Podcasts about najve

Kot pravi naš kunštni latinski naslov »In vendar se dviguje«! Marvin Čuni se je dvignil, zabil gol in pokoril Grosupeljčane! Največ je pokazal Antonio Marin, ki je bil bolj ali manj tisti, ki je naredil razliko med bivšim drugoligašem in atomsko Olimpijo. Gostje so imeli posest, Olimpija pa je dosegala gole.Sicer pa smo se obregnili še ob nov čudovit javni nastop direktorja Barišića, debatirali o novi okrepitvi iz druge hrvaške lige in obdelali še nekatere druge teme iz neskončnosti zeleno-belega univerzuma.

Zakaj pokličete nekoga? Po telefonu, na primer. Največkrat, ker kaj potrebujete. Drži? Tako je tudi v večini naših klicev, ki so usmerjeni v nebesa. »Pomagaj s svojo desnico in me usliši,« kličemo že od časov ...

Koliko je v sodobni družbi, ki se večinoma ukvarja s hiperprodukcijo, tako dela kot užitka, tudi strahu, sploh časa za razmislek, za notranji dialog o minevanju, o smrti. O nečem tako neizogibno življenjskem in gotovem. Velikokrat mi pride na misel izjava ameriškega režiserja Woodyja Allena, ki jo je seveda začinil s svojim značilnim črnim humorjem, ko je rekel: »Ne bojim se smrti, samo nočem biti zraven, ko se bo to zgodilo.« Ampak dokončnost, vsaj zemeljska dokončnost v telesu, izgube bližnjih oseb sploh, so ene najtežjih preizkušenj v življenju. Še posebej pa je težko, če izguba doleti otroka ali mladostnika. Smrt starša, sorojenca, starega starša ali druge pomembne osebe, pogosto globoko zareže v otrokovo doživljanje sveta, njegov občutek varnosti in vsakodnevno bivanje. Šola je vse pogosteje otrokov drugi dom, zato postane pomemben prostor, kjer otrok s svojo bolečino ne bi smel ostati sam. Učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni sodelavci se ob takšnih situacijah pogosto znajdejo pred zahtevnim vprašanjem: kako k otroku pristopiti varno, spoštljivo in podporno? Zato je nastal priročnik za učitelje in strokovne delavce, kot podpora otrokom in mladostnikom v času žalovanja – Ko bolečina pride v razred, njegova avtorja pa sta tokratna gosta oddaje Glasovi svetov. Miha Zimšek – sodelavec na programih Slovenskega društva Hospic. Deluje na odboru Murska Sobota kot koordinator spremljanja in vseh ostalih programih ter aktivnostih društva. Pri društvu je 17 let, od tega je bil 10 let prostovoljec. Je tudi vodja programa žalovanje otrok in mladostnikov, kamor sodi tudi tabor Levjesrčni Rok Kuralt - strokovni delavec na območnem odboru Ljubljana Slovenskega društva Hospic, 7 let je bil tudi prostovoljec

Iako se najčešće povezuje s američkom kulturom, rodeo u ruralnoj Australiji ima dugu tradiciju. Svake se godine tisuće ljudi okupljaju u Mount Isi u Queenslandu na najvećem rodeo natjecanju na južnoj hemisferi. Rodeo tradicija također se njeguje i čuva u brojnim regionalnim zajednicama diljem svih australskih saveznih država i teritorija.

Gostili smo zelo perspektivnega hokejista Jana Goličiča, ki je ob nastopu za državno reprezentanco izkusil tudi igranje čez lužo. Tri sezone je že igral v kanadski mladinski ligi. Največji preskok je naredil, ko je bil kot sedmi Slovenec izbran na naboru lige NHL s strani Tampa Bay Lightninga, trenutno pa je član univerzitetne ekipe Quinnipiac v ameriški študentski ligi NCAA. V oddaji je spregovoril o hokejski karieri in življenju v tujini.

Lapidariji so zbirke različnih kamnitih spomenikov, z napisi ali brez njih. Pomembno pa je, da imajo arheološko, zgodovinsko, umetnostno ali kulturno vrednost. Ime muzejske zbirke lapidarij izvira iz latinske beseda lapis – kamen. Vsi slovenski muzeji imajo v okviru svojih zbirk manjše ali večje lapidarije. Največji je na dvorišču ob stavbi Narodnega muzeja Slovenije, kjer je okoli 200 spomenikov z rimskimi latinskimi napisi. Med večjimi lapidariji je še nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, lapidarij v Celju, na Ptuju in v Novem mestu.

Največja zasebna palača v Ljubljani je bila na prehodu iz 18. v 19. stol., ko je v njej živel baron Žiga Zois, intelektualno središče slovenskih dežel in jo torej smemo šteti za enega od rojstnih krajev našega narodaNa jugovzhodnem koncu starega mestnega jedra Ljubljane, med Križankami in levim bregom Ljubljanice, stoji Zoisova palača. Ker gre za največjo zasebno palačo v središču naše prestolnice, bi zgradba najbrž bila že samo zaradi tega vredna pozornosti umetnostnih zgodovinarjev. Ker pa je v njej, kot seveda razkriva že njeno ime, v drugi polovici 18. in na začetku 19. stoletja živel nihče drug kot baron Žiga Zois, vodilna figura našega razsvetljenstva, lahko mirno rečemo, da je bila ta palača nekaj časa pravzaprav v samem epicentru znanstvenega in umetnostnega življenja na Kranjskem. Še več: kolikor so Linhart, Vodnik, Kopitar, Japelj in drugi Zoisovi varovanci prav pod baronovo gostoljubno streho in s pomočjo njegove širokogrudne finančne zaslombe lahko razvijali ideje, iz katerih je pozneje v 19. stoletju vzbrstelo naše narodno gibanje, toliko smemo reči, da je Zoisova palača pravzaprav eden od rojstnih krajev slovenstva. In vendar smo se kar precej načakali, preden se je predstavitve pestre zgodovine te stavbe in ključne vloge, ki jo je odigrala v našem kulturnem življenju, nekdo lotil na sistematično pregleden način. Ta podvig je naposled uspel dr. Metodi Kemperl, umetnostni zgodovinarki in predavateljici na Oddelku za likovno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete. V skrbno raziskani razpravi Zoisova palača v Ljubljani, ki je predlani ugledala luč sveta v sozaložništvu Slovenske matice in Pedagoške fakultete, je dr. Kemperl namreč natančno popisala, kako je palača zlagoma dobila svojo današnjo podobo, obenem pa razkrila, kdo vse je – poleg Žige Zoisa samega, kajpada – s to impozantno zgradbo povezan. No, za nameček pa bo tisti, ki po pričujoči monografiji poseže, dobil tudi dober vpogled v vse tisto skrito delo sobaric in kuharic in vrtnarjev in vseh drugih, brez katerih prizadevanj bi Zoisova palača kratko malo ne mogla biti ena najodličnejših ljubljanskih, kranjskih oziroma slovenskih hiš 18. stoletja. Na kaj vse bi torej veljalo pomisliti, ko se danes brezskrbno sprehajamo po Bregu mimo Zoisove palače, smo v pogovoru z dr. Kemperl skušali izvedeti v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: Zoisova palača v Ljubljani (Wikipedija, javna last)

Supporting your child's connection with the world's oldest continuing living culture is one of the greatest gifts you can offer them while raising them in Australia. But if you're new to the country, you may be unsure where to begin. Here are some starting points and ideas to help you and your child learn about Aboriginal and Torres Strait Islander peoples, cultures and history. - Najveći dar kojega možete svom djetetu dati, dok ga odgajate u Australji, jest taj da ga podržavate u povezivanju s najstarijom živućom kulturom na svijetu. Ali ako ste se tek doselili u zemlju, možda niste sigurni gdje početi. U ovoj epizodi Vodiča za useljenike saznat ćete o dobno primjerenim obrazovnim resursima, aktivnostima u zajednici i svakodnevnim iskustvima koja vama i vašem djetetu mogu pomoći da saznate više o narodima, kulturama i povijesti pripadnika Prvih naroda.

Državni zbor bo na izredni seji odločal o razpisu posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Največ pomislekov je povezanih z volilno pravico za tujce, saj je koalicija o tem že sprejela zakon, nad katerim pa visi tudi morebiten razpis zakonodajnega referenduma. Pravniki opozarjajo, da bi bil ta posvetovalni referendum nezakonit, ampak politike to očitno ne bo motilo. Preostali poudarki oddaje: Novo šolsko leto bo med drugim v znamenju postopnega uvajanja novih učnih načrtov. ZDA skušajo z dodatnimi gospodarskimi ukrepi osamiti Iran. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa v članicah Unije o prihodnjem večletnem evropskem proračunu.

Trije novi referendumi razdelili parlament: Koalicija za, opozicija ostro proti.Minister Vrtovec ob otvoritvi začasne avtobusne postaje: »Cilj je prvi sodoben multimodalni center.»V vladnih SDS in NSi na Agri napovedali ukrepe v podporo kmetijstvu.35-letnica neodvisnosti Ukrajine. Največja nevarnost je v tem, da se svet navadi na vojno.V koaliciji voljnih soglasja glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini ni.Papežev nagovor v San Marinu spodbuda tudi za našo državo.Izjemna vročina in dolgotrajna suša nemško gospodarstvo stali najmanj 36 milijard evrov.ŠPORT: Slovenske odbojkarice na evropskem prvenstvu po zmagi nad Nemčijo, izgubile proti branilkam naslova Turkinjam.VREME: Popoldne še jasno, jutri nestanovitno z nevihtami in plohami.

Novi kaldejski patriarh: Največja izziva vrnitev kristjanov in mladi brez upanja.V Antonovem domu na Viču uredili kapelo sv. Klare.21. Savio kamp za ministrante.

Zakaj toliko ljudi še vedno sprejema slabe finančne odločitve, čeprav so informacije dostopnejše kot kadar koli prej? Gostja Money-How, profesorica Stanforda Annamaria Lusardi, ena vodilnih svetovnih strokovnjakinj za finančno pismenost, pojasnjuje, zakaj je finančna pismenost danes temeljna življenjska veščina. Govoriva o največjih mitih o investiranju, vplivu družbenih omrežij, ETF-jih, kriptovalutah, umetni inteligenci, vlogi šol pri finančnem izobraževanju ter o tem, zakaj investiranje ni igra na srečo. Izveste tudi, kako svoj denar upravlja ena najvplivnejših raziskovalk osebnih financ na svetu. Transkripcija pogovora je objavljena na blogu https://money-how.si/blog/ali-politikom-ustreza-financno-nepismeno-prebivalstvo-profesorica-s-stanforda-odgovarja/ Vabljeni na dogodek Psihologija denarja z Morganom Houslom, avtorjem svetovne uspešnice Psihologija denarja 19. oktobra v Hali Tivoli. Več informacij na www.psihologija-denarja.si. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Če delamo kar nas veseli, se zdi, da živimo počitnice ves čas. Počitnice so tudi priložnost za razmišljanje o preteklosti in prihodnosti. Največ pa je vredno, če v polnosti in s hvaležnostjo živimo sedanjost, ta trenutek, na katerega lahko najbolj vplivamo. Leon Kernel je inženir gozdarstva, glasbenik, pedagog, zborovodja, organist in kulturni delavec, ki spodbuja tudi svoje učence in študente za več kulture hvaležnosti. Vabljeni k poslušanju tudi oddaje Naš gost, v kateri smo ga gostili ob prejemu Slomškove nagrade.

Zoran Mušič in zbirka starih indijskih del z dodanim Hiroshigejevim lesorezom je razstava, uvrščena se v sklop Odstiranja Narodne galerije. Gre za enajst del na papirju, ki jih je Zoran Mušič podaril nečakinji Vandi Mušič, ona pa Narodni galeriji. Vse do zdaj kustosi zbirke niso mogli ikonografsko, slogovno ali časovno opredeliti, zato je to prva razstava kakih indijskih del v prostorih Narodne galerije. Tokrat je nastala s pomočjo docentke doktorice Nine Petek s Filozofske fakultete. Razstavo si je mogoče ogledati vse do drugega septembra, predstavljata jo avtorica razstave Kristina Preininger in Tadeja Krečič.

Mineva tri leta od najhujših poplav v zgodovini naše države. Občine so sanirale večino škode, ostaja pa nekaj trših orehov, kot so plazovi in mostovi, ki zahtevajo velike posege v prostor. Interventni ukrepi države so se izkazali kot uspešni, pravi predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan ene bolj prizadetih občin - Medvod - Nejc Smole. Največji izziv po njegovih besedah ostajajo nepotrebni birokratski postopki, predvsem prostorski. V oddaji ne preslišite še: - Na Bovškem nadaljujejo gašenje; vročina, suša in požari pestijo več evropskih držav. - Izrael kljub dogovorom okrepil napade na Gazo, še naprej blokira dostavo nujne pomoči. - Dopust ni le pravica, ampak odgovornost do zdravja; pripomore tudi k produktivnosti zaposlenih. - Slovenski košarkarji do 18 spisali novo pravljico - postali evropski prvaki.

Piše Ajda Klepej, bereta Jure Franko in Lidija Hartman. Tretji roman Veronike Simoniti Kako umirajo ladje beremo kot za nazaj napisan dnevnik. V njem nam pripovedovalka razgrinja svoje spomine iz povsem osebnih razlogov, s tem se bori proti pozabljanju in strahu pred minevanjem in izginjanjem. Retrospektivno razmišljanje o preteklih dogodkih jo vodi do premisleka o svojih odločitvah, omogoča pa ji tudi nekoliko več prostora za razumevanje svojih občutenj. Bolj kot do boljšega razumevanja sebe pa jo dnevniško razmišljanje vodi do iskanja predzgodb drugih. Dnevnik razkriva, da glavna protagonistka Pina sebe razume predvsem skozi odnose z drugimi, ki nezavedno usmerjajo njeno življenje. Pripovedovalkino življenje je nerazdružljivo s teatrom v najširšem pomenu besede, saj je v gledališču zaposlena kot dramaturginja in prevajalka. Gledališki svet nam skozi doživljaje predstavi natanko tako, kot si ga predstavljamo negledališčniki. S kolegi po vajah in predstavah ob vinu filozofsko razpravljajo o teoriji gledališča in idealistično razmišljajo o smislu in dometu komadov pa tudi sicer njihove misli obstajajo v diapazonu teatra. Vsaka primerjava, metafora ali miselni zaključek je povezan z odrom, igro, umetnostjo uprizoritve in ne nazadnje vse bolj z Dionizom, grškim bogom gledališča, saj se ansambel odpravi v rojstni kraj tragedije, v Grčijo. Največjo odliko romana vidim ravno v razgrnitvi gledališkega sveta v vsem svojem blišču in na drugi strani v bedi, ki se pred nami razgrinja polagoma. Avtorica Veronika Simoniti je v ospredje postavila dramaturginjo in prevajalko, osebo, ki ima v gledališču precej nevidno vlogo, saj delo najbolje opravlja tako, da njenega vpliva pri gledanju predstave ni čutiti. Ob obnavljanju svojih preteklih ljubezenskih zvez, še posebej zadnje z Urbanom, dramatikom in profesorjem na Akademiji, ugotavlja, da je to vlogo morda prevzela tudi v svojem življenju. Pisateljica pripovedovalkino negotovost, omahovanje in nezaupanje vase zelo dobro prikazuje s kolažem spominov, saj dobro navigira med časovnimi obdobji njenega otroštva, odraščanja in odraslega življenja. Predstavlja nam zgolj izbrane drobce, ki pa so bistveni in ključni za ustvarjanje večplastne, razmišljujoče in introspektivne literarne osebe, kakršna je Pina. Zanjo so ključni odnosi z mamo in očetom, fragmenti skupnega življenja z Urbanom, pogovori z dramatikom Timonom in, najpomembneje, potovanje po Grčiji. Kljub temu da je roman Kako umirajo ladje skupek različnih drobcev, zaradi Pininih povezovalnih misli deluje kot celota, saj vselej kadar zaide v spomine, znova najde povezavo s sedanjostjo, celo najmanjšo. Pinine refleksije je Veronika Simoniti ubesedila izjemno pristno. Tak bralski občutek je dosegla predvsem s tekočim slogom in ubeseditvijo dialogov po naravnem govornem toku, a brez rahljanja slovnice in pravopisa. Hitro in doživeto branje poganjajo predvsem Pinine introspektivne refleksije in Urbanova zamolčana dejanja ter njegove skrivnosti, ki jih ob branju zaznavamo kot zle slutnje, ki čakajo za vogalom. Težo in globino pa roman dobi s Pininim razmišljanjem o lepoti, dobroti, usodi in resničnosti: “Nad resničnostjo imaš nadzor samo na odru”. Njeni dialogi z Urbanom in Timonom, ki jih Pina obnavlja po spominu, pa romanu dodajo pomembno filozofsko nianso: “Nepomembni dnevi grejo lahko v nič, ohraniti pa bi se morali tisti, ki so vredni zapisa, upodobitve, posnetka – zato gledališče ni nikoli dolgočasno: izpušča sivino”. Vsaka taka misel je pripeta na takšno ali drugačno spoznanje – po Aristotelu anagnorezo – iz grškega gledališča, filozofije ali mitologije, (Neizpolnjene obljube so simbol človekove šibkosti in nestalnosti njegove usode spričo božjih načrtov.”), s čimer avtorica dobro združuje teme gledališča, Grčije in Pinino doživljanje. Posameznikove misli in predvsem njegovo bistvo tako spoznavamo zgolj iz odseka njegovega življenja. Da spoznamo Pino, je dovolj, da beremo o njenem dojemanju dogodkov iz Grčije, ki sprožajo asociacije tudi v druge časovne in prostorske sfere. Ključna oseba, ki zaznamuje njeno življenje, je Urban: “Stopil je v prostor kot kralj, ki na žezlo navije vse niti in jih preplete po svoje”. Njegovo življenje je razdeljeno na dva pola – javno se zdi samozavesten intelektualec, v najintimnejšem pa je negotov egoist. Za slednje Pina izve po njegovi smrti, na koncu njune skupne življenjske poti. Pina v dnevniku na dolgo in široko opisuje potovanje po Grčiji, zadnja poglavja svojega življenja pa zgolj na hitro in brez podrobnosti obnovi (rojstvo hčere Katarine, Urbanova bolezen, njegova smrt, njena bolezen, razkritje Timonovega duševnega stanja). Z zamolčanjem velikega dela Pininega življenja je avtorica Veronika Simoniti podal zgoščeno in nabito pripoved, ob kateri bralec ne izgubi navdušenja, ter hkrati poudarila têmo, v kateri živi Pina in v katero jo ovija Urban. Zaradi umanjkanja Pininega glasu dobimo občutek, da jo je ljudem okrog nje uspelo nekako utišati, potisniti na stranski tir, v zaodrje, in to sluti tudi sama: “Sem bila ves čas ob njem brez dialoga”. Po drugi strani pa je roman ubeseditev zgolj enega poglavja v njenem življenju, samo digresija, zaključena kratka zgodba, zaradi česar njeno zapolnjevanje dnevnika na pomanjkljivih mestih ne bi bilo smiselno, “da ne bi skozi pisanje spregledala.” Avtorica zapiše: “je čas za resnico in je čas za prikritje”. Roman Kako umirajo ladje hkrati pooseblja oba pola. Bralcu se razkrijejo Urbanove skrivnosti, prikritih pa nam ostane veliko Pininih doživljajev in misli. Pinina odisejada pa navsezadnje doživi dovolj pomenljiv zaključek, ki prinese zadoščenje njej in bralcu. Ker avtorica v Pinino zgodbo navidezno spontano in nevsiljivo vpleta lirične in poglobljene miselne pejsaže, razgrne pristno življenjsko pripoved, ki se ob koncu zdi prekratka. Glavno protagonistko je tako lahko vzljubiti, da je na zadnji strani slovo od nje grenko. Kako umirajo ladje Veronike Simoniti je brez dvoma roman, ki nas močno zaznamuje na površini, potem pa počasi tone v globine naše duševne votline.

Danes imam rojstni dan. Stara sem 47 let. Zdi se mi pomembno, da odkrito govorimo o stvareh, o katerih prepogosto molčimo. O denarju. O investiranju. In tudi o starosti. Leta so kapital. Pomembno je, kako ga upravljamo. Pri 47 letih imam več ambicij kot pri 27. Prvič v življenju imam občutek, da začenjam pobirati obresti odločitev, ki sem jih sprejela v zadnjih skoraj treh desetletjih. Največjega donosa mi ni prinesel ETF. Prinesla mi ga je investicija vase. ______________ 47 let. 47 ur. 47% popust. Ob 47. rojstnem dnevu sem pripravila posebno ponudbo za dva najbolj priljubljena programa: • spletna delavnica Investiranje za začetnike • Money-How Premium, naročniški paket, ki vključuje davčnega asistenta Taxistent, finančnega asistenta Modri AI in dostop do vseh zaklenjenih vsebin. Naslednjih 47 ur lahko obe ponudbi izkoristite s 47-odstotnim popustom. *Ponudba velja le 47 ur. Popust na Money-How Premium velja le prvo leto naročnine. Več o Money-How na https://money-how.si/

U jednom od najvećih javnih iskazivanja nezadovoljstva protiv vlade Narendre Modija, deseci tisuća prosvjednika okupili su se ispred indijskog parlamenta tražeći ostavku ministra obrazovanja. Na čelu prosvjeda je brzo rastući pokret mladih, čiji pripadnici sami sebe nazivaju Žohari, a koji zahtijeva promjene u obrazovanju i zapošljavanju, tvrdeći da su oba sustava korumpirana i ne funkcioniraju.

Največje živali na Zemlji se ne prehranjujejo z največjim plenom. Prav nasprotno. Večino prehrane največjih kitov predstavljajo drobni rakci, veliki le nekaj centimetrov. Kako je to mogoče?V tokratnih Radiovednih odgovarja dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V Novi vasi na Blokah bo jeseni na voljo 16 novih stanovanj za nakup ali najem. - Krajani Prestranka pri Postojni zbirajo podpise za peticijo za graditev dóma krajanov. - V Rušah nov krog zbiranja predlogov v okviru participativnega proračuna. - Na Goriškem iščejo dodatne prestovoljce za prevoze starejših.

Letni piknik slovenske župnije svetega Vida iz Clevelanda, ki so ga pripravili na Slovenski pristavi, je več kot uspel, bil je fantastičen. V župnijskem listu se je župnik John Retar zahvalil za pomoč in navedenih je več kot 150 prostovoljcev, ki so pomagali pri izvedbi. Postregli so 335 slastnih obrokov, ki je jih pripravil Joe Tavcar s pomočniki. Družine in prijatelji so se družili, izmenjevali novice, uživali v poletnem dnevu ter plesali ob glasbi The Jeff Pecon Orchestra z Joeyjem Miskulinom in Veselimi Godci. Pri tomboli je bilo podeljenih za 3500 dolarjev nagrad. Poseben pečat pikniku so dale tudi članice oltarne bratovščine in številni mladi župljani, ki so prijazno pomagali pri različnih nalogah in aktivnostih. Največja zahvala pa gre dobremu Bogu, še piše župnik pri svetem Vidu v Clevelandu.

Izvedeli bomo, zakaj policisti vsak dan nosijo pištole in zakaj peki tudi v največji poletni vročini sleherni dan zakurijo krušno peč. Pa tudi to, kako državotvorni so slovenski politiki, ko si polena mečejo pod noge ne samo doma, ampak tudi pred tujci. Kako bomo morda namesto druge Švice kmalu postali vsaj polovična Švica?

Većina startupa sanja o tome da jednog dana dobije velikog enterprise klijenta. Fonua je krenula upravo suprotno – od prvog dana gradila je proizvod za najveće svjetske kompanije poput Netflixa, Bookinga i Canve. U ovoj epizodi razgovarali smo s Davorom Tremcem, suosnivačem i CEO-om Fonue, o tome kako izgleda prodaja enterprise softvera, zašto su network i povjerenje važniji od samog proizvoda te zašto founder mora stalno učiti nova "pravila igre"._______________00:00 Hrvatski startup koji radi za Netflix i Booking01:12 Problem koji Fonoa rješava diljem svijeta05:55 Zašto su krenuli od najvećih klijenata10:35 Kako su prodali rješenje Uberu17:15 Zašto je network važniji od proizvoda22:05 Zašto u Hrvatskoj nema dovoljno enterprise prodavača28:20 Najveći izazov: zapošljavanje32:00 Može li founder ostati CEO?35:30 VC ili bootstrapping?42:05 Kako održavati globalni network48:10 IPO ili nešto drugo?50:35 Što je sljedeći veliki cilj Fonoe?_______________

Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Knjiga Andreja Capudra Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov: Esejev o Danteju in Breviarija. Avtorjeva soproga Majda Capuder v uvodnem zapisu Knjigi na pot pravi, da je zbirka esejev nastala v zadnjih letih moževega življenja. Njegova literarna pot se je začela z Dantejem in z njim se je tudi končala. Božanska komedija ga je spremljala ves čas: zanj je bila univerza, temeljna izobrazba in kažipot ob profesuri, politiki, diplomaciji in nikakor nazadnje ob družini. Plodovito življenje pisatelja, esejista, prevajalca in pesnika se je izteklo leta 2018. Načrtoval je po pet esejev za vsako kantiko, Pekel, Vice in Raj, vendar se zaradi smrti to ni uresničilo. Nedokončani spisi niso labodji spev, temveč izvrstni eseji, v katerih Andrej Capuder, čeprav že v zrelih letih, piše kot kak mladenič, poln ustvarjalne moči, iskrivih domislic in novih spoznanj. Njegova življenjska energija je nezaustavljiva, toliko vsega ima povedati. Zastavlja si vrsto vprašanj, kopiči dokazne razloge in kar naprej ugotavlja, da je še vse preveč tem, o katerih bi se bilo treba razpisati. Z veliko filozofsko vednostjo in obsežnim znanjem vstopa v Dantejevo Božansko komedijo. Že res, da je v naslovu omenjena komedija, toda, poudarja Capuder, v tem resnobnem delu zaman iščemo humor. Avtor osupne nad izdajalci in samomorilci v Peklu, zazre se v oči grešnikov v Vicah in se pošali na račun Dantejevega podrejanja pametni, vsevedni in moralno neoporečni Beatrice. Pekel, vice in raj Capuder prepoznava v starih časih in miselnosti visokega srednjega veka, vse skupaj pa s kritičnim pogledom prenese v naš čas in izreče par gorkih na račun demokracije, razbrzdane tehnologije in slabih medčloveških odnosov. Z izbranim besediščem, literarno bogatim slogom in miselno izvirnostjo vsebinsko ostaja tudi filozof in subtilen psiholog. Kot poznavalec človekovega duha, zavesti in njegove duše, ki ji pravi skrivnostna entiteta, prodira v skrito notranjost in razkriva obe plati duševnosti in ravnanja – tako dobro kot zlo. Edino dobro je samo resnica!, vzklikne. Pesniška resnica, tako je prepričan, pa ni nič manj čvrsta od zgodovinske. Capuder pripomni, da se nam danes tehtnica zla čedalje bolj guga in pri tem grozi, da nas bo vrgla s sedla, kamor smo se postavili v izbiri na vse ali nič. Dante Alighieri je marsikaj doživel. Kompromitiral se je v državljanski vojni med »belimi« in »črnimi« gvelfi, se pravi privrženci papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki. Večkrat je menjal stran in se zameril vsem, tako papežu kot cesarju, za katerega je na koncu gorel z dušo in telesom, kot opiše Capuder. Ker so rodne Firence Danteja zavrgle, je begal po svetu in kot večni prosjak umrl v cesarski Raveni leta 1321 v svojem šestinpetdesetem letu. Bil je pesnik, politik in državljan. Še predobro se je zavedal svoje nepriznane veličine. Uspelo pa mu je, da je združil čar besede in domišljije ter se hkrati postavil na stališče sodnika, ki mu nič človeškega ni tuje. Capuder mu pravi »naš pesnik«, pa tudi »dobričina«, kljub temu pa ugotavlja, da je v njegovih čustvih več negativnega kot pozitivnega in je pravzaprav bolj pesnik razuma kot pesnik srca. Ko se Capuder vrača k razkošju Dantejevega pesniškega sveta, v njegove misli vstopajo filozofi, ki so veliko vedeli o življenju in notranjih nasprotjih minljivega bivanja. Spet je slišati Kierkegaardove besede o bolezni za smrt in slutiti njegovo tesnobo, Nietzschejev nihilizem ni pozabljen in je vsiljivo sedanji, Bergsonovo sporočilo o intuiciji in smehu je nenavadno živo, ohranjeno je Camusovo občutje absurda. Dante je sprejemal preinterpretacijo Aristotelove filozofije, kakršne se je v svoji krščanski maniri lotil Tomaž Akvinski. Pred Capudra stopi vitez žalostne postave Don Kihot, širi se omamni vonj Baudelairovih rož zla. Drugi del knjige, Breviarij, je sestavljen iz maksim, aforizmov, dvogovorov s filozofi in kratkih modrosti. Besedo breviarij Capuder pojasnjuje kot misel, spoznanje in očiščenje, skoraj molitev in laični brevir, povzetek za nazaj, odprtje v prihodnost, vdor svetlobe v sajasto izbo, prepih, okna in notranji prostor. Te besede, že skoraj verzi, povedo dovolj, v nadaljevanju pa se pisec ne brani sočnega humorja in blagega posmeha. Kar precej ima povedati o človekovih nraveh in lastnostih, kot bogoiskatelj odkriva nova obzorja ter pred božjim obličjem v veliki meri ohranja individualno svobodo in izbiro. Dotakne se tudi politike in jo ima za umetnost kako zasebni interes pokazati kot javno dobro. »To varanje se začne in konča pri samem sebi, vmes je lahko milijone trupel. Edina 'resničnost' pri tej stvari so pravila igre. Največji prevaranti se najbolj sklicujejo nanje.« Nedokončani spisi so nadvse vznemirljivo in aktualno pisanje. Vsa ta domiselnost, izvirnost in miselna gibkost so tako žive, da je toliko bolj žalostno, da je ostala samo zakladnica idej, njihovega avtorja pa ni več med nami. Besede ostajajo in zvenijo s svojo prepričljivostjo, globino in zrcaljenjem človekovega bivanja, tako veličastnega kot tragičnega, peklenskih muk in iskanja raja. Andrej Capuder ni bil samo esejist, filozof in prevajalec, temveč tudi pesnik. Njegovo izražanje je prečiščeno in povedno v svoji poetičnosti. Tu in tam je žlahtno konservativen ter obuja vznemirljivo in lepo zveneče, že skoraj pozabljene besede, kot so: temnica, gorečnost, ošabnost, razjarjenost, stremuh … Rad tudi vzklika, na primer: Pazimo!, in navaja italijanske, latinske in angleške besede, tujk pa bolj malo. Kar naravnost svetuje: »Splača se brati velike mojstre umske gimnastike, zlasti tiste, ki so svoja spoznanja pridelali na lastni koži.« Knjigo Andreja Capudra Nedokončani spisi sta uredili klasična filologinja Sonja Weiss in filozofinja Ignacija Fridl Jarc. Sonja Weiss v spremni besedi piše, da sta obe deli, Eseji o Danteju in Breviarij, dovršeni v jasnosti misli in odprti za nadaljnje razmišljanje. Capuder je mladost kot enačbo za resnicoljubnost obdržal do konca, ker je ohranjal notranjo transparenco, moralni pogum in zvestobo samemu sebi. Razgaljal je nevarno samoumevnost nekaterih temeljev modernega sveta, od demokracije kot »nujnega zla mislečega človeštva« in navidezne družbene solidarnosti. Avtorjevo razmišljanje, tako Sonja Weiss, se ponuja kot vrelec večne mladosti, iz katerega je sam pogosto pil, s čimer je ohranjal napet lok, pokončno držo in svoj jaz, vsekakor pa je vztrajal v pogumu.

Največja prednost novega demografskega sklada bo varnejši in stabilnejši pokojninski sistem, zagotavlja finančni minister Andrej Šircelj. Po njegovih besedah je prav, da imajo koristi od njega predvsem tisti, ki so vanj vlagali, torej upokojenci. Ob tem je prepričan, da bo upravljanje sklada tudi bolj strokovno in preprosto, politika pa da nanj ne bo imela vpliva.Kako bo na javne finance vplival novi način upravljanja sklada, bo znano na dolgi rok, pa meni Fiskalni svet. Preostali poudarki oddaje: Zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma o parlamentarni preiskavi. Vrh Nata v znamenju krepitve obrambe in manjše odvisnosti od ZDA. Rusko-kitajske vojaške vaje povzročile zaskrbljenost v tihomorski regiji.

Kako izgleda kada umesto sedenja ispod masline završiš u marketingu, prkosiš pravilima najvećih svetskih sistema i biraš uverenje umesto prećutkivanja istine?

Zdravstvo v ZDA funkcionira kot gospodarska dejavnost. Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe? O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ). Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt. Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay

Uz AI možete postati još gori s financijama, upozorava gost ove epizode — ali i otkriva zašto je to zapravo dobra vijest za one koji su spremni na promjenu. Razgovarali smo s Igorom Kranjcem, VP Farsira i programskim direktorom Finance Weekenda, o tome kako se uloga financijskog direktora radikalno mijenja, zašto je više od 80% velikih kompanija i dalje u Excelu — i što se događa kad AI dobije loše podatke._______________0:00 Niste dobri s financijama? AI vas može učiniti još gorima2:05 Kako je nastao Finance Weekend za CFO-ove4:18 AI u financijama: pomoć ili opasnost?5:45 Najveći problem nije AI nego loši podaci8:00 Zašto 80% velikih kompanija još uvijek živi u Excelu15:10 Anthropic ulazi u financije — ali ne rješava ključni problem16:35 Možete li vjerovati AI-u kad donosi financijske odluke?20:05 U što Farseer ulaže 7,2 milijuna dolara?22:10 Što se dogodi u firmi nakon velike investicije?25:10 Otkazi, zapošljavanja i nova realnost tech industrije26:30 Što danas traže od zaposlenika u AI eri?28:15 Jedna stvar koja će promijeniti financije više od svega30:05 Hoće li tvrdoglave firme preživjeti AI revoluciju?32:15 Digitalizacija nije kupnja softvera33:35 Kako zaraditi na riziku?TOP & FLOP35:30 Elon Musk, zviždač i prerezane kočnice44:10 Google treba 80 milijardi dolara za AI45:40 Kompići: 2500 računala za djecu47:50 Startup koji gradi svemirsku šlep službu_______________

Zakaj je šest največ boste izvedeli nocojšnji pravljici … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Primož Pirnat. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Naš novi gost je Stjepan Stazić — bivši košarkaš sa bogatom internacionalnom karijerom i danas jedan od ljudi koji grade ozbiljnu košarkašku priču u Austriji.Tokom igračke karijere nastupao je za klubove u Austriji, Benetton Treviso i Limoges CSP, a danas je suvlasnik BC Vienna.Razgovarali smo o prvoj sezoni BC Vienna u ABA League, izazovima sa kojima su se susreli, novim iskustvima koja su stekli, ali i o dugoročnoj viziji kluba — gde vide BC Vienna u narednih 5-10 godina i koliko daleko jedan klub iz Austrije može da napreduje u regionalnoj i evropskoj košarci.00:00:00 Uvod00:04:40 Utisci o sezoni 25/2600:11:15 Podrška grada Beča00:19:10 Publika i navijači00:27:30 Košarkaška baza u Austiji, igranje u ABA L.00:32:10 Velika pobeda Jao Mile Podkasta00:34:04 Odrastanje00:42:44 Ulazak u seniore00:50:40 Željkov prekor01:01:05 Duško Ivanović01:10:15 Laktaši, Ređo Kalabrija, Gorica, Limož...01:15:45 Košarka u Austiji nekad i sad01:24:05 NCAA i domaće lige01:29:20 Plan za posle01:32:40 Najteži protivnik01:38:00 Najveći talenat01:40:50 Petorka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Stjepan StazićDatum: 27. Maj  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #stjepanstazic #bcvienna #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Novoizvoljeni premier Janez Janša je v državni zbor sinoči vložil seznam ministrskih kandidatov. Največje presenečenje je kandidat za notranjega ministra - Janšev odvetnik Franci Matoz. Zaslišanja bodo predvidoma potekala od ponedeljka do srede, vlado pa naj bi dobili v četrtek. Drugi poudarki oddaje: Upokojenci bodo prejeli za odstotek višje pokojnine Iran in Združene države kljub optimističnim tonom še niso tako blizu dogovora o koncu vojne Polfinalna para svetovnega hokejskega prvenstva Švica - Norveška in Kanada - Finska

Vsak zaposleni v Sloveniji je bil v letu 2024 povprečno bolniško odsoten 21 dni. Največ bolniških odsotnosti je bilo v pomurski statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so marca objavili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki določajo, kje in kako se v tem času lahko zadržuje posameznik. Podrobneje nam jih bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavila mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS.

Kaj vse lahko vpliva na trg? Največji izziv je regulacija. Ali je strategija postopnih nakupov smiselna tudi, ko govorimo o investiranju v bitcoin? Do kam se lahko povzpne cena? Preverili smo tudi dogajanje okrog stabilnih kovancev, saj v ZDA bančni lobiji poskušajo preprečiti visoke obresti na stabilne kovance. Pred mikrofonom: Toni Čepon, predsednik Bitcoin društva Slovenije Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maj 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Najveće australsko istraživanje radnih uvjeta s kojima se suočavaju migranti u zemlji je otkrilo pojedinosti o raširenom, sustavnom potplaćivanju. Rezultati istraživanja kojega je objavila Inicijativa za pravdu migranata, otkrivaju da dvije trećine radnika migranata prima manje plaće u odnosu na iznos koji bi trebali primati temeljem Zakona o pravednim uvjetima rada. Naime, samo strani studenti svake godine bilježe potplaćenost u iznosu od 3,18 milijardi dolara. Autori istraživanja kažu da istraživanje također nudi važne nove uvide o tome na koji način poslodavci prikrivaju iskorištavanje.

Dr. Dean Vuletić je autor knjige "Postwar Europe and the Eurovision Song Contest", prve znanstvene analize o godišnjem izboru za pjesmu Eurovizije. Vuletić je odrastao u Australiji, a sada diljem svijeta drži predavanja na temu tog natjecanja koje prati od osamdesetih godina prošlog stoljeća, a od 1999. godine u živo. On za program SBS-a na hrvatskom jeziku komentira ovogodišnje hrvatske predstavnike na Euroviziji, glazbenu skupinu Lelek, kao i najveći politički bojkot u povijesti Eurovizije zbog izraelskog predstavnika na tom glazbenom natjecanju.

Najveći dio pozornosti ovog mjeseca u Australiji bio je usmjeren na Nacionalni sustav osiguranja za osobe s invaliditetom, nakon što je savezna vlada najavila rezove za koje se procjenjuje da bi mogli dovesti do toga da deseci tisuća ljudi budu isključeni iz sustava. No, bilo je i pozitivnog razvoja i u području skrbi za starije osobe. Vlada je sada poništila svoju prethodno objavljenu politiku oko financiranja tuširanja nakon masovnih pritužbi korisnika, obitelji i zagovaratelja.

Najveći multikulturalni Bajramski festival u Južnoj Australiji je festival u Adelaideu - najveća i najprestižnija proslava Bajrama, gdje se prepliću jezici i kulture, zvuci i mirisi, vizualna čuda sa prizorima oaza mira - kamile pod stamenim eukaliptusima. Ovaj bajramski multikulturalni festival pokazuje posvećenost raznolikih zajednica Adelaidea da njeguju jedinstvo i razumijevanje u godišnjem kulturnom događaju koji već dugi niz godina prikazuje značaj muslimanske duhovne tradicije, hrane, umjetnosti i uopšte kulture njenih etničkih zajednica.

Nenad Đorić, aka Đora Surovi, novi je gost Jao Mile podcast-a!Odrastao na Fontani, a od “diploma” ima Veselina Petrovića, Ognjena Aškrabića i Dejana Milojevića

Miroslav Mića Berić – prošao sve selekcije Partizana i postao legenda kluba, a sada je gost Jao Mile podcast-a. Večeras od 21h slušajte vrhunske anegdote iz njegove karijere, ali i otkrijte koliko puta je odbio da pređe u redove crveno-belih – uprkos ozbiljnim ponudama i velikom novcu!00:00:00 Uvod 00:03:50 Večiti u EL00:08:40 Šta očekuješ u četvrtak?00:35:08 Kako vidiš Partizan u poslednjih 4-5 godina?00:55:10 Slika Srbije/Beograda kroz derbi01:05:40 Odrastanje01:16:30 94/95'01:22:30 Mobilni telefon kao nagrada01:30:25 Maštanja i uzori01:35:10 Prvi put sa uzorima01:45:30 Par anegdoti02:00:00 YUBA Liga 02:07:00 Konekcija igrača i kluba02:13:40 Lovćen Cetinje02:20:00 97 - Prelazak u TauKeramiku02:30:20 Razgovor sa Gregom Popovičem02:38:40 Baskonija02:49:30 Ćapi, Grčka i Italija 03:01:20 Poređenje sa današnjim igračima03:07:00 Prvi poziv za reprezentaciju03:10:50 95'03:24:30 Najteži protivnik03:26:50 Najveći talenat 03:29:20 Plan za posle03:37:20 Šta ti je košarka donela03:40:00 5torka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Miroslav Mića BerićDatum: 1. April  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #miroslavberic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Ameriška in izraelska vojska sta okrepili napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, je davi dodal, da bodo sledili še drugi. Napovedal je tudi obstreljevanje elektrarn. Dan prej je Islamski republiki zagrozil, da jo bodo vrnili v kameno dobo, in zatrdil, da bodo napadali še dva ali tri tedne. Ker Združene države ne nameravajo odpreti Hormuške ožine, ta ostaja bolj ali manj zaprta. Cena nafte se bo tako najverjetneje še zviševala. V oddaji tudi o tem: Pretres v Pentagonu - zamenjali načelnika generalštaba kopenske vojske, Trump odpustil še pravosodno ministrico - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. V cerkvah ni maš, velja strogi post - Odbojkarji ACH Volleyja se za letos poslavljajo od Evrope; hokejisti Olimpije tretjič izgubili proti Pustertalu

U ovoj epizodi podkasta ugostili smo jedine ženske predstavnice Srbije na Zimskim olimpijskim igrama – Anju Ilić i njenu sestru i trenera Minu. Njihov put do olimpijske norme trajao je više od deset godina i bio je ispunjen izazovima, odricanjima i velikom verom u cilj.Anja po prvi put otvoreno govori o teškom periodu karijere, obeleženom psihičkom torturom od strane trenera, koja je ostavila ozbiljne posledice po njeno zdravlje i dovela do dijabetesa, kao i o dugom procesu oporavka nakon toga.U tom trenutku, njena sestra Mina donosi ključnu odluku da postane njen trener – kako bi je zaštitila i pomogla joj da ponovo izgradi veru u sebe i sport.Govore i o značaju mentalne snage, podrške i psihološke pripreme, ali i o svojoj misiji da kroz lično iskustvo stvore sigurnije i zdravije okruženje za mlade sportiste.Ovo jeste priča o istrajnosti, hrabrosti i snazi porodične podrške – i o tome kako lična borba može postati pokretač promena.Anja i Mina ističu i značaj učešća na Zimskim olimpijskim igrama za veću vidljivost nordijskog skijanja u Srbiji, ali i svoju jasnu misiju – da stvore sigurnije, zdravije i podržavajuće okruženje za mlade sportiste, kako nijedno dete ne bi prolazilo kroz iskustva kakva su one morale da prevaziđu.00:00:00 Uvod00:01:45 Učešće na OI00:05:10 Put do Olimpijskih Igara00:10:32 Uslovi za trening00:13:42 Utisci sa Olimpijskih Igara00:20:24 Kako izgledaju pripreme i treninzi?00:29:56 Pripreme na Zlatiboru00:32:31 Koliko detalji i vremenski uslovi utiču na rezultate?00:36:08 Ljubav prema skijanju00:41:45 Problemi u odnosu sa trenerom i "drugi rođendan"00:55:12 Najteži deo karijere iz Mininog ugla01:00:45 Usavršavanje mladih/starih trenera01:02:13 Porodična i podrška partnera na OI01:05:32 Najsrećniji trenutak u karijeri01:07:01 Planovi za budućnost01:12:23 Na koji način ih je skijanje oblikovalo?01:18:12 Najveći izazoviPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Anja i Mina IlićDatum: 21. mart  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #tinakrajisnik #anjailic #minailic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

V preteklem letu je v Sloveniji 47 ljudi po smrti darovalo svoje organe. To Slovenijo uvršča na 4. mesto med državami Eurotransplanta glede na darovalce na milijon prebivalcev. Največ je bilo darovanih ledvic, sledijo jetra, srce in pljuča. Povprečna starost darovalcev ob smrti je bila 58 let. Več nam bo lahko v torkovem Svetovalnem servisu povedal Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant.

U 5. epizodi podkasta poslušajte razgovor sa reprezentativkom Srbije u tenisu Ninom Stojanović o izazovima koje nosi profesionalni tenis – povredama, oporavku i mentalnoj snazi potrebnoj za povratak na vrhunski nivo. Nina otvoreno govori o tome kako su povrede postale test njene motivacije i istrajnosti, ali i koliko je u najtežim trenucima karijere važno verovati u sopstveni potencijal i unutrašnju snagu.U razgovoru se osvrće  i na iskustvo nastupa na Olympic Games Tokyo 2020, koje joj je donelo veliku vidljivost i podršku navijača, ali i dodatnu odgovornost. Govori i o emocijama i tremi koje prate velike mečeve, uključujući susret sa jednom od najvećih teniserki svih vremena, Serenom Williams.Posebno se osvrće na važnost podrške porodice tokom sportske karijere, kao i na povezanost psihološkog stanja sportiste sa povredama i procesom oporavka. Nina govori i o izazovima pronalaženja adekvatnog trenera i stručnog tima, kao i o ulozi saradnje sa sportskim psihologom u izgradnji stabilnosti, fokusa i sposobnosti da sportista bude potpuno prisutan u trenutku – u onome što sportisti često nazivaju „in the zone“.Sa jasnim ciljem da se vrati vrhunskom tenisu, Nina danas govori o motivaciji, veri u proces i snu da nastupi na sledećim Olimpijskim igrama.00:00:00 Uvod00:02:55 Povreda, oporavak i motivacija00:09:00 Povratak na teren00:12:40 Vimbldon kao povratak na WTA listu00:17:10 Pomeranje granica00:21:50 Borba za medalju na OI - sa Novakom 00:27:30 Novo mentalno poglavlje00:32:25 Zrelost i iskustvo00:38:20 Posve'enost porodice00:41:20 U potrazi za trenerom00:43:30 Dubl kao specijalizacija 00:47:30 Mentalna snaga 00:54:00 Rad na sebi i rad sa sportskim psihlogom00:57:30 Najveći izazovi do sada01:01:34 Kako te je tenis oblikovao?01:06:30 Najlepši trenutak u karijeri?01:08:00 Odlazak trenera01:15:15 Najveći meč u karijeri - Serena01:21:55 Veliki turniri - jači protivnici01:25:30 Igrati protiv prijateljice01:28:25 MindSetPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Nina StojanovićDatum: 7. mart  2026. Autor i domaćin: Tina KrajišnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Vibracije Hondinog motora dovele do zdravstvene opasnosti po vozače Aston Martina i potencijalnih trajnih oštećenja nervnih završetaka ruku... Svi proizvođači smanjili snagu motora u cilju zaštite takmičara. Puštanje gasa na pravcu, novi dugmići, izmene grafika.OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Veselin Toza Matić covek koji je sa uspehom radio u svim delovima sveta, posle evakuacije iz Irana bio je nas gost u Jao Mile podcast-u.00:00:00 Uvod00:03:12 Iran00:18:42 Evropska košarka00:34:23 Košarka u Srbiji00:52:34 NBA Evropa00:58:29 Jokić i Dončić01:04:26 Odrastanje01:07:09 Početak trenerske karijere01:16:43 Odlazak u Nemačku01:24:23 Crvena zvezda01:27:31 Prelazak u Partizan01:39:03 Arapski svet01:43:04 Prelazak u Iran01:46:32 Susret sa Kinom01:52:35 Indija01:59:20 Svetislav Pešić02:05:41 Reprezentacija02:18:25 Najveći talenat koji nije ispunio očekivanja02:21:10 Budućnost košarke02:27:19 Šta mu je košarka donela?02:29:01 Petorka igračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Veselin Toza MatićDatum: 18. februar  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #veselinmatic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Iskoristili smo malo duži boravak ekipe Dubaija u Beogradu za razgovor sa njihovim trenerom, Juricom Golemcem. Iako je intervju bio kratak, dotakli smo se ključnih tema. Užvajte u razgovoru!00:00:00 Uvod00:02:40 Duplo kolo u EL00:06:00 Bez emocija u kosarci00:11:30 11 kola do kraja00:16:00 Kako se gradi klub/tim od 000:20:20 Tvoj trenerski profil00:27:30 Odluka da postanes trener00:30:00 Sezona 13/14 Cibina00:33:50 Koga vidis na F400:35:10 NBA Evropa00:36:20 Uzori00:38:00 Najteži protivnik00:39:10 Najveći talenat00:41:20 Šta ti je košarka donela?00:42:00 Savet za mlade00:42:50 5orka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Jurica Golemac Datum: 11. februar  2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #juricagolemac #dubai  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic