Podcasts about najve

ako Europa baš i nema neke šanse dostići SAD po investicijama, mogla bi imati AI kompaniju poput OpenAI-ja ili Anthropica. Doduše, s time se ne slažu svi gosti našeg podcasta Slažem se, ne. Složni su, međutim, kako europskim i hrvatskim startupima nedostaje ambicije, neutažive gladi koja vodi startup do onih najviših razvojnih faza kakve obično gledamo na američkom tlu.Povodom objave Atomicovog izvještaja o stanju u europskom techu 2025. ugostili smo u našem podcastu Vedrana Blagusa, managing partner u Feelsgoodu, Vedrana Bajera, generalnog menadžera Adriatic regije u AI startupu Wonderful i Andreja Božića, suosnivača startupa codenamecode i predstavnika IT udruge Unit Croatia._______________0:00 Uvod7:18 Europska tech scena će nadjačati američku10:32 Europa će imati AI kompaniju kalibra OpenAI-ja ili Anthropica11:32 Najveći problem Europe nisu talenti ni regulative, nego premale ambicije.18:47 Europski VC još uvijek ne razumije kako financirati scaleup fazu.21:15 Hrvatska nema dovoljno senior talenata za ozbiljan scaleup.24:20 Hrvatska je dosegnula privremeni plafon kad je riječ o VC investicijama.27:03 Najuspješniji hrvatski startupovi su u praksi više nisu "hrvatski".29:25 Hrvatska ima potencijalna tri nova jednoroga.32:25 Najveći hrvatski startupovi budućnosti još uvijek ne postoje.33:45 VC zima još nije gotova, tek dolazi najteža godina za fundraising.37:45 Hrvatski startupovi u 2026. prikupit će manje investicija nego u 2025.38:50 Venture debt će u Europi postati važniji od equityja, a to će se preliti i na Hrvatsku.40:15 Mirovinski fondovi u Hrvatskoj će promijeniti mišljenje o ulaganjima u fondove rizičnog kapitala.41:35 Corporate bi uskoro mogao postati glavni izvor kapitala za hrvatske startupe.46:20 Europa ima bolje AI talente od SAD-a, ali ih ne zna zadržati.50:55 AI će stvoriti više startupa nego ikad, ali većina će trajati manje od godinu dana.53:50 Europska AI regulacija je najveći promašaj desetljeća.58:25 Hrvatska u budućnosti ima važno mjesto u europskom techu._______________

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni King: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-kingFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ki prinašata rekordne izdatke. Kot pojasnjuje finančni minister Klemen Boštjančič, je tako med drugim zaradi nujnih strukturnih reform, pa tudi zaradi globalnih negotovosti, tako trgovinskih kot političnih. Kljub temu so obrambnemu ministrstvu odvzeli nekaj sredstev. Druge teme: - Evropska komisija predlaga okrepitev vlaganj v prometno infrastrukturo za izboljšanje vojaške mobilnosti; za to bo potrebnih približno 100 milijard evrov - Nemčija zavrnila plačilo odškodnin za genocid v Namibiji na začetku 20-ega stoletja, ki ga je sicer priznala pred štirimi leti - Policija prijela požigalca starega mlina v Beltincih; v preteklosti so ga že obravnavali zaradi kaznivih dejanj

Špela Rotar rada hodi v muzeje, rada pleše, obiskuje koncerte. Je edina gluha študentka v Sloveniji! Slišeči o gluhih vemo malo, večinoma nimamo pojma. Zato mi je zaupala, kako je videti njeno življenje, s kom se druži, kako komunicira. Jo prijatelji vključijo v pogovore tudi, ko jih ne razume? Kako je z zmenki? Je tolmačka z njo 24 ur na dan? Kako je imeti ob sebi nekoga, ki mu moraš zaupati, da govori resnico? Največ časa pa sva namenili glasbi. Čuti jo na zelo poseben način. Vse, kar vas je zanimalo o svetu gluhih, v novi epizodi Rožnate.

Danes pa nekaj o aktualnem trenutku v slovenskem žogobrcu. V času, ko to poslušate, se končuje slovenska nogometna avantura s poskusom preboja na Mundial prihodnje leto. Kot ima slovenski žurnalizem v navadi, ob uspehih govorimo o junakih in pravljici, ob neuspehih pa udrihamo z vsem kar gre po ubogih športnikih. Naša oddaja bo vsaj malo odvzela breme z ramen nogometašev, selektorja in Nogometne zveze Slovenije … Zakaj? Ker na nogomet gledamo širše kot običajna javnost.Osredinimo se samo na zadnji poraz, ki so ga mnogi opisali kot sramotnega, v Stožicah proti reprezentanci Kosova. Kdo je kriv, je bilo odgovorjeno že stokrat. Zvezna vrsta, ki je bila luknjičasta in počasna. Selektor, ki ne spravi skupaj ofenzivne taktike, ali napadalci, ki dajo gol vsako četrto tekmo? Po našem svetem prepričanju nihče od naštetih. Največjo krivdo nosi Janez Janša, za njim pa Danilo Türk. Zgodba je zapletena, hkrati pa enostavna. Na predlog Janševe vlade je Slovenija prve dni marca leta 2008 priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Strinjal se je tudi tedanji predsednik Danilo Türk in poslanci so z nekaj izjemami priznanje potrdili. Torej; če takrat Slovenija Kosova ne bi priznala, ne bi mogla prejšnjo soboto proti njemu izgubiti, ker tekme sploh ne bi igrala. Igrati proti državi, ki ne obstaja, je pač nemogoče. Sobotni nogometni poraz je dal prav Sašu Pečetu in Zmagu Jelinčiču, ki sta že leta 2008 opozarjala, da bo priznanje imelo daljnosežne in negativne posledice za našo državo. Njune besede so ob sobotnem porazu z 2 : 0 postale meso, kar le še enkrat več pomeni, da je politični šovinizem tek na dolge proge. Da bi se izognili podobnim blamažam in v pomoč našemu nogometu tako predlagamo, da za božjo voljo nikarte več priznavati novih neodvisnih držav … Da ne bi recimo komu prišlo na misel priznanje Katalonije … Ob trenutnem stanju v naši reprezentanci pa ne moremo biti samozavestni niti pred tekmo z ekipo Palestine, ki jo gostimo v rehabilitacijskem centru Soča. Če dobro premislimo; slovenskemu reprezentančnemu nogometu bi najbolj pomagali, ako prekinemo diplomatske stike z večino svetovnih držav in potem bi, z neigranjem tekem, dosegli kar precejšnje uspehe. Pač po logiki, da če tekme ne igraš, si še vedno uspešnejši od tega, da jo izgubiš! Ob tekmi pa je bilo še nekaj spornih situacij, ki so burile javnost mogoče celo bolj kot poraz sam. Tribune so namreč zasedli kosovski navijači v številu, ki je najbrž preseglo slovenske navijače in žvižgali so Zdravljici. Kar je vsega obsojanja vredno, ampak nekaj je treba vedeti … Pogumni in neustrašni Iliri iz goratega zaledja Jadranskega morja gojijo do nogometa posebno strast. Pa ne le to. Nogomet je postal njihov izvozni izdelek, ki je mogoče celo bolj pogost, kot nastrgano meso v štručki ali pa popularna poletna osvežitev. Hočemo povedati, da nogometaši pod dvoglavim orlom logično zapolnjujejo nogometno reprezentanco republike Albanije, nato republike Kosovo in v veliki meri še reprezentanco Švice. Proti takšni valilnici nogometnih talentov je majhna Slovenija brez moči in ker smo v kvalifikacijah igrali tako s Kosovom kot s Švico, lahko v maniri duhovičenja športnih komentatorjev pristavimo, da je dvoglavi orel pošteno oskubil slovensko kokoš. Pa gremo k izgubljenemu dvoboju na tribunah. Mlačnost in pomanjkanje energije slovenskih navijačev na tribunah je čudovito sovpadalo z mlačnostjo in pomanjkanjem energije slovenskih nogometašev. In poznejše jokanje po družbenih omrežjih, kako so bili gostujoči navijači bolj glasni, bolj zavzeti, z večjimi zastavami in z več strasti, je klavrni navijaški predstavi le nastavilo ogledalo. Na tem mestu pa ne moremo mimo katastrofalne politike Nogometne zveze Slovenije. Groteskna in zdaj sploh ne več prikrita absolutna in popolna centralizacija Slovenije je dosegla in zadušila tudi nogomet. Vztrajanje, da mora reprezentanca igrati tekme v na pol dograjenih Stožicah, ker je pač v onih betonskih temeljih zakopano bistvo slovenstva, je neumno, če že ni skrajno škodljivo. Nacionalne nogometne zveze, tudi tiste velikih in pomembnih reprezentanc, dosledno skrbijo, da nacionalna moštva domače tekme igrajo na različnih prizoriščih po državi. To ni ne neka novost, ne posebna praksa. Gre za osnovno nogometno dostojnost, bi zapisali. Razen slovenske nogometne zveze, ki je tako zaverovana v Ljubljano, kot da si nogometni uradniki ne bi smeli izplačati dnevnice, če bi se podali kam drugam. Recimo v Celje, kjer trenutno gori še zadnji dostojni utrinek slovenskega nogometa. Da o Mariboru, ki je kljub sramotni prodaji domačega kluba še vedno z naskokom največje slovensko nogometno mesto. Vztrajanje z Ljubljano in s Stožicami, kjer poskušajo umetno vzpostaviti čarobnost nekdanjega Bežigrada, je za slovenski nogomet škodljivo prav toliko, kot porazne igre naše nogometne reprezentance.  

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Šutarjev zakon je pristojni parlamentarni odbor v petek dopolnil in mu pritrdil. Še pred tem se bosta na matičnih odborih predstavila kandidat za novega notranjega ministra Branko Zlobko in kandidatka za novo pravosodno ministrico Andreja Kokalj. Drugi poudarki oddaje: - Največjo podporo pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami ima SDS z 21,4 odstotka, sledi Gibanje Svoboda s 16,7 odstotka, kaže raziskava Mediane za našo televizijo. - Vstopamo v drugi teden podnebne konference Združenih narodov, na kateri so vse bolj v ospredju ukrepi prilagajanja na posledice in omejitev nadaljnje rasti temperatur. - V okviru tedna slovenske hrane, ki se začenja danes, predstavniki čebelarjev in kmetov na vlakih razdeljujejo slovenski med in jabolka.

Drugi poudarki oddaje: - Kako bo v Ljubljani leta 2100? Obstajajo sicer uradne dolgoročne projekcije o številu prebivalcev, a so približno tako zanesljive kot napovedi vremena. - Na Brežiškem so dobri ljudje priskočili na pomoč starejši gospe. - Ob prenovi zvonika župnijske cerkve svetega Jerneja v Slovenski Bistrici so nedavno naleteli na zanimivo najdbo - časovno kapsulo.

O tem je Škraba prepričan, dodaja tudi, da je bitcoin "fantastičen" hranilec vrednosti. V epizodi s soustanoviteljem Astra AI, secirava bitcoin, umetno inteligenco in prihodnost denarja. Govoriva o tem, zakaj je bitcoin digitalno zlato, zakaj so hitri zaslužki past, kako razmišljati dolgoročno in zakaj je najtežje pri investiranju narediti nič. Dotakneva se tudi slovenske kriptoobdavčitve, rasti Astra AI ter vprašanja, kaj pomeni bogastvo in svoboda v praksi. V tokratni epizodi boste slišali*: 00:00 — Intro 04:10 — »Ali si že kupil Lambota?« 07:30 — »Po tej definiciji sem verjetno kar bogat.« 09:20 — Bitcoin kot ena največjih iznajdb po internetu 11:50 — Zakaj Bitcoin in AI predstavljata dve revoluciji našega časa 20:40 — AI nevarnosti, nadzor podatkov in korporativna moč 23:50 — 500.000+ uporabnikov Astra AI, širitev po Evropi 29:40 — Zaupanje v fiat denar in inflacija kot tihi davek 36:50 — Razlika med bitcoinom in ethereumom 38:40 — Ali Škraba z bitcoinom dejansko plačuje ali ga zgolj hrani? 41:10 — Bitcoin kot digitalno zlato – argumenti za in proti 47:15 — »Največja umetnost v investiranju je narediti nič.« 50:30 — Neenakomerna razdelitev Bitcoina (»kitovske« denarnice) 53:05 — Ali Bitcoin spodkopava ali krepi decentralizacijo? 55:25 — Trump, politika in pro-kripto narativ 1:05:25 — Hodl strategija vs prodajanje dobičkov 1:07:50 — Nespečnost, stres in tveganje pri investiranju 1:10:30 — Pogled na prihodnost (AI, družba, denar) 1:13:40 — Fire - se Škraba vidi v zgodnji upokojitvi *generirano z AI _________________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Bivanjski pogoji, kot tudi celostna oskrba starostnikov so trenutno v sami srčiki političnega in tudi družbenega dogajanja pri nas. Po težkih preizkušnjah, ki so jih domovi za starejše občane preživljali med pandemijo, so pred temi ustanovami, zaposlenimi tam in tudi pred stanovalci novi izzivi. Kako starostnikom olajšati mnogokrat z boleznijo prepredeno starost, kako aktivno dobo podaljšati čim dlje v starost in kako omogočiti sobivanje večjim generacijam, so teme, ki jim strokovna javnost posveča že leta raziskav in premislekov. V domovih pa poteka tudi dejavnost, ki je izven fokusa pomembnih in celo prelomnih odločitev. Vsake toliko namreč člani najrazličnejših ljubiteljskih kulturnih društev, kot tudi posamezniki tam stanujočim podarijo kulturni dogodek. Največkrat gre za glasbene dogodke. V Nedeljski reportaži se bomo tako pridružili Moškemu pevskemu zboru Slava Klavora, ki ima petje v domovih starejših občanov za svoje sveto poslanstvo.

Še vedno odmeva sobotna tragedija v Novem mestu. V Novem mestu bodo danes pokopali Aleša Šutarja. Na pogrebu pričakujejo veliko ljudi. Za umrlim žalujejo tudi Romi, so sporočili iz ene od njihovih zvez. Romi naj bi se danes zbrali tudi na shodu v Črnomlju, ki pa se še ni začel. Medtem vlada pripravlja zakonske podlage za napovedane ukrepe. Sekretariat sveta za nacionalno varnost ji je danes predlagal tudi aktivacijo vojske, ki bi policiji pomagala v mešanih patruljah, a brez policijskih pooblastil. Drugi poudarki oddaje: - Peking odložil omejitev izvoza redkih zemelj, Washington bo zmanjšal carine na uvoz iz Kitajske. - Gruzijska vladajoča stranka si želi prepovedi treh opozicijskih, češ da ogrožajo ustavni red. - V slovenski Istri pospešeno obirajo oljke, tokratna letina zadovoljiva.

Nakon uspješnog exita Flow and Forma američkom Robinu, Marko Pavlović se vraća u startupovske vode agencijom MetaPropLabs iza koje stoji jedan od najvećih svjetskih VC fondova specijaliziranih za nekretnine MetaProp iz New Yorka. Zajedno s Robertom Rauxom i Jeffom Schacherom, Marko planira pokoriti američko tržište nekretnina vrijedno oko 50 bilijuna dolara (ne, nismo krivo preveli, bilijuni su u pitanju) nudeći im AI rješenja.Mi smo hibrid između usluga, proizvoda i venture studija, objasnio je Marko._______________0:00  Uvod – tko je Marko Pavlović i zašto se vraća u startup svijet0:40 Što je radio nakon milijunskog exita?4:00 Kako ga je AI natjerao da ponovno riskira sve7:20 Zašto novi startup kreće baš iz SAD-a (a ne Hrvatske)?12:15 AI revolucija u nekretninama – što se sve već mijenja16:10 Može li takav startup uopće uspjeti u Hrvatskoj?20:00 Što je naučio iz akvizicije i kako sada koristi AI28:35 Internet je mrtav?TOP i FLOP37:40  Strip industrija u ratu s AI-em38:55 Tehnologija koja doslovno liječi rak42:40 Kina gubi stanovništvo – globalne posljedice45:20 Zemljino magnetsko polje se mijenja – što to znači za nas?_______________

Na ulice ameriških mest se je v soboto podalo več kot sedem milijonov ljudi, ki nasprotujejo politiki predsednika Trumpa. To so bili eni najbolj množičnih protestov v vsej ameriški zgodovini. Eden od vzrokov, da so se ljudje podali na ulice, so tudi racije in aretacije priseljencev ter strah pred deportacijami. V javnosti se zdaj razkriva tudi dogovor med Belo hišo oz. State Departmentom in salvadorskim predsednikom Bukelejem. Ob vseh težavah pa ameriška vlada še zmeraj deluje okrnjeno, kongres se ne more dogovoriti glede vladnega proračuna, zato je večina vladnih uslužbencev na neplačanem dopustu.

Tokratna gostja Tretjega polčasa je Ursula Pipenbaher, vodja plezalnega centra v Slovenski Bistrici. Največji plezalni center v državi je v oktobru praznoval drugo obletnico delovanja, v tem času pa postal eden od najpomembnejših stebrov športa, ki v Sloveniji tudi zaradi uspehov Janje Garnbret in ostalih tekmovalk in tekmovalcev žanje vse večjo popularnost.

Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Zakaj? Ker so jo zgradili iz dvotonskih blokov iz po nastanku mlajše karbonatne kamnine iz kamnolomov blizu Nila. Raziskovalec prof.dr. Tadej Slabe nam je ob vznožju piramide na zahodni stranici kvadratnega temelja nazorno pojasnil, zakaj se je v tolikih tisočletjih za razliko od pred vetrom zaščitene vzhodne stranice površina kamnitih blokov tako »zakrasila«. In kaj to pravzaprav pomeni! In kot so zapisali v najnovejšem članku na to temo, objavljenem letos v strokovni reviji Acta Carsologica (54/1 2025): »Izpostavljeni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. …« Članek so poleg našega sogovornika podpisali še prof.dr. Martin Knez z inštituta v Postojni, prof.dr. Magdy Torab z Univerze v Aleksandriji in doktorska študentka krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici mag. Noura Fayad. Nekaj besed je sogovornik Slabe namenil tudi zakrasevanju antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin. FOTO: Keopsova piramida v Gizi VIR: Program Ars, Goran Tenze

Na komunalnim izborima na Kosovu „nema ni pobednika ni gubitnika“ slažu se i albanski i srpski analitičari. Najveća vest je da su Srbi na severu Kosova izašli na izbore i time se vratili u politički proces zemlje. To bi mogao biti znak normalizacije i pomaka s mrtve tačke. Ubrzo prevremeni parlamentarni izbori? Nenad Kreizer razgovara s politikologom Ognjenom Gogićem i reporterkom Violetom Oroši o mogućim posledicama izbora na političku budućnost Kosova i nastavka dijaloga Beograda i Prištine. Von Nenad Kreizer.

Danes in jutri bodo na Češkem potekale volitve v 200-članski spodnji dom parlamenta. Največja, okrog 30-odstotna podpora se obeta opozicijski stranki ANO Andreja Babiša, ki je češko vlado vodil med letoma 2017 in 2021. Desno-sredinski koaliciji strank SPOLU premierja Petra Fiale tokrat kaže na zgolj 20-odstotno podporo. Mandat za sestavo vlade bo zmagovalcu volitev podelil češki predsednik Petr Pavel, ki ga motijo sodni postopki in navzkrižja interesov pri Andreju Babišu. Poleg tega vlade ne bo lahko sestaviti. O tem se je dopisnica Maja Derčar pogovarjala z Ladislavom Cabado, prorektorjem na zasebni Metropolni univerzi v Pragi.

Največ pozornosti namenjamo četrtkovemu koncertu Simfoničnega RTV Slovenija, ki je novo abonmajsko sezono cikla Kromatika veličastno odprl skupaj z violinistom Stefanom Milenkovićem in dirigentom Liom Kuokmanom, gostovanju Zbora Tenebrae, ki je dan pozneje prav tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma za uvod v letošnjo sezono Srebrnega abonmaja uzvočil koncertni program Nebeško darilo in uvodnemu koncertnemu dejanju filharmoničnega Pretežno vokalnega cikla; v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je Zbor Slovenske filharmonije vodil njegov glavni dirigent Stephen Layton, program, poimenovan Navdih Palestrine, pa je ponudil preplet stavkov Palestrinove Maše papeža Marcela s štirimi sodobnimi sakralnimi deli slovenskih skladateljev. V nadaljevanju tudi o sodobnih monooperah Celine in Orlando, ki ju je na oder Kosovelove dvorane Cankarjevega doma postavilo Slovensko komorno glasbeno gledališče ter novih sezonah cikla Mladi virtuozi oziroma filharmoničnega Družinskega abonmaja.

Potem ko je vlada prejšnji teden sprejela proračunske dokumente za prihodnji dve leti, je danes znan tudi predvideni razrez odhodkov po ministrstvih. Izdatki se bodo prihodnje leto povečali na 17,7 milijarde, v letu 2027 pa na 18 milijard evrov. Največ izdatkov se po pričakovanjih povečuje pri obrambi, največ sredstev pa tudi tokrat pripada sociali in šolstvu. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Trump pred današnjim srečanjem z izraelskim premierjem Netanjahujem napovedal nekaj velikega. - Ukrajinski predsednik Zelenski evropskim partnericam predlagal zgraditev skupnega ščita pred grožnjami Rusije. - Povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še užitne.

V Mariboru se drevi začenja Mednarodni festival StopTrik. Največji in sploh prvi festival stop animacije v Evropi bo 15. izvedbo vpisal z rdečo nitjo »satira, blasfemija, karneval«.

Še nekateri vsebinsi poudarki oddaje: - V Murski Soboti so ob prenovljeni Noršinski ulici uredili tudi kolesarsko stezo. - V Mariboru so avtobusni vozni park povečali še za štiri električna vozila. - Na kruto usodo otrok s Petrička opominja nova spominska tabla v Celju. - Partnerski knjižnici iz Novega mesta in Karlovca spodbujata branje in kulturno povezovaje mladih z obeh strani Kolpe.

Papež o eksodusu iz Gaze: poiskati je treba drugo rešitev.Bruselj predlaga suspenz trgovinskih ugodnosti za Izrael.Največ škode po neurju v Novem mestu na Osnovni šoli Drska in športni dvorani Leona Štuklja.Delodajalske organizacije ostro proti obvezni božičnici.Aleš Primc: Zbiranje podpisov za referendum poteka dobro, potrebno bo še pospešiti.Nadškofija Maribor bo leta 2028 obhajala 800 let. Triletno praznovanje se bo začelo v nedeljo.Preiskovalno: Kontrolorji zračnega prometa napovedali stavko.Šport: Slovenska moška odbojkarska reprezentanca bo proti Nemčiji igrala še zadnjo tekmo skupinskega dela svetovnega prvenstva na Filipinih.Vreme: Popoldne bo večinoma sončno. Jutri bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah.

V oddaji še o naslednjih temah: - Ob občinskem prazniku v Podčetrtku poudarjajo številne projekte. Največje gradbišče je na tamkajšnjem gradu, kjer bodo nadgradili turistično ponudbo. - V Poljčanah napovedujejo številne projekte, ki bodo pripomogli k boljši varnosti v cestnem prometu. - V najstarejjšem kinu v Sloveniji bodo prenovili veliko dvorano. - Zgodovinski arhiv Celje je predstavil razstavo "Veliko Celje".

Prijavi se na besplatni webinar ‘5K mjesec': https://www.radimposvom.com.hr/free-webinar-5k-mjesecTest spremnosti - Je li tvoj biznis spreman za 5K mjesece: https://www.radimposvom.com.hr/test-spremnosti/U ovoj epizodi vodim te kroz 3 najveće greške zbog kojih (još) ne zarađuješ stabilnih 5K mjesečno - i dijelim što možeš napraviti drugačije. Ako imaš osjećaj da stalno radiš, a rezultati nikako da dođu, ova epizoda je za tebe.Saznat ćeš:Zašto stalno mijenjanje ponude usporava tvoj rast?Kako povremena prodaja stvara rollercoaster prihoda?Zašto “više sadržaja” ne znači i više prihoda?Ako želiš preskočiti ove greške i brže doći do stabilnih 5K mjesečno - pridruži mi se na besplatnom webinaru 18/09. Više od 1.600 poduzetnika već je rezerviralo svoje mjesto!Ostani u toku:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavacki

Statistika je pred današnjo tekmo osmine finala evropskega prvenstva na strani slovenskih košarkarjev. Nasproti bo čez dve uri namreč stala italijanska izbrana vrsta, ki jo je Slovenija doslej premagala na še vseh medsebojnih tekmah na evropskih prvenstvih. A Italijane tokrat krasi najboljša obramba na prvenstvu, navkljub dviganju forme naše košarkarje tako čaka težka tekma. - Kljub protestom v Jeruzalemu izraelski premier Netanjahu napovedal stopnjevanje napadov na mesto Gaza. - Ob vse več tujih turistih v Sloveniji v prihodnosti nujen razvoj povezljivosti in prometne infrastrukture. - Ribničani na že 48-em semnju prestavili svojo bogato rokodelsko dediščino.

V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Boruta Fakina – direktorja Vinakoper, predsednika Primorske gospodarske zbornice in predsednika Turističnega združenja Portorož. Leta 2018 je prevzel žezlo od očeta Roberta Fakina, od takrat pa je klet doživela presenetljiv vzpon. V pogovoru sta z voditeljem Iztokom Novakom Easyem spregovorila o tem, kako se prepletata vinarstvo in turizem, kako vidi Primorsko kot regijo prihodnosti in kje še zamujamo. Pa tudi o povezovanju ljudi in idej. Ni manjkalo tudi osebnih not.

Zadnjih nekaj let se delodajalci spopadajo s precej zahtevno nalogo – iskanjem delavcev. Pred nekaj leti je bilo ravno obratno: brezposelni so iskali zaposlitev, danes pa delodajalci iščejo kadre, saj jih na trgu primanjkuje. Kljub temu pa določen odstotek ljudi ostaja brez zaposlitve, predvsem gre za dolgotrajno brezposelne. Prav za njih je Zavod za zaposlovanje pripravil programe, s katerimi jim želi pomagati pri ponovni vključitvi na trg dela.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Največje tveganje za evropsko gospodarstvo ostajajo carinske negotovosti, je danes sporočila Evropska centralna banka. Bruselj in Washington nadaljujeta intenzivna pogajanja o carinah za sklenitev sporazuma še pred rokom, ki ga je postavil ameriški predsednik Trump, pa je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav si želijo rešitev spora doseči s pogajanji, pa na mizi do dosege ostajajo tudi vse druge možnosti. Kot je še dejala po srečanju s kitajsko stranjo v Pekingu, neenaki trgovinski odnosi ostajajo tudi ena od bolj spornih točk v odnosih s Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred ustanovitvijo obrambnega holdinga opozorila glede nadzora porabe sredstev. - O zakonu glede prostovoljnega končanja življenja bomo najverjetneje odločali na referendumu. - Izrael po mnenju Bruslja storil korak naprej pri dobavah pomoči v Gazo.

Pred tremi leti se je več kot tisoč 500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev spopadalo z največjim požarom v zgodovini samostojne Slovenije. Goreči Kras je zaposloval še veliko drugih služb iz sistema zaščite in reševanja, na delu so bili prostovoljci, gozdarska stroka je še danes vpeta v sanacijo. Tri leta pozneje nas na kraški požar opomnita pogled na pokrajino ter spraševanje, kaj bo drugače, če se ponovi. O novostih in pridobitvah, ki so posledica kraškega požara, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Leon Behin, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje; Mitja Vidmar, vodja Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka; Simon Vendramin, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica; Matej Kravanja, območna enota Zavoda za gozdove Sežana; Boris Budal. namestnik direktorja Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle

Poslanci bodo zadnji dan redne seje pred počitnicami največ časa razpravljali o podnebnem zakonu, ki med drugim prinaša širitev sheme trgovanja s kuponi na cestni promet in stavbe. Cena izpustov bo višja, a vlada miri, da drastičnih podražitev ne bo. Okoljevarstveniki imajo glede zakona številne pomisleke, pripombe imajo tudi v Združenju in Skupnosti občin. Drugi poudarki oddaje: - Trump Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v 50-ih dneh ne bo miru v Ukrajini. - Zunanji ministri Unije o ukrepih proti Izraelu, a malo verjetno, da bi katerega sprejeli. - Tri leta po najhujšem požaru pri nas kraška planota pod stalnim nadzorom.

Australska savezna vlada najavila je dodjelu bespovratnih sredstva u iznosu od 8,5 milijuna australskih dolara za izgradnju nove škole na sjeverozapadu Sydneya. Ova odluka dolazi nakon što je popis stanovništva iz 2021. pokazao da je hinduizam treća najveća religija u Australiji.

Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic00:00:00 Intro00:02:00 Koji mi problem imamo00:23:00 Razlika Kina i Srbija00:27:00 Dejan Tomašević00:38:30 Plejmekeri00:54:00 Dule Vujošević00:55:30 Mega i mladi igrači01:00:00 Titule u mlađim kategorijama01:11:00 NBA u Evropi i Kini01:21:50 KLS01:24:00 Petrušev01:26:10 Evroliga01:33:00 ABA liga01:35:00 Nikola Jokić01:47:00 Savetovanje/ Darko Rajaković01:49:00 Trenerska Karijera01:57:00 Najveći talenti02:01:00 Najbolji trenutak naše košarke02:03:30 Šta je košarka donela u životu02:13:00 Savet za mlade02:14:00 Najbolja petorka koju je treniraoGost: Mile ProtićDatum: 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #draganlabovic #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #findyourway #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Marko Šćekić, bivski kosarkas Borca iz BL, Vojvodine, Kantua, Varezea, Buducnosti trenutno obavlja vunkciju prvog trenera Borca BL i novi je gost Jao Mile podcast-a.PRIRODNO I KLINIČKI ISPITANO! https://naturatherapy.rs/Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic00:00:00 Intro00:02:40 Trenutno stanje u Borcu00:06:30 ABA 2 Format00:13:30 Prvenstvo BiH00:20:00 Početak i uzori00:31:15 Borac u Saporta kupu00:40:00 Trenerski posao i čelenži00:46:40 Vojvodina i Univerzijada00:59:00 Poljska01:02:50 Nemačka01:13:00 Podgorica/ Budućnost01:21:30 Italija01:36:30 Pauza iHelios01:40:40 Kraj karijere 01:47:00 Najteži protivnik01:50:40 Najveći talenat01:55:20 Savet za mlade01:56:00 Prva petorka saigrača02:00:00 OdjavaGost: Marko ŠćekićDatum: 18.jun2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #markoscekic #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #findyourway #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Prema novom izvještaju organizacije za zaštitu potrošača CHOICE, samo četiri od 20 popularnih krema za sunčanje zaista pružaju deklariranu razinu zaštite. Rezultati su zabrinuli mnoge potrošače. Međutim, stručnjaci i zagovornici prevencije ističu kako je primjena kreme za sunčanje i dalje od velike važnosti u zaštiti od raka kože.

Tradicionalna godišnja epizoda gde vam predstavljamo AdEX izveštaj za prethodgnu godinu: koliko se potrošilo na digitalno oglašavanje u Srbiji u 2024. godini? Ove godine, ispred AdEX radne grupe nam je sagovornica bila Selena Radović, Head Digital odeljenja u medijskoj agenciji Media House. Selena nam je predstavila kako izveštaj za Srbiju, tako i evropski AdEX report pa smo bili u prilici malo da uporedimo podatke i vidimo gde se nalazi srpsko tržište digitalnog oglašavanja u odnosu na druga evropska tržišta. Selena je kroz prezentaciju podataka, komentare i diskusiju dala sjajan uvid kako zapravo stojimo kao tržište, dala neka svoja predviđanja, ali i prokomentarisala ovogodišnju Digital day konferenciju te koja tema je na nju ostavila najveći utisak. Za sve digitalce, prava poslastica od epizode! Selena Radović, Head of Digital @ Media House https://www.linkedin.com/in/selenaradovic/ O čemu smo pričali: - Selena - agencijski čovek - AdEX: Evropski izveštaj, metodologija, radna grupa: kako zapravo to sve funkcioniše - IAB Europe izveštaj 2024 - ključni rezultati - AdEX izveštaj za Srbiju za 2024. godinu: kako su se trošili digital budžeti - Ključne tačke AdEX izveštaja i zaključci - Najveći utisak sa Digital Day konferencije sa strane struke Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/44i4BVw - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Neobuzdani Amazon'" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Vlada je potrdila dokument, ki predvideva zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP še letos in na tri v petih letih. Predvidena je tudi uvedba obvezne rezerve po vzoru teritorialne obrambe. Obrambni minister Borut Sajovic na kritike o pomanjkanju kadra za popolnjevanje vojske odgovarja, da imamo 60 tisoč ljudi z opravljenim temeljnim vojaškim usposabljanjem. V oddaji tudi o tem: - Največjo sindikalno centralo v državi bo po novem vodil Andrej Zorko - Sodna razveljavitev Trumpovih carin se na borzah po svetu odraža v zeleni barvi - Z umikom Muska iz ameriške vlade se predvidoma končuje množično odpuščanje javnih uslužbencev - Društvi, ki izvajata osebno asistenco, tožita državo, češ da ne spoštuje pristojnega zakona

V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. 

U 58. epizodi Njuz POPkasta pričamo o serijama koje su nas oduševile, filmovima koji su nas razočarali (da, gledamo u tebe Pedro Paskale), knjigama koje se ne ispuštaju iz ruku, i muzici koja nam je obeležila nedelju.

Zdravo. V epizodi, kjer nas svetilnost kitajske ure pošteno vrže iz tira, brezsramno preigramo vse od Esmeralde, Jezusa, otrokom prijaznih jaht (ker za otroke gre in tudi bogati otroci si zaslužijo lepo otroštvo), do tega, da številka devetinšestdeset (69) že dolgo ni več smešna. Tudi 9. poglavje dodatka trilogije v petih delih obdelamo. V njem se pojavijo nore krave, take, ki si res želijo biti pojedene. Ugotovimo, da ima Zaphod v tej knjigi res močno podjetniško žilico, vse pa se pripravlja na bitko med Thorom in Ovečenim Velepotežem.

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.

U 192. epizodi Njuz podkasta, Vučić pokušava da napravi spektakl u Nišu, ali se sve pretvara u sat i po tišine, mokrih transparenata i Aca Lukasa koji nastupa pred praznim trgom. Istovremeno, Suzana Vasiljević ulazi u obračun sa Macutovim obezbeđenjem, vičući “sad ću da mu j**em mater”, dok Vučić dan kasnije u kecelji peče ćevape i objašnjava da ne voli reč "crta" – ni kao drogu, ni kao organizaciju. Pričamo i o policiji koja prvi put bije “svoje”, o “Ćacilandu” koji postaje pokret, o falsifikovanim papirima u aferi Generalštab, hapšenju i puštanju aktivista u Novom Sadu i Kraljevu, i o planu da Njuz kupi pravu pećinu za redakciju. Sve zvuči kao skeč? I jeste – ali je i stvarnost.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Po skoraj dveh letih od pripravljenih izhodišč za nov pokojninski sistem naj bi vlada danes obravnavala eno od ključnih reform te vlade - pokojninsko reformo. Ker napovedane novosti ne posegajo obsežno in drastično v pokojninski sistem, je dobila ime mini pokojninska reforma. Glavna ugotovitev je, da bomo delali dlje, a načeloma za boljšo pokojnino. Nova zakonodaja naj bi prinesla višjo in pravičnejšo odmero pokojnin. Največje presenečenje reforme je stalni zimski dodatek. Drugi poudarki: - Pakistan obljublja maščevanje po indijskih raketnih napadih, v svetu se vrstijo pozivi k umiritvi napetosti. - Iz Sikstinske kapele v Vatikanu se je sinoči pokadil črni dim, kardinali bodo glasovanje o novem papežu nadaljevali danes. - V finalu nogometne lige prvakov se bosta pomerila milanski Inter in pariški PSG.

Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.

V parlamentu že skoraj pet ur merita moči koalicija in opozicija. Na predlog SDS poslanke in poslanci obravnavajo interpelacijo o delu celotne vlade. Največja opozicijska stranka SDS jo je vložila februarja zaradi - kot je pojasnila - manipulativnih izjav predsednika vlade o pokojninski reformi leta 2012. Druge teme: - Diplomatski pritisk za končanje vojne v Ukrajini: se bo Kijev odrekel ozemljem, ki jih nadzoruje Moskva? - Verniki se v Vatikanu poslavljajo od papeža Frančiška. Pred baziliko svetega Petra čaka več tisoč ljudi. - Ob dnevu knjige in avtorskih pravic se vrača Lastovka - ARSov natečaj za najboljšo kratko zgodbo.

Po hladni prhi v Washingtonu so ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega toplo sprejeli v Londonu, kjer so mu voditelji številnih evropskih držav zagotovili nadaljnjo pomoč Ukrajini. Gostitelj neformalnega srečanja, britanski premier Keir Starmer, je napovedal oblikovanje evropskega mirovnega načrta. Druge teme: - Med poslanskimi vprašanji premieru afera Spirit, odnosi z Izraelom, stanovanjska problematika in dostopnost zdravstvenih storitev - Presajalni programi so ključni za zgodnje odkrivanje raka; pri nas zdaj delujejo trije, v pripravi sta še dva - Največ oskarjev odnesela Anora, pripoved o mladi striptizeti je bila nagrajena tudi za najboljši film

From "Communist Kamala" to Bollywood endorsements, artificial intelligence and disinformation played a big role in some of the biggest democratic elections last year. - Od "Komunističke Kamale" do Bollywoodskih podrški, umjetna inteligencija i dezinformacije odigrale su veliku ulogu u nekim od najvećih demokratskih izbora prošle godine.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je, kot rečeno, slavila krščanska unija CDU CSU pod vodstvom Friedricha Merza, ki je napovedal takojšnji začetek pogajanj za sestavo nove vlade. Kancler Olaf Scholz je že izključil svojo vlogo v pogovorih, stranka SPD, ki je doživela hud poraz, bo morala najti drugega pogajalca. Največji uspeh s podvojitvijo sedežev je dosegla skrajno desna AFD, okrepila se je tudi Levica. V oddaji tudi: - Ob tretji obletnici začetka ruskega napada na Ukrajino okrepljeni pozivi h končanju vojne. - Zdravstveno stanje papeža Frančiška še vedno skrb vzbujajoče. - Petru Svetini potekel mandat varuha človekovih pravic, iskanje novega kandidata pred preizkušnjo.