Podcasts about najve

U 58. epizodi Njuz POPkasta pričamo o serijama koje su nas oduševile, filmovima koji su nas razočarali (da, gledamo u tebe Pedro Paskale), knjigama koje se ne ispuštaju iz ruku, i muzici koja nam je obeležila nedelju.

U 192. epizodi Njuz podkasta, Vučić pokušava da napravi spektakl u Nišu, ali se sve pretvara u sat i po tišine, mokrih transparenata i Aca Lukasa koji nastupa pred praznim trgom. Istovremeno, Suzana Vasiljević ulazi u obračun sa Macutovim obezbeđenjem, vičući “sad ću da mu j**em mater”, dok Vučić dan kasnije u kecelji peče ćevape i objašnjava da ne voli reč "crta" – ni kao drogu, ni kao organizaciju. Pričamo i o policiji koja prvi put bije “svoje”, o “Ćacilandu” koji postaje pokret, o falsifikovanim papirima u aferi Generalštab, hapšenju i puštanju aktivista u Novom Sadu i Kraljevu, i o planu da Njuz kupi pravu pećinu za redakciju. Sve zvuči kao skeč? I jeste – ali je i stvarnost.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Največji svetovni gospodarstvi, Združene države Amerike in Kitajska, sta stopili korak nazaj v trgovinski vojni in dosegli dogovor o znižanju vzajemnih carin za obdobje 90-ih dni. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent po pogovorih v Ženevi, bosta Washington in Peking za ta čas znižala vzajemne carine za 115 odstotnih točk. Po njegovem sta obe strani v razpravah pokazali veliko mero spoštovanja. V oddaji tudi o tem: - Kurdska delavska stranka napovedala razpustitev in konec oboroženega boja. - Po včerajšnjem referendumu napovedana vložitev interpelacije zoper kulturno ministrico Asto Vrečko. - Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester množični pozivi k izboljšanju delovnih razmer

Po skoraj dveh letih od pripravljenih izhodišč za nov pokojninski sistem naj bi vlada danes obravnavala eno od ključnih reform te vlade - pokojninsko reformo. Ker napovedane novosti ne posegajo obsežno in drastično v pokojninski sistem, je dobila ime mini pokojninska reforma. Glavna ugotovitev je, da bomo delali dlje, a načeloma za boljšo pokojnino. Nova zakonodaja naj bi prinesla višjo in pravičnejšo odmero pokojnin. Največje presenečenje reforme je stalni zimski dodatek. Drugi poudarki: - Pakistan obljublja maščevanje po indijskih raketnih napadih, v svetu se vrstijo pozivi k umiritvi napetosti. - Iz Sikstinske kapele v Vatikanu se je sinoči pokadil črni dim, kardinali bodo glasovanje o novem papežu nadaljevali danes. - V finalu nogometne lige prvakov se bosta pomerila milanski Inter in pariški PSG.

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Nova knjiga Jerneja Ščeka, vsestransko dejavnega tržaškega Slovenca, filozofa, esejista, prevajalca in publicista, bralca, bralko pozdravi s kar šestimi nagovori. Na uvodnih straneh se oglašata urednica knjige Martina Kafol in Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, kjer so bili Ščekovi intervjuji, nekateri zaradi prostorskih omejitev časnika nekoliko skrajšani, najprej objavljeni. Na zavihkih platnic nagovarjata Marko Kravos in Nataša Konc Lorenzutti na hrbtu knjige pa z nekaj besedami še Zdravko Duša in Igor Škamperle! Še več iz fotografij in pogovorov sestavljenih portretov šteje galerija uglednih sodobnih italijanskih književnikov, filozofov, zgodovinarjev, psihologov in družboslovcev ter ob njih tudi uspešnežev na povsem drugih področjih. Po izidu prve, medtem že ponatisnjene knjige Kavarna Italija Ščekovi vljudni, sproščeni, poznavalski in suvereni premišljeni dialogi z izbranimi sogovorniki in sogovornicami niso več presenečenje. Osupljivo je morda le to, da je mlademu avtorju v letih 2022–24 uspelo zaokrožiti pogovore ali dopisovanja s še petintrideseterico uglednih raziskovalcev, premišljevalcev in ocenjevalcev kulturnega in političnega dogajanja v današnji Italiji in po svetu. Prva v knjigo Kavarna odprta vstopita zagovornika alpinizma kot umetnosti bistvenega in nasprotnika komercializacije. Ona, Nives Meroi iz Lombardije, on, Roman Benet iz okolice Trbiža – prva zakonca z osvojenimi vsemi štirinajstimi osemtisočaki. Zgodba, močna kot dvojina, kot skupnost dveh, ki se kot eno prebijata naprej, strne Šček. S psihiatrinjo Chiaro Caprì se je Šček pogovarjal o pripadnikih mafijskih združb, ki imajo, kot je razkrila ob preučevanju zapornikov, izrazite sociopatske poteze. Mafija obstaja, a je obenem nikjer ni, najbolj zastrašujoče pa je, da lahko pradavni modeli nadzorovanja ozemlja, strukture in oblikovanja oblasti preživijo v dobi socialnih omrežij. Igiaba Scego, Rimljanka somalskega rodu, pravi, da pisanje v dveh jezikih, ki sta se do včeraj sovražila, doživlja kot dejanje literarne dekolonizacije. In pripominja, da je vsaka vojna bratomorna, saj človek kolje sočloveka. Enako meni tudi svoj čas bojevit zagovornik nadstrankarskega komunizma, teoretični fizik in prevajalec izvirnih biblijskih knjig Carlo Rovelli, ki je med jugoslovansko vojno s tovornjakom vozil pomoč vsem vpletenim etničnim skupnostim. »To je bilo hudičevo delo,« se spominja. »Brat je moril brata, da bi dokazal, da je drugačen.« Pedagog Christiano Raimo je postal učitelj zato, ker verjame, da sta vzgoja in izobraževanje vrhunec slehernega kulturništva in da je od tega vprašanja odvisno vse življenje. Capinski kapitalizem, povzema, si z omejevanjem sredstev javnemu šolstvu sam koplje grob. S pisateljem in novinarjem Antoniom Scuratijem se je Šček pogovarjal o njegovih dokumentarnih romanih, v katerih analizira pojav Mussolinija in fašizma, ter neizprosno razbija mit o Italijanih, dobrih ljudeh. Fašizem se v zborniku pojavi še dvakrat. Najprej v pogovoru z zgodovinarjem Emiliom Gentilejem, ki fašizem že petdeset let preučuje z iskanjem in kritično analizo zgodovinskih virov, torej z uporabo golih dejstev, kot jih je ob upoštevanju kategorij zgodovinskega razuma mogoče dokumentirano rekonstruirati. Pri tem se posebej ukvarja z organizacijsko, kulturno in institucionalno razsežnostjo, ki odsevajo bistvo tega totalitarizma. Zgodovino fašizma in z njim odpora, osvobodilnega gibanja in Jugoslavije 20. stoletja raziskuje tudi precej mlajši Eric Gobetti. Ugotavlja, da se v Italiji vedno znova srečuje s protipartizansko ali protijugoslovansko interpretacijo dejstev, pri čemer so problem tudi sama dejstva. O njih se brezsramno laže. »Največji problem so tisti,« je prepričan Gobetti, »ki zavestno lažejo v brk zgodovinskim dognanjem. To ni politizacija, temveč ideologizacija zgodovine!« Filozof evolucije Telmo Pievani v nemara najbolj vznemirljivem dialogu zavrača idejo človeške zgodovine kot linearno napredujoče puščice od sključene opice do pokončnega prvaka intelektualnega in telesnega razvoja. Po novih odkritjih so Zemljo naseljevale in ena ob drugi sobivale različne človeške vrste, tudi neandertalci, za prevlado najbolj selivskega sapiensa pa je bil odločilen jezik. Pievani prisega na znanost in srečna naključja, ki vodijo do velikih odkritij in svari pred priganjanjem k takojšnjim rezultatom. Zanj je najstrašnejši sovražnik tega časa algoritem, orodje spletnega tržišča, ki uporabnika ne sooča z novimi odkritji, temveč vzgaja generacijo konformistov. »Če pogledate, kaj se dogaja z vidika človeških možganov,« pojasnjuje Ščeku, »boste spoznali, da nazadujemo v starodavne plemenske skupnosti.« Šele predvčerajšnjim smo vstopili v ta potencialno vsevedni krasni novi svet, poln priložnosti in informacij, »v dveh desetletjih pa se s socialnimi omrežji znajdemo z otroki, ki se zapirajo v mehurčke enako mislečih in čutečih, enakih okusov in vrednot,« med katerimi je drugačnež avtomatično čudak, odpadnik. Tej perverzni logiki digitalnega pobarbarjenja se moramo upreti, sklene Pievani. Med zanimivejšimi sogovorniki velja vsaj opozoriti še na enega posebneža. Na Michaeleja Recha, bolj znanega po psevdonimu Zerocalcare, ki ga Jernej Šček predstavi kot prvo ime italijanskega stripa nove generacije in označi za fenomen kulture, ki mežika popu, da bi poganjala alternativo. Pri tem ne podira le rekordov v nakladah, temveč tudi idejne in politične pregrade. Vsi Ščekovi sogovorniki v knjigi Kavarna odprta so zanimive osebnosti, omenili smo morda le za odtenek zanimivejše ali tiste, ki so ob prvem branju korak bližje od preostalih.

Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.

V zadnjem tednu aprila po vsem svetu obeležujemo svetovni teden cepljenja. Letos je namenjen prepoznavanju in zmanjševanju vrzeli in velikih zaostankov pri cepljenju dojenčkov in otrok v času epidemije kovida. Stroka poudarja, da je cepljenje eden največjih dosežkov javnega zdravja, številne nalezljive bolezni so bile iztrebljene, ki pa se ob padcu precepljenosti lahko vrnejo. V tem tednu pa stroka poleg cepljenja otrok in mladostnikov poudarja tudi pomen cepljenja odraslih.

V 18-em vzporedniku smo z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl komentirali najbolj akutno problematiko mednarodnih političnih odnosov. Med drugim spregovorimo o tozadevni zapuščini pokojnega papeža, ki je vseskozi opozarjal na nedopustnost napadov na civiliste in se zavzemal za mir: predvsem v Palestini.

V parlamentu že skoraj pet ur merita moči koalicija in opozicija. Na predlog SDS poslanke in poslanci obravnavajo interpelacijo o delu celotne vlade. Največja opozicijska stranka SDS jo je vložila februarja zaradi - kot je pojasnila - manipulativnih izjav predsednika vlade o pokojninski reformi leta 2012. Druge teme: - Diplomatski pritisk za končanje vojne v Ukrajini: se bo Kijev odrekel ozemljem, ki jih nadzoruje Moskva? - Verniki se v Vatikanu poslavljajo od papeža Frančiška. Pred baziliko svetega Petra čaka več tisoč ljudi. - Ob dnevu knjige in avtorskih pravic se vrača Lastovka - ARSov natečaj za najboljšo kratko zgodbo.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!

Veljati so začele 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga. V sredo vo v veljavo stopil še sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav, tudi Evropsko unijo. Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes Američane pozval, naj zdržijo, češ da ne bo lahko, da pa bo končni rezultat zgodovinski. Trump po uvedbi carin sicer pušča odprto možnost pogajanj, ki jih ponuja unija, ta pa napoveduje tudi povračilne ukrepe.

Ob današnjem materinskem dnevu prisluhnite mislim kmetice mag. Katje Sinkovič Žerak, ki skupaj z možem, otroci in širšo družino ustvarja zelo uspešno zgodbo družinske kmetije. O pomenu dobrih odnosov v družini in svojih pogledih na delo in vodenje kmetije je sicer širše spregovorila v 4. epizodi Podkasta RAST.

Socialni partnerji danes navkljub pričakovanjem niso podpisali izjave o usklajenosti dogovorjenega za pokojninsko reformo. Največjo oviro predstavljajo višine prispevnih stopenj. Ministrstvo za delo pa naj bi danes po naših informacijah predlagalo uvedbo zimskega dodatka za upokojence. Druge teme: - Pomanjkanje medicinskih sester vse bolj žgoče, med prvimi ukrepi lažje zaposlovanje kadra iz tujine - Ameriški predsednik Trump: dogovor o redkih rudninah z Ukrajino dosežen, podpis sledi kmalu - Visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas: Unija ne vidi prihodnosti, v kateri bi v Gazi vladal Hamas

Najbolj prometno letališče v Evropi, londonski Heathrow, kjer so davi zaradi izpada elektrike prekinili vse lete, je še vedno zaprto in bo predvidoma ves dan. Gasilci zatrjujejo, da je ogenj na tranformatorski postaji, ki je povzročil izpad električnega omrežja, pod nadzorom. Britanski minister za energijo Ed Miliband sporoča, da vzrok požara še ni znan. Takšnega dogodka v omrežju še ni bilo, motnja v letalskem prometu je zelo neugodna za potnike. Je pa minister zavrnil domneve, da je bil ogenj morda podtaknjen. V oddaji tudi o tem: - Makedonski zunanji minister hvaležen Sloveniji za pomoč po požaru v Kočanih - Podpisana 150-milijonska pogodba za nakup 30-ih električnih lokomotiv - Ob mednarodnem dnevu gozdov pri nas številne čistilne akcije

Nekateri preostali poudarki oddaje: - Mesec in pol po prenovi mariborskih avtobusnih povezav je slišati tako kritike kot pohvale. - Na regijskem posvetu o stanovanjski problematiki Obalno-kraške regije izpostavil težave mladih in izkušnjo s stanovanjsko zdrugo. - V občini Gorje s hitrim ukrepanjem preprečili onesnaženje pitne vode na zajetju Ovčje jame. - Krajani Koč in Prestranka morajo še naprej prenašati hrup ob pretovarjanju železa ob železnici.

Narodna galerija, osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, z največjo zbirko likovnih del, ima poslanstvo, da predstavi slovencem in tudi vsej Evropi in svetu našo nacionalno umetnost. Največkrat so to skupinske razstave ali razstave posameznih umetnikov. Popularne pa so tudi predstavitve žanrskih motivov kot so krajine ali tihožitja. Te dni je Narodna galerija izdala publikacijo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije, ki sta jo skupaj napisala Jassmina Marijan, višja kustosinja Narodne galerije in pisatelj, publicist Matjaž Mastnak, vodja Arboretuma Volčji Potok. Sadje na slikah Narodne galerije je že četrta publikacija, ki jo je Narodna galerija namenila čim širšemu občinstvu, vsem, ki ji zanima, kako sta narava in umetnost povezani skozi zgodovino.

V regiji kakor tudi v Srbiji še vedno odmeva sobotni študentski protest. Največji protestni shod v zgodovini države je zaznamoval tudi trenutek, ko se je protest končal, uporabljen naj bi namreč bil zvočni top. S strani dopisnika v Beogradu bomo izvedeli kako je potekal sobotni protest v Beogradu. Dr. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede pa bo predstavil pomen zvočnega topa.

U Beogradu je u subotu (15.3.) održan možda najveći prosvjedni skup u povijesti Srbije. Demostracije su protekle mirno, ali ne i bez incidenta i panike koja je nastala nakon što su građani posumnjali da su napadnuti zvučnim udarom. Dok vlast poriče korištenje takvog oružja, Aleksandar Timofejev donosi presjek prosvjeda održanog u subotu, dok Maja Marić sa beogradskim advokatom Seadom Spahovićem razgovara o tome što očekivati u budućnosti od studenata, ali i od srpske vlasti. Von Maja Maric.

V tretji knjigi svojih Pogovorov v Tuskulu rimski govornik in filozof Cicero razmišlja o potrtosti in načinih, kako jo lajšati, njegovi nasveti pa so še danes izredno uporabni. »Prvo zdravilo pri tolaženju naj bo torej poduk, da zlo bodisi sploh ne obstaja ali pa je le majhno,« pravi. Občutek potrtosti namreč izvira iz napačnih prepričanj – iz mnenja, da nas je doletelo veliko zlo; »in res gre za še sveže mnenje o tako velikem zlu, da dobimo vtis, da nas ob tem po pravici stiska tesnoba,« je zapisal filozof. Največ pri zdravljenju oziroma lajšanju občutka globoke žalosti torej pripomore uvid, da je potrtost prostovoljna, da vanjo zapademo po svoji volji in presoji, da je odvisna od nas samih in našega mnenja, torej je popolnoma v naši moči, da se je znebimo. Če torej odstranimo svoje prepričanje o domnevnem zlu, »saj je to v celoti prostovoljno, bo izginila tudi otožna potrtost.« »Drugo zdravilo je govor o skupnih življenjskih razmerah.« Da bi ublažili prihod kakšnega zla, Cicero priporoča vsakodnevno premišljevanje »o človeškem položaju, saj lahko predvidevanje v duhu in priprava precej pripomoreta pri lajšanju bolečine«. Tako nas namreč nikdar ne bo zadelo kaj nepričakovanega ali novega, pač pa bomo uvideli, da je vse čisto naravno in človeško. V zvezi s tem ugotavlja, da vzrok za potrtost ni nenadnost zla, pač pa njegova nedavnost – občutek, da je to zlo še zelo sveže. »Da je res tako, jasno kaže minevanje časa, ki tako ublaži potrtost, da se ta kljub še naprej prisotnemu zlu ne samo omili, pač pa v številnih primerih tudi popolnoma izgine,« ugotavlja Cicero. Veliko moč pri lajšanju imajo tudi zgledi, ki potrjujejo, da se nesreče dogajajo vsem ljudem in torej v občutku potrtosti nismo sami. »Tretje zdravilo,« nadaljuje filozof, »pa je pokazati, da je največja neumnost, če se zaman prepuščamo žalosti, čeprav uvidimo, da to ničemur ne koristi.« Po njegovem mnenju se je treba otresti predstave, da smo se dolžni žalostiti zaradi zla, ki nas je zadelo, saj z žalostjo nič ne dosežemo in potrtosti ne odstranimo. »Ali ni tako, da ti v trenutku, ko napoči konec žalovanja in uvidiš, da z žalostjo nisi ničesar dosegel, postane jasno, da je bilo vse to prostovoljno?« Ključna v boju proti potrtosti pa je že izrečena misel, »da je modrec daleč stran od potrtosti,« konča Cicero. Pretirana žalost, globok obup in dolgotrajna potrtost so navsezadnje nesmiselni, »ker so ničevi, ker jih zaman jemljemo nase, ker ne izvirajo iz narave, ampak iz mnenja.«

Največkrat nam primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. Ljudem največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija. Za oddajo Ultrazvok je Iztok Konc doc. dr. Živo Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, vprašal, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib (PONOVITEV). Spletno mesto prehrana.si

Po hladni prhi v Washingtonu so ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega toplo sprejeli v Londonu, kjer so mu voditelji številnih evropskih držav zagotovili nadaljnjo pomoč Ukrajini. Gostitelj neformalnega srečanja, britanski premier Keir Starmer, je napovedal oblikovanje evropskega mirovnega načrta. Druge teme: - Med poslanskimi vprašanji premieru afera Spirit, odnosi z Izraelom, stanovanjska problematika in dostopnost zdravstvenih storitev - Presajalni programi so ključni za zgodnje odkrivanje raka; pri nas zdaj delujejo trije, v pripravi sta še dva - Največ oskarjev odnesela Anora, pripoved o mladi striptizeti je bila nagrajena tudi za najboljši film

Na svetovni dan sluha govorimo oziroma kretamo o tem, kako se slovenski znakovni jezik razlikuje od slovenščine. Gostimo gluho novinarko Valerija Škof, glas ji je posodila tolmačka Mojca Korenjak.Na fotografiji novinarka Valerija Škof (levo) in tolmačka Mojca Korenjak (desno).

Piše Milan Vogel, bereta Renato Horvat in Eva Lonygka Marušič. Slovensko etnološko društvo si poleg Glasnika, ki izide vsakega četrt leta, v svoji Knjižnici vsako leto ”prizadeva izdajati publikacije, ki odslikavajo široko polje sodobnega etnološkega in kulturnoantropološkega raziskovanja ter hkrati odražajo raznolikost tematik, pristopov, lokacij in drugih osišč vede,” je v uvodu zapisala urednica zbirke Ana Svetel. Tako so izšle različne tematske monografije ni tudi zborniki posvetovanj. Največ jih je s posvetov Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, zadnji v zbirki pa je nastal po mednarodnem posvetu Borovo gostüvanje, Blochziehen, rönkhúzás 26. in 27. septembra 2022 v Monoštru na Madžarskem. Zbornik Vleka ploha in poroka z borom. Pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem so uredile Marija Kozar Mukič, Mojca Ravnik in Nena Židov. Pri organizaciji posveta so poleg Slovenskega etnološkega društva sodelovali tudi Slovenski etnografski muzej kot slovenski koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Inštitut za narodopisje ZRC SAZU in Zveza Slovencev na Madžarskem. Na simpoziju naj bi raziskovalci predstavili svoje raziskave in nove ugotovitve o dveh najpogostejših pustnih šegah, ki ju poznajo skoraj po vsej Evropi, nekatere sledi po vodijo kar globoko v zgodovino. Organizatorji so skušali izvedeti več o izvoru, starosti ter razvoju vleke ploha in poroke z borom, o izvoru borovega gostüvanja, ki se je, kot pravijo urednice ”do danes pod tem imenom ohranilo v Prekmurju in Porabju, ter o povezavi te šege z mnogo širše razširjeno vleko ploha.” Posvet naj bi dopolnil ugotovitve prvega poročevalca o tej šegi v Prekmurju Borisa Kuharja, ki mu je o borovem gostüvanju med obema vojnama pripovedoval domačin Franc Bükvič. Vse tudi po tem zborniku ni povsem jasno, Bükvičeve pripovedi pa so droben, a avtentičen podatek ..., ”ki neposredno nakazuje vpliv stikov med prebivalci sosednjih pokrajin na razvoj teh šeg in nas opozarja, da bi morali bolje poznati prepletanje različnih kulturnih tradicij v načinu življenja prebivalcev na teh območjih”. Borovo gostüvanje kot šega poročitve dekleta ali fanta v vasi, kjer ni bilo nobene poroke, kar naj bi bilo sramota, ki jo je treba popraviti, je znano v Prekmurju in Porabju, vlečenje ploha pa je razširjeno vse prek Gradiščanske, Štajerske in Koroške na obeh straneh meje do Gorenjske in Kanalske doline. Oblike se med seboj razlikujejo, osnovni namen pa je enak: ohraniti rodnost in s tem življenje. Nosilci šege so različni, od fantovskih družb do društev, največkrat gasilskih, ki jim je to pomemben finančni vir. Šega se ne dogaja vsako leto, marveč le takrat, ko ni bilo prave poroke. Urednice so bistvo raziskav strnile takole: ”Prispevki pričajo o izredni pestrosti tradicije vleke ploha in poroke z borom, njeni regionalni raznovrstnosti, prilagodljivosti na socialne in zgodovinske okoliščine ter njeni vlogi v življenjih posameznikov in skupnosti. Zbornik na novo osvetljuje njun izvor in razvoj ter postavlja tudi mnoga nova vprašanja. Neposrednega odgovora na izhodiščno vprašanje o tem, kaj je Franc Bükvič videl na avstrijskem Štajerskem (nanj se namreč sklicuje B. Kuhar, op. MV), sicer nimamo, a na podlagi bogatega gradiva in spoznanj s posvetovanja v Monoštru bo odgovor na to in še mnoga druga vprašanja lažje najti. Upamo in želimo, da tudi v prihodnje v mednarodnem krogu raziskovalcev.” Dva prispevka sta namenjena nesnovni dediščini. Avstrijsko obravnava Cristina Blasetto, Nena Židov in Anja Jerin pa sta avtorici prispevka o vpisu šeg v Register nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, v katerem jih je bilo do oktobra lani od 123 enot kar 14 povezanih s pustno dediščino.

Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov

From "Communist Kamala" to Bollywood endorsements, artificial intelligence and disinformation played a big role in some of the biggest democratic elections last year. - Od "Komunističke Kamale" do Bollywoodskih podrški, umjetna inteligencija i dezinformacije odigrale su veliku ulogu u nekim od najvećih demokratskih izbora prošle godine.

Pistacija je na Kitajskem znana kot »srečni orešček«, saj je videti kot da se smeji. Kot simbol sreče in zdravja jih tako pogosto podarjajo ob kitajskem novem letu. Pri nas so tudi priljubljene, ampak znane predvsem kot dražji orešček. Se pa zanj zdi, da se (zadnje čase v najrazličnejših oblikah) pojavlja skoraj vsepovsod. Od kod izvira pistacija in zakaj je v zadnjem času pridobila na popularnosti? V Torkovem kvizu z dr. Aljažem Medičem, ki je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani odgovoren za lupinarje, med drugim za pistacijo.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je, kot rečeno, slavila krščanska unija CDU CSU pod vodstvom Friedricha Merza, ki je napovedal takojšnji začetek pogajanj za sestavo nove vlade. Kancler Olaf Scholz je že izključil svojo vlogo v pogovorih, stranka SPD, ki je doživela hud poraz, bo morala najti drugega pogajalca. Največji uspeh s podvojitvijo sedežev je dosegla skrajno desna AFD, okrepila se je tudi Levica. V oddaji tudi: - Ob tretji obletnici začetka ruskega napada na Ukrajino okrepljeni pozivi h končanju vojne. - Zdravstveno stanje papeža Frančiška še vedno skrb vzbujajoče. - Petru Svetini potekel mandat varuha človekovih pravic, iskanje novega kandidata pred preizkušnjo.

Po svetu močno odmeva včerajšnji dolgotrajen telefonski pogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Največ pozornosti je bilo namenjene pogajanjem za končanje vojne v Ukrajini. Stališče ameriškega predsednika pred mirovnimi pogajanji je, da povrnitev vseh zasedenih ozemelj Ukrajini ni verjetno: Druge teme: - Incident v Muenchnu, kjer se bo jutri začela varnostna konferenca: avtomobil zapeljal v množico, 28 ranjenih - med njimi dva huje. - Vladna novela zakona o šolstvu: glavni novosti: postopno več denarja za naložbe ter imenovanje ravnateljev s soglasjem ministra. - Protest zaposlenih v slovenskih zaporih: opozarjajo na nevzdržne razmere, prepolne zapore in necenjenost njihovega dela.

Najveća i najstarija ledena santa na svijetu na putu je sudara s udaljenim otokom... potencijalno dovodeći divlje životinje u opasnost. Poznata kao 'megaberg', kolosalna ploča leda pluta prema Južnoj Georgiji - britanskom prekomorskom teritoriju - sjeverno od Antarktika. Ledena santa se prvi put odvojila od antarktičkog grebena 1980-ih. Kako je opstala tako dugo i što bi se moglo dogoditi ako stigne do otoka?

Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna. Letos mineva pet let od izbruha pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2. Ta je terjal že več kot 7 milijonov življenj, samo v Sloveniji je zaradi covida umrlo približno 7.000 prebivalcev. Stroka je enotna – smrti bi bilo še več, če ne bi hitro razvili učinkovitih mRNK cepiv. Kljub temu zlasti na družbenih omrežjih nekatera vprašanja vedno znova kljubujejo znanosti: Ali so bila mRNK cepiva dovolj preizkušena, ali je bil del človeštva zgolj del velikega cepilnega eksperimenta, ki je farmacevtskima družbama Pfizer in Moderna samo do leta 2023 prinesel več kot 100 milijard evrov? Zakaj smo v Sloveniji več odmerkov zavrgli, kot porabili? Kakšna je prihodnost mRNK cepiv? Odgovori v Intelekti. Sodelujejo: infektologinja dr. Bojana Beović, specialistka javnega zdravja dr Marta Grgič Vitek in sintezni biolog dr. Roman Jerala.

V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.

Biznis priče konferencija 2. i 3. aprila 2025. u Novom Sadu.

Avstrijska ljudska stranka je po propadlih koalicijskih pogajanjih izrazila pripavljenost na pogovore s skrajno desnimi svobodnjaki, ki so tako korak bliže vzponu na oblast. - Hamas odobril seznam 34-ih talcev za izpustitev v okviru morebitnega sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Izrael še ni prejel seznama. - Ameriški kongres danes, štiri leta po napadu na Kapitol, uradno potrjuje zmago novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa. - Podelitev 82-in zlatih globusov v Hollywoodu: nagrada za najboljšo filmsko dramo filmu Brutalist. Največ nagrad, štiri, dobil glasbeni triler Emilia Pérez

Čeprav se prebivalstvo stara in bo posredno denarja za pokojnine vse manj, zamik pri sprejemanju pokojninske reforme pri nas pa je vplival celo na izplačila iz evropskega sklada za okrevanje, resnejših sprememb na tem področju ni pričakovati pred letom 2028. Pristojni minister Luka Mesec zagotavlja, da bo vlada ta projekt izpeljala še letos. V oddaji tudi o tem: - Zdravniki brez meja Gazo označujejo za smrtonosno past - Kaj novo leto prinaša tako imenovanim normiranim s.p.-jem - Koncentracija ogljikovega dioksida se bo glede na predindustrijsko dobo več kot podvojila

Vlada bo danes po napovedih obravnavala izhodišča za spremembe pri obdavčitvi nepremičnin, po katerih bi obdavčili drugo in vsako naslednjo nepremičnino v višini dveh odstotkov vrednosti oziroma dveh in pol. Zakonodaja naj bi bila po najbolj optimističnem scenariju sprejeta prihodnje leto. Drugi poudarki oddaje: - Prvi uradni obisk komisarke Marte Kos pri nas v znamenju Ukrajine in približevanja Zahodnega Balkana Uniji - Pogajanja o premirju v Gazi v sklepnem delu, Izrael ponoči znova napadal šole in varna območja - Največ snega na Notranjskem, Kočevskem in Dolenjskem. Pri Kamniškem sedlu bodo nadaljevali zahtevno reševanje planincev

Centralna tema ove nedelje je protest studenata i blokada više od 30 fakulteta u Srbiji. Da li su studenti u pravu, ko sme da im stane na crtu i da li će blokada pasti, pričamo u najnovijoj epizodi Njuz PODkasta. ❄️ Bliži se nova godina, kupite NJUZ majice i dukseve, stikere i šolje: https://shop.njuz.net ---

Tomato Košir je grafični oblikovalec in vizualni komentator naslovnic Objektiva, Guardiana, Politica in raznih drugih publikacij. Je kritičen, pronicljiv in ironičen opazovalec sveta okoli sebe. Bogat ustvarjalni opus njegovih del je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, ob razstavi je predstavil tudi svojo monografijo Vizualni komentar v kateri je od leta 2000 zbranih več kot 140 komentarjev. Razstava bo na ogled do 31. januarja 2025.

Potem ko so se za silo umirile razmere v Libanonu, o večjih spopadih poročajo iz Sirije, kjer so islamistične milice zavzele skoraj celotno provinco Idlib. V treh dneh je bilo ubitih več kot 300 ljudi. Izrael pa vse intenzivneje napada Gazo. Med žrtvami današnjih napadov je bilo tudi več humanitarnih delavcev. V oddaji tudi: - Na Kosovu po včerajšnji eksploziji poostrili varnost, odgovornost pripisujejo Srbiji. - V Gruziji zaradi zamika pogajanj z Unijo vse bolj množični protesti. - Ob začetku smučarske sezone žičničarje skrbi tudi nov način obračuna omrežnine.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je z Donaldom Trumpom od njegove vnovične izvolitve za ameriškega predsednika govoril že trikrat, osrednja tema pa je bila nadaljnja ameriška podpora Izraelu. Izraelski predsednik Isaac Herzog in njegov ameriški kolega Joe Biden bosta po napovedih v torek govorila tako o razmerah v Gazi kot v Libanonu. V izraelskih napadih na Gazo je bilo samo danes ubitih že več kot 40 ljudi. Največ v Džabaliji na severu enklave, od tega 13 otrok. Ob tem je slišati opozorila, da intenzivnost napadov na sever enklave kaže na etnično čiščenje območja. Izrael krepi tudi napade na Libanon. Odmeva pa tudi odločitev Katarja, ki je sporočil, da se umika iz mirovnih pogajanj med Izraelom in Hamasom. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina izvedla obsežne medsebojne napade z droni. - V naftno bogatem Azerbajdžanu jutri začetek 29. podnebne konference. - V Stožicah nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom.

Hej, dobrodošli u novu epizodu pomalo too much podcasta! 00:00:00 Uvod 00:03:26 Promjena terapeuta, life update, to-do liste 00:16:10 Pitanje za upoznavanje 00:17:50 Najbolje životno razdoblje 00:23:40 Lekcije iz smrti drage osobe 00:28:43 Najveći rizik u životu 00:36:16 Pitanja koja uživo nikad ne biste postavili trudnici 01:13:30 Kako proraditi emocije? 01:40:34 Kritične situacije u Love is Blind ☕ Počasti nas s kavom ako ti se svidjela epizoda: https://www.buymeacoffee.com/pomalotoomuch POVEŽITE SE S NAMA: Eva: https://www.instagram.com/toomucheva Marie: ⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mariewasler⁠⁠⁠⁠ Slušajte, gledajte & subscribeajte naš podcast: YOUTUBE: https://bit.ly/3ytU2hP SPOTIFY: https://spoti.fi/3RNtHCj APPLE: ⁠⁠⁠⁠https://apple.co/3RNuD9W⁠⁠⁠⁠ Ako nam se želiš zahvaliti za naš rad i trud, bile bismo ti zahvalne da ovu epizodu podijeliš na svojim društvenim mrežama ili svojim prijateljima i da nas označiš (@toomucheva, @mariewasler) te da podcast ocijeniš i/ ili komentiraš na platformi na kojoj nas slušaš. Hvala ti!

V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.Sogovorniki:  Andrej Kavčič, vodja za nuklearno gorivo in sredico, NEK  Peter Jan, vodja projektnih sprememb, NEK Ida Jerele Novak, odnosi z javnostmi, NEK 

Povpraševanje po nepremičninah na trgu močno presega ponudbo, cene rastejo, cenovno dostopnih stanovanj je premalo. Največje pomanjkanje stanovanj je v mestih, najbolj kritično je v Ljubljani in na Obali. Krivca za tako stanje gre iskati v odsotnosti ustrezne stanovanjske politike v zadnjih 30 letih. Vlada namerava z novelo stanovanjskega zakona med drugim urediti sistemsko financiranje stanovanjskih skladov, to pa naj bi pospešilo zidavo javnih neprofitnih stanovanj. Kaj novela zakona še prinaša in kje so največje ovire pri njeni implementaciji, o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Slavka Janžekovič, JSS MOL; Maša Hawlina, Inštitut za študije stanovanj in prostora; dr. Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Najboljša ravninska kmetijska zemljišča so pod nenehnim pritiskom spremembe namembnosti za infrastrukturne in druge razvojne projekte, po drugi plati pa se zanje potegujejo mladi kmetje in kmetijska podjetja. Kaj pomeni izgubljanje proizvodne funkcije kmetijskih zemljišč za državo in njeno prehransko varnost? Bo ministrstvo za kmetijstvo pred posegi zaščitilo vsaj državna kmetijska zemljišča? Največje komplekse kmetijskih zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu tuji lastniki. Je čas za prenovo sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, kmetijska ministrica; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice; dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; dr. Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Pick and roll s Mićom Berićem, S2E2: Pojačanja i najveće zvezde, Bobi i Petrušev, favoriti za F4? by nova.rs

U 183. epizodi podkasta Pod kapicom gost je bio Miloš Maksimović, novi član Galatasaraja i reprezentativac Australije. Najveći deo emisije posvetili smo Igrama u Parizu, gde je Miloš sa svojom ekipom bio najprijatnije iznenađenje turnira, pričali smo o osećaju nakon pobede nad Srbijom, porukama koje je dobijao, samokritičkom pogledu na meč sa Amerikom i promašenim petercima, radu Federacije koja je u Parizu svojim vaterpolistima obezbedila i klima uređaje u sobama, sportskoj karijeri, koju je po dolasku u Australiju želeo da zapostavi…Kako se nekadašnji mladi reprezentativac Srbije uopšte obreo u dalekoj zemlji sa suprugom Aleksandrom, igranje u klubu, posao, poziv u nacionalni tim i funkcisanje i rad u istom, kvalitet lige i života, uticaj trenera i igrača sa naših prostora, da li je prevazišao strah od ajkula… Svojevremeno je u Vojvodini počeo kao golman, ko je uticao da promeni poziciju, iako nije voleo plivačke treninge, u Australiji je napredovao u tom segmentu, dugo čekanje na “papire” i debi na SP u Dohi…Uspomene iz Vojvodine, Monpeljea, PAOK, Budve, Zvezde, odakle se vratio u Novi Sad zbog porodičnih problema… Kako bi danas reagovao na poziv Srbije, radost zbog saradnje sa Peđicom Mihajlovićem, vaterpolo sada prioritet uz ideju da karijera što duže traje, i najveća želja da sa srpskim klubom krene u pohod na Ligu šampiona…Gost: Miloš MaksimovićDomaćin: Pavle Živković#podkapicom#infinitylighthouse#vaterpolo00:00:00: Uvod00:02:40: Igranje u reprezentaciji Australije00:06:22: Vaterpolo karijera u Australiji00:08:00: Novi početak života preko okeana00:11:52: Put do reprezentacije00:19:20: Iskustvo iz Dohe00:26:19: Srbija-Australija utisci00:32:56: Utakmice Australije n OL00:38:50: Sezona u Galatasaraju-očekivanja00:40:00: Reakcija javnosti nakon igara00:44:00: Milošev still igre00:47:42: Budućnost i život u Australiji00:50:00: Karijera nakon igara54:09: Ponude klubova01:00:00: Atmosfera na OL01:04:00: Organizacija australijskog komiteta na OL01:07:00: Počeci treniranja i rana mladost u Vojvodini01:12:00: Prvi poziv reprezentacije Srbije01:14:00- Najlepša sećanja igračke karijere u Vojvodini01:17:00- Nastavak karijere u Monpeljeu01:20:00- Odlazak u Paok01:22:00- Karijera u Budvi01:23:00: Poziv Crvene Zvezda01:24:00: Povratak u Vojvodinu01:24:00: Učinak u juniorskoj reprezentaciji Srbije01:26:00: Igranje za reprezentaciju Srbije danas, da/ne?01:34:00: Pitanja publike01:39:00: Pripremni turnir u Šapcu, utisci01:41:00: Novi život u Australiji01:47:20: Budućnost vaterpola u Australiji01:49:00: Porodica------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️- www.patreon.com/infinitylighthousePodrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i hvala svim našim pokroviteljima.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 12. septembar 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

Libanonsko skrajno gibanje Hezbolah je okrepilo napade na Izrael. Kot sporoča, je ponoči raktiralo oporišče izraelskih zračnih sil jugovzhodno od Hajfe. Izrael trdi, da je vse rakete prestregel in da smrtnih žrtev ni bilo. V napadih na obmejnem območju je bilo sicer ranjenih več ljudi. Šole in javne ustanove ostajajo danes zaprte. Na skrajnem jugu države pa je sestrelil brezpilotni letalnik. Medtem je nemirno tudi na Zahodnem bregu. Izraelske sile so sredi noči vdrle v dopisništvo Al Jazeere v Ramali in ga za 45 dni tudi zaprle. V oddaji tudi: - Na nemških deželnih volitvah v Brandenburgu se zmaga obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo. - V Portorožu bo potekala osrednja slovesnost ob koncu tradicionalnega srečanja nekdanjih internirank. - V Črni na Koroškem dobrodelna dražba za prizadete v lanskih poplavah.

Novela zakona o osnovni šoli je prinesla tudi nekaj sprememb nacionalnega preverjanja znanja. Največ vprašanj in skrbi prinašajo preizkusi v 9. razredu, ki bodo po novem šteli pri vpisu v srednješolski program z omejitvijo vpisa, kar naj bi rešilo težavo inflacije odličnih ocen v osnovni šoli. Ali ta rešitev zmanjšuje stres učencev ali ga kljub vsemu povečuje, zakaj ni drugega roka pisanja in ali so imele šole dovolj časa za seznanitev s spremembami in prilagoditve? Je opozorilo staršev, da bi se lahko NPZ v 9. razredu spremenil v malo maturo, utemeljeno? Odgovore iščemo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, sicer ravnateljica OŠ Danile Kumar v Ljubljani; dr. Janez Vogrinc, predsednik državne komisije za vodenje NPZ, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.

Na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta sta dva zakonska predloga iz zdravstvenega resorja dobila zeleno luč socialnih partnerjev. Predlog zakona o pozabi so potrdili soglasno, o upravljanju kakovosti v zdravstvu pa ga je delojemalska stran potrdila, delodajalci pa so se vzdržali. Zdaj sta oba nared, da ju potrdi tudi vlada, morda že prihodnji teden. Druge teme: - Ameriško-britanski pogovori brez odločitve o dovoljenju Ukrajini za uporabo zahodnih raket dolgega dosega. - Zaostrovanje na severu Izraela: Hezbolah izstrelil več raket, območje zajeli požari. - Na Kraškem robu z novim centrom za obiskovalce povezali tudi lokalne ponudnike.