Podcasts about najve

V oddaji še o naslednjih temah: - Ob občinskem prazniku v Podčetrtku poudarjajo številne projekte. Največje gradbišče je na tamkajšnjem gradu, kjer bodo nadgradili turistično ponudbo. - V Poljčanah napovedujejo številne projekte, ki bodo pripomogli k boljši varnosti v cestnem prometu. - V najstarejjšem kinu v Sloveniji bodo prenovili veliko dvorano. - Zgodovinski arhiv Celje je predstavil razstavo "Veliko Celje".

Prijavi se na besplatni webinar ‘5K mjesec': https://www.radimposvom.com.hr/free-webinar-5k-mjesecTest spremnosti - Je li tvoj biznis spreman za 5K mjesece: https://www.radimposvom.com.hr/test-spremnosti/U ovoj epizodi vodim te kroz 3 najveće greške zbog kojih (još) ne zarađuješ stabilnih 5K mjesečno - i dijelim što možeš napraviti drugačije. Ako imaš osjećaj da stalno radiš, a rezultati nikako da dođu, ova epizoda je za tebe.Saznat ćeš:Zašto stalno mijenjanje ponude usporava tvoj rast?Kako povremena prodaja stvara rollercoaster prihoda?Zašto “više sadržaja” ne znači i više prihoda?Ako želiš preskočiti ove greške i brže doći do stabilnih 5K mjesečno - pridruži mi se na besplatnom webinaru 18/09. Više od 1.600 poduzetnika već je rezerviralo svoje mjesto!Ostani u toku:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavacki

Statistika je pred današnjo tekmo osmine finala evropskega prvenstva na strani slovenskih košarkarjev. Nasproti bo čez dve uri namreč stala italijanska izbrana vrsta, ki jo je Slovenija doslej premagala na še vseh medsebojnih tekmah na evropskih prvenstvih. A Italijane tokrat krasi najboljša obramba na prvenstvu, navkljub dviganju forme naše košarkarje tako čaka težka tekma. - Kljub protestom v Jeruzalemu izraelski premier Netanjahu napovedal stopnjevanje napadov na mesto Gaza. - Ob vse več tujih turistih v Sloveniji v prihodnosti nujen razvoj povezljivosti in prometne infrastrukture. - Ribničani na že 48-em semnju prestavili svojo bogato rokodelsko dediščino.

V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Boruta Fakina – direktorja Vinakoper, predsednika Primorske gospodarske zbornice in predsednika Turističnega združenja Portorož. Leta 2018 je prevzel žezlo od očeta Roberta Fakina, od takrat pa je klet doživela presenetljiv vzpon. V pogovoru sta z voditeljem Iztokom Novakom Easyem spregovorila o tem, kako se prepletata vinarstvo in turizem, kako vidi Primorsko kot regijo prihodnosti in kje še zamujamo. Pa tudi o povezovanju ljudi in idej. Ni manjkalo tudi osebnih not.

Zadnjih nekaj let se delodajalci spopadajo s precej zahtevno nalogo – iskanjem delavcev. Pred nekaj leti je bilo ravno obratno: brezposelni so iskali zaposlitev, danes pa delodajalci iščejo kadre, saj jih na trgu primanjkuje. Kljub temu pa določen odstotek ljudi ostaja brez zaposlitve, predvsem gre za dolgotrajno brezposelne. Prav za njih je Zavod za zaposlovanje pripravil programe, s katerimi jim želi pomagati pri ponovni vključitvi na trg dela.

Največ pozornosti namenjamo festivalu Dnevi poezije in vina, ki v organizaciji Beletrine poteka na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji. Na njem tudi letos sodeluje vrsta uglednih pesniških imen. Napovedujemo festival sodobnega gledališča Mladi levi, ki ga prireja Zavod Bunker in se začenja v Ljubljani. Poročamo o 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti in o fotografski razstavi Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske 1914–1918 v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. Opozarjamo tudi na pregledno razstavo del Iva Prančiča, ki se končuje v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

»Letos je zlorab na področju bolniških odsotnosti ekstremno veliko,« ugotavlja detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović. Neupravičena odsotnost z dela se najpogosteje pojavlja ob podaljšanih vikendih, ko zaposleni, ki ne dobijo dopusta, izkoristijo bolniški stalež. Poleg preverjanja neupravičenih odsotnosti z dela imajo detektivi tudi pooblastilo za preverjanje morebitne alkoholiziranosti in uporabe prepovedanih drog. Večino dela opravijo pri delodajalcih, del njihovih strank je fizičnih oseb. Urška Valjavec je sogovornico najprej vprašala o najpogostejših nadzorih in o tem, katerih nepravilnosti odkrijejo največ.

Slovensko gospodarstvo se je na letni ravni v drugem letošnjem četrtletju okrepilo za 0,7 odstotka. Po presenetljivem 0,6-odstotnem skrčenju v prejšnjem četrtletju se je tako v prvi polovici leta okrepilo za desetino odstoka. Največ je k temu prispevala zasebna poraba. Zaposlenost pa se ob prebujeni gospodarski rasti že tretje četrtletje zapored zmanjšuje. Drugi poudarki oddaje: - Ob frontni črti med Rusijo in Ukrajino burni spopadi pred jutrišnjimi pogovori na Aljaski. - Srbski predsednik Vučić po izbruhu nasilja vabi protestnike na pogovore. - Reka Vipava po rezultatih najnovejših testiranj znova primerna za kopanje.

Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje. V Katoliški cerkvi je praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, 15. avgust, priljubljen romarski praznik. Številni verniki se odpravijo v Marijina svetišča. O prazniku in Mariji v slovenskem prostoru pa več z gostom, upokojenim mariborskim nadškofom msgr. dr. Marjanom Turnškom.

Lani je prvič zaživela akcija Čarobno poletje, ki družinam omogoča vsaj enodnevno skupno doživetje na izletu, bazenu, ogledu zanimivosti, predstav, razstav in podobnih dogodkov. Do danes je to priložnost dobilo več kot 1200 otrok in njihovih skrbnikov. Nedavni enodnevni izlet v italijansko Verono, kjer so otroci stari od še ne treh let do polnoletnosti brez najmanjše pripombice preživeli skupaj več kot 10 ur vožnje v avtobusu, je bil ne le prijetno doživetje, pač pa tudi dokaz, kako zelo veliko družinam to pomeni. In kako le nekajurni obisk mesta in živalskega vrta otrokom odpira oči o svetu zunaj meja države, predvsem pa zunaj meja finančnih zmožnosti, v katerih živijo. Mimogrede pa je izlet mlademu navdušencu nad zgodovino izpolnil velikansko željo - lahko si je ogledal veronski kolosej.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matija Šinigoj je svojo kariero v podjetju Incom d.o.o pričel leta 2009, kjer je začel, kot sam rad poudaril z osnovami prejemanja in obdelovanja naročil. Pot je nadaljeval kot komercialist v izvozu, kjer je sodeloval pri odpiranju novih trgov in aktivno deloval na področju planiranja in celotne oskrbne verige. Leta 2013 je kot vodja prodaje začel vzpostavljati moderen oddelek prodaje, upravljal z največjimi kupci v in tudi izven EU ter skrbel za politiko asortimana v podjetju in tako usmerjal naložbe. Leta 2017 je prevzel odgovornost za vzpostavitev oddelkov marketinga in prodajne podpore in bil med glavnimi pobudniki ter prevzel odgovornost za (ponovno) aktivacijo in razvoj nove marketinške strategije na področju lastne blagovne znamke Leone in lansiranja nove znamke – AL!VE.  V 16-letnem delovanju na področju komercialno tržnih oddelkov so skupaj z ekipo uspeli podjetje z 8 milijonov evrov letne prodaje pripeljati na 154 milijonov (2024). Svojo poslovno kariero je začel že na domačem vinogradniško- sadjarski domačiji, kjer se je še kot študent ukvarjal s prodajo vina in pomagal pri domačih opravilih.  V času študija na Ekonomsko- poslovni fakulteti v Mariboru je v smeri podjetništvo opravljal prakso v manjšem podjetju MINI GO, kjer je predvsem spoznal delovanje malih družinskih podjetij. Naprej je leta 2007 svoje praktične izkušnje pridobival v Mesni industriji Primorske (MIP), kjer kot prodajni analitik študent pomagal v MIP Maloprodaja, nato pa se je preselil tudi pod okrilje krovne družbe kjer je spoznaval finančno analitiko.  Matija je predvsem družinski človek in rad čas preživlja v krogu družine. Z ženo Špelo imata dva sinova, v prostem času pa se sprošča v raznih športih. Privlači ga gastronomija in je tudi sommelier I. stopnje. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Uspehi:·      V zadnjih 15letih so z ekipo dosegli, da je Incom Leone danes, eno izmed top 3 najbolj uspešnih živilskih podjetij v Sloveniji,·      Četrto največje živilsko podjetje v Sloveniji in največje v slovenski lasti,·      Matija je pri tem celotno kariero bojeval na »frontni« črti in kupce, partnerje prepričeval o sodelovanju, partnerstvu in uspešno izpeljeval prodajno-marketinške aktivnosti za mednarodni uspeh,·      Poslovnih poti nikoli ni manjkalo od skoraj vseh Evropskih trgov, do Vietnama, Avstralije, ZDA ,·      Poznavanje trga FMCG in retail sektorja na mednarodnem nivoju. Najljubši citat: You are, what you think Najljubša knjiga: zaenkrat Jordan B. Peterson: 12 pravil za življenjeNajljubša serija: Igra prestolov, Peaky BlindersHobiji: Kolesarjenje, Supanje, Smučanje, pa delo zunaj na različne načineNajljubša hrana: sem velik ljubitelj dobre hrane, tako, da jih imam ogromno najljubših. Če že izberem je to Špelina lazanja. Najljubši podjetnik: Nimam najljubšega, saj verjamem, da se lahko od vsakega nekaj naučim. V zadnjem letu bližje spoznavam Gregorja Kosija, ki ga cenim kot danes uspešnega podjetnika, vendar z izkušnjo delovanja kot vrhunskega managerja v zelo sistemski organizaciji. Gre za kombinacijo sistema in podjetniške prodornosti. Najljubša aplikacija: malo za šalo, malo za res BankaNet, Edavki, seveda pa v zadnjem času najbolj Chat GPTZaključni nauki:·      Pazite nase, edino sami lahko pazite nase. Iztrošeni ne koristite nobenemu, delajte in se borite, vendar pazite na ravnovesje,·      Previdno s »sekiranjem«, menim, da nam je Slovencem precej mar za zadeve, kar lahko povzroči veliko izzivov v glavi posameznika,·      Posel so predvsem odnosi in ključno je grajenje dobrih odnosov med sodelavci, partnerji. Uživajmo in uspehi bodo prišli.

Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa ne bi imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

»Če je zraven vas morje, najbrž tam operiramo«, pravi gost oddaje Slovencem po svetu - portreti. Na ladjo tokratne epizode bomo natovorili kontejnerje z vsebino, ki se ji reče izkušnje in življenje Tilna Višnjevca, ki ima kljub mladosti za sabo že zavidljivo kariero. 32-letnik zadnjih devet let živi in dela v tujini, na severu. Najprej Norveška, nato Švedska, zdaj pa Danska, kjer je vodja upravljanja s floto pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu. Trenutno imajo 710 ladij in so prisotni v več kot 130 državah sveta. Morje je bilo blizu tudi otroštvu v Kozini, ki se ga Tilen Višnjevec spomni kot lepega in preživetega v naravi. Živo je v njegovem spominu tudi potovanje z vlakom od Benetk do Pariza, na katerega sta se odpravila z mamo. »Raziskovanje sveta je ena najlepših stvari, ki jih lahko počneš!« poudari sogovornik, ekonomist, ki se ob vračanju v domovino veseli domače lazanje in tiramisuja. Ob tokratnem, poletnem, pa je bil na meniju še poseben obisk. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.

Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Organizacija Brez izgovora oz. No excuse Slovenije je mladinska nacionalna organizacija, ki je nastala zaradi želje mladih, da bi imeli prostor, v katerem bi lahko kritično razmišljali o izzivih svojega življenja in sveta, ki jih obkroža. Največjo pozornost pa mladi člani organizacije posvečajo obravnavi tem, kot so zdravje, odvisnost in okolje, ter tako s svojim delovanjem – delavnicami, seminarji in izobraževanji, ki jih izvajajo – prispevajo k spremembam v Sloveniji in po svetu.

Nepregledne kolone na slovenskih cestah so postale naša realnost: ogromna gospodarska škoda, zamude v službo in šolo, načeti živci voznic in voznikov, pokvarjene počitnice in tone zdravju škodljivih izpustov ogljikovega dioksida. Kaj nas je pripeljalo do takšnega stanja in kaj nas lahko potegne iz prometnega kaosa? Je rešitev v tretjih avtocestnih pasovih, boljših vlakovnih in avtobusnih povezavah ali pa le v našem potrpljenju?

Največje tveganje za evropsko gospodarstvo ostajajo carinske negotovosti, je danes sporočila Evropska centralna banka. Bruselj in Washington nadaljujeta intenzivna pogajanja o carinah za sklenitev sporazuma še pred rokom, ki ga je postavil ameriški predsednik Trump, pa je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav si želijo rešitev spora doseči s pogajanji, pa na mizi do dosege ostajajo tudi vse druge možnosti. Kot je še dejala po srečanju s kitajsko stranjo v Pekingu, neenaki trgovinski odnosi ostajajo tudi ena od bolj spornih točk v odnosih s Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred ustanovitvijo obrambnega holdinga opozorila glede nadzora porabe sredstev. - O zakonu glede prostovoljnega končanja življenja bomo najverjetneje odločali na referendumu. - Izrael po mnenju Bruslja storil korak naprej pri dobavah pomoči v Gazo.

Pred tremi leti se je več kot tisoč 500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev spopadalo z največjim požarom v zgodovini samostojne Slovenije. Goreči Kras je zaposloval še veliko drugih služb iz sistema zaščite in reševanja, na delu so bili prostovoljci, gozdarska stroka je še danes vpeta v sanacijo. Tri leta pozneje nas na kraški požar opomnita pogled na pokrajino ter spraševanje, kaj bo drugače, če se ponovi. O novostih in pridobitvah, ki so posledica kraškega požara, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Leon Behin, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje; Mitja Vidmar, vodja Sektorja za izvajanje podpore gašenju iz zraka; Simon Vendramin, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica; Matej Kravanja, območna enota Zavoda za gozdove Sežana; Boris Budal. namestnik direktorja Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle

Jan Brodar je novi direktor Gasilske brigade Koper, kjer se je kot kandidat za gasilca zaposlil leta 2009, na svoji poklicni poti pa je zamenjal kar nekaj delovnih mest. Sodeloval je v številnih intervencijah, delo gasilca pa opisuje kot poslanstvo. V pogovoru nam bo razkril ozadja gašenja nekaj največjih požarov pri nas, kako nevaren je veter med gašenjem goznih požarov in požarov v predorih in da je med gašenjem osnovno orodje gasilca tudi motorna žaga. Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj? Poglavja: 00:03:11 Zakaj je bil požar na goriškem krasu tako poseben? 00:07:01 Kaj pomeni gasiti požar na nedostopnem terenu? 00:15:25 Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj? 00:23:26 Čudni klici in čudna posredovanja se dogajajo 00:30:07 Kako nevarno je gašenje v predorih? 00:35:38 Kaj so koprskim gasilcem povedali in pokazali kolegi iz Južne Koreje? 00:40:22 Kaj pomeni biti gasilec?

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.Ugledna britanska pisateljica Hilary Mantel se je v zadnjem obdobju svojega življenja intenzivno posvečala pisanju o Thomasu Cromwellu, sicer nizko na družbeni lestvici rojenem, a nenavadno zmožnem ministru razvpitega angleškega kralja Henrika VIII., tistega, ki je imel kar šest žena. Cromwellovo zgodbo je navsezadnje razgrnila v treh romanih. To so Wolf Hall, Pripeljite obtožence ter Zrcalo in luč in zahvaljujoč prevajalskim naporom Dušanke Zabukovec lahko zdaj vse tri prebiramo tudi v slovenščini. A kaj je britansko avtorico sploh pritegnilo h Cromwellu? Kaj takega je, drugače rečeno, ta mož storil, da si je navsezadnje prislužil pravo pravcato romaneskno trilogijo? – Ko beremo pričujoče romane, se zdi, da Hilary Mantel misli, da je prav Cromwell človek, ki je povlekel nekaj odločilnih potez, ki so Anglijo in, širše, Evropo pomagale iz srednjega veka povleči v novo, moderno dobo, v kateri – vsaj kar se tiče funkcioniranja države oziroma delovanja oblasti – križ in modra kri štejeta manj od cekina in individualnega talenta. Če to drži, tedaj lahko mirno rečemo, da je bil Cromwell velikan zgodovine ... A zakaj potem vsi poznamo Henrika in njegove žene, Cromwell pa ostaja bolj ali manj neznan? – Odgovor se nemara skriva v tem, kako se je njegova zgodba končala. In kako se je končala? – No, prav o tem govori roman Zrcalo in luč, ki je pred nedavnim izšel pri Cankarjevi založbi, mi pa smo zgodbo, ki jo spremljamo med platnicami te knjigami, v tokratnem Sobotnem branju pretresali v pogovoru z Dušanko Zabukovec. Foto: Goran Dekleva

Tokrat se nam bo v 18. vzporedniku oglasil vašingtonski dopisnik Andrej Stopar in opisal ameriški vsakdanjik, ki od letošnjega januarja poteka povsem drugače kot nekoč. Zaradi Trumpovega vladanja z odloki se jim lahko življenje bistveno spremeni, ne samo iz meseca v mesec, temveč iz ure v uro, sploh, če predsednikov drugi mandat nenadoma preseka kaka nova ekspresna domislica. Tudi ostali Zemljani nismo kaj dosti na boljšem, lahko se, denimo, zgodi radikalen miselni zasuk, kot se je Trumpu nedavno primerilo v odnosu do ruskega predsednika Putina ali vojne v Ukrajini.

Poslanci bodo zadnji dan redne seje pred počitnicami največ časa razpravljali o podnebnem zakonu, ki med drugim prinaša širitev sheme trgovanja s kuponi na cestni promet in stavbe. Cena izpustov bo višja, a vlada miri, da drastičnih podražitev ne bo. Okoljevarstveniki imajo glede zakona številne pomisleke, pripombe imajo tudi v Združenju in Skupnosti občin. Drugi poudarki oddaje: - Trump Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v 50-ih dneh ne bo miru v Ukrajini. - Zunanji ministri Unije o ukrepih proti Izraelu, a malo verjetno, da bi katerega sprejeli. - Tri leta po najhujšem požaru pri nas kraška planota pod stalnim nadzorom.

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Australska savezna vlada najavila je dodjelu bespovratnih sredstva u iznosu od 8,5 milijuna australskih dolara za izgradnju nove škole na sjeverozapadu Sydneya. Ova odluka dolazi nakon što je popis stanovništva iz 2021. pokazao da je hinduizam treća najveća religija u Australiji.

Z julijem je v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi začela veljati pravica do oskrbe na domu. Vlogo je že mesec dni možno oddati na vstopni točki, to je na centru za socialno delo, oskrbe pa še ni moč prejeti. Tudi odločb na centrih za socialno delo pred jesenjo še ne morejo izdati, saj informacijski sistem še ne deluje. Največji izziv pa so kadri za izvajanje oskrbe, kar bo lahko pomenilo, da bo nekdo zato prejel manj oskrbe, kot bi bil sicer upravičen. Kako poteka delo na terenu in kakšne bodo pravice po novem se je z vodjo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo iz Centra za socialno delo Posavje Carmen Rajer pogovarjala Alenka Terlep.

Danes ste na svoj račun ali pa še boste prišli čokoholiki. Danes je dan, ko lahko brez slabe vesti pojeste kakšen košček če ne kar cele tablice čokolade. Medtem, ko je bila prva čokoladna tablica izdelana leta 1847, je danes čokolada največkrat kupljeno darilo na svetu. O tem, kakšen pomen ima čokolada danes Maja Žitnik Vrhovšek iz Muzeja čokolade in kakava Chocolarium.

V luči enega od najbolj vročih dni tega vročinskega vala se z izjemno sušnimi razmerami spopadajo skoraj po celotni Sloveniji. Po podatkih Agencije za okolje v državi do običajnih razmer manjka od 50 do 170 litrov padavin na kvadratni meter. Vremenoslovci ohladitev vremena in padavine napovedujejo za ta konec tedna, pa tudi za začetek prihodnjega. Meteorolog Andrej Velkavrh ob tem meni, da se izračuni še razlikujejo. Drugi poudarki oddaje: Za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so se zgodile v minulih dveh letih, še 93 milijonov evrov. Sobodajalci se strinjajo, da je treba oddajanje nepremičnin urediti, a ne na način, ki ga predvideva vlada. Evropska komisija po delni ustavitvi ameriške pomoči Ukrajini poziva k povečanju evropske podpore.

Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic00:00:00 Intro00:02:00 Koji mi problem imamo00:23:00 Razlika Kina i Srbija00:27:00 Dejan Tomašević00:38:30 Plejmekeri00:54:00 Dule Vujošević00:55:30 Mega i mladi igrači01:00:00 Titule u mlađim kategorijama01:11:00 NBA u Evropi i Kini01:21:50 KLS01:24:00 Petrušev01:26:10 Evroliga01:33:00 ABA liga01:35:00 Nikola Jokić01:47:00 Savetovanje/ Darko Rajaković01:49:00 Trenerska Karijera01:57:00 Najveći talenti02:01:00 Najbolji trenutak naše košarke02:03:30 Šta je košarka donela u životu02:13:00 Savet za mlade02:14:00 Najbolja petorka koju je treniraoGost: Mile ProtićDatum: 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #draganlabovic #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #findyourway #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Marko Šćekić, bivski kosarkas Borca iz BL, Vojvodine, Kantua, Varezea, Buducnosti trenutno obavlja vunkciju prvog trenera Borca BL i novi je gost Jao Mile podcast-a.PRIRODNO I KLINIČKI ISPITANO! https://naturatherapy.rs/Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic00:00:00 Intro00:02:40 Trenutno stanje u Borcu00:06:30 ABA 2 Format00:13:30 Prvenstvo BiH00:20:00 Početak i uzori00:31:15 Borac u Saporta kupu00:40:00 Trenerski posao i čelenži00:46:40 Vojvodina i Univerzijada00:59:00 Poljska01:02:50 Nemačka01:13:00 Podgorica/ Budućnost01:21:30 Italija01:36:30 Pauza iHelios01:40:40 Kraj karijere 01:47:00 Najteži protivnik01:50:40 Najveći talenat01:55:20 Savet za mlade01:56:00 Prva petorka saigrača02:00:00 OdjavaGost: Marko ŠćekićDatum: 18.jun2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #markoscekic #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #findyourway #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Prema novom izvještaju organizacije za zaštitu potrošača CHOICE, samo četiri od 20 popularnih krema za sunčanje zaista pružaju deklariranu razinu zaštite. Rezultati su zabrinuli mnoge potrošače. Međutim, stručnjaci i zagovornici prevencije ističu kako je primjena kreme za sunčanje i dalje od velike važnosti u zaštiti od raka kože.

Tradicionalna godišnja epizoda gde vam predstavljamo AdEX izveštaj za prethodgnu godinu: koliko se potrošilo na digitalno oglašavanje u Srbiji u 2024. godini? Ove godine, ispred AdEX radne grupe nam je sagovornica bila Selena Radović, Head Digital odeljenja u medijskoj agenciji Media House. Selena nam je predstavila kako izveštaj za Srbiju, tako i evropski AdEX report pa smo bili u prilici malo da uporedimo podatke i vidimo gde se nalazi srpsko tržište digitalnog oglašavanja u odnosu na druga evropska tržišta. Selena je kroz prezentaciju podataka, komentare i diskusiju dala sjajan uvid kako zapravo stojimo kao tržište, dala neka svoja predviđanja, ali i prokomentarisala ovogodišnju Digital day konferenciju te koja tema je na nju ostavila najveći utisak. Za sve digitalce, prava poslastica od epizode! Selena Radović, Head of Digital @ Media House https://www.linkedin.com/in/selenaradovic/ O čemu smo pričali: - Selena - agencijski čovek - AdEX: Evropski izveštaj, metodologija, radna grupa: kako zapravo to sve funkcioniše - IAB Europe izveštaj 2024 - ključni rezultati - AdEX izveštaj za Srbiju za 2024. godinu: kako su se trošili digital budžeti - Ključne tačke AdEX izveštaja i zaključci - Najveći utisak sa Digital Day konferencije sa strane struke Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/44i4BVw - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Neobuzdani Amazon'" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Vlada je potrdila dokument, ki predvideva zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP še letos in na tri v petih letih. Predvidena je tudi uvedba obvezne rezerve po vzoru teritorialne obrambe. Obrambni minister Borut Sajovic na kritike o pomanjkanju kadra za popolnjevanje vojske odgovarja, da imamo 60 tisoč ljudi z opravljenim temeljnim vojaškim usposabljanjem. V oddaji tudi o tem: - Največjo sindikalno centralo v državi bo po novem vodil Andrej Zorko - Sodna razveljavitev Trumpovih carin se na borzah po svetu odraža v zeleni barvi - Z umikom Muska iz ameriške vlade se predvidoma končuje množično odpuščanje javnih uslužbencev - Društvi, ki izvajata osebno asistenco, tožita državo, češ da ne spoštuje pristojnega zakona

V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. 

U 58. epizodi Njuz POPkasta pričamo o serijama koje su nas oduševile, filmovima koji su nas razočarali (da, gledamo u tebe Pedro Paskale), knjigama koje se ne ispuštaju iz ruku, i muzici koja nam je obeležila nedelju.

Zdravo. V epizodi, kjer nas svetilnost kitajske ure pošteno vrže iz tira, brezsramno preigramo vse od Esmeralde, Jezusa, otrokom prijaznih jaht (ker za otroke gre in tudi bogati otroci si zaslužijo lepo otroštvo), do tega, da številka devetinšestdeset (69) že dolgo ni več smešna. Tudi 9. poglavje dodatka trilogije v petih delih obdelamo. V njem se pojavijo nore krave, take, ki si res želijo biti pojedene. Ugotovimo, da ima Zaphod v tej knjigi res močno podjetniško žilico, vse pa se pripravlja na bitko med Thorom in Ovečenim Velepotežem.

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.

U 192. epizodi Njuz podkasta, Vučić pokušava da napravi spektakl u Nišu, ali se sve pretvara u sat i po tišine, mokrih transparenata i Aca Lukasa koji nastupa pred praznim trgom. Istovremeno, Suzana Vasiljević ulazi u obračun sa Macutovim obezbeđenjem, vičući “sad ću da mu j**em mater”, dok Vučić dan kasnije u kecelji peče ćevape i objašnjava da ne voli reč "crta" – ni kao drogu, ni kao organizaciju. Pričamo i o policiji koja prvi put bije “svoje”, o “Ćacilandu” koji postaje pokret, o falsifikovanim papirima u aferi Generalštab, hapšenju i puštanju aktivista u Novom Sadu i Kraljevu, i o planu da Njuz kupi pravu pećinu za redakciju. Sve zvuči kao skeč? I jeste – ali je i stvarnost.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Po skoraj dveh letih od pripravljenih izhodišč za nov pokojninski sistem naj bi vlada danes obravnavala eno od ključnih reform te vlade - pokojninsko reformo. Ker napovedane novosti ne posegajo obsežno in drastično v pokojninski sistem, je dobila ime mini pokojninska reforma. Glavna ugotovitev je, da bomo delali dlje, a načeloma za boljšo pokojnino. Nova zakonodaja naj bi prinesla višjo in pravičnejšo odmero pokojnin. Največje presenečenje reforme je stalni zimski dodatek. Drugi poudarki: - Pakistan obljublja maščevanje po indijskih raketnih napadih, v svetu se vrstijo pozivi k umiritvi napetosti. - Iz Sikstinske kapele v Vatikanu se je sinoči pokadil črni dim, kardinali bodo glasovanje o novem papežu nadaljevali danes. - V finalu nogometne lige prvakov se bosta pomerila milanski Inter in pariški PSG.

Sredi aprila sta dve največji raziskovalni instituciji pri nas volili novo vodstvo. Univerzo v Ljubljani bo po drugem krogu še en mandat vodil dozdajšnji rektor Gregor Majdič, na čelo Inštituta Jožef Stefan pa stopa Leon Cizelj, sicer vodja tamkajšnjega odseka za reaktorsko tehniko in v kovidnem obdobju opazen komunikator odvijanja pandemije. Čeprav se področju raziskovanja, inovacij in visokega šolstva z novima zakonoma na tem področju obeta večji priliv denarja, vzbuja precej skrbi, kako bo Slovenija lahko zadržala domače strokovnjake in še bolj množično privabljala tuje, ob čemer je nezadosten tudi pretok znanja in kadrov na področje gospodarstva. Delo, oprema in kadri v visokem šolstvu in raziskovanju bodo pred skorajšnjim praznikom dela torej osrednja tema tokratnega Vročega mikrofona.

V parlamentu že skoraj pet ur merita moči koalicija in opozicija. Na predlog SDS poslanke in poslanci obravnavajo interpelacijo o delu celotne vlade. Največja opozicijska stranka SDS jo je vložila februarja zaradi - kot je pojasnila - manipulativnih izjav predsednika vlade o pokojninski reformi leta 2012. Druge teme: - Diplomatski pritisk za končanje vojne v Ukrajini: se bo Kijev odrekel ozemljem, ki jih nadzoruje Moskva? - Verniki se v Vatikanu poslavljajo od papeža Frančiška. Pred baziliko svetega Petra čaka več tisoč ljudi. - Ob dnevu knjige in avtorskih pravic se vrača Lastovka - ARSov natečaj za najboljšo kratko zgodbo.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

Po hladni prhi v Washingtonu so ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega toplo sprejeli v Londonu, kjer so mu voditelji številnih evropskih držav zagotovili nadaljnjo pomoč Ukrajini. Gostitelj neformalnega srečanja, britanski premier Keir Starmer, je napovedal oblikovanje evropskega mirovnega načrta. Druge teme: - Med poslanskimi vprašanji premieru afera Spirit, odnosi z Izraelom, stanovanjska problematika in dostopnost zdravstvenih storitev - Presajalni programi so ključni za zgodnje odkrivanje raka; pri nas zdaj delujejo trije, v pripravi sta še dva - Največ oskarjev odnesela Anora, pripoved o mladi striptizeti je bila nagrajena tudi za najboljši film

Na svetovni dan sluha govorimo oziroma kretamo o tem, kako se slovenski znakovni jezik razlikuje od slovenščine. Gostimo gluho novinarko Valerija Škof, glas ji je posodila tolmačka Mojca Korenjak.Na fotografiji novinarka Valerija Škof (levo) in tolmačka Mojca Korenjak (desno).

From "Communist Kamala" to Bollywood endorsements, artificial intelligence and disinformation played a big role in some of the biggest democratic elections last year. - Od "Komunističke Kamale" do Bollywoodskih podrški, umjetna inteligencija i dezinformacije odigrale su veliku ulogu u nekim od najvećih demokratskih izbora prošle godine.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je, kot rečeno, slavila krščanska unija CDU CSU pod vodstvom Friedricha Merza, ki je napovedal takojšnji začetek pogajanj za sestavo nove vlade. Kancler Olaf Scholz je že izključil svojo vlogo v pogovorih, stranka SPD, ki je doživela hud poraz, bo morala najti drugega pogajalca. Največji uspeh s podvojitvijo sedežev je dosegla skrajno desna AFD, okrepila se je tudi Levica. V oddaji tudi: - Ob tretji obletnici začetka ruskega napada na Ukrajino okrepljeni pozivi h končanju vojne. - Zdravstveno stanje papeža Frančiška še vedno skrb vzbujajoče. - Petru Svetini potekel mandat varuha človekovih pravic, iskanje novega kandidata pred preizkušnjo.

V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.

Biznis priče konferencija 2. i 3. aprila 2025. u Novom Sadu.