Podcasts about katere

Vlada je kot odgovor na tragični dogodek v Novem mestu pripravila tako imenovani Šutarjev zakon, v katerem s približno 30imi členi ureja vse mogoče od vstopa policistov v stanovanje brez sodne odredbe, zaostrenih sankcij in pregona nasilnih dejanj, do področja otroških dodatkov in odvzema premoženja davčnim dolžnikom. Župani iz jugovzhodne Slovenije podpirajo predlog, stroka pa svari pred neustavnostjo. Katere ukrepe torej predlaga vlada, kateri bi lahko bili neustavni in ali je med predlogi tudi kak »podtaknjenec«, pa v Studiu ob 17ih.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Je v zadnjih dneh pred prvim novembrom še mogoče na novo urediti grob, zasaditi nove rastline? Katere trajnice sodijo na grobove, katere pa ne bodo dolgo preživele zahtevnih vremenskih razmer? Kako očistiti nagrobnik ali pesek, kako dvigniti povešen okvir groba? V sredinem Svetovalnem servisu na Prvem je bil z nami krajinski arhitekt dr. Rock Finale.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V Svetovalnici smo se posvetili nujnosti obiska ginekologa tudi v zrelih letih. Katere so najpogostejše težave in kako se odražajo, na kaj naj bodo gospe, ko se jim rodno obdobje izteče, pozorne pri spremembah svojega telesa? Hkrati pa je naša gostja specialistka ginekologije in porodništva Mateja Lasič odgovarjala tudi na vprašanja, povezana z vstopanjem na pot materinstva.

V Svetovalnici smo se posvetili nujnosti obiska ginekologa tudi v zrelih letih. Katere so najpogostejše težave in kako se odražajo, na kaj naj bodo gospe, ko se jim rodno obdobje izteče, pozorne pri spremembah svojega telesa? Hkrati pa je naša gostja specialistka ginekologije in porodništva Mateja Lasič odgovarjala tudi na vprašanja, povezana z vstopanjem na pot materinstva.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Smo na za·etku jeseni, na vrtovih pa ·e pobiramo razli·ne pridelke. Kako jih shraniti? Kako uporabiti in porabiti zelenjavo, ki morda ni najbolj·e kakovosti? Kdaj pospraviti v klet, kdaj zamrzniti in kdaj vlo·iti v kozarce? Katere so okusne kombinacije za omake ali za zimske solate? O teh in podobnih vpra·anjih smo se pogovarjali s Fan·i Perdih, vodjo prve ekolo·ke semenarske hi·e v Sloveniji, Amarant.

Spregovorili smo o izbiri lesa kot trajnostnega gradbenega materiala. Kako lahko les primerjamo z drugimi gradbenimi materiali, kot sta beton ali jeklo, tudi ko imamo v mislih ogljični odtis? Katere so tiste vrste lesa, ki so posebej primerne za gradnjo v času podnebnih sprememb? Z nami je bil inženir lesarstva in univerzitetni profesor dr. Miha Humar.

Spregovorili smo o izbiri lesa kot trajnostnega gradbenega materiala. Kako lahko les primerjamo z drugimi gradbenimi materiali, kot sta beton ali jeklo, tudi ko imamo v mislih ogljični odtis? Katere so tiste vrste lesa, ki so posebej primerne za gradnjo v času podnebnih sprememb? Z nami je bil inženir lesarstva in univerzitetni profesor dr. Miha Humar.

Smo na za·etku jeseni, na vrtovih pa ·e pobiramo razli·ne pridelke. Kako jih shraniti? Kako uporabiti in porabiti zelenjavo, ki morda ni najbolj·e kakovosti? Kdaj pospraviti v klet, kdaj zamrzniti in kdaj vlo·iti v kozarce? Katere so okusne kombinacije za omake ali za zimske solate? O teh in podobnih vpra·anjih smo se pogovarjali s Fan·i Perdih, vodjo prve ekolo·ke semenarske hi·e v Sloveniji, Amarant.

Kako negotove obrestne mere in morebitni novi val inflacije vplivajo na portfelje malih vlagateljev? Katere naložbe se kažejo kot najdonosnejše? Kako premišljeno investirati, da ne podležemo svojim čustvom? Ali so vzajemni skladi najboljša vstopna točka za vlagatelja začetnika? Ali so delnice sektorja umetne inteligence, jeklarske in orožarske industrije najbolj vroče blago? Še naprej se zvišujejo cene plemenitih kovin, raste tudi vrednost bitcoina. Ampak bolj kot ti podatki je za malega vlagatelja pomembno, da si postavi cilj, zakaj bo varčeval in plemenitil prihranke. Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo upravljavec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.

Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, strokovnjakinja za mlade in trg dela, je predstavila aktualnosti z omenjenega področja in tudi skozi podatke več mednarodnih raziskav. Katere so prednosti mladih, generacije Z in kateri so njihovi izzivi, tako z vidika delodajalcev kot mladih, ki delo iščejo oziroma vstopajo na trg dela.

Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, strokovnjakinja za mlade in trg dela, je predstavila aktualnosti z omenjenega področja in tudi skozi podatke več mednarodnih raziskav. Katere so prednosti mladih, generacije Z in kateri so njihovi izzivi, tako z vidika delodajalcev kot mladih, ki delo iščejo oziroma vstopajo na trg dela.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Bernard Stramič. Naslov zgoščene spominske pripovedi vidnega slovenskega pisatelja Florjana Lipuša, Prešernovega nagrajenca in dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je Mrtve stvari, podnaslov pa O sebi, o drugih, in o tretjem. Katere stvari so mrtve? Čedalje bolj umira slovenski jezik onstran slovensko-avstrijske meje, mrtva je pisateljeva mati, toda spomin nanjo je ohranjen, živ in tudi boleč. Oboje pisatelju povzroča grenkobo in žalost. V pretresljivem in izpovedno presunljivem življenjepisu se Lipuš vrača v svoje otroštvo, najprej preprosto in takšno, kot je pač življenje v majhni koroški vasi. Nič usodnega se ne dogaja, treba je pač nekako preživeti. Družina je revna in živi v grapi, kot so revni vsi, ki živijo na takih koncih, saj grape, pravi pisatelj, niso narejene za bogastvo. Ko je bil še čisto majhen, star komaj štiri leta, je mirne dneve najprej prekinil očetov odhod, kmalu zatem še materin. Orožnika sta jo v času druge svetovne vojne odvedla, ker je govorila v koroškem narečju, se pravi slovenščini. Nič drugega ni storila, le za to je šlo, da je bila v času nacizma jezikovna pripadnost narodni manjšini onstran meje prepovedana, in to tako zelo, da se je materino življenje končalo v plinski celici v Ravensbrücku. Sinkoma, mlajši se je komaj začel postavljati na noge, je obljubila, da se bo vrnila, toda besede ni mogla držati. Usmrtili so jo tri mesece pred koncem vojne. »Zgodaj so se mi zgodila odrasla leta, stlačena v eno leto, v en sam dopoldan. Dvomim, da so bila poznejša leta zrela leta, bila so obilnejša, številčnejša, glasnejša, lepša, temeljitejša, zrela niso bila, nič več bistvenega se me pozneje ni prijelo. Pozno sem se iz boba izdrl, z zamudo, v negotovostih in dvomih, pa še danes mi ni jasno, ali sem se res ali se mi samo zdi, da sem se.« Žalost za mrtvo materjo nosi pisatelj s seboj. Zdaj je očitna in skeli, zdaj se malce skrije v njegovo notranjost, potem pa se čez čas spet začne oglašati. Doživel je vse mogoče. Pot so mu prekrižali tudi dobri ljudje, med njimi župnik Aleš Zechner, in ti so poskrbeli, da se je lahko izšolal. Osem let je preživel v Škofijskem zavodu na Plešivcu. »Zavod se je obrnil proti meni kot človeku, ne ponuja mi poštenosti, pravičnosti, enakovrednosti, ponuja mi prezir. Niso me bili veseli, nismo bili dobrodošli, nismo se počutili sprejete, nič mar jim ni naš jezik, manjvrednost našega jezika je očitna in izpričana.« Leta v Zavodu so minevala, kot da to ni on sam, temveč je nekdo, ki zgolj sprejema verske dogme, se izobražuje po zavodskih pravilih, telovadi, predvsem pa veliko moli. Spolno zorenje je bilo neopazno in zatajeno. Kar hitro je ugotovil, da duhovniški poklic ni zanj. K sreči so bili spet dobri ljudje tisti, ki so pripomogli uresničiti drugačno življenjsko pot. Valentin Inzko, voditelj dela narodne skupnosti, ga je vpisal na celovško učiteljišče. Poučevanje mu je prineslo veliko zadovoljstva. Ustvaril si je družino, postal oče štirim otrokom in v življenje se je skoraj neopazno prikradla tudi sreča. Pomisli pa, da se je Valentinu Inzku premalokrat zahvalil za posojeno očetovstvo. Kljub novim okoliščinam in spremembam se ni mogel v celoti otresti bremena vsega hudega, kar se mu je zgodilo: »A kje in od kod jemati, ko so nas vsi od kraja vzgajali za malega človeka, uklonjenega, ponižnega, poslušnega, pokornega, ubogljivega?« Negotov in ogrožen položaj slovenske manjšine na Koroškem ga preganja in hromi. Vedno znova občuti drugorazrednost in odrinjenost. Za družino je zgradil hišo in zaživel na Selah pri Žitari vasi, toda tam živijo rojaki, ki čedalje bolj opuščajo slovenski jezik. Bili so časi, ko je bilo drugače. Urejal je dijaško glasilo Kres in v njem so mladi, polni upanja in zanosa, izražali pripadnost matičnemu narodu in skrb za slovenski jezik. »Kres pa je bil, čeprav je izhajal le malo let, narodni mejnik, najvažnejši kulturni dogodek po vojni in napoved življenjske volje. Koroškim Slovencem je utrl nova pota v kulturo, v duhovnost.« Florjan Lipuš je bil kasneje kar dvajset let urednik revije Mladje. »Mladje se je pojavilo za veličastje umetništva, in morda tudi po veličju, a veličje si mora pridelati vsak sam. Začelo se je iskanje resnice. Revijo so izdajali brez plačila, honorar so dobili enkrat samkrat, nazadnje jim je zmanjkalo denarja. Čas in družbene spremembe so napravili svoje. Pisatelj priznava, da se ga vse življenje polašča grenkoba. Za ranami ostajajo brazgotine. Pripoved Mrtve stvari je napisana tako, da dogodki ne potekajo drug za drugim, temveč se avtor zaustavi zdaj pri enem, zdaj pri drugem, potem se spet vrne na začetek in k trenutkom, ko je izgubil ljubljeno mater. Jezik je bogato metaforičen, opisno slikovit, včasih tudi privzdignjen in obogaten z narečnimi izrazi. Lipuš piše v sedanjiku, prihodnjiku, pretekliku in celo predpretekliku. Oživljanje spominov je realistično, nekateri odlomki pa nekoliko spominjajo na magični realizem, zlasti prihod smrti, matilde z dolgimi špiklastimi nogami, preoblečene v vilo, in ta strašni stvor odnese babico in ne prizanese materi. Tisto, kar ostane od rajnice, se otrese pepela in postane del vesolja. »Mamini zemeljski delci so grob preigrali. Pogosto se mi zgodi, da mamin duh ždi nad nami in nas varva. Z grobom vzdržujemo vez z mrtvimi, skozi to okno rajni opazujejo svet in tresejo z glavo. Skozi grobove nas vidijo.« Toda ljudje onstran meje so živi. Matična država bi morala pripomoči in si prizadevati, da njihovo ustvarjalno življenje in materni jezik ne bi zamrla.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Poletje je in čas dopustov, ko se mnogi odpravimo na oddih, žal pa si tega ne privoščijo vlomilci in tatovi, ki najraje izkoristijo čas praznih stanovanj. Katere osnovne zaščitne ukrepe moramo poznati preden se odpravimo na počitnice? Naš gost je bil bo Matija Breznik iz sektorja kriminalistične policije, ki je z nami delil praktične nasvete, opozorila in izkušnje iz prve roke. Spregovorili smo tudi o tem, kako si lahko pomagamo s tehnologijo in zakaj pridejo prav dobri sosedski odnosi.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V poletnem času se marsikdo odloča za prenovo strehe in zamenjavo strešnikov. Zaradi nestrokovnega svetovanja si lahko naročnik nakoplje nepotrebne stroške. Kako torej poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem v Svetovalnem servisu, ko na vprašanja odgovarja krovec Igor Zbičajnik.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Končana je javna obravnava resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva zvišanje izdatkov za obrambo. Povečali bi tudi obseg vojske, skupaj z nekakšno prostorsko rezervo po vzoru Teritorialne obrambe celo do 30.000 pripadnikov. Na dokument pa lahko gledamo tudi kot na seznam želja. Katere so uresničljive in katere ne, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu; Robert Glavaš, generalpodpolkovnik, načelnik generalštaba Slovenske vojske; dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri Natu; dr. Klemen Grošelj, obramboslovni strokovnjak.

Te dni je začela veljati nova uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, ki je skupaj z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin podlaga za določitev posplošenih vrednosti vseh nepremičnin v državi. Katere lastnosti nepremičnine vplivajo na njeno vrednost in kaj naj lastnik stori, če se s posplošeno vrednostjo ne strinja? O vsem tem sta v sredinem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarjala Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije, ter Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin.

V tem solo delu Aleš in Sašo v divjini izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V tem solo delu Aleš in Sašo v divjini izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Kako lahko z video-nadzornimi kamerami in protivlomnimi senzorji učinkovito zaščitimo svoj dom pred nepovabljenimi gosti? Kako napredne funkcije, kot so zaznavanje gibanja, nočni vid in analitika s pomočjo umetne inteligence, prispevajo k varnosti našega premoženja? Katere vrste protivlomnih senzorjev poznamo, kako delujejo in katere tehnologije so najbolj zanesljive? Poleg kamer in protivlomnih senzorjev je ključen tudi snemalnik, ki omogoča shranjevanje posnetkov in pregled dogodkov za nazaj. V petkovem Svetovalnem servisu bomo s strokovnjakom za varnostne rešitve Juretom Rakom govorili o najboljših praksah za zaščito doma.

20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!

Na RTV Slovenija poteka kampanja proti medvrstniškemu nasilju Odpikajmo nasilje, ki opozarja na pomembnost preprečevanja medvrstniškega nasilja. Pojav takega nasilja odpira številna vprašanja: Ali je medvrstniškega nasilja danes več kot nekoč? Katere oblike nasilja prevladujejo? Kdo so običajno žrtve in kdo povzročitelji? Kako ta pojav obravnavajo v šolah? Kako lahko preprečujemo medvrstniško nasilje? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Jernej Šoštar, ravnatelj Osnovne šole Kašelj; Samo Lesar, svetovalni delavec v Dijaškem domu Bežigrad Ljubljana; Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon, telefon za otroke in mladostnike.

Lesena gradnja danes ni več le tradicija – z naprednimi tehnikami je postala ena izmed najnaprednejših in najbolj prilagodljivih oblik gradnje. Skeletna gradnja ponuja sodoben pristop, ki združuje trajnost, energetsko učinkovitost in hitro gradnjo. Kako poteka gradnja? Katere vrste lesa so najprimernejše? Kako je poskrbljeno za stabilnost, zaščito pred požari in vremenskimi vplivi? Kakšni so stroški skeletne gradnje v primerjavi s klasično? Na ta in številna druga vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal tesar Luka Demšar, ki ima dolgoletne izkušnje s postavljanjem lesenih konstrukcij.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Eko sklad z nepovratnimi finančnimi spodbudami in eko krediti investitorjem olajša odločitev za naložbo v rabo obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti. Vgradnja solarnega sistema, prezračevanje, vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, toplotna izolacija fasade, menjava oken in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so finančno spodbujeni. Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Kdaj lahko začnete izvedbo naložbe? Zakaj se bolj izplača celovita obnova kot posamezni ukrepi? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo sekretarka Eko sklada Vesna Črnilogar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu. Gosta: – Nejc Dougan, geodet, soustanovitelj podjetja Flai, in– dr. Aleš Marsetič, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC Sazu. Povezava do testnega 3D vpogledovalnika v lidarski posnetek Slovenije Foto: Flai

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; dr. Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj