POPULARITY
Izvedeli bomo, zakaj policisti vsak dan nosijo pištole in zakaj peki tudi v največji poletni vročini sleherni dan zakurijo krušno peč. Pa tudi to, kako državotvorni so slovenski politiki, ko si polena mečejo pod noge ne samo doma, ampak tudi pred tujci. Kako bomo morda namesto druge Švice kmalu postali vsaj polovična Švica?
Većina startupa sanja o tome da jednog dana dobije velikog enterprise klijenta. Fonua je krenula upravo suprotno – od prvog dana gradila je proizvod za najveće svjetske kompanije poput Netflixa, Bookinga i Canve. U ovoj epizodi razgovarali smo s Davorom Tremcem, suosnivačem i CEO-om Fonue, o tome kako izgleda prodaja enterprise softvera, zašto su network i povjerenje važniji od samog proizvoda te zašto founder mora stalno učiti nova "pravila igre"._______________00:00 Hrvatski startup koji radi za Netflix i Booking01:12 Problem koji Fonoa rješava diljem svijeta05:55 Zašto su krenuli od najvećih klijenata10:35 Kako su prodali rješenje Uberu17:15 Zašto je network važniji od proizvoda22:05 Zašto u Hrvatskoj nema dovoljno enterprise prodavača28:20 Najveći izazov: zapošljavanje32:00 Može li founder ostati CEO?35:30 VC ili bootstrapping?42:05 Kako održavati globalni network48:10 IPO ili nešto drugo?50:35 Što je sljedeći veliki cilj Fonoe?_______________
Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Knjiga Andreja Capudra Nedokončani spisi je sestavljena iz dveh delov: Esejev o Danteju in Breviarija. Avtorjeva soproga Majda Capuder v uvodnem zapisu Knjigi na pot pravi, da je zbirka esejev nastala v zadnjih letih moževega življenja. Njegova literarna pot se je začela z Dantejem in z njim se je tudi končala. Božanska komedija ga je spremljala ves čas: zanj je bila univerza, temeljna izobrazba in kažipot ob profesuri, politiki, diplomaciji in nikakor nazadnje ob družini. Plodovito življenje pisatelja, esejista, prevajalca in pesnika se je izteklo leta 2018. Načrtoval je po pet esejev za vsako kantiko, Pekel, Vice in Raj, vendar se zaradi smrti to ni uresničilo. Nedokončani spisi niso labodji spev, temveč izvrstni eseji, v katerih Andrej Capuder, čeprav že v zrelih letih, piše kot kak mladenič, poln ustvarjalne moči, iskrivih domislic in novih spoznanj. Njegova življenjska energija je nezaustavljiva, toliko vsega ima povedati. Zastavlja si vrsto vprašanj, kopiči dokazne razloge in kar naprej ugotavlja, da je še vse preveč tem, o katerih bi se bilo treba razpisati. Z veliko filozofsko vednostjo in obsežnim znanjem vstopa v Dantejevo Božansko komedijo. Že res, da je v naslovu omenjena komedija, toda, poudarja Capuder, v tem resnobnem delu zaman iščemo humor. Avtor osupne nad izdajalci in samomorilci v Peklu, zazre se v oči grešnikov v Vicah in se pošali na račun Dantejevega podrejanja pametni, vsevedni in moralno neoporečni Beatrice. Pekel, vice in raj Capuder prepoznava v starih časih in miselnosti visokega srednjega veka, vse skupaj pa s kritičnim pogledom prenese v naš čas in izreče par gorkih na račun demokracije, razbrzdane tehnologije in slabih medčloveških odnosov. Z izbranim besediščem, literarno bogatim slogom in miselno izvirnostjo vsebinsko ostaja tudi filozof in subtilen psiholog. Kot poznavalec človekovega duha, zavesti in njegove duše, ki ji pravi skrivnostna entiteta, prodira v skrito notranjost in razkriva obe plati duševnosti in ravnanja – tako dobro kot zlo. Edino dobro je samo resnica!, vzklikne. Pesniška resnica, tako je prepričan, pa ni nič manj čvrsta od zgodovinske. Capuder pripomni, da se nam danes tehtnica zla čedalje bolj guga in pri tem grozi, da nas bo vrgla s sedla, kamor smo se postavili v izbiri na vse ali nič. Dante Alighieri je marsikaj doživel. Kompromitiral se je v državljanski vojni med »belimi« in »črnimi« gvelfi, se pravi privrženci papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki. Večkrat je menjal stran in se zameril vsem, tako papežu kot cesarju, za katerega je na koncu gorel z dušo in telesom, kot opiše Capuder. Ker so rodne Firence Danteja zavrgle, je begal po svetu in kot večni prosjak umrl v cesarski Raveni leta 1321 v svojem šestinpetdesetem letu. Bil je pesnik, politik in državljan. Še predobro se je zavedal svoje nepriznane veličine. Uspelo pa mu je, da je združil čar besede in domišljije ter se hkrati postavil na stališče sodnika, ki mu nič človeškega ni tuje. Capuder mu pravi »naš pesnik«, pa tudi »dobričina«, kljub temu pa ugotavlja, da je v njegovih čustvih več negativnega kot pozitivnega in je pravzaprav bolj pesnik razuma kot pesnik srca. Ko se Capuder vrača k razkošju Dantejevega pesniškega sveta, v njegove misli vstopajo filozofi, ki so veliko vedeli o življenju in notranjih nasprotjih minljivega bivanja. Spet je slišati Kierkegaardove besede o bolezni za smrt in slutiti njegovo tesnobo, Nietzschejev nihilizem ni pozabljen in je vsiljivo sedanji, Bergsonovo sporočilo o intuiciji in smehu je nenavadno živo, ohranjeno je Camusovo občutje absurda. Dante je sprejemal preinterpretacijo Aristotelove filozofije, kakršne se je v svoji krščanski maniri lotil Tomaž Akvinski. Pred Capudra stopi vitez žalostne postave Don Kihot, širi se omamni vonj Baudelairovih rož zla. Drugi del knjige, Breviarij, je sestavljen iz maksim, aforizmov, dvogovorov s filozofi in kratkih modrosti. Besedo breviarij Capuder pojasnjuje kot misel, spoznanje in očiščenje, skoraj molitev in laični brevir, povzetek za nazaj, odprtje v prihodnost, vdor svetlobe v sajasto izbo, prepih, okna in notranji prostor. Te besede, že skoraj verzi, povedo dovolj, v nadaljevanju pa se pisec ne brani sočnega humorja in blagega posmeha. Kar precej ima povedati o človekovih nraveh in lastnostih, kot bogoiskatelj odkriva nova obzorja ter pred božjim obličjem v veliki meri ohranja individualno svobodo in izbiro. Dotakne se tudi politike in jo ima za umetnost kako zasebni interes pokazati kot javno dobro. »To varanje se začne in konča pri samem sebi, vmes je lahko milijone trupel. Edina 'resničnost' pri tej stvari so pravila igre. Največji prevaranti se najbolj sklicujejo nanje.« Nedokončani spisi so nadvse vznemirljivo in aktualno pisanje. Vsa ta domiselnost, izvirnost in miselna gibkost so tako žive, da je toliko bolj žalostno, da je ostala samo zakladnica idej, njihovega avtorja pa ni več med nami. Besede ostajajo in zvenijo s svojo prepričljivostjo, globino in zrcaljenjem človekovega bivanja, tako veličastnega kot tragičnega, peklenskih muk in iskanja raja. Andrej Capuder ni bil samo esejist, filozof in prevajalec, temveč tudi pesnik. Njegovo izražanje je prečiščeno in povedno v svoji poetičnosti. Tu in tam je žlahtno konservativen ter obuja vznemirljivo in lepo zveneče, že skoraj pozabljene besede, kot so: temnica, gorečnost, ošabnost, razjarjenost, stremuh … Rad tudi vzklika, na primer: Pazimo!, in navaja italijanske, latinske in angleške besede, tujk pa bolj malo. Kar naravnost svetuje: »Splača se brati velike mojstre umske gimnastike, zlasti tiste, ki so svoja spoznanja pridelali na lastni koži.« Knjigo Andreja Capudra Nedokončani spisi sta uredili klasična filologinja Sonja Weiss in filozofinja Ignacija Fridl Jarc. Sonja Weiss v spremni besedi piše, da sta obe deli, Eseji o Danteju in Breviarij, dovršeni v jasnosti misli in odprti za nadaljnje razmišljanje. Capuder je mladost kot enačbo za resnicoljubnost obdržal do konca, ker je ohranjal notranjo transparenco, moralni pogum in zvestobo samemu sebi. Razgaljal je nevarno samoumevnost nekaterih temeljev modernega sveta, od demokracije kot »nujnega zla mislečega človeštva« in navidezne družbene solidarnosti. Avtorjevo razmišljanje, tako Sonja Weiss, se ponuja kot vrelec večne mladosti, iz katerega je sam pogosto pil, s čimer je ohranjal napet lok, pokončno držo in svoj jaz, vsekakor pa je vztrajal v pogumu.
Največja prednost novega demografskega sklada bo varnejši in stabilnejši pokojninski sistem, zagotavlja finančni minister Andrej Šircelj. Po njegovih besedah je prav, da imajo koristi od njega predvsem tisti, ki so vanj vlagali, torej upokojenci. Ob tem je prepričan, da bo upravljanje sklada tudi bolj strokovno in preprosto, politika pa da nanj ne bo imela vpliva.Kako bo na javne finance vplival novi način upravljanja sklada, bo znano na dolgi rok, pa meni Fiskalni svet. Preostali poudarki oddaje: Zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma o parlamentarni preiskavi. Vrh Nata v znamenju krepitve obrambe in manjše odvisnosti od ZDA. Rusko-kitajske vojaške vaje povzročile zaskrbljenost v tihomorski regiji.
Vse bolj javna trenja med evropskim poslancem iz vrst SDS Brankom Grimsom in Evropsko ljudsko stranko so danes dosegla vrhunec. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu je sporočila, da bo evropskega poslanca iz Slovenije izključila iz svojih vrst zaradi nesodelovanja in spodkopavanja stranke. Druge teme: - Resnica: od Mijića bomo zahtevali odstop, če mu bo dokazana krivda. - V Kijevu za jutri razglasili dan žalovanja po silovitem ruskem obstreljevanju. - Muzej slovenske osamosvojitve bo začasno vodil Jože Dežman.
Kako izgleda kada umesto sedenja ispod masline završiš u marketingu, prkosiš pravilima najvećih svetskih sistema i biraš uverenje umesto prećutkivanja istine?
Njemačka priprema jednu od najvećih reformi mirovinskog sustava u posljednjim godinama. Od duljeg ostanka na tržištu rada do novih obaveznih uplaćivanja u investicijske fondove. Dok vlada kancelara Friedricha Merza tvrdi da su promjene nužne zbog demografije i sve većeg pritiska na sustav, sindikati i dio javnosti upozoravaju na dodatno opterećenje zaposlenih. Maja Marić i Filip Slavković analiziraju što se mijenja i zašto bi ova reforma mogla promijeniti pravila igre za sve generacije. Von Maja Maric.
Z zadnjimi tekmami 3. kroga v skupinah od J do L se je končal skupinski del svetovnega prvenstva v nogometu. Največji športni dogodek leta bo nadaljevalo le še 32 najboljših moštev. Prve tekme šestnajstine finala bodo že danes zvečer, ko se bo v Stožicah v Ljubljani končal turnir lige narodov v odbojki. Slovenija se bo v zadnji tekmi pomerila s svetovno prvakinjo Italijo.
Igralec George Fahmy uživa status megazvezdnika egipčanskega filma; kljub temu, da družbo vse bolj obvladuje konservativna verska struja, se prepušča raznim nedovoljenim užitkom, od pijače do izvenzakonskih razmerij. Njegove pregrehe, med katerimi krmari s svojim večnim šarmom, ga sčasoma vendarle dohitijo; ko dobi ponudbo, da bi v cenenem propagandno-biografskem filmu odigral vlogo aktualnega predsednika Al-Sisija, ki vlada režimu s trdo roko, je ne more zavrniti. Vendar je to šele začetek njegovih težav. Orli republike švedskega scenarista in režiserja egipčanskih korenin Tarika Saleha je izvrstna žanrska zmes; spretno prepleta elemente melodrame, politične spletke, družbene kritike, trilerja in filma noir. V marsičem spominja na ameriške preganjavične kriminalke iz 70. let, iz obdobja »novega Hollywooda«, ko so se avtorji mlajše generacije skozi žanrske filme odzivali na tesnobno politično vzdušje, na korupcijo, ki je prežemala politiko, in na vsesplošen občutek nemoči. Film Orli republike, ki je bil premierno predstavljen v glavnem programu lanskega festivala v Cannesu, je strupena satirična kritika režima Abdela Fattaha el-Sisija, ki velja po vseh merilih za diktatorja, Egipt pod njegovo dolgoletno vladavino pa se je spremenil v »bolnika« Bližnjega vzhoda. Hkrati pa gre tudi za duhovit metafilm, ki pokuka v ozadje kinematografske oziroma popkulturne industrije in preigrava njuno razmerje do vsakokratne oblasti in hinavščino kot splošno družbeno vezivo. Tarik Saleh preizprašuje vlogo domnevno avtonomnega posameznika znotraj represivnega režima, spreminjajočo se obliko njegove samopodobe ter celo paleto iger moči, nadzora, cenzure, vpliva, pritiska. Film je s svojim prašnim koloritom in vročim vzdušjem izrazito lokalno umeščen, hkrati pa z globoko človeškimi dilemami posameznikov univerzalno prepoznaven. Največjo težo pri tem nosi Fares Fares, uveljavljen švedski igralec libanonskega porekla v glavni vlogi Georgea Fahmyja, katerega značaj je po antični dramski maksimi hkrati njegova usoda. Čeprav bi filmu lahko očitali nekoliko meandrast ritem, se stave, s katerimi se Orli republike tudi začnejo, v resnici zelo spretno stopnjujejo iz prizora v prizor. Pot od majhnih vsakdanjih kompromisov in moralnih prekrškov do velike izdaje je morda počasna in vijugasta, ampak po spodletelem državnem udaru so v igri samo še tiste najvišje. Dejstvo, da je bil eden od stranskih igralcev egipčanskega rodu zaradi svojega nastopa v filmu doma v odsotnosti obsojen, je samo še ena – tragična – metafilmska potrditev moči fikcije, ki nosi težo resničnosti in pravzaprav podpira celotno poanto filma …
Začenja se svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo potekalo v Združenih državah, Mehiki in Kanadi. Za nogometne navdušence težko pričakovani dogodek bo med 11. junijem in 19. julijem ponudil 104 tekme v 16 mestih. Se pa pred začetkom bolj kot o samih udeležencih in igralni taktiki govori o drugih tematikah. Nogometna stroka tako upa, da bo vendarle prevladal nogomet. To je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril tudi športni komentator in novinar Boštjan Janežič.
Zdravstvo v ZDA funkcionira kot gospodarska dejavnost. Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe? O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ). Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt. Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay
Uskoči u biz ARENU: https://radimposvom.com.hr/biz-arenaU prvih 7 mjeseci biz ARENA je generirala više od 150.000 € prihoda, okupila stabilnih 300+ članova i postala jedna od najuspješnijih ponuda unutar #radimposvom brenda.No biz ARENA nije moj prvi membership. U ovoj epizodi dijelim što sam naučila kroz nekoliko pokušaja kreiranja membershipa, zašto ga ne bih preporučila svakom poduzetniku i koja su, po meni, 3 najveća izazova pretplatnog modela.Pričamo o odljevu članova, korištenju sadržaja i stalnoj prodaji, ali i o konkretnim odlukama koje sam donijela unutar biz ARENE kako bih riješila svaki od tih izazova.Ako razmišljaš o pokretanju membershipa ili te jednostavno zanima kako izgleda graditi jedan ovakav program iza kulisa, ova epizoda će ti se svidjeti!SLIČNE EPIZODE:#177: Moj plan do prvih 5.000 € - da danas krećem od nule#176: Kako planiram skalirati biznis u 2026. - Prodajni lijevak, doseg, automatizacije#163: Posao u skladu sa životom - navike, membership i tihe faze rasta / Ivana ZaherOSTANI U TOKU:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavackiTIMESTAMPS:(00:00) Kako je nastala biz ARENA(01:19) 300+ članova i 150.000 € prihoda u prvih 7 mjeseci(04:03) Moj prvi neuspjeli membership(05:52) Membership koji nikada više nismo lansirali(07:25) Zašto membership nije za svakoga(08:28) Najveći izazov #1: Odljev članova (churn)(09:22) Kako zadržati članove duže u programu(12:09) Najveći izazov #2: Ljudi ne koriste sadržaj(13:21) Kako izgleda sadržaj u biz ARENI(16:20) Najveći izazov #3: Nikada ne prestaješ prodavati(17:45) Kako planiramo skalirati biz ARENU(20:50) Trebaš li pokrenuti vlastiti membership?
Uz AI možete postati još gori s financijama, upozorava gost ove epizode — ali i otkriva zašto je to zapravo dobra vijest za one koji su spremni na promjenu. Razgovarali smo s Igorom Kranjcem, VP Farsira i programskim direktorom Finance Weekenda, o tome kako se uloga financijskog direktora radikalno mijenja, zašto je više od 80% velikih kompanija i dalje u Excelu — i što se događa kad AI dobije loše podatke._______________0:00 Niste dobri s financijama? AI vas može učiniti još gorima2:05 Kako je nastao Finance Weekend za CFO-ove4:18 AI u financijama: pomoć ili opasnost?5:45 Najveći problem nije AI nego loši podaci8:00 Zašto 80% velikih kompanija još uvijek živi u Excelu15:10 Anthropic ulazi u financije — ali ne rješava ključni problem16:35 Možete li vjerovati AI-u kad donosi financijske odluke?20:05 U što Farseer ulaže 7,2 milijuna dolara?22:10 Što se dogodi u firmi nakon velike investicije?25:10 Otkazi, zapošljavanja i nova realnost tech industrije26:30 Što danas traže od zaposlenika u AI eri?28:15 Jedna stvar koja će promijeniti financije više od svega30:05 Hoće li tvrdoglave firme preživjeti AI revoluciju?32:15 Digitalizacija nije kupnja softvera33:35 Kako zaraditi na riziku?TOP & FLOP35:30 Elon Musk, zviždač i prerezane kočnice44:10 Google treba 80 milijardi dolara za AI45:40 Kompići: 2500 računala za djecu47:50 Startup koji gradi svemirsku šlep službu_______________
Zakaj je šest največ boste izvedeli nocojšnji pravljici … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Primož Pirnat. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Naš novi gost je Stjepan Stazić — bivši košarkaš sa bogatom internacionalnom karijerom i danas jedan od ljudi koji grade ozbiljnu košarkašku priču u Austriji.Tokom igračke karijere nastupao je za klubove u Austriji, Benetton Treviso i Limoges CSP, a danas je suvlasnik BC Vienna.Razgovarali smo o prvoj sezoni BC Vienna u ABA League, izazovima sa kojima su se susreli, novim iskustvima koja su stekli, ali i o dugoročnoj viziji kluba — gde vide BC Vienna u narednih 5-10 godina i koliko daleko jedan klub iz Austrije može da napreduje u regionalnoj i evropskoj košarci.00:00:00 Uvod00:04:40 Utisci o sezoni 25/2600:11:15 Podrška grada Beča00:19:10 Publika i navijači00:27:30 Košarkaška baza u Austiji, igranje u ABA L.00:32:10 Velika pobeda Jao Mile Podkasta00:34:04 Odrastanje00:42:44 Ulazak u seniore00:50:40 Željkov prekor01:01:05 Duško Ivanović01:10:15 Laktaši, Ređo Kalabrija, Gorica, Limož...01:15:45 Košarka u Austiji nekad i sad01:24:05 NCAA i domaće lige01:29:20 Plan za posle01:32:40 Najteži protivnik01:38:00 Najveći talenat01:40:50 Petorka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Stjepan StazićDatum: 27. Maj 2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #stjepanstazic #bcvienna #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic
Novoizvoljeni premier Janez Janša je v državni zbor sinoči vložil seznam ministrskih kandidatov. Največje presenečenje je kandidat za notranjega ministra - Janšev odvetnik Franci Matoz. Zaslišanja bodo predvidoma potekala od ponedeljka do srede, vlado pa naj bi dobili v četrtek. Drugi poudarki oddaje: Upokojenci bodo prejeli za odstotek višje pokojnine Iran in Združene države kljub optimističnim tonom še niso tako blizu dogovora o koncu vojne Polfinalna para svetovnega hokejskega prvenstva Švica - Norveška in Kanada - Finska
Danes se središče Ljubljane spreminja v veliko odprto znanstveno učilnico. Hiša eksperimentov, ki letos praznuje 30 let delovanja, med 29. in 31. majem 2026 pripravlja že 17. Znanstival – največji festival promocije znanosti, znanstvenega razmišljanja in izobraževanja pri nas. Dogajanje bo tri dni potekalo na ulicah in trgih v središču Ljubljane, namenjenih pešcem, pa tudi v prostorih Hiše eksperimentov. Ljubljana bo tako konec tedna znova v znamenju radovednosti, raziskovanja in ustvarjalnosti za vse generacije.
V tematskem dnevu govorimo o odvisnostih. Tudi tistih, ki pogosto ostanejo skrite. Primer je odvisnost od telefonov in spleta. Spoznali smo zgodbo mame in njenega sina – uspešnega dijaka, ki je med puberteto začel bežati v virtualni svet, popuščati v šoli in izgubljati stik z odgovornostjo ter vsakdanom. Kdaj uporaba telefona postane odvisnost? Kako to opazijo starši? In zakaj je pomoč včasih nujna? O tem smo slišali tudi izkušnjo z zdravljenjem pri strokovnjaku za nekemične odvisnosti, Mihi Kramliju. Marko Rozman se je pogovarjal z materjo, ki želi, da je njena identiteta zakrita. Uporabili smo program za spremembo glasu, zato poslušalce prosimo za razumevanje.
Vsak zaposleni v Sloveniji je bil v letu 2024 povprečno bolniško odsoten 21 dni. Največ bolniških odsotnosti je bilo v pomurski statistični regiji, najmanj v osrednjeslovenski. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so marca objavili sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki določajo, kje in kako se v tem času lahko zadržuje posameznik. Podrobneje nam jih bo v torkovem Svetovalnem servisu predstavila mag. Ana Vodičar, vodja Področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS.
Sredi maja nas je razveselila vest, da je Klub umetniških direktorjev ADC v New Yorku podelil zlato kocko Tomatu Koširju, oblikovalcu vidnih sporočil. Prestižna nagrada je prišla prvič v roke slovenskega oblikovalca. Tomato Košir je dobil nagrado za serijo petih naslovnic za Dnevnikov Objektiv, postal pa je tudi samostojni ustvarjalec leta. Vizualne komentarje za časnik Dnevnik in prilogo Objektiv ustvarja že od leta 2011 in z njimi sproža verižno reakcijo v družbi, kot sam pravi, da bi se lahko stvari spremenile na bolje. O tem govori tudi v pogovoru z Žigom Bratošem, ki se je s Tomatom Koširjem pogovarjal ob nagradi Prešernovega sklada leta 2024.
Kaj vse lahko vpliva na trg? Največji izziv je regulacija. Ali je strategija postopnih nakupov smiselna tudi, ko govorimo o investiranju v bitcoin? Do kam se lahko povzpne cena? Preverili smo tudi dogajanje okrog stabilnih kovancev, saj v ZDA bančni lobiji poskušajo preprečiti visoke obresti na stabilne kovance. Pred mikrofonom: Toni Čepon, predsednik Bitcoin društva Slovenije Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maj 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/
Drugi poudarki oddaje: - Mladi pred ekrani preživijo vse več časa; strokovnjaki so jasni: splošna prepoved ni prava rešitev. - Direktor Goriškega muzeja opozarja na pritiske novogoriškega župana. - Najstarejša kolonija ptiča čebélarja pri nas v opuščenem peskokopu na Bizeljskem; ocenjujejo, da šteje 50 parov.
Že vrsto let je geografija eden izmed najbolj priljubljenih izbirnih predmetov na splošni maturi – tudi lani je bilo tako. Največ maturantov se je odločilo za psihologijo, geografija pa je bila na drugem mestu. V spomladanskem roku je ta izpit pisalo 1.675 kandidatov, opravili pa so ga s povprečno oceno 3,35, kar je nekoliko slabše kot leta 2024 (3,47), prav tako so v povprečju dosegli manj točk kot generacija pred njimi: 68,71 točke od 100 možnih. Katerim napakam se lahko izognejo in na kaj naj bodo še posebej pozorni letošnji maturanti, pa izvemo od profesorja geografije na Gimnaziji Šiška Mihe Kolariča, ki je tudi član državne predmetne komisije SM za geografijo.
Najveće australsko istraživanje radnih uvjeta s kojima se suočavaju migranti u zemlji je otkrilo pojedinosti o raširenom, sustavnom potplaćivanju. Rezultati istraživanja kojega je objavila Inicijativa za pravdu migranata, otkrivaju da dvije trećine radnika migranata prima manje plaće u odnosu na iznos koji bi trebali primati temeljem Zakona o pravednim uvjetima rada. Naime, samo strani studenti svake godine bilježe potplaćenost u iznosu od 3,18 milijardi dolara. Autori istraživanja kažu da istraživanje također nudi važne nove uvide o tome na koji način poslodavci prikrivaju iskorištavanje.
Dr. Dean Vuletić je autor knjige "Postwar Europe and the Eurovision Song Contest", prve znanstvene analize o godišnjem izboru za pjesmu Eurovizije. Vuletić je odrastao u Australiji, a sada diljem svijeta drži predavanja na temu tog natjecanja koje prati od osamdesetih godina prošlog stoljeća, a od 1999. godine u živo. On za program SBS-a na hrvatskom jeziku komentira ovogodišnje hrvatske predstavnike na Euroviziji, glazbenu skupinu Lelek, kao i najveći politički bojkot u povijesti Eurovizije zbog izraelskog predstavnika na tom glazbenom natjecanju.
Drugi poudarki oddaje: - Zdravstveni dom Ormož ima novo vršilko dolžnosti direktorice, poleg tega prenavljajo tudi sosednjo stavbo. - Zaposleni v Krki doma in po svetu sodelujejo na 13-em tednu humanosti in prostovoljstva. Med drugim darujejo kri in zbirajo potrebščine. - Zavod Kočevsko že deset let skrbi za organiziran turizem v tem delu Slovenije. - Na dnevih Goriške knjižnice letos v ospredju trajnost, prihodnost mest in skupnosti ter povezovanje ljudi.
Benjamin Jošar je predsednik uprave Triglav Investments, ene vodilnih slovenskih družb za upravljanje premoženja, ter predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje. V svoji karieri je zasedal številne vodstvene položaje v bančništvu, zavarovalništvu in investicijskem bančništvu – med drugim v Abanki, KD Group in Zavarovalnici Triglav, danes pa vodi razvoj in strateško usmeritev Triglav Investments. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz), dodatno pa se je izobraževal tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti. Bil je direktor sektorja investicijskega bančništva v Abanki Vipa, predsednik uprave KD borznoposredniške družbe, izvršni direktor KD Banke, član uprave Zavarovalnice Triglav, zdaj pa vodi družbo za upravljanje Triglav Investments. Dodatno je bil aktiven v več upravnih odborih in nadzornih svetih ter kot asistent na katedri za ekonomsko teorijo in politiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz) in je magistriral leta 2013. Benjamin veliko vlaga v dodatno izobraževanje. Izobraževal se je tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti. Triglav Skladi (danes Triglav Investments) je podjetje znotraj Skupine Triglav, ki se ukvarja z upravljanjem investicijskega premoženja. Najljubši citat: Ali svojih sovražnikov ne uničim, ko jih naredim za prijatelje? Najljubša knjiga: Božanska komedija, ker ima sporočila, ki so aktualna tudi danesNajljubša serija: se prepogosto spreminja, da bi lahko kakšno navedel Hobiji: smučanje, fitnesNajljubša hrana: polnjene paprikeNajljubši podjetnik: vsak, ki v svojem delu vidi širši smisel in ga ne zanima samo zaslužekNajljubša aplikacija: ne morem brez Triglav Investments, ChatGPT in DuolingaZaključni nauk: · Poti proti cilju ne moreš v naprej natančno predviditi, začneš s prvim korakom in jo prilagajaš spotoma.
Najveći dio pozornosti ovog mjeseca u Australiji bio je usmjeren na Nacionalni sustav osiguranja za osobe s invaliditetom, nakon što je savezna vlada najavila rezove za koje se procjenjuje da bi mogli dovesti do toga da deseci tisuća ljudi budu isključeni iz sustava. No, bilo je i pozitivnog razvoja i u području skrbi za starije osobe. Vlada je sada poništila svoju prethodno objavljenu politiku oko financiranja tuširanja nakon masovnih pritužbi korisnika, obitelji i zagovaratelja.
Najveći multikulturalni Bajramski festival u Južnoj Australiji je festival u Adelaideu - najveća i najprestižnija proslava Bajrama, gdje se prepliću jezici i kulture, zvuci i mirisi, vizualna čuda sa prizorima oaza mira - kamile pod stamenim eukaliptusima. Ovaj bajramski multikulturalni festival pokazuje posvećenost raznolikih zajednica Adelaidea da njeguju jedinstvo i razumijevanje u godišnjem kulturnom događaju koji već dugi niz godina prikazuje značaj muslimanske duhovne tradicije, hrane, umjetnosti i uopšte kulture njenih etničkih zajednica.
Nenad Đorić, aka Đora Surovi, novi je gost Jao Mile podcast-a!Odrastao na Fontani, a od “diploma” ima Veselina Petrovića, Ognjena Aškrabića i Dejana Milojevića
Miroslav Mića Berić – prošao sve selekcije Partizana i postao legenda kluba, a sada je gost Jao Mile podcast-a. Večeras od 21h slušajte vrhunske anegdote iz njegove karijere, ali i otkrijte koliko puta je odbio da pređe u redove crveno-belih – uprkos ozbiljnim ponudama i velikom novcu!00:00:00 Uvod 00:03:50 Večiti u EL00:08:40 Šta očekuješ u četvrtak?00:35:08 Kako vidiš Partizan u poslednjih 4-5 godina?00:55:10 Slika Srbije/Beograda kroz derbi01:05:40 Odrastanje01:16:30 94/95'01:22:30 Mobilni telefon kao nagrada01:30:25 Maštanja i uzori01:35:10 Prvi put sa uzorima01:45:30 Par anegdoti02:00:00 YUBA Liga 02:07:00 Konekcija igrača i kluba02:13:40 Lovćen Cetinje02:20:00 97 - Prelazak u TauKeramiku02:30:20 Razgovor sa Gregom Popovičem02:38:40 Baskonija02:49:30 Ćapi, Grčka i Italija 03:01:20 Poređenje sa današnjim igračima03:07:00 Prvi poziv za reprezentaciju03:10:50 95'03:24:30 Najteži protivnik03:26:50 Najveći talenat 03:29:20 Plan za posle03:37:20 Šta ti je košarka donela03:40:00 5torka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Miroslav Mića BerićDatum: 1. April 2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #miroslavberic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic
Ameriška in izraelska vojska sta okrepili napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, je davi dodal, da bodo sledili še drugi. Napovedal je tudi obstreljevanje elektrarn. Dan prej je Islamski republiki zagrozil, da jo bodo vrnili v kameno dobo, in zatrdil, da bodo napadali še dva ali tri tedne. Ker Združene države ne nameravajo odpreti Hormuške ožine, ta ostaja bolj ali manj zaprta. Cena nafte se bo tako najverjetneje še zviševala. V oddaji tudi o tem: Pretres v Pentagonu - zamenjali načelnika generalštaba kopenske vojske, Trump odpustil še pravosodno ministrico - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. V cerkvah ni maš, velja strogi post - Odbojkarji ACH Volleyja se za letos poslavljajo od Evrope; hokejisti Olimpije tretjič izgubili proti Pustertalu
ETF-ji ali borznotrgovalni skladi so v zadnjih letih postali ena najbolj priljubljenih oblik vlaganja – predvsem zaradi enostavnosti, nizkih stroškov in široke razpršenosti. A kljub dostopnosti prinašajo tudi odločitve, ki jih ni smiselno sprejemati na hitro. V četrti epizodi Tečajnice preverjamo, kako ETF-ji delujejo, v čem se razlikujejo od vzajemnih skladov in zakaj so postali prva izbira številnih vlagateljev.Sogovornica: Marja Milič, ustvarjalka finančnega podkasta Money-How
U ovoj epizodi podkasta ugostili smo jedine ženske predstavnice Srbije na Zimskim olimpijskim igrama – Anju Ilić i njenu sestru i trenera Minu. Njihov put do olimpijske norme trajao je više od deset godina i bio je ispunjen izazovima, odricanjima i velikom verom u cilj.Anja po prvi put otvoreno govori o teškom periodu karijere, obeleženom psihičkom torturom od strane trenera, koja je ostavila ozbiljne posledice po njeno zdravlje i dovela do dijabetesa, kao i o dugom procesu oporavka nakon toga.U tom trenutku, njena sestra Mina donosi ključnu odluku da postane njen trener – kako bi je zaštitila i pomogla joj da ponovo izgradi veru u sebe i sport.Govore i o značaju mentalne snage, podrške i psihološke pripreme, ali i o svojoj misiji da kroz lično iskustvo stvore sigurnije i zdravije okruženje za mlade sportiste.Ovo jeste priča o istrajnosti, hrabrosti i snazi porodične podrške – i o tome kako lična borba može postati pokretač promena.Anja i Mina ističu i značaj učešća na Zimskim olimpijskim igrama za veću vidljivost nordijskog skijanja u Srbiji, ali i svoju jasnu misiju – da stvore sigurnije, zdravije i podržavajuće okruženje za mlade sportiste, kako nijedno dete ne bi prolazilo kroz iskustva kakva su one morale da prevaziđu.00:00:00 Uvod00:01:45 Učešće na OI00:05:10 Put do Olimpijskih Igara00:10:32 Uslovi za trening00:13:42 Utisci sa Olimpijskih Igara00:20:24 Kako izgledaju pripreme i treninzi?00:29:56 Pripreme na Zlatiboru00:32:31 Koliko detalji i vremenski uslovi utiču na rezultate?00:36:08 Ljubav prema skijanju00:41:45 Problemi u odnosu sa trenerom i "drugi rođendan"00:55:12 Najteži deo karijere iz Mininog ugla01:00:45 Usavršavanje mladih/starih trenera01:02:13 Porodična i podrška partnera na OI01:05:32 Najsrećniji trenutak u karijeri01:07:01 Planovi za budućnost01:12:23 Na koji način ih je skijanje oblikovalo?01:18:12 Najveći izazoviPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Anja i Mina IlićDatum: 21. mart 2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #tinakrajisnik #anjailic #minailic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic
V preteklem letu je v Sloveniji 47 ljudi po smrti darovalo svoje organe. To Slovenijo uvršča na 4. mesto med državami Eurotransplanta glede na darovalce na milijon prebivalcev. Največ je bilo darovanih ledvic, sledijo jetra, srce in pljuča. Povprečna starost darovalcev ob smrti je bila 58 let. Več nam bo lahko v torkovem Svetovalnem servisu povedal Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant.
Na 98-ih voliščih po državi poteka predčasno glasovanje - pred nedeljskimi državnozborskimi volitvami lahko upravičenci svoj glas od sedme do 19-te ure oddajo še jutri in v četrtek. Največje volišče za predčasno glasovanje je v ljubljanskih Stožicah. Kot je povedal koordinator ljubljanskih okrajnih volilnih komisij Ernest Mencigar, glasovanje tam poteka brez težav, obisk pa je na ravni povprečja zadnjih volitev. Ostali poudarki oddaje: V povezavi z nedavno objavljenimi prisluhi sta SDS in Zoran Jankovič napovedala vložitev tožb Izrael naj bi v Iranu ubil dva visoka predstavnika Teherana; napade stopnjujejo vsi vpleteni Na Kubi zaradi ameriške blokade goriva električni mrki, Trump grozi z zavzetjem otoka
U 5. epizodi podkasta poslušajte razgovor sa reprezentativkom Srbije u tenisu Ninom Stojanović o izazovima koje nosi profesionalni tenis – povredama, oporavku i mentalnoj snazi potrebnoj za povratak na vrhunski nivo. Nina otvoreno govori o tome kako su povrede postale test njene motivacije i istrajnosti, ali i koliko je u najtežim trenucima karijere važno verovati u sopstveni potencijal i unutrašnju snagu.U razgovoru se osvrće i na iskustvo nastupa na Olympic Games Tokyo 2020, koje joj je donelo veliku vidljivost i podršku navijača, ali i dodatnu odgovornost. Govori i o emocijama i tremi koje prate velike mečeve, uključujući susret sa jednom od najvećih teniserki svih vremena, Serenom Williams.Posebno se osvrće na važnost podrške porodice tokom sportske karijere, kao i na povezanost psihološkog stanja sportiste sa povredama i procesom oporavka. Nina govori i o izazovima pronalaženja adekvatnog trenera i stručnog tima, kao i o ulozi saradnje sa sportskim psihologom u izgradnji stabilnosti, fokusa i sposobnosti da sportista bude potpuno prisutan u trenutku – u onome što sportisti često nazivaju „in the zone“.Sa jasnim ciljem da se vrati vrhunskom tenisu, Nina danas govori o motivaciji, veri u proces i snu da nastupi na sledećim Olimpijskim igrama.00:00:00 Uvod00:02:55 Povreda, oporavak i motivacija00:09:00 Povratak na teren00:12:40 Vimbldon kao povratak na WTA listu00:17:10 Pomeranje granica00:21:50 Borba za medalju na OI - sa Novakom 00:27:30 Novo mentalno poglavlje00:32:25 Zrelost i iskustvo00:38:20 Posve'enost porodice00:41:20 U potrazi za trenerom00:43:30 Dubl kao specijalizacija 00:47:30 Mentalna snaga 00:54:00 Rad na sebi i rad sa sportskim psihlogom00:57:30 Najveći izazovi do sada01:01:34 Kako te je tenis oblikovao?01:06:30 Najlepši trenutak u karijeri?01:08:00 Odlazak trenera01:15:15 Najveći meč u karijeri - Serena01:21:55 Veliki turniri - jači protivnici01:25:30 Igrati protiv prijateljice01:28:25 MindSetPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Nina StojanovićDatum: 7. mart 2026. Autor i domaćin: Tina KrajišnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic
Vibracije Hondinog motora dovele do zdravstvene opasnosti po vozače Aston Martina i potencijalnih trajnih oštećenja nervnih završetaka ruku... Svi proizvođači smanjili snagu motora u cilju zaštite takmičara. Puštanje gasa na pravcu, novi dugmići, izmene grafika.OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!
Podražitve vode, električne energije in plina so februarja najbolj prispevale k vnovičnemu pospešku inflacije. Precej se je podražila tudi hrana, še posebej meso. Druge teme: - Slovenska industrija jekla z bankami podpisala dolgoročno rešitev refinanciranja - Francija kritična do evropskega začetka uporabe trgovinskega sporazuma z Mercosurjem - Mednarodna javnost poziva k umiritvi razmer po zaostritvi med Afganistanom in Pakistanom.
Veselin Toza Matić covek koji je sa uspehom radio u svim delovima sveta, posle evakuacije iz Irana bio je nas gost u Jao Mile podcast-u.00:00:00 Uvod00:03:12 Iran00:18:42 Evropska košarka00:34:23 Košarka u Srbiji00:52:34 NBA Evropa00:58:29 Jokić i Dončić01:04:26 Odrastanje01:07:09 Početak trenerske karijere01:16:43 Odlazak u Nemačku01:24:23 Crvena zvezda01:27:31 Prelazak u Partizan01:39:03 Arapski svet01:43:04 Prelazak u Iran01:46:32 Susret sa Kinom01:52:35 Indija01:59:20 Svetislav Pešić02:05:41 Reprezentacija02:18:25 Najveći talenat koji nije ispunio očekivanja02:21:10 Budućnost košarke02:27:19 Šta mu je košarka donela?02:29:01 Petorka igračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Veselin Toza MatićDatum: 18. februar 2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #veselinmatic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic
Iskoristili smo malo duži boravak ekipe Dubaija u Beogradu za razgovor sa njihovim trenerom, Juricom Golemcem. Iako je intervju bio kratak, dotakli smo se ključnih tema. Užvajte u razgovoru!00:00:00 Uvod00:02:40 Duplo kolo u EL00:06:00 Bez emocija u kosarci00:11:30 11 kola do kraja00:16:00 Kako se gradi klub/tim od 000:20:20 Tvoj trenerski profil00:27:30 Odluka da postanes trener00:30:00 Sezona 13/14 Cibina00:33:50 Koga vidis na F400:35:10 NBA Evropa00:36:20 Uzori00:38:00 Najteži protivnik00:39:10 Najveći talenat00:41:20 Šta ti je košarka donela?00:42:00 Savet za mlade00:42:50 5orka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Jurica Golemac Datum: 11. februar 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #juricagolemac #dubai #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic
Slovo od legende, dve tekmi, dve zmagi, sporne odločitve, bombastična napoved kartice zvestobe, jeza bivšega trenerja in še vse sorte torte. V 228. epizodi ni bilo dolgčas! Največ pozornosti smo posvetili lepi zmagi nad Celjem, ki jo je zaznamovalo vstajenje »makedonskega Messija« in famozni tiskovni konferenci 6. februarja, ko se je tresla gora in rodila miš.
Prvo da se pohvalimo da je počeo sa radom naš webšop, gde možete istorijski odgovorno da trošite svoje pare:
U ovoj epizodi donosim iskren i dubok osvrt na 2025. godinu, koja je za mene bila godina kontrasta. Istovremeno predivna, ali i najzahtjevnija do sada. Kroz priču o balansiranju između velikih životnih prekretnica, kao što su vjenčanje i uređenje naše prve nekretnine, te vođenja biznisa, otkrivam kako su se privatni život i poslovni život ispreplitali na načine koji su ponekad bili emocionalno iscrpljujući. Ipak, moja vodilja kroz sve te procese bila je riječ "igra", koja me podsjećala da si moram dozvoliti uživanje i neproduktivnost, čak i kada su rokovi i stres oko nepredvidivih situacija prijetili da preuzmu kontrolu nad mojom svakodnevicom.Također, dijelim s vama konkretne lekcije koje sam naučila donoseći teške odluke, poput odgode radionice ili smanjenja broja upisa u mentorski program unatoč velikim financijskim izdacima, jer sam znala da moram zaštititi svoje mentalne kapacitete. Ovi izazovi potvrdili su mi da dugoročni uspjeh i kredibilitet dolaze iz usklađenosti sa samom sobom, a ne iz forsiranja. Kroz sve uspone i padove, od Dubaija do New Yorka, moj osobni rast proizašao je upravo iz hrabrosti da budem transparentna i da, unatoč vanjskim očekivanjima, kreiram godinu po svojoj mjeri.Teme obrađene u epizodi:Iza kulisa "savršene" godineŠto kad moraš reći "ne" klijentima?Metoda "Dovoljno dobra alternativa”Mit o spontanostiTvoj biznis može rasti bez da ti izgoriš. Prijavi se na newsletter i saznaj kako uskladiti visoke ciljeve s mirnom svakodnevicom.https://saraperanic.com/besplatni-resursi/
V zadnji epizodi v letu 2025 gostuje Iztok Franko, ki je analiziral prvo tretjino sezone LA Lakersov in Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju in uspešno leto 2026!
AI tržište je balon koji svakim danom raste u zabrinjavajuće veličine. Incestuozne investicije, hype i nebrojeni game-changing projekti niču brže nego što ih itko uspijeva pratiti, ali iza blještavih naslova stoji samo dobro ispričana priča.Usprkos impresivnim demonstracijama i golemim očekivanjima, sve je jasnije da mnoge AI inicijative nemaju održive poslovne modele. Tvrtke ulažu milijune u eksperimente koji ne donose očekivane rezultate, dok istovremeno tržište rada i tehnološki ekosustav doživljavaju ozbiljne potrese._______________0:00 Uvod1:41 AI balona postoji i puknut će iduće godine12:02 Najveći hype u AI investicijama temelji se na marketingu, a ne stvarnoj vrijednosti tehnologije.16:57 Kompanije implementiraju AI jer “mora se”, a ne jer im treba.22:50 Samo nekoliko velikih igrača (OpenAI, Anthropic, Google) preživjet će pucanje AI balona26:10 AI startupovi koji danas dobivaju milijarde nisu održivi.31:40 AI u Europi raste sporije, ali stabilnije nego u SAD-u.42:30 Ako AI balon pukne, doći će do velikih valova otkaza.58:20 Pucanje AI balona ugrozit će poslovanje hrvatskih startupova.1:02:50 Pucanje AI balona bila bi prilika za rast hrvatskih startupova.1:07:50 Najveći hrvatski AI uspjesi još uvijek nisu nastali - trenutni su hype._______________
ako Europa baš i nema neke šanse dostići SAD po investicijama, mogla bi imati AI kompaniju poput OpenAI-ja ili Anthropica. Doduše, s time se ne slažu svi gosti našeg podcasta Slažem se, ne. Složni su, međutim, kako europskim i hrvatskim startupima nedostaje ambicije, neutažive gladi koja vodi startup do onih najviših razvojnih faza kakve obično gledamo na američkom tlu.Povodom objave Atomicovog izvještaja o stanju u europskom techu 2025. ugostili smo u našem podcastu Vedrana Blagusa, managing partner u Feelsgoodu, Vedrana Bajera, generalnog menadžera Adriatic regije u AI startupu Wonderful i Andreja Božića, suosnivača startupa codenamecode i predstavnika IT udruge Unit Croatia._______________0:00 Uvod7:18 Europska tech scena će nadjačati američku10:32 Europa će imati AI kompaniju kalibra OpenAI-ja ili Anthropica11:32 Najveći problem Europe nisu talenti ni regulative, nego premale ambicije.18:47 Europski VC još uvijek ne razumije kako financirati scaleup fazu.21:15 Hrvatska nema dovoljno senior talenata za ozbiljan scaleup.24:20 Hrvatska je dosegnula privremeni plafon kad je riječ o VC investicijama.27:03 Najuspješniji hrvatski startupovi su u praksi više nisu "hrvatski".29:25 Hrvatska ima potencijalna tri nova jednoroga.32:25 Najveći hrvatski startupovi budućnosti još uvijek ne postoje.33:45 VC zima još nije gotova, tek dolazi najteža godina za fundraising.37:45 Hrvatski startupovi u 2026. prikupit će manje investicija nego u 2025.38:50 Venture debt će u Europi postati važniji od equityja, a to će se preliti i na Hrvatsku.40:15 Mirovinski fondovi u Hrvatskoj će promijeniti mišljenje o ulaganjima u fondove rizičnog kapitala.41:35 Corporate bi uskoro mogao postati glavni izvor kapitala za hrvatske startupe.46:20 Europa ima bolje AI talente od SAD-a, ali ih ne zna zadržati.50:55 AI će stvoriti više startupa nego ikad, ali većina će trajati manje od godinu dana.53:50 Europska AI regulacija je najveći promašaj desetljeća.58:25 Hrvatska u budućnosti ima važno mjesto u europskom techu._______________
Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni King: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-kingFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: https://tinyurl.com/y2uyljhmMesečna finančna podpora možna na:3€ - https://tinyurl.com/yxrkqgbc5€ - https://tinyurl.com/y63643l58€ - https://tinyurl.com/y62ywkmtMotitelji:- Gašper Berganthttps://www.gasperbergant.si https://www.instagram.com/gasper.bergant/ - Žan Papičhttps://www.zanpapic.si https://www.instagram.com/zanpapi/ Produkcija: Warehouse Collectivehttps://www.warehousecollective.siGrafična podoba: Artexhttps://www.facebook.com/artextisk
Državni zbor bo na izredni seji obravnaval predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Šutarjev zakon je pristojni parlamentarni odbor v petek dopolnil in mu pritrdil. Še pred tem se bosta na matičnih odborih predstavila kandidat za novega notranjega ministra Branko Zlobko in kandidatka za novo pravosodno ministrico Andreja Kokalj. Drugi poudarki oddaje: - Največjo podporo pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami ima SDS z 21,4 odstotka, sledi Gibanje Svoboda s 16,7 odstotka, kaže raziskava Mediane za našo televizijo. - Vstopamo v drugi teden podnebne konference Združenih narodov, na kateri so vse bolj v ospredju ukrepi prilagajanja na posledice in omejitev nadaljnje rasti temperatur. - V okviru tedna slovenske hrane, ki se začenja danes, predstavniki čebelarjev in kmetov na vlakih razdeljujejo slovenski med in jabolka.