POPULARITY
Tradicionalna godišnja epizoda gde vam predstavljamo AdEX izveštaj za prethodgnu godinu: koliko se potrošilo na digitalno oglašavanje u Srbiji u 2024. godini? Ove godine, ispred AdEX radne grupe nam je sagovornica bila Selena Radović, Head Digital odeljenja u medijskoj agenciji Media House. Selena nam je predstavila kako izveštaj za Srbiju, tako i evropski AdEX report pa smo bili u prilici malo da uporedimo podatke i vidimo gde se nalazi srpsko tržište digitalnog oglašavanja u odnosu na druga evropska tržišta. Selena je kroz prezentaciju podataka, komentare i diskusiju dala sjajan uvid kako zapravo stojimo kao tržište, dala neka svoja predviđanja, ali i prokomentarisala ovogodišnju Digital day konferenciju te koja tema je na nju ostavila najveći utisak. Za sve digitalce, prava poslastica od epizode! Selena Radović, Head of Digital @ Media House https://www.linkedin.com/in/selenaradovic/ O čemu smo pričali: - Selena - agencijski čovek - AdEX: Evropski izveštaj, metodologija, radna grupa: kako zapravo to sve funkcioniše - IAB Europe izveštaj 2024 - ključni rezultati - AdEX izveštaj za Srbiju za 2024. godinu: kako su se trošili digital budžeti - Ključne tačke AdEX izveštaja i zaključci - Najveći utisak sa Digital Day konferencije sa strane struke Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/44i4BVw - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Neobuzdani Amazon'" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/
Izdelovanje bičev, ali po domače škarabacarstvo, je ena tistih obrti, ki jim grozi, da bodo utonile v pozabo. Biče so s struženjem iz enega kosa lesa izdelovali suhorobarji na ribniškem, velikolaškem in cerkniškem območju. Največji mojstri pletenih bičev so bili v Opatjem selu in v Brestovici na Krasu. Začetki bičarstva v Opatjem selu segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je ta obrt prišla iz Furlanije. Največji razcvet je doseglo v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bilo v vasi kar osem delavnic, ki so zaposlovale približno 50 delavcev. Opajci so v enem letu izdelali tudi do 100.000 bičev, ki so jih prodajali po vsej takratni Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni pa je začela ta obrt nezadržno propadati, saj so vprežno živino zamenjali stroji. To zanimivo obrt izdelovanja bičev bomo spoznali v današnji oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
Mariborski Klinični center je sredi največjega naložbenega cikla v zadnjih desetletjih. Hkrati pa bolnišnica ne more izplavati iz negativnega poslovanja in dolgih čakalnih dob za paciente. Kakšni so aktualni izzivi osrednje regijske zdravstvene ustanove in kakšne rešitve zanje?
Sandro Zovko je inžinjer elektrotehnike i direktor firme ZGI doo iz Mostara, koja posluje u dvije zemlje, BiH i Hrvatskoj, i u svom kolektivu ima zaposlenike/ice iz čak 27 različitih gradova BiH i Hrvatske. Elektrotehnički fakultet završio je u Splitu sredinom 2000-tih i umjesto u korporativni svijet odlučio je vratiti se u Mostar u porodičnu firmu, koju je njegov otac pokrenuo još 1995. Zajedno s ocem i sestrama gradio je firmu koja se bavi zaštitom na radu, zaštitom od požara, zbrinjavanjem otpadnih voda, hidrotehnikom i geotehnikom. Trenutno su jedna od vodećih kompanija u BiH i Hrvatskoj koja se bavi zaštitom okoliša i ishođenjem okolišnih dozvola, te energetskom efikasnošću. O tome kako će BiH pristupiti evropskom Green dealu i unaprijediti proizvodnju energije i dostići energetsku neovisnost i stabilnost, sve o CBAM propisima, kako ćemo postići energetsku neovisnost i stabilnost, te o tome koji je najbolji recept za građenje stabilne porodične kompanije njegujući međusobno poštovanje i povjerenje razgovaramo u ovoj epizodi našeg podcasta.U ovoj epizodi smo razgovarali o:00:00:00 Teaser i najava00:03:29 Povratak u Mostar nakon studija u Splitu u očevu firmu00:11:39 Tranzicija porodičnih biznisa s baby boomera na nove generacije00:16:44 Hijerahija i poštovanje su temelj uspjeha porodičnih biznisa00:21:40 Znanje je jedini kapital koji čovjek ima 00:28:29 Samopoštovanje treba svakodnevno graditi00:35:43 BiH je povijesno okrenuta proizvodnji00:43:47 Svaki kilovat struje i litar vode koji potrošimo je poslovni trošak00:49:15 Utjecaj trajnog gašenje termoelektrana na cijelu državu00:50:38 Zbrinjavanje otpadnih voda u BiH je političko pitanje00:56:46 Politika zelenih tranzicija u BiH treba biti multidisciplinarna01:03:53 Zaposlenici u našoj firmi dolaze iz 27 gradova BiH i Hrvatske01:12:58 Ovo su agilna vremena u kojima treba mnoštvo improvizacije01:15:40 Smanjenje CO2 je u velikoj korelaciji s novcem i profitom01:17:35 Zašto su nam Elektroprivrede i Vodoprivrede jako bitne?______________
Tik pred dolgo napovedovanim vrhom Nata se bodo ministri članic Evropske unije spopadli s številkami in odstotki za obrambne izdatke. Nizozemska se sooča z izstopom skrajno desničarske zmagovalke zadnjih volitev iz vladne koalicije, kar bo pripeljalo do predčasnih volitev. Slišali bomo tudi znanstveno zgodbo o tem, kako naj bi Belgija svoji severni sosedi »kradla« veter in to ravno državi, ki že stoletja slovi po mlinih na veter.
Vlada je potrdila dokument, ki predvideva zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP še letos in na tri v petih letih. Predvidena je tudi uvedba obvezne rezerve po vzoru teritorialne obrambe. Obrambni minister Borut Sajovic na kritike o pomanjkanju kadra za popolnjevanje vojske odgovarja, da imamo 60 tisoč ljudi z opravljenim temeljnim vojaškim usposabljanjem. V oddaji tudi o tem: - Največjo sindikalno centralo v državi bo po novem vodil Andrej Zorko - Sodna razveljavitev Trumpovih carin se na borzah po svetu odraža v zeleni barvi - Z umikom Muska iz ameriške vlade se predvidoma končuje množično odpuščanje javnih uslužbencev - Društvi, ki izvajata osebno asistenco, tožita državo, češ da ne spoštuje pristojnega zakona
V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
U 58. epizodi Njuz POPkasta pričamo o serijama koje su nas oduševile, filmovima koji su nas razočarali (da, gledamo u tebe Pedro Paskale), knjigama koje se ne ispuštaju iz ruku, i muzici koja nam je obeležila nedelju.
Zdravo. V epizodi, kjer nas svetilnost kitajske ure pošteno vrže iz tira, brezsramno preigramo vse od Esmeralde, Jezusa, otrokom prijaznih jaht (ker za otroke gre in tudi bogati otroci si zaslužijo lepo otroštvo), do tega, da številka devetinšestdeset (69) že dolgo ni več smešna. Tudi 9. poglavje dodatka trilogije v petih delih obdelamo. V njem se pojavijo nore krave, take, ki si res želijo biti pojedene. Ugotovimo, da ima Zaphod v tej knjigi res močno podjetniško žilico, vse pa se pripravlja na bitko med Thorom in Ovečenim Velepotežem.
V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.
U 192. epizodi Njuz podkasta, Vučić pokušava da napravi spektakl u Nišu, ali se sve pretvara u sat i po tišine, mokrih transparenata i Aca Lukasa koji nastupa pred praznim trgom. Istovremeno, Suzana Vasiljević ulazi u obračun sa Macutovim obezbeđenjem, vičući “sad ću da mu j**em mater”, dok Vučić dan kasnije u kecelji peče ćevape i objašnjava da ne voli reč "crta" – ni kao drogu, ni kao organizaciju. Pričamo i o policiji koja prvi put bije “svoje”, o “Ćacilandu” koji postaje pokret, o falsifikovanim papirima u aferi Generalštab, hapšenju i puštanju aktivista u Novom Sadu i Kraljevu, i o planu da Njuz kupi pravu pećinu za redakciju. Sve zvuči kao skeč? I jeste – ali je i stvarnost.
Blaž Strle je izkušen tehnološki vodja, ki zelo dobra razume in pozna disruptivne tehnologije, trende in inovacije in je Predsednik Uprave BE-terna Skupine, vodilnega evropskega ponudnika informacijskih rešitev. Svojo pot je začel kot poslovni svetovalec in vztrajno napredoval po lestvici, kjer je vodil ekipe v Adacti, postal izvršni direktor Adacta Dynamics, nato postal COO BE-terna Skupine in na koncu stopil v vlogo Predsednika Uprave. Njegova pot znotraj podjetja je dokaz, kaj je mogoče s predanostjo in vztrajnostjo. Blaževa zgodba, ki prihaja iz Slovenije, dokazuje, da s trdim delom uspeh ne pozna meja. Ima diplomo iz računalništva in MBA, ki ga je pridobil na prestižni šoli v Španiji, IE Business School. Blaž Strle med tremi dejavniki uspeha družbe BE-terna izpostavlja znanje, inovativnost in usmerjenost v uspeh svojih strank. Največjo poslovno lekcijo pa opisuje tako: »Najpomembnejša je ekipa, vse ostalo je drugotnega pomena.« Postaviti prave ljudi na pravo mesto in vzpostaviti dobro okolje je največ, kar lahko vodja naredi. Kot vodja ne verjame v stereotipe in en »Leadership style«. Pristopa ne moreš ukalupiti, podjetje se razvija, situacije so različne, različni so ljudje…, učiš se in prilagajaš. Včasih ne smeš dati več kot le ključe, drugič cilje, tretjič »korenček«, naslednjič »palico«, včasih je ventil treba priviti, drugič sprostiti. Vse s ciljem, da bomo jutri boljši, kot smo danes. Blaž je prepričan, da mora biti dober vodja v prvi vrsti »dober človek«, ki zna prisluhniti, biti dostopen, voditi z zgledom in navduševati. Za odličnost vodenja je pomembno dati v ospredje podjetje in zaposlene, povedati, kar misliš, verjeti v to, kar govoriš, in stati za svojimi dejanji. Prvi del se preslika v zaupanje, drugi pa v navduševanje. Je zahteven, saj od sebe in od sodelavcev pričakuje nadpovprečnost in učinkovitost. Najljubši citat: The problem is not the problem, the problem is your attitude about the problem. Najljubša knjiga: Good to GreatNajljubša serija: M*A*S*HHobiji: potovanja, jadranje, šport, dirkanjeNajljubša hrana: sushiNajljubši podjetnik: Warren BuffettNajljubša aplikacija: InstagramZaključni nauki za naše poslušalce:· Sreča je bolj odvisna od nas samih, kot od okolice. Kroti žival v sebi in boš srečen.· Bodi takšen kot želiš. da bi bili drugi do tebe.· Male spremembe delajo velike razlike.
Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Največji svetovni gospodarstvi, Združene države Amerike in Kitajska, sta stopili korak nazaj v trgovinski vojni in dosegli dogovor o znižanju vzajemnih carin za obdobje 90-ih dni. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent po pogovorih v Ženevi, bosta Washington in Peking za ta čas znižala vzajemne carine za 115 odstotnih točk. Po njegovem sta obe strani v razpravah pokazali veliko mero spoštovanja. V oddaji tudi o tem: - Kurdska delavska stranka napovedala razpustitev in konec oboroženega boja. - Po včerajšnjem referendumu napovedana vložitev interpelacije zoper kulturno ministrico Asto Vrečko. - Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester množični pozivi k izboljšanju delovnih razmer
Po skoraj dveh letih od pripravljenih izhodišč za nov pokojninski sistem naj bi vlada danes obravnavala eno od ključnih reform te vlade - pokojninsko reformo. Ker napovedane novosti ne posegajo obsežno in drastično v pokojninski sistem, je dobila ime mini pokojninska reforma. Glavna ugotovitev je, da bomo delali dlje, a načeloma za boljšo pokojnino. Nova zakonodaja naj bi prinesla višjo in pravičnejšo odmero pokojnin. Največje presenečenje reforme je stalni zimski dodatek. Drugi poudarki: - Pakistan obljublja maščevanje po indijskih raketnih napadih, v svetu se vrstijo pozivi k umiritvi napetosti. - Iz Sikstinske kapele v Vatikanu se je sinoči pokadil črni dim, kardinali bodo glasovanje o novem papežu nadaljevali danes. - V finalu nogometne lige prvakov se bosta pomerila milanski Inter in pariški PSG.
Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Nova knjiga Jerneja Ščeka, vsestransko dejavnega tržaškega Slovenca, filozofa, esejista, prevajalca in publicista, bralca, bralko pozdravi s kar šestimi nagovori. Na uvodnih straneh se oglašata urednica knjige Martina Kafol in Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, kjer so bili Ščekovi intervjuji, nekateri zaradi prostorskih omejitev časnika nekoliko skrajšani, najprej objavljeni. Na zavihkih platnic nagovarjata Marko Kravos in Nataša Konc Lorenzutti na hrbtu knjige pa z nekaj besedami še Zdravko Duša in Igor Škamperle! Še več iz fotografij in pogovorov sestavljenih portretov šteje galerija uglednih sodobnih italijanskih književnikov, filozofov, zgodovinarjev, psihologov in družboslovcev ter ob njih tudi uspešnežev na povsem drugih področjih. Po izidu prve, medtem že ponatisnjene knjige Kavarna Italija Ščekovi vljudni, sproščeni, poznavalski in suvereni premišljeni dialogi z izbranimi sogovorniki in sogovornicami niso več presenečenje. Osupljivo je morda le to, da je mlademu avtorju v letih 2022–24 uspelo zaokrožiti pogovore ali dopisovanja s še petintrideseterico uglednih raziskovalcev, premišljevalcev in ocenjevalcev kulturnega in političnega dogajanja v današnji Italiji in po svetu. Prva v knjigo Kavarna odprta vstopita zagovornika alpinizma kot umetnosti bistvenega in nasprotnika komercializacije. Ona, Nives Meroi iz Lombardije, on, Roman Benet iz okolice Trbiža – prva zakonca z osvojenimi vsemi štirinajstimi osemtisočaki. Zgodba, močna kot dvojina, kot skupnost dveh, ki se kot eno prebijata naprej, strne Šček. S psihiatrinjo Chiaro Caprì se je Šček pogovarjal o pripadnikih mafijskih združb, ki imajo, kot je razkrila ob preučevanju zapornikov, izrazite sociopatske poteze. Mafija obstaja, a je obenem nikjer ni, najbolj zastrašujoče pa je, da lahko pradavni modeli nadzorovanja ozemlja, strukture in oblikovanja oblasti preživijo v dobi socialnih omrežij. Igiaba Scego, Rimljanka somalskega rodu, pravi, da pisanje v dveh jezikih, ki sta se do včeraj sovražila, doživlja kot dejanje literarne dekolonizacije. In pripominja, da je vsaka vojna bratomorna, saj človek kolje sočloveka. Enako meni tudi svoj čas bojevit zagovornik nadstrankarskega komunizma, teoretični fizik in prevajalec izvirnih biblijskih knjig Carlo Rovelli, ki je med jugoslovansko vojno s tovornjakom vozil pomoč vsem vpletenim etničnim skupnostim. »To je bilo hudičevo delo,« se spominja. »Brat je moril brata, da bi dokazal, da je drugačen.« Pedagog Christiano Raimo je postal učitelj zato, ker verjame, da sta vzgoja in izobraževanje vrhunec slehernega kulturništva in da je od tega vprašanja odvisno vse življenje. Capinski kapitalizem, povzema, si z omejevanjem sredstev javnemu šolstvu sam koplje grob. S pisateljem in novinarjem Antoniom Scuratijem se je Šček pogovarjal o njegovih dokumentarnih romanih, v katerih analizira pojav Mussolinija in fašizma, ter neizprosno razbija mit o Italijanih, dobrih ljudeh. Fašizem se v zborniku pojavi še dvakrat. Najprej v pogovoru z zgodovinarjem Emiliom Gentilejem, ki fašizem že petdeset let preučuje z iskanjem in kritično analizo zgodovinskih virov, torej z uporabo golih dejstev, kot jih je ob upoštevanju kategorij zgodovinskega razuma mogoče dokumentirano rekonstruirati. Pri tem se posebej ukvarja z organizacijsko, kulturno in institucionalno razsežnostjo, ki odsevajo bistvo tega totalitarizma. Zgodovino fašizma in z njim odpora, osvobodilnega gibanja in Jugoslavije 20. stoletja raziskuje tudi precej mlajši Eric Gobetti. Ugotavlja, da se v Italiji vedno znova srečuje s protipartizansko ali protijugoslovansko interpretacijo dejstev, pri čemer so problem tudi sama dejstva. O njih se brezsramno laže. »Največji problem so tisti,« je prepričan Gobetti, »ki zavestno lažejo v brk zgodovinskim dognanjem. To ni politizacija, temveč ideologizacija zgodovine!« Filozof evolucije Telmo Pievani v nemara najbolj vznemirljivem dialogu zavrača idejo človeške zgodovine kot linearno napredujoče puščice od sključene opice do pokončnega prvaka intelektualnega in telesnega razvoja. Po novih odkritjih so Zemljo naseljevale in ena ob drugi sobivale različne človeške vrste, tudi neandertalci, za prevlado najbolj selivskega sapiensa pa je bil odločilen jezik. Pievani prisega na znanost in srečna naključja, ki vodijo do velikih odkritij in svari pred priganjanjem k takojšnjim rezultatom. Zanj je najstrašnejši sovražnik tega časa algoritem, orodje spletnega tržišča, ki uporabnika ne sooča z novimi odkritji, temveč vzgaja generacijo konformistov. »Če pogledate, kaj se dogaja z vidika človeških možganov,« pojasnjuje Ščeku, »boste spoznali, da nazadujemo v starodavne plemenske skupnosti.« Šele predvčerajšnjim smo vstopili v ta potencialno vsevedni krasni novi svet, poln priložnosti in informacij, »v dveh desetletjih pa se s socialnimi omrežji znajdemo z otroki, ki se zapirajo v mehurčke enako mislečih in čutečih, enakih okusov in vrednot,« med katerimi je drugačnež avtomatično čudak, odpadnik. Tej perverzni logiki digitalnega pobarbarjenja se moramo upreti, sklene Pievani. Med zanimivejšimi sogovorniki velja vsaj opozoriti še na enega posebneža. Na Michaeleja Recha, bolj znanega po psevdonimu Zerocalcare, ki ga Jernej Šček predstavi kot prvo ime italijanskega stripa nove generacije in označi za fenomen kulture, ki mežika popu, da bi poganjala alternativo. Pri tem ne podira le rekordov v nakladah, temveč tudi idejne in politične pregrade. Vsi Ščekovi sogovorniki v knjigi Kavarna odprta so zanimive osebnosti, omenili smo morda le za odtenek zanimivejše ali tiste, ki so ob prvem branju korak bližje od preostalih.
Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.
V zadnjem tednu aprila po vsem svetu obeležujemo svetovni teden cepljenja. Letos je namenjen prepoznavanju in zmanjševanju vrzeli in velikih zaostankov pri cepljenju dojenčkov in otrok v času epidemije kovida. Stroka poudarja, da je cepljenje eden največjih dosežkov javnega zdravja, številne nalezljive bolezni so bile iztrebljene, ki pa se ob padcu precepljenosti lahko vrnejo. V tem tednu pa stroka poleg cepljenja otrok in mladostnikov poudarja tudi pomen cepljenja odraslih.
V 18-em vzporedniku smo z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl komentirali najbolj akutno problematiko mednarodnih političnih odnosov. Med drugim spregovorimo o tozadevni zapuščini pokojnega papeža, ki je vseskozi opozarjal na nedopustnost napadov na civiliste in se zavzemal za mir: predvsem v Palestini.
V parlamentu že skoraj pet ur merita moči koalicija in opozicija. Na predlog SDS poslanke in poslanci obravnavajo interpelacijo o delu celotne vlade. Največja opozicijska stranka SDS jo je vložila februarja zaradi - kot je pojasnila - manipulativnih izjav predsednika vlade o pokojninski reformi leta 2012. Druge teme: - Diplomatski pritisk za končanje vojne v Ukrajini: se bo Kijev odrekel ozemljem, ki jih nadzoruje Moskva? - Verniki se v Vatikanu poslavljajo od papeža Frančiška. Pred baziliko svetega Petra čaka več tisoč ljudi. - Ob dnevu knjige in avtorskih pravic se vrača Lastovka - ARSov natečaj za najboljšo kratko zgodbo.
Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije
Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!
Veljati so začele 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga. V sredo vo v veljavo stopil še sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav, tudi Evropsko unijo. Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes Američane pozval, naj zdržijo, češ da ne bo lahko, da pa bo končni rezultat zgodovinski. Trump po uvedbi carin sicer pušča odprto možnost pogajanj, ki jih ponuja unija, ta pa napoveduje tudi povračilne ukrepe.
Ob današnjem materinskem dnevu prisluhnite mislim kmetice mag. Katje Sinkovič Žerak, ki skupaj z možem, otroci in širšo družino ustvarja zelo uspešno zgodbo družinske kmetije. O pomenu dobrih odnosov v družini in svojih pogledih na delo in vodenje kmetije je sicer širše spregovorila v 4. epizodi Podkasta RAST.
Socialni partnerji danes navkljub pričakovanjem niso podpisali izjave o usklajenosti dogovorjenega za pokojninsko reformo. Največjo oviro predstavljajo višine prispevnih stopenj. Ministrstvo za delo pa naj bi danes po naših informacijah predlagalo uvedbo zimskega dodatka za upokojence. Druge teme: - Pomanjkanje medicinskih sester vse bolj žgoče, med prvimi ukrepi lažje zaposlovanje kadra iz tujine - Ameriški predsednik Trump: dogovor o redkih rudninah z Ukrajino dosežen, podpis sledi kmalu - Visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas: Unija ne vidi prihodnosti, v kateri bi v Gazi vladal Hamas
Najbolj prometno letališče v Evropi, londonski Heathrow, kjer so davi zaradi izpada elektrike prekinili vse lete, je še vedno zaprto in bo predvidoma ves dan. Gasilci zatrjujejo, da je ogenj na tranformatorski postaji, ki je povzročil izpad električnega omrežja, pod nadzorom. Britanski minister za energijo Ed Miliband sporoča, da vzrok požara še ni znan. Takšnega dogodka v omrežju še ni bilo, motnja v letalskem prometu je zelo neugodna za potnike. Je pa minister zavrnil domneve, da je bil ogenj morda podtaknjen. V oddaji tudi o tem: - Makedonski zunanji minister hvaležen Sloveniji za pomoč po požaru v Kočanih - Podpisana 150-milijonska pogodba za nakup 30-ih električnih lokomotiv - Ob mednarodnem dnevu gozdov pri nas številne čistilne akcije
Nekateri preostali poudarki oddaje: - Mesec in pol po prenovi mariborskih avtobusnih povezav je slišati tako kritike kot pohvale. - Na regijskem posvetu o stanovanjski problematiki Obalno-kraške regije izpostavil težave mladih in izkušnjo s stanovanjsko zdrugo. - V občini Gorje s hitrim ukrepanjem preprečili onesnaženje pitne vode na zajetju Ovčje jame. - Krajani Koč in Prestranka morajo še naprej prenašati hrup ob pretovarjanju železa ob železnici.
Narodna galerija, osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, z največjo zbirko likovnih del, ima poslanstvo, da predstavi slovencem in tudi vsej Evropi in svetu našo nacionalno umetnost. Največkrat so to skupinske razstave ali razstave posameznih umetnikov. Popularne pa so tudi predstavitve žanrskih motivov kot so krajine ali tihožitja. Te dni je Narodna galerija izdala publikacijo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije, ki sta jo skupaj napisala Jassmina Marijan, višja kustosinja Narodne galerije in pisatelj, publicist Matjaž Mastnak, vodja Arboretuma Volčji Potok. Sadje na slikah Narodne galerije je že četrta publikacija, ki jo je Narodna galerija namenila čim širšemu občinstvu, vsem, ki ji zanima, kako sta narava in umetnost povezani skozi zgodovino.
Po hladni prhi v Washingtonu so ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega toplo sprejeli v Londonu, kjer so mu voditelji številnih evropskih držav zagotovili nadaljnjo pomoč Ukrajini. Gostitelj neformalnega srečanja, britanski premier Keir Starmer, je napovedal oblikovanje evropskega mirovnega načrta. Druge teme: - Med poslanskimi vprašanji premieru afera Spirit, odnosi z Izraelom, stanovanjska problematika in dostopnost zdravstvenih storitev - Presajalni programi so ključni za zgodnje odkrivanje raka; pri nas zdaj delujejo trije, v pripravi sta še dva - Največ oskarjev odnesela Anora, pripoved o mladi striptizeti je bila nagrajena tudi za najboljši film
Na svetovni dan sluha govorimo oziroma kretamo o tem, kako se slovenski znakovni jezik razlikuje od slovenščine. Gostimo gluho novinarko Valerija Škof, glas ji je posodila tolmačka Mojca Korenjak.Na fotografiji novinarka Valerija Škof (levo) in tolmačka Mojca Korenjak (desno).
From "Communist Kamala" to Bollywood endorsements, artificial intelligence and disinformation played a big role in some of the biggest democratic elections last year. - Od "Komunističke Kamale" do Bollywoodskih podrški, umjetna inteligencija i dezinformacije odigrale su veliku ulogu u nekim od najvećih demokratskih izbora prošle godine.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je, kot rečeno, slavila krščanska unija CDU CSU pod vodstvom Friedricha Merza, ki je napovedal takojšnji začetek pogajanj za sestavo nove vlade. Kancler Olaf Scholz je že izključil svojo vlogo v pogovorih, stranka SPD, ki je doživela hud poraz, bo morala najti drugega pogajalca. Največji uspeh s podvojitvijo sedežev je dosegla skrajno desna AFD, okrepila se je tudi Levica. V oddaji tudi: - Ob tretji obletnici začetka ruskega napada na Ukrajino okrepljeni pozivi h končanju vojne. - Zdravstveno stanje papeža Frančiška še vedno skrb vzbujajoče. - Petru Svetini potekel mandat varuha človekovih pravic, iskanje novega kandidata pred preizkušnjo.
Po svetu močno odmeva včerajšnji dolgotrajen telefonski pogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Največ pozornosti je bilo namenjene pogajanjem za končanje vojne v Ukrajini. Stališče ameriškega predsednika pred mirovnimi pogajanji je, da povrnitev vseh zasedenih ozemelj Ukrajini ni verjetno: Druge teme: - Incident v Muenchnu, kjer se bo jutri začela varnostna konferenca: avtomobil zapeljal v množico, 28 ranjenih - med njimi dva huje. - Vladna novela zakona o šolstvu: glavni novosti: postopno več denarja za naložbe ter imenovanje ravnateljev s soglasjem ministra. - Protest zaposlenih v slovenskih zaporih: opozarjajo na nevzdržne razmere, prepolne zapore in necenjenost njihovega dela.
Najveća i najstarija ledena santa na svijetu na putu je sudara s udaljenim otokom... potencijalno dovodeći divlje životinje u opasnost. Poznata kao 'megaberg', kolosalna ploča leda pluta prema Južnoj Georgiji - britanskom prekomorskom teritoriju - sjeverno od Antarktika. Ledena santa se prvi put odvojila od antarktičkog grebena 1980-ih. Kako je opstala tako dugo i što bi se moglo dogoditi ako stigne do otoka?
Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna. Letos mineva pet let od izbruha pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2. Ta je terjal že več kot 7 milijonov življenj, samo v Sloveniji je zaradi covida umrlo približno 7.000 prebivalcev. Stroka je enotna – smrti bi bilo še več, če ne bi hitro razvili učinkovitih mRNK cepiv. Kljub temu zlasti na družbenih omrežjih nekatera vprašanja vedno znova kljubujejo znanosti: Ali so bila mRNK cepiva dovolj preizkušena, ali je bil del človeštva zgolj del velikega cepilnega eksperimenta, ki je farmacevtskima družbama Pfizer in Moderna samo do leta 2023 prinesel več kot 100 milijard evrov? Zakaj smo v Sloveniji več odmerkov zavrgli, kot porabili? Kakšna je prihodnost mRNK cepiv? Odgovori v Intelekti. Sodelujejo: infektologinja dr. Bojana Beović, specialistka javnega zdravja dr Marta Grgič Vitek in sintezni biolog dr. Roman Jerala.
V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.
Biznis priče konferencija 2. i 3. aprila 2025. u Novom Sadu.
Avstrijska ljudska stranka je po propadlih koalicijskih pogajanjih izrazila pripavljenost na pogovore s skrajno desnimi svobodnjaki, ki so tako korak bliže vzponu na oblast. - Hamas odobril seznam 34-ih talcev za izpustitev v okviru morebitnega sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Izrael še ni prejel seznama. - Ameriški kongres danes, štiri leta po napadu na Kapitol, uradno potrjuje zmago novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa. - Podelitev 82-in zlatih globusov v Hollywoodu: nagrada za najboljšo filmsko dramo filmu Brutalist. Največ nagrad, štiri, dobil glasbeni triler Emilia Pérez
Čeprav se prebivalstvo stara in bo posredno denarja za pokojnine vse manj, zamik pri sprejemanju pokojninske reforme pri nas pa je vplival celo na izplačila iz evropskega sklada za okrevanje, resnejših sprememb na tem področju ni pričakovati pred letom 2028. Pristojni minister Luka Mesec zagotavlja, da bo vlada ta projekt izpeljala še letos. V oddaji tudi o tem: - Zdravniki brez meja Gazo označujejo za smrtonosno past - Kaj novo leto prinaša tako imenovanim normiranim s.p.-jem - Koncentracija ogljikovega dioksida se bo glede na predindustrijsko dobo več kot podvojila
Vlada bo danes po napovedih obravnavala izhodišča za spremembe pri obdavčitvi nepremičnin, po katerih bi obdavčili drugo in vsako naslednjo nepremičnino v višini dveh odstotkov vrednosti oziroma dveh in pol. Zakonodaja naj bi bila po najbolj optimističnem scenariju sprejeta prihodnje leto. Drugi poudarki oddaje: - Prvi uradni obisk komisarke Marte Kos pri nas v znamenju Ukrajine in približevanja Zahodnega Balkana Uniji - Pogajanja o premirju v Gazi v sklepnem delu, Izrael ponoči znova napadal šole in varna območja - Največ snega na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem. Pri Kamniškem sedlu bodo nadaljevali zahtevno reševanje planincev
Centralna tema ove nedelje je protest studenata i blokada više od 30 fakulteta u Srbiji. Da li su studenti u pravu, ko sme da im stane na crtu i da li će blokada pasti, pričamo u najnovijoj epizodi Njuz PODkasta. ❄️ Bliži se nova godina, kupite NJUZ majice i dukseve, stikere i šolje: https://shop.njuz.net ---
Tomato Košir je grafični oblikovalec in vizualni komentator naslovnic Objektiva, Guardiana, Politica in raznih drugih publikacij. Je kritičen, pronicljiv in ironičen opazovalec sveta okoli sebe. Bogat ustvarjalni opus njegovih del je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, ob razstavi je predstavil tudi svojo monografijo Vizualni komentar v kateri je od leta 2000 zbranih več kot 140 komentarjev. Razstava bo na ogled do 31. januarja 2025.
Potem ko so se za silo umirile razmere v Libanonu, o večjih spopadih poročajo iz Sirije, kjer so islamistične milice zavzele skoraj celotno provinco Idlib. V treh dneh je bilo ubitih več kot 300 ljudi. Izrael pa vse intenzivneje napada Gazo. Med žrtvami današnjih napadov je bilo tudi več humanitarnih delavcev. V oddaji tudi: - Na Kosovu po včerajšnji eksploziji poostrili varnost, odgovornost pripisujejo Srbiji. - V Gruziji zaradi zamika pogajanj z Unijo vse bolj množični protesti. - Ob začetku smučarske sezone žičničarje skrbi tudi nov način obračuna omrežnine.
Hej, dobrodošli u novu epizodu pomalo too much podcasta! 00:00:00 Uvod 00:03:26 Promjena terapeuta, life update, to-do liste 00:16:10 Pitanje za upoznavanje 00:17:50 Najbolje životno razdoblje 00:23:40 Lekcije iz smrti drage osobe 00:28:43 Najveći rizik u životu 00:36:16 Pitanja koja uživo nikad ne biste postavili trudnici 01:13:30 Kako proraditi emocije? 01:40:34 Kritične situacije u Love is Blind ☕ Počasti nas s kavom ako ti se svidjela epizoda: https://www.buymeacoffee.com/pomalotoomuch POVEŽITE SE S NAMA: Eva: https://www.instagram.com/toomucheva Marie: https://www.instagram.com/mariewasler Slušajte, gledajte & subscribeajte naš podcast: YOUTUBE: https://bit.ly/3ytU2hP SPOTIFY: https://spoti.fi/3RNtHCj APPLE: https://apple.co/3RNuD9W Ako nam se želiš zahvaliti za naš rad i trud, bile bismo ti zahvalne da ovu epizodu podijeliš na svojim društvenim mrežama ili svojim prijateljima i da nas označiš (@toomucheva, @mariewasler) te da podcast ocijeniš i/ ili komentiraš na platformi na kojoj nas slušaš. Hvala ti!
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.Sogovorniki: Andrej Kavčič, vodja za nuklearno gorivo in sredico, NEK Peter Jan, vodja projektnih sprememb, NEK Ida Jerele Novak, odnosi z javnostmi, NEK
Povpraševanje po nepremičninah na trgu močno presega ponudbo, cene rastejo, cenovno dostopnih stanovanj je premalo. Največje pomanjkanje stanovanj je v mestih, najbolj kritično je v Ljubljani in na Obali. Krivca za tako stanje gre iskati v odsotnosti ustrezne stanovanjske politike v zadnjih 30 letih. Vlada namerava z novelo stanovanjskega zakona med drugim urediti sistemsko financiranje stanovanjskih skladov, to pa naj bi pospešilo zidavo javnih neprofitnih stanovanj. Kaj novela zakona še prinaša in kje so največje ovire pri njeni implementaciji, o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Slavka Janžekovič, JSS MOL; Maša Hawlina, Inštitut za študije stanovanj in prostora; dr. Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost.
Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, kmetijska ministrica; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice; dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Pick and roll s Mićom Berićem, S2E2: Pojačanja i najveće zvezde, Bobi i Petrušev, favoriti za F4? by nova.rs
Libanonsko skrajno gibanje Hezbolah je okrepilo napade na Izrael. Kot sporoča, je ponoči raktiralo oporišče izraelskih zračnih sil jugovzhodno od Hajfe. Izrael trdi, da je vse rakete prestregel in da smrtnih žrtev ni bilo. V napadih na obmejnem območju je bilo sicer ranjenih več ljudi. Šole in javne ustanove ostajajo danes zaprte. Na skrajnem jugu države pa je sestrelil brezpilotni letalnik. Medtem je nemirno tudi na Zahodnem bregu. Izraelske sile so sredi noči vdrle v dopisništvo Al Jazeere v Ramali in ga za 45 dni tudi zaprle. V oddaji tudi: - Na nemških deželnih volitvah v Brandenburgu se zmaga obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo. - V Portorožu bo potekala osrednja slovesnost ob koncu tradicionalnega srečanja nekdanjih internirank. - V Črni na Koroškem dobrodelna dražba za prizadete v lanskih poplavah.