacije v mednarodnem okolju in kakšno je stanje ameriške demokracije po 250-ih letih ter pred jesenskimi kongresnimi volitvami? Vse to so vprašanja, na katera so nam pomagali odgovoriti gostje:upokojeni diplomat dr. Božo Cerar,politolog in strokovnjak za ZDA Klemen Balanč,direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji ter predsednica AmChama Europe Ajša Vodnik.

Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Po navadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman pričakujemo, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav tako, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci (ponovitev).

Delitev Slovenije na podeželsko in mestno je sicer nepopularna, nekoliko izključujoča, a vendar še kako živa. Praviloma je podeželska Slovenija manj prisotna v medijih, ima svoje, nekoliko skrivnostne rituale in stereotipno velja, da je bolj naklonjena tradicionalnim vrednotam. Čeprav bi pričakovali nasprotno, se prepad med obema skupnostnma še poglablja. Eden izmed največjih izzivov podeželja je, kako na zemlji obdržati mladino. Bleščava mesta je mamljiva, zato smo v preteklih desetletjih opazovali boleč proces staranja podeželja, kar pa se, kot kažejo podatki, kljub vsemu nekoliko umirja. Vse več mladih razume življenje na podeželju, kmetovanje in stik z zemljo kot primerjalno prednost. Enkrat letno se podeželska mladina dobi na veliki in tradicionalni prireditvi, ki se imenuje »Državne kmečke igre!« Obiskal jih je Marko Radmilovič. Oddaja je repriza.

Zakaj nekateri bogataški negativci z velikega platna absolutno odbijajo, medtem ko nas drugi vendarle neustavljivo privlačijo?»Pohlep, ob pomanjkanju boljših besed, je dober,« pravi Michael Douglas v slovitem monologu iz filma Wall Street, pod katerega se je podpisal režiser Oliver Stone. Se pa Douglas tu seveda ne ustavi, temveč v vlogi brezvestnega investitorja Gordona Gekka, za katero je leta 1987 prejel tudi oskarja za najboljšega igralca, nadaljuje: »Pohlep se nikoli ne moti. Pohlep deluje. Pohlep razjasni sleherno situacijo in izraža samega duha evolucije. Naj gre za pohlep po življenju, po denarju, po ljubezni ali znanju, pohlep je obraz nezadržnega vzpona človeštva.« Te besede so se razločno vpisale v naš kolektivni kulturno-zgodovinski spomin. Berejo se namreč kot nekakšen eleganten destilat dominantne ideologije zadnjih nekaj desetletij na Zahodu; so esenca neoliberalizma, njegovega – ob pomanjkanju boljših besed – temeljnega etosa. No, kar se ni vpisalo v naš kulturno-zgodovinski spomin, pa je, da je jedrno sporočilo filma, sporočilo Wall Streeta kot celote, natanko nasprotno razmišljanju Gordona Gekka. Oliver Stone, čigar levičarske simpatije niso nikakršna skrivnost, namreč skuša pokazati, kako pohlep spodjeda tradicionalne vrednote, kot sta pošteno delo in osebnostna integriteta, pokazati skuša, kako pohlep razgrajuje ključne medčloveške, družbene vezi, ne nazadnje skuša pokazati, kako pohlep uničuje tudi t. i. realno gospodarstvo. Vse to film poskuša, gledalke in gledalci pa smo si zapomnili – in najbrž vsaj malo tudi ponotranjili – predvsem poglede, stališča in vrednote karizmatičnega negativca Gekka. Zakaj? Morda zato, ker se vrtoglavega bogastva vedno drži nekaj magnetično, neustavljivo privlačnega? – Ta argument sicer zveni precej prepričljivo, a zakaj potem nihče ne sanjari o tem, da bi nekega dne postal odtujeni magnat à la Charles Foster Kane iz Državljana Kana, legendarne mojstrovine Orsona Wellsa iz leta 1941? Zakaj nikomur ne pade na misel, da bi svoje življenje živel kot gospod Potter, brezčutni, hladnokrvni skopuh iz filma Čudovito življenje, ki ga je leta 1946 posnel Frank Capra? Pravo vprašanje, ki si ga v tem kontekstu torej velja postaviti, je slej ko prej tole: zakaj nekateri bogataški negativci z velikega platna absolutno odbijajo, medtem ko drugi vendarle zapeljivo mamijo? K temu pa morda lahko dodamo še tole podvprašanje: ali je filmov, ki zasledovanje in kopičenje bogastva ter življenje na veliki nogi prikazujejo v privlačnejši luči, kaj več, odkar sta ob koncu 70-ih let 20. stoletja Margaret Thatcher in Ronald Reagan sprožila neoliberalno revolucijo? – Odgovore smo v tokratnem, filmsko obarvanem Kulturnem fokusu iskali v pogovoru z dr. Jelo Krečič, filozofinjo, raziskovalko in predavateljico na več fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani.   Foto: Lionel Barrymore v vlogi gospoda Potterja iz Caprovega filma Čudovito življenje; poznavalci sedme umetnosti, ki jih je leta 2003 k sodelovanju povabil Ameriški filmski inštitut, so gospoda Potterja postavili na šesto mesto lestvice 50 največjih zlikovcev v zgodovini ameriškega filma (Wikipedija, javna last)

Vse bolj javna trenja med evropskim poslancem iz vrst SDS Brankom Grimsom in Evropsko ljudsko stranko so danes dosegla vrhunec. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu je sporočila, da bo evropskega poslanca iz Slovenije izključila iz svojih vrst zaradi nesodelovanja in spodkopavanja stranke. Druge teme: - Resnica: od Mijića bomo zahtevali odstop, če mu bo dokazana krivda. - V Kijevu za jutri razglasili dan žalovanja po silovitem ruskem obstreljevanju. - Muzej slovenske osamosvojitve bo začasno vodil Jože Dežman.

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi.

Polovica leta je za nami, ko v kratkih mislih hodimo po poti s Frančiškom in se družimo z njim ob njegovi bogati duhovni zapuščini. Ob branju svetnikovih izjav o sebi, močno izstopa popolno izničenje svojega deleža. Vse je ena sama hvala Gospodu ...

Piše Robert Šabec, bere Dejan Kaloper. Veliki brat je dejansko iz mesa in krvi in še kako živ. Vse kar je George Orwell že davno vedel in popisal v romanu 1984, v katerem predstavlja distopično, totalitarno družbeno ureditev splošnega nadzora, se nam z zadnjim delom Dragice Krapež materializira oziroma personalizira v osebi starega očeta, po domače »wačeta«, ki naj bi si zaradi zlobe in totalnega nadzora nad družino in tudi nad okolico ne zaslužil niti lastnega imena ampak je v celotni pripovedi označen zgolj kot Diktator…. Diktator z griča. Dogajanje je postavljeno v od boga pozabljeno vasico Jesenica nad Cerknim in ta vaški mogotec – veliki wače – je zraven pri praktično vseh pomembnejših odločitvah v vasi, kot tudi v Cerknem, tesne povezave in znanstva pa ima tudi v Idriji in v širših partijskih krogih. Posebej odločilen je njegov pečat pri družinskih zadevah in dinamiki, saj mu nič ne uide in nič ne gre mimo njega. Vseprisoten je, kot so vsenavzoči teleekrani v znamenitem delu 1984, za red in vse ostalo na vasi pa dodatno poskrbi še 'Miselna policija' v podobi vaških čenč, ki velikemu dedku nosijo pod nos vse pomembne in manj pomembne še sveže informacije. Beležiti je seveda treba vse in še več. Če pogledamo njegova zgodnja leta, naj bi bil wače, po pisanju Dragice Krapež, vse do druge svetovne vojne vsaj na videz »povsem normalen človek«, po poklicu krojač, ki je poročil starejšo kmetico z nezakonskim sinom. Odraščal naj bi v verni družini. Poleg pastorka, ki je kasneje med drugo svetovno vojno padel kot odlikovan partizan, je imel še sina (avtoričinega očeta), ki so ga nacisti internirali v delovno taborišče. Sprememba dedkovega svetovnega nazora se je zgodila prav med drugo svetovno vojno, ko naj bi postal goreč zagovornik komunizma, leninizma, Stalina in Rusije, kot izpolnitve onostranskega raja v tostranstvu. In krojač je naposled – sicer bolj ali manj nepojasnjeno – postal fanatičen diktator, ki naj bi iz hiše zmetal vse, kar je dišalo po starih časih in takratnih malikih. Na smetišče zgodovine je frčal bogkov kot, prepovedal je molitev doma in še več, zakrivil naj bi ločitev svojega že odraslega sina. Poskrbel naj bi, da so Dragico še kot dojenčka vzeli mami in jo pripisali očetu oziroma posredno sebi. Vnukinji naj bi pozneje prepovedoval druženja, nadzoroval stike z očetom, tlačil njene želje in ambicije, vplival na izbiro šolanja, zaposlitve, partnerja in drugo. Dragica ni smela izbirati prijateljev po svoji volji, izbrati šole po svoji presoji, kot se tudi ne zaposliti po svoji želji. Diktator naj bi vseskozi držal vse niti igre trdno v svojih rokah, zmanipuliral naj bi vse in vsakogar v svoji bližini, in to na način, da so celo njegovi bližnji postali zgolj neme sence, brezvoljne kreature – sužnji brez volje in moči. Namesto Dragice in njenih je seveda odločal edini in vsemogoči wače. Ta nekdanji krojač, rusofil brez primere, je bil tako vsemogoč, da je prelisičil celo »zagamano« informbirojevsko leto 1948 in potencialno bivakiranje na Golem otoku, ki bi ga pravzaprav moralo čakati, vendar avtorica temu diktatorjevemu podvigu ne nameni nobene pozornosti. Če vsaj pogojno zapišemo, da je psihopatija diktatorja v delu Dragice Krapež razdelana do obisti, pa pogrešamo globlje vzroke domala mazohistične nravi vseh drugih protagonistov – torej vsaj delček tistega, kar v Heglovi Fenomenologiji duha prepoznamo v odnosu med gospodarjem in hlapcem. Del odgovora na prvi del ugotovitve se sicer skriva v nekoliko širši družbeni sliki in polpreteklih zgodovinskih dogodkih v vasi Jesenica na Cerkljanskem, ki jih avtorica sicer nakaže, a jih ne razvija, hočeš ali nočeš pa so jim bili priča vsaj nekateri protagonisti knjige. Je bil brutalni in skrivnostni wače morda tako ali drugače soočen z zloglasnim zločinom, ko so esesovci s Koroške in v sodelovanju s kolaboranti po bitki na Poreznu 24. marca 1945 v to odročno vasico pripeljali 147 ujetih borcev NOV in jih zaprli v prazen Sovrčenov hlev? In naslednji dan, na cvetno nedeljo, v dveh urah postrelili 106 mladih fantov in mož. O tem zgodovinskem dejstvu v delu Dragice Krapež žal ne izvemo ničesar, po drugi strani pa je treba priznati, da je bralec večkrat soočen z družinsko sago, ki se po vsej sili skuša konfrontirati s širšim družbeno-političnim ideološkim okvirjem. Kakorkoli, pisanje Dragice Krapež razpira brezno potlačene izjemno močne travme. Diktator z griča je izrazito subjektivno obarvano biografsko in osebno pričevanjsko čtivo, povsem primerno za ljubitelje tovrstne žanrske literature. Knjigo dopolnjuje fotografsko in dokumentarno gradivo.

Piše Marija Švajncer, bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte. Pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen je že s prvo pesniško zbirko Pobalinka, prav tako pa tudi z drugo Greva, ostajava, saj sva pokazala razvejano in poglobljeno odsevanje individualnega bivanja. V lepo zvenečih verzih je poosebljala naravne pojave in jih povezovala s pojmi. Tako v impresivnih kot refleksivnih pesmih je upesnila osebno zgodbo in v njej nakazala ogroženost. V prizadevanju, da bi ohranjala moč, je bil otrok tisti, s katerim se ji je to posrečilo. Pesnica je intenzivno občutila ostre robove svoje eksistence, vendar ji je pisanje pesmi dajalo smisel in razlog za obstoj. V tretji pesniški zbirki Od točke nič je avtorica razgrnila spopadanje z ovirami, premagovanje zidov in vztrajanje na življenjski poti. Marsikaj se lahko izjalovi, v pesničino občutenje se zarine tudi samota, kljub temu pa je njena pesniška energija tista, ki ji pomaga ohranjati bivanje, in to tudi tedaj, kadar se ji dozdeva, da se je znašla v brezčasju. Mogoče se je vrniti, ostati in še vedno iti naprej. V novi pesniški zbirki Vtiskovanje so poudarjeni trije vidiki – eksistencialna stiska, feministične pobude in ustvarjalni postopek. Razraščata se bolečina in trpljenje, tu in tam podani neposredno, še večkrat obvladani, toda dovolj nazorni in estetsko zaokroženi. Pesnica v slikovitem slogu opozarja na nezavidljiv položaj žensk, izvirno, domiselno in inovativno je zlasti njeno pesniško prikazovanje, kako se loteva različnega pisanja, na primer analiz, interpretacij in literarnih ocen. Vse skupaj se začne z vprašanji: »Kje je luč / da me umiri / kje sonce / da me sprejme / kje svetloba / da mi daje upanje? / Kje?« Odgovori se razrastejo v poetičnih verzih, v katerih so bodisi vsebovani bodisi izraženi neposredno in v obliki izpovedi. Eksistencialno stisko razkrijejo subtilne metafore. V iskanju izhoda iz težavnega položaja je občutiti strah. Pesnica potuje vase, pomika se po skritih delih svoje notranjosti in, kot pravi, izpiše delce, ki se nabirajo v njej. Govori si, kako bi bilo treba ravnati, v hipu pa se ji zazdi, da bo zadoščala zgolj zaustavitev. V vsem tem vrvenju in negotovosti se namreč želi reševati z mirom in spokojnostjo. Veliko ji je tudi do tega, da bi začutila prostranost ter ločila, redčila in privzdignila tisto, kar iz korenin sije v prostranost: »nekaj me mora potegniti ven / praviš / zravnati moram sebe / da me spet ne upognejo drugi / da iz neke prozorne beline / nekaj začne sijati. Občutja prikliče tudi narava, toda v tem doživljanju je slutiti turobnost, že skoraj izenačeno z zunanjim dogajanjem. Bilke se upognejo, prasketanje potihne, veje zaledenijo, podgane migajo z repki in se režijo, slišati je tudi smeh hijen. Videti je, kot da narava umira in se ohlaja. Ljudje se bodo morali greti z notranjo toploto in pri tem ne bodo odveč pozornost in spretnost v odmikih in koncih ter iskanje ponovnih sklenitev. Večkrat se pojavi simbolika žil, omenjene so tudi rane, telo je razbolelo, toda protagonistka vseeno zmore ohranjati notranjo moč in obvladati takšne in drugačne izzive. Ženske, ki jim je treba dati glas ter opozoriti na njihovo zatiranost in odrinjenost, so upodobljene kot kurentice, vračke, sestre magdalenke in vile rojenice. Tonja Jelen jih nagovarja, toda kdaj pa kdaj jim je nekoliko podobna tudi sama. »kdo pa so te ženske? / še iščejo lastno sobo / tonejo / so zaprte znotraj / (nekoč) / so sploh kaj? / vračka / vrački / vračke …« In česa se pri tej razvejani razbolelosti zaželi pesnica? Kako se je mogoče izviti iz ogrožajočega položaja? »bila bi drevo / napajalka ožilja / zraščena z besedo / kot človek misel – / zglajena z / ravnino nebom zemljo / rastem vedno / jasneje.« Ustvarjalni postopek, ki ga Tonja Jelen prikaže v domiselno oblikovanih stihih, poteka kot tehten premislek, vstopanje v problematiko in odkrivanje bistva. Ustvarjalka išče mnogovrstne možnosti razlag, se poglablja v različna besedila, predeluje svoja spoznanja in sega po presežnem. »Raztelesim / napisano / pozorna na glasove / predelujem spreminjam pomen / kaj vse da en glas / in kaj vzame / središčim težišče / pomena / ga izklesam / prečešem / kaj bo zraslo iz tega // mogoče po nečem diši« Pesnica priznava, da izraz seseklja in ga rani, toda tudi izraz rani njo. Z besedami se spopada in gradi, kot pravi, nov imperij slovstva. Marsikaj je treba spiliti, pisati jasno, udarno in hkrati tiho, pregnesti strukturo, ji dati pravi pomen in začutiti tudi tisto, kar samo tli. Poezija zanjo niso le občutki in samo črke, temveč je vse to tudi izenačeno z žarčenjem, razčlembo in gradnjo. Včasih je tega na tisoče. Pesnica se vpraša, ali je mogoče vse to ubesediti. Vaja ne bo lahka, saj se zdi, da gre hudo zares. Tisto, kar nastane, pa so nekakšni nanosi premišljevanj. Na prvi pogled je videti, da so pesmi napisane brez ločil, pozorno branje pa tu in tam opazi kak vprašaj, oklepaj in poševnico, celo piko, tri pike in zvezdice. Naslovi so natisnjeni v krepkem tisku in se pomensko nadaljujejo v prvem verzu. Pesmi imajo tudi posebno likovno podobo, ki tu in tam kaže na to, kako se je treba spustiti nekam navzdol, na neznano dno. Nekatere besede so zapisane med poševnicami, z oklepajem izraz dobi dvojni pomen, dve besedi sta prečrtani, tri pike so v ravni vrsti ali nameščene druga nad drugo. Metafore zvenijo estetsko učinkovito in nekoliko mračno, na primer: izbruh črnih pijavk, črvičenje strahu, integracija misli, zvezena v sledenje, zvoki neučakanosti in druge. Po mnenju avtorja spremne besede Aljaža Krivca je Vtiskovanje Tonje Jelen fascinantno hibridna pesniška zbirka. Prevevata jo za pesnico že znana lirska tenkočutnost in glas intime, tokrat pa se jima pridruži še uporniški duh. Predstavitev pesniške zbirke Krivec na zavihku platnice sklene z besedami: »Pesnica v pričujoči knjigi z le par potezami seže v najrazličnejše dimenzije tega, kaj je poezija, ob tem pa ji ostaja globoko zavezana.«

Imate v svoji omari svileno oblačilo? Ste se morda vprašali, kako je nastalo in zakaj je tako prijetno na otip? Vas zanima, kako svilogojka splete svileno nit? Kakšna je bila zgodovina svilogojstva pri nas in zakaj je danes pomembno obujanje te dejavnosti ter zakaj je ključno, da so izdelki iz svile v celoti pridelani in predelani v Sloveniji? Vse to bomo raziskovali v današnji Nedeljski reportaži. Pogovarjali smo se z ustanoviteljico Inštituta za svilogojstvo in svilarstvo pri nas z doktorico Rebeko Lucijano Berčič in bili na obisku pri ljubiteljski svilogojki in svilarki Alberti Rožanec iz osrednje slovenske regije. Oddajo je pripravila Petra Medved.

Islandski filmar Hlynur Pálmason je za Ljubezen, ki ostaja napisal scenarij, ga režiral in tudi posnel. Zanimivo je, da je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu pes, ki v filmu nastopa, po imenu Panda, za svojo vlogo prejel pasjo palmo. Gre za filmsko pripoved o družini s tremi otroki po ločitvi staršev, posneto na 35 mm filmski trak. Ločitev v filmu ni redko tematizirana, pristopi do nje pa seveda segajo od tragičnih do bolj humornih. Za Ljubezen, ki ostaja ne bi mogli reči, da na ločitev daje humoren ali pretirano tragičen pogled, vsekakor pa je sprejemajoč – življenjsko dejstvo družine, ki je v ospredju tega filma. O razlogih za razdružitev para režiser ne razglablja, ne poskuša jasno začrtati kakršnekoli teze, ne išče definicij, ampak zgolj prikaže izsek časa, tok dogajanja, vsakdan te specifične družine po ločitvi: mame umetnice, očeta, ki pogosto živi svoje vzporedno življenje na ribiški ladji ter vsakdanjik otrok, ki je kar se da brezskrben in povezan z naravo. Vse skupaj se dogaja na ozadju slikovite islandske pokrajine z veliko vetra, s spranimi barvami in morjem. Naslov Ljubezen, ki ostaja je zgovoren in ključen, kajti prav iskanje tega, kar ostaja po razhodu staršev, je v središču filma, ki neidealizirano in brez romantičnega filtra v ospredje postavlja nasprotujoča si čustva, ki vrvijo v takšni situaciji. Pálmason je povedal, da gre zanj za oseben film, in v njem res igrajo njegovi trije otroci. Spretno in duhovito se prepletata dve ravni resničnosti - realno dogajanje v filmu in raven, ki ponazarja čustveno stanje likov. To prepletanje deluje spontano, naravno, tako kot se tudi v resnici pri ljudeh prepleta resničnost z nanosi, ki predstavljajo naše strahove, želje, fantazije. Nekakšen magični realizem torej, s katerim se Pálmason poklanja človekovi domišljiji in zaznavam, ki presegajo zgolj realno, a so na neki način vendarle del te realnosti. Poleg družinske je pomembna tema v filmu tudi sodobna umetnost in umetniški trg danes. Anna – mati, ki je obenem likovna umetnica, z rjavenjem kovinskih modelov ustvarja slike. Njen postopek je sam po sebi simboličen, saj tako ustvarja umetnine s posredovanjem učinkov minevajočega časa in odtisov, ki jih ta čas skupaj s predmeti pušča na platnu. Kot življenje pušča svoje sledi na nas. Zanimiva v filmu je med drugim simbolna podoba strašila – viteza, h kateremu hodijo protagonisti in vanj izstreljujejo puščice. Bolj ko je zdelan, bolj postaja človeški – in to je samo na videz protislovno. Naj dodamo, da je Pálmason prav figuri tega viteza posvetil samostojen film z naslovom Ivana Orleanska. Film Ljubezen, ki ostaja nevsiljivo prikaže specifičen način bivanja na Islandiji, v klimatsko neizprosnem delu našega sveta, ki mu zaradi svoje odmaknjenosti uspeva ohranjati lastne kulturne posebnosti. Sprašuje se o ljubezni in korakih naprej v življenju, ki pa jih je včasih težko narediti. Iz oddaje Gremo v kino.

V sklepni epizodi serije Cianokast novinarji razgrnemo, kaj monitoring cianobakterij pove o naših vodah in zakaj so uporabniki mnogih priljubljenih voda v Sloveniji pogosto prepuščeni samim sebi. V zadnjem delu serije v ospredje stopijo novinarji Strašno hudih, Klara Škrinjar, Zarja Muršič, Samo Demšar in Maja Čakarić, in se posvetijo vprašanju, ki ga je pravzaprav odprla Veronina izkušnja in pogovori z raziskovalkami na NIB: kako dobro v resnici poznamo kakovost voda, v katerih se poleti hladimo, in v katere se z navdušenjem podajo psi. Slovenija ima vzpostavljen sistem nadzora za uradna kopalna območja, toda večina priljubljenih gramoznic, jezer in rečnih tolmunov mednje ne sodi. To pomeni, da tam ni rednega monitoringa, ni opozorilnih tabel in ni informacij o morebitnih tveganjih zaradi cianobakterij. V epizodi se posvetimo izhodiščem projekta Skrivnosti slovenskih motnih voda: kako pri nas spremljamo cianobakterije, kdo je odgovoren za obveščanje javnosti in zakaj se pristojnosti pogosto razpršene med občine, upravljavce zemljišč in državo. Pogledamo, kako se znanstveni podatki prelivajo (ali pa se ne) v odločitve na terenu, ter zakaj je prav pri neuradnih kopališčih največja vrzel med tem, kar bi ljudje morali vedeti, in tem, kar dejansko izvejo. V pogovoru novinarji pripovedujejo tudi o izkušnji sodelovanja z NIB in pri tem razmišljajo, zakaj so lahko znanstveniki več kot dobrodošli v novinarskih preiskavah. Pa pojasnjujejo, zakaj so prav raziskovalci postali edini neformalni obveščevalci javnosti v državi, in se pri tem sprašujejo, zakaj je pomembno vzpostaviti bolj odziven, jasen in dostopen sistem obveščanja, ki bi zaščitil tako ljudi kot njihove domače živali ne glede na to, ali se kopajo na uradnem kopalnem območju ali tam, kjer ga nihče ne nadzoruje. S to epizodo zaključujemo tridelno serijo Cianokast, ki je del projekta Skrivnost slovenskih motnih voda. Vse vsebine, vključno z besedili, brošuro, podkasti … najdete na projektni strani www.strasnohudi.si/cianobakterije.

Vse od konca druge svetovne vojne svet bistveno oblikuje ameriški imperializem. Četudi so imele Združene države v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so odločilno oblikovale povojni svet. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakršne so se posluževali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – ponovno pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. V tokratni Intelekti se ob bližajoči se 250. obletnici nastanka ZDA zato sprašujemo: kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma? Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu? V živo v studiu Prvega programa so z mano dr. Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijski kolega zgodovinar dr. Tomaž Gerden in sociolog dr. Marko Kržan. foto: Pixabay

Avgustovsko popoldne na gramoznici v Kidričevem je bilo videti popolno. Voda je bila videti čista, kot vedno turkizne barve, trenutek je bil primeren za rekreacijo in sladoled. Psičko Verono pa je tako kot vedno nezaustavljivo gnalo v vodo. Z užitkom je zagrabila palico, prekrito z rjavkasto oblogo in … le kakšno uro pozneje se je radosten dan zanjo in njeno lastnico Zarjo sprevrgel v nočno moro. Verona je nenadzorovano drgetala, izgubila nadzor nad zadnjimi nogami, imela silovite krče, tako da so sredi noči pristali v veterinarski kliniki. Da je preživela, se lahko zahvali le veterinarki, ki je posumila na zastrupitev s cianotoksini in psičko med drugim zaščitila z umetno komo. Verona je preživela. Konec dober vse dobro? Njena izkušnja kažena sistemske pomanjkljivosti pri nadzoru kakovosti vode in obveščanju prebivalcev. Slovenija svojo identiteto gradi na podobi dežele čistih voda, vendar uradni nadzor seže le do 49 uradnih kopalnih območij. Vse ostale priljubljene točke, kjer se hladijo tisoči, za sistem tako rekoč ne obstajajo. Tam ni uradnega monitoringa, ni opozorilnih ter izobraževalnih tabel o morebitnih cianotoksinih. Občina oziroma upravljavec odgovornost preloži na ljudi - ob obali ga bo počakala tabla o uporabi vode na »lastno odgovornost«. Takšno je zagledala tudi Zarja, ko se je tistega dne z Verono spuščala do jezera, a je pred tem tudi prebrala obvestilo na družbenem omrežju, da je kakovost vode ustrezna. Slabi dve leti pozneje, ko smo jezero obiskali v okviru znanstveno-novinarske preiskave, smo na istem mestu vzeli vzorec vode. Raziskovalci NIB so spet potrdili potencialno toksične bentoške cianobakterije. Tveganje torej ni minilo. A kakovosti tovrstnih vod izven območij kopalnih vod nihče sistematično ne spremlja.  V prvi epizodi podkasta se z ekipo Strašno hudi podajamo na obrežje Zelenega jezera, da bi razumeli, kakšne so lahko posledice tega, da v Sloveniji nimamo protokola spremljanja in obveščanja za vodna območja, ki niso uradna. Z veterinarko Marušo Ahaj smo se pogovarjali, kaj se zgodi v telesu živali ob zaužitju nevarnih nevrotoksinov, z lastnico Zarjo pa razmišljamo o pravici državljanov do obveščenosti.  To je prvi del tridelne podkast serije, ki smo jo pripravili v projektu Skrivnost slovenskih motnih voda. V naslednjih dveh epizodah se bomo potopili v svet znanosti pod mikroskopom in se pogovarjali o izsledkih našega projekta.  

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Letos bosta na državni proslavi 24. junija govorca kar dva: predsednica republike in predsednik vlade. Nova vladna spletno stran z informacijami o pridobitvi pomoči države po zadnjih neurjih. Čebelarska zveza Slovenije novi vladi poslala z naborom predlogov: več medovitih rastlin in več ugodnosti za čebelarje. Vse nared pred jutrišnjim romanjem bolnikov, invalidov in starejših k Mariji na Brezje.V izraelskih nočnih zračnih napadih na jug Libanona ubitih najmanj 18 ljudi. Hezbolah ubil štiri izraelske vojake. Šport: Tretja etapa slovenske kolesarske dirke prinesla zahtevna vzpona na Planino na Pohorju in Celjsko kočo. Zmagovalec je Laurence Pithie.

In der Schweiz soll der Bau neuer Atomkraftwerke wieder möglich werden. Nach dem Bundesrat und dem Ständerat hat sich nun auch der Nationalrat dafür ausgesprochen. Er hat am Donnerstag den indirekten Gegenvorschlag zur Blackout-Initiative angenommen. Gast ist Michael Frank, Direktor des Verbands Sch Für die Befürworter neuer AKW ist es ein Erfolg: Der Nationalrat hat am Donnerstag mit knapper Mehrheit entschieden, das AKW-Verbot aufzuheben. Er folgt damit dem Ständerat und Energieminister Albert Rösti. Das letzte Wort dürfte jedoch das Stimmvolk haben - die Grünen haben bereits das Referendum angekündigt. Soll die Schweiz neue AKW bauen? Die Diskussion mit Michael Frank, Direktor des Verbands Schweizerischer Elektrizitätsunternehmen (VSE). Er ist zu Gast bei David Karasek.

Lobelovi so na videz povsem običajna kanadska družina srednjega razreda: hiša z vrtom, trije otroci in najstarejši sin, ki vsakdanje življenje snema z domačo videokamero. Vse je videti običajno, le da nobeden izmed otrok ne ve, s čim se njihov oče preživlja. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki se Petra Meterc pogovarja s kanadskim režiserjem Mikom Lobelom, ki je v svojem dokumentarnem filmu Ne hodi gor raziskal skrivnost, s katero je odraščal, in posledice, ki jih je ta imela nanj in na njegovo družino. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.

NAPOVEDNIKJanša pri predsednici republike: »Prvič mi bo neprijetno iti na vrh Nata.«Tudi odbor za kmetijstvo za hitro pomoč kmetom po nedavni ujmi.Rezultati nacionalnega preverjanja znanja pri slovenščini, zaskrbljujoči.Papež pozdravil skorajšnji podpis ameriško-iranskega dogovora ter pozval k nadaljevanju dialoga.Kmetje ob 33-letnici odmevne protestne zapore mejnih prehodov: »V tem času nas je politika uspevala zgolj deliti.«Evropski parlament sprejel strožja pravila za vračanje migrantov v tretje države.ŠPORT: Z etapo od Velenjskega jezera do Rogaške Slatine se je začela 32. kolesarska dirka po Sloveniji. Pogačar in Roglič vzporedno v Švici. Branilka naslova Argentina, svetovno nogometno prvenstvo v Severni Ameriki začela z zmago s 3:0 nad Alžirijo. Vse tri gole zabil kapetan Messi.VREME: Večinoma sončno bo, ponekod v notranjosti države in v hribovitem svetu možne plohe, z najvišjimi dnevnimi temperaturami okrog 30 °C.

Pri Svetem Vidu v Clevelandu so včeraj praznovali župnijskega zavetnika. Še posebej so se spomnili ustanovitelja župnije msgr. Vitusa Hribarja in mnogih zvestih faranov, ki so leta 1893 ustanovili župnijo. Slovenska šola pri župniji Marije Vnebovzete, ta je bila ustanovljena pred 120-imi leti, je to nedeljo na Slovenski pristavi pri Clevelandu pripravila tradicionalni piknik. Začel se je s sveto mašo. To nedeljo bo na Slovenski pristavi spominski dan, vsakoletno srečanje za pokojne domobrance in ostale žrtve komunističnega nasilja. Pri kapeli brezjanske Matere Božje na Orlovem vrhu bo sveto mašo daroval Frank Kosem. V nedeljo, 28. junija, pa bo na Slovenski pristavi prireditev Ponosen sem, da sem Slovenec. Po sveti maši bodo nastopili pevski zbor Korotan in folklorna skupina Kres. Poklonili se bodo pokojni rojakinji Bredi Lončar. Obeležili bodo tudi 65. obletnico Pristave. Vse rojake iz Clevelanda in okolice vabijo k udeležbi, da pokažejo svoj ponos na slovensko kulturo, zgodovino in tradicijo.

V Sloveniji živimo relativno dobro. Imamo visoko kakovost življenja, dostop do narave, športno infrastrukturo in močno regionalno povezanost. A hkrati vse več ljudi skrbi prihodnost. Stopnja nezaupanja v politične institucije je izjemno visoka, zdravstveni sistem se sooča z resnimi težavami z dostopnostjo, absentizem narašča, mladi so vse bolj negotovi glede perspektive, vprašanja dolgoročne vzdržnosti pokojnin pa ostajajo odprta. Kaj vse to pomeni za prihodnost Slovenije? Kako bo umetna inteligenca transformirala slovenska podjetja in ali bomo ujeli ta vlak? Katere veščine bodo sploh prinašale višje plače v prihodnosti in zakaj slovenska politika namesto dolgoročne strategije še vedno raje vlada na podlagi javnomnenjskih anket in nagrajevanja z "bombončki"? Vse to in še več razkriva poročilo o kakovosti življenja v Sloveniji, ki so ga pripravili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar)? Pred mikrofonom: dr. Peter Wostner, Umar Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Dočakali smo smrt, dočakali smo »končni« konec, a majhni konci se v našem telesu dogajajo ves čas. Kako se razlikujejo od tistih zadnjih? Kaj se zgodi, ko bi se moralo nekaj končati, pa vztraja? In ko pravi konec pride, kaj nas razgradi in kako?V tokratni epizodi podkasta Navodil za konec gledamo naše celice pod mikroskopom e. Raziskujemo, kaj se z njimi dogaja v trenutku, ko zadnjič izdihnemo, in kaj se zgodi potem z našimi celicami ter vsemi drugimi prebivalkami in prebivalci našega telesa.Vse to mi pomagata razumeti dr. Mateja Erdani Kreft, raziskovalka in profesorica celične biologije z Inštituta za celično biologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, in dr. David Stopar, raziskovalec in profesorja mikrobne ekologije z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.Skupaj se potopimo v očem skrivno, a dinamično življenje naših celic: koliko jih vsak dan umre in tudi ali res drži, da se naše telo popolnoma zamenja vsakih sedem let. Kaj pa se zgodi, ko umremo, ko smo klinično in biološko mrtvi? Takrat pride do avtolize, zunanje okolje celic se spremeni in te postopoma začnejo razpadati. Človek je je kompleksen ekosistem. Zato nas zanima tudi, kaj se zgodi z milijardami mikroorganizmov v nas, ko naše telo ugasne? V pogovoru se s sogovornikoma potopimo v zanimiv biološki svet, kjer spoznamo, da smrt posameznika ali posameznice sploh ni dokončen konec. Je nujen, izjemno urejen proces in začetek nečesa novega. V naravnem krogu namreč ni konca, ki ne bi bil hkrati tudi začetek.Druga epizoda podkasta Navodila za konec je na voljo na vaši najljubši podkast platformi.

Se sprašujejo študenti Fakultete za arhitekturo, ki so lani novembra 2025 ustanovili časnik SOHA. Skupaj ga urednikujejo in oblikujejo trije absolventi Luka Tomažič, Maja Perpar in Tilen Kos ter Lana Jereb, ki je v četrtem letniku študija. Zdi se, so zapisali, da naša, nekoč napredna arhitekturna šola, zdaj zaostaja pri vprašanjih, ki se tičejo tako sodobnega študija kot položaja arhitekture v svetu. Vrzel med arhitekturo v praksi in arhitekturo na fakulteti pa se še naprej vztrajno veča. V časniku SOHA se med drugim ukvarjajo s kritiko kapitalistične produkcije v arhitekturi, prostoru in gradbeništvu. Iščejo nove sodelavce za sodelovanje v uredniškem odboru, pri oblikovanju vsebin, lektoriranju, grafičnem oblikovanju, izbiranju gradiva za filmske večere ter organiziranju dogodkov. Vse zainteresirane vabijo, da jih kontaktirajo na elektronsko pošto: Soha.lega.info@gmail.com

Na 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki je bil 2. junija 2026 v atriju ZRC SAZU v Ljubljani, so pod naslovom Paisiello v Ljubljani zazvenele operne arije, ki so jih svoj čas poslušali Anton Tomaž Linhart, Jurij Japelj in Žiga Zois. Nastopila sta mladi francoski tenorist Bastien Rimondi in pianist Edoardo Torbianelli, nekaj vtisov s koncerta, ki je bil tudi del projekta 'Začetki slovenske posvetne dramatike in gledališča 1670–1848', pa je v prispevku zbral Mihael Kozjek (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026). Na koncertih ciklusa Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu smo se v zadnjih letih kar malo razvadili ob gostovanjih odličnih tujih glasbenikov, tudi – ali še zlasti – pevk in pevcev. Kot zadnji v vrsti izjemnih pevcev, specializiranih predvsem za izvajanje glasbe starejšega datuma nastanka, se je prejšnji teden predstavil mladi, 30-letni francoski tenorist Bastien Rimondi. V njegovem življenjepisu beremo, da se je izobraževal v Narbonnu, Toulusu in na pariškem konservatoriju, redno nastopa s pianistom Timothéejem Hudrisierjem v Duu Florestan ter sodeluje z uglednimi ansambli, kot sta Les Arts Florissants in Hemiolia. Izvaja baročni repertoar, novo glasbo in samospeve, tokrat pa se je predstavil in navdušil kot solist v arijah iz oper Vincenteja Martína y Solerja in Giovannija Paisiella, ki so bile v osemdesetih letih 18. stoletja med najpogosteje izvajanimi operami v ljubljanskem stanovskem gledališču. Po uvodni skladbi sporeda – rokopisni klavirski priredbi Simfonije iz Solerjeve opere Una cosa rara, ki jo je pri zgodovinskem klavirju občuteno, s številnimi opaznimi dinamičnimi niansiranji in jasno izigranimi hitrejšimi pasusi tekoče podal stari znanec cikla pianist Edoardo Torbianelli, sta oba glasbenika najprej predstavila pastoralno arijo Pastirja iz opere Nina Giovannija Paisiella. Sledil je niz treh arij iz Paisiellovih oper Kralj Teodor v Benetkah in La Frascatana, pri čemer je Rimondi največ odobravanja požel za izvedbo Linhartovega slovenskega prevoda kavatine Nardona iz La Frascatane. Vmes je Torbianelli brezkompromisno izvedel še Rondo in variacije na duet 'Pace, caro mio sposo' iz Solerjeve opere Una cosa rara Emanuela Aloysa Försterja. V drugi polovici sporeda so zazvenele še arija Belmonta iz Mozartove spevoigre Beg iz Seraja, Romanca in pastorala z variacijami na podlagi Paisiellove opere Nina Daniela Steibelta – ponovno v prepričljivi izvedbi Edoarda Torbianellija – ter še nekaj odlomkov iz Solerjeve opere Una cosa rara, ki je tako bila svojevrstna rdeča nit koncertnega večera. Glas Bastiena Rimondija bi lahko označili kot zapeljivega; je mehak in prodoren hkrati, dinamično prožen – pri tem največjo moč in dramatičnost skrbno hrani za vrhunce. Njegove kolorature so vselej lahkotne in izčiščene, zadržki oziroma diminuendi ob koncih fraz pa nadzorovani, polni, celo sladkobni vse do zadnjega izzvena. Zdi se, da je bil njegov glas kot ustvarjen za »belkantistično« naravo arij tokratnega sporeda. Vse to je Rimondi nadgradil s popolno predanostjo vsebini oziroma vzdušju posameznih arij; vsak nastop namreč podkrepi še z jasno izrazno mimiko ter dognanim razumevanjem in podajanjem besedila. Oba izvajalca, tako tenorist Bastien Rimondi kot Edoardo Torbianelli, sta nedvomno osvojila občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo atrij ZRC SAZU, poslovila pa sta se s kar dvema dodatkoma. V ciklusu Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu se je torej zvrstil še en navdihujoč in izpolnjujoč večer starejše glasbe, tokrat izbranih arij visokega klasicizma, dopolnjenih z virtuozno klavirsko glasbo Emanuela Aloysa Försterja in Daniela Steibelta.

Slovenska reprezentanca je odigrala obe pripravljalni tekmi v junijskem reprezentančnem oknu, ob porazu proti Hrvaški pa pustila boljši vtis kot ob remiju proti Cipru. Rdeča nit obeh tekem je bila zapravljivost v napadu, rdeča nit najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla pa je ob tekmi sosednjih reprezentanc v Varaždinu tudi odštevanje do začetka svetovnega nogometnega prvenstva. Kako se nogometni utrip čuti v Torontu, tudi v slovenski skupnosti tam, bo povedal Luka Petrič, kakšne so napovedi glede presenečenj in razočaranj prihajajočega mundiala, pa skupaj z njim debatirajo še Marko Cirman, Boštjan Janežič in tokratni voditelj Jože Pepevnik. Vse to, in seveda tudi tradicionalni nogometni kviz, v najnovejši epizodi radijskega nogometnega podkasta.

Evropski voditelji so na včerajšnjem vrhu v Tivtu podprli širitev Unije in se strinjali, da je treba pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana. Ponujajo jim bližnjico, kandidatke bi prej dobile mesto za evropsko mizo, ne pa tudi pravice glasovanja. Druge teme: - Izrael še naprej napada jug Libanona. Vse bolj nasilen tudi na Zahodnem bregu; ubit palestinski dojenček - Se bo plačna reforma v javnem sektorju uveljavila do konca? Nova vlada napoveduje razmislek - Na slovesnosti v Kočevskem rogu pozdravili prizadevanja za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev

Vse do oktobra bo potekalo snemanje novega animiranega kratkega filma Kriva pota režiserja Leona Vidmarja. Avtorja smo povprašali, kako poteka snemanja lutkovne animacije. V oddaji bomo izvedeli tudi, kaj prinaša letošnji, že 22. mednarodni festival Kino Otok, ki se bo v Izoli odvijal prihodnji teden. Poleg tega ocenjujemo tudi film Novi val Richarda Linklaterja in Še eno rundo, pa greva Francesca Sossaija.

V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanci potrdili ministrsko ekipo Janeza Janše. Premier Janez Janša je v obrazložitvi predloga ministrske ekipe poudaril, da bo to vlada za vso Slovenijo in vse generacije. Kot je poudaril, bodo z njenim nastopom veljala enaka merila za vse. Vse opozicijske bo prihodnji teden pozval k partnerstvu za uspešno Slovenijo. V oddaji tudi o tem: - Kljub premirju med Izraelom in Libanonom skrajno desni del izraelske politike vztraja pri nadaljevanju vojne s Hezbolahom - V Grosupljem začetek nadzidave zdravstvenega doma, v dobrem letu bo zaživel tudi satelitski urgentni center - Zaradi kaosa na cesti med Izolo in Lucijo lokalne oblasti predlagajo nadaljevanje del na Belvederju po turistični sezoni

Sokrat in sodobnost ali Vse o razhodu. To je naslov predstave, ki so jo v letošnjem letu na oder postavili dijaki 3. G Gimnazije Nova Gorica. Kako je zasnovana predstava, kakšna je glavna tema, kaj je bil največji izziv na odru in še kaj so povedali v tokratni oddaji Gymnasium.

V državnem zboru se dopoldne pred pristojnimi parlamentarnimi odbori začenjajo prva zaslišanja kandidatk in kandidatov za ministrska mesta v novi vladi Janeza Janše. V ministrski ekipi je med koalicijskimi partnericami sedem ministrskih stolčkov pripadlo SDS, štirje NSi, trije Demokratom in eno Fokusu, SLS pa je ostala brez svojega ministrskega kandidata. Vse predstavitve bodo opravili danes in jutri, poslanci pa bodo o seznamu kandidatov predvidoma odločali v četrtek na izredni seji. Drugi poudarki: - Vrstijo se obsodbe stopnjevanja izraelske invazije na Libanon. - Današnji svetovni dan mleka v senci večmesečne krize pridelave zaradi padca odkupnih cen. - Finski hokejisti petič svetovni prvaki po zmagi nad gostitelji Švicarji.

Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali. Gostji: dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka Bral je Jure Franko. Avtorica fotografije: Umetna inteligenca. Poglavja: 00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah? 00:05:14 O tokratnih gostjah 00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat? 00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več 00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika 00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro 00:10:14 O epigenetski uri 00:11:18 Apoptoza in senescenca 00:13:52 O vlogi telomer 00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev 00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju. 00:23:29 Geni niso vedno odločilni 00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic 00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav 00:28:36 Ponovimo … 00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka. Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja. Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij. Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav. Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.Foto: Pixabay/blickpixel

Plačujemo premije zavarovanja in na koncu nič ne dobimo, si pogosto rečemo. Potem sledi: ah, meni se to ne bo zgodilo. Nekateri se zato ne odločajo za zavarovanja ali pa so podzavarovani, ker ne dobijo nečesa materialnega ali pa ne vidijo rasti ali upada portfelja kot pri vlaganju v vrednostne papirje — skratka nimajo občutka, da so si s tem kupili zaščito. Velikokrat se zgodi, da plačujemo premije za stvari, ki jih zlahka nadomestimo, pustimo pa nezavarovano tisto, kar nam lahko pokuri naše prihranke. Denimo: 5.000 evrov na dan v bolnišnici v tujini. Hiša zavarovana za 150 tisoč evrov, obnova stane 300 tisoč. Potres povzroči požar, zavarovalnica pa potem ne izplača zavarovalnine. Kaj moramo vedeti o zavarovanjih? Pred mikrofonom: Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 14. aprila ob 14:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Koliko kapitala je treba imeti, da mesečno prejemamo 500 ali 1.000 evrov neto dividend? Poigrajte se z dividendnim simulatorjem za SBITOP. Simulator je prosto dostopen. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 in 20:00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21. april 2026 med 17.00 - 20:00 (v živo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke - vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Kaj je dividenda in zakaj nekatera podjetja izplačujejo visoke dividende? Katere dividendne delnice in ETF-je izbrati? Kdo so dividendi kralji in kdo dividendni aristokrati? Kako so dividende obdavčene v Sloveniji in kako individualni naložbeni račun (INR) spreminjajo enačbo? Katere so dividende pasti? Kdaj investirati v ETF, ki izplačuje dividende in kako ga izbrati? Pred mikrofonom: Nikola Maljković, Optimtrader in Domen Kregar, Ilirika Koliko kapitala je treba imeti, da mesečno prejemamo 500 ali 1.000 evrov neto dividend? Poigrajte se z dividendnim simulatorjem za SBITOP (https://money-how.si/dividendni-simulator-sbitop/) *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 10. aprila ob 11:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 in 20:00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21. april 2026 med 17.00 - 20:00 (v živo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ _____________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

In honor of April Fools' Day, Zaron Burnett digs into a persistent legend surrounding VSE regular Richard Nixon. With a little help from his pops, Zaron ventures into smoky clubs to unpack a bizarre tale of jazz, drugs, and politics. After the episode, Dana talks about her upcoming book, The Arcane Arts. Zaron discusses his role in a recent Jordan Peele documentary, and Jason reveals his real name for the first time on this podcast. * Hosted by Zaron Burnett, Dana Schwartz, and Jason EnglishWritten by Zaron BurnettSenior Producer is Josh FisherEditing and Sound Design by Chris ChildsAdditional Editing by Mary DooeMixing and Mastering by Josh FisherOriginal Music by Elise McCoyShow Logo by Lucy QuintanillaExecutive Producer is Jason EnglishSee omnystudio.com/listener for privacy information.

In honor of April Fools' Day, Zaron Burnett digs into a persistent legend surrounding VSE regular Richard Nixon. With a little help from his pops, Zaron ventures into smoky clubs to unpack a bizarre tale of jazz, drugs, and politics. After the episode, Dana talks about her upcoming book, The Arcane Arts and Zaron discusses his role in a recent Jordan Peele documentary. * See omnystudio.com/listener for privacy information.

In honor of April Fools' Day, Zaron Burnett digs into a persistent legend surrounding VSE regular Richard Nixon. With a little help from his pops, Zaron ventures into smoky clubs to unpack a bizarre tale of jazz, drugs, and politics. After the episode, Dana talks about her upcoming book, The Arcane Arts. Zaron discusses his role in a recent Jordan Peele documentary, and Jason reveals his real name for the first time on this podcast. * Hosted by Zaron Burnett, Dana Schwartz, and Jason EnglishWritten by Zaron BurnettSenior Producer is Josh FisherEditing and Sound Design by Chris ChildsAdditional Editing by Mary DooeMixing and Mastering by Josh FisherOriginal Music by Elise McCoyShow Logo by Lucy QuintanillaExecutive Producer is Jason EnglishSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Nepremičninski trg v Sloveniji ostaja v paradoksu: število transakcij pada, cene pa še naprej rastejo. Za kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani je danes treba odšteti več kot 5.000 evrov. Do katerih ravni se cene lahko še povzpnejo? Donosi iz najemnin se gibljejo okoli 2–3 odstotke na leto, kar pomeni, da investitorji ne kupujejo zaradi denarnega toka, temveč zaradi pričakovane rasti cen. Pred mikrofonom: Andraž Brilli, ocenjevalec vrednosti nepremičnin, Capital Genetics *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 30. marca ob 15:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Toplejši dnevi so na ceste že privabili nekatere motoriste, a to še ne pomeni, da so na novo motoristično sezono vsi ustrezno pripravljeni. Pesek in prah na cestišču, spolzko in ponekod še vedno poledenelo vozišče, slabša vidljivost, razpoke in udarne jame. Vse to so ovire, ki jih morajo motoristi predvideti, saj prostora za improvizacijo in nepripravljenost na cesti ni. Kako poskrbeti za tehnično brezhibnost motocikla, kaj vse je treba preveriti, preden se motorist poda na pot, kako pomembna je dobra fizična pripravljenost in kakšne poti izbrati za začetek nove sezone. To je nekaj vprašanj, na katera bo v četrtkovem Svetovalnem servisu po pol deveti odgovoril Luka Žunec, inštruktor v AMZS-jevem centru varne vožnje Vransko. Veseli bomo tudi vaših vprašanj, po telefonu, elektronski pošti ali na spletni strani Prvega.

Most people think turning around a 60-year-old public company is about cost cuts, headcount reductions, and financial engineering. But real transformation doesn't start on the income statement. It starts when you realize the house you just bought, the one on the great street, in the great neighborhood, with decades of history, isn't a light renovation, you have to tear it down to the studs. That's the reality of turning around a legacy business. When John Cuomo stepped into the CEO role at VSE Corporation, he inherited a 60-year-old company that was overly diversified, culturally hierarchical, and strategically unfocused. Most leaders would have protected what was there, instead, John simplified.  He divested non-core assets. He focused the company almost entirely around aerospace. He reshaped the executive team. He flattened the organization. He made cultural fit, not just performance a gating factor for leadership. And he rebuilt the business around an OEM-centric aftermarket strategy, choosing partnership over short-term arbitrage. The result: over five years, VSE's market cap grew from roughly $300 million to over $3 billion. In this special replay episode, I sat down with John to unpack what it really means to take a 60-year-old company down to the studs, and rebuild it for the next 60. You'll also learn: -Why tearing a company “down to the studs” can be the only way to unlock long-term value -How simplifying a diversified structure accelerated growth instead of limiting it -Why VSE avoids PMA and stays tightly aligned with OEM partners -How to evaluate acquisitions beyond financials, and why cultural fit is non-negotiable -What most executives misunderstand about integration versus portfolio management -How to scale without losing nimbleness and execution speed -The real risks in today's aftermarket M&A environment and why “everything shiny” isn't always valuable -Why presence, not policy, is the foundation of empowerment and execution   About the Guest John Cuomo is the President and CEO of VSE Corporation. Appointed Chief Executive Officer in 2019,  he brings 21 years of experience in distribution and the aftermarket services industry. John previously served as Vice President and General Manager of Boeing Distribution Services Inc. Before Boeing's 2018 acquisition of the Aerospace Solutions Group of KLX Inc., John served as its President and General Manager (since 2014). From 2000 to 2014, John served in multiple roles and functions at B/E Aerospace (parent company of KLX, Inc. until 2014), including Vice President & General Manager and Senior Vice President, Global Sales, Marketing & Business Development. Before joining B/E Aerospace, John served as an attorney at a large multinational law firm practicing commercial law, mergers and acquisitions, and litigation. Connect with John on LinkedIn.  About Your Host Craig Picken is an Executive Recruiter, writer, speaker, and ICF Trained Executive Coach. He is focused on recruiting senior-level leadership, sales, and operations executives in the aviation and aerospace industry. His clients include premier OEMs, aircraft operators, leasing/financial organizations, and Maintenance/Repair/Overhaul (MRO) providers, and since 2008, he has personally concluded more than 400 executive-level searches in a variety of disciplines. Craig is the ONLY industry executive recruiter who has professionally flown airplanes, sold airplanes, and successfully run a P&L in the aviation industry. His professional career started with a passion for airplanes. After eight years' experience as a decorated Naval Flight Officer – with more than 100 combat missions, 2,000 hours of flight time, and 325 aircraft carrier landings – Craig sought challenges in business aviation, where he spent more than 7 years in sales with both Gulfstream Aircraft and Bombardier Business Aircraft. Craig is also a sought-after industry speaker who has presented at Corporate Jet Investor, International Aviation Women's Association, and SOCAL Aviation Association.    Podcast CTA Check out this episode on our website, Apple Podcasts, or Spotify, and don't forget to leave a review if you like what you heard. Your review feeds the algorithm, so our show reaches more people. Thank you!

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X. Gostje: izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.  Poglavja: 00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji? 00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej. 00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj? 00:10:51 Ondinino prekletstvo 00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj? 00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate 00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu 00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom 00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa? 00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom 00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje 00:32:21 Dihanje in bolečina 00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas 00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus

In 1979, the world watched as NASA’s 77-ton space station made its fiery plunge back to Earth. When Skylab broke apart over a sleepy Australian town, the falling debris set off a global media frenzy. This is the story of the night the sky actually fell — and the teenager who became an improbable hero. Hi, Disorganized Crime fans! Check out this story from the Very Special Episodes podcast. You can listen to new episodes of VSE every Wednesday wherever you get your podcasts. * Today's episode is a production of iHeartPodcasts and School of Humans. See omnystudio.com/listener for privacy information.

When Russia invaded Ukraine, hundreds of starving dogs were trapped inside the Chernobyl Exclusion Zone. For years, Oregon-based veterinarian Dr. Jenn Betz had been their lifeline. Now, with Putin’s troops occupying the site, she had only one thought: How do I get back there? * Hi, Disorganized Crime listeners! Check out this story from the Very Special Episodes podcast. You can listen to new episodes of VSE every Wednesday wherever you get your podcasts. Today's episode is a production of iHeartPodcasts and School of Humans.See omnystudio.com/listener for privacy information.