Podcasts about zaradi

Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo preučevali in preizkušali, kako čim bolj zagotoviti pametno in učinkovito rabo vode pri namakanju vinogradov v čezmejnem prostoru na širšem Goriškem in v Furlaniji. Nosilec projekta je na slovenski strani Kmetijski inštitut, na italijanski videmska Univerza, sodeluje pa še pet partnerjev z obeh strani. Vrednost projekta IRRIGAVIT znaša nekaj prek 600.000 evrov. Odpravili smo se v dva od treh vinogradov v Vipavski dolini in Brdih, kjer že pametno namakajo. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

"To, kar se dogaja v družbi, se dogaja tudi v šoli," je povedala učiteljica slovenščine iz Gradca. Živimo v prekucnjenem svetu, v katerem umirajo nedolžni ljudje, ta svet se oborožuje za mir, vnuki žrtev genocida pa pred našimi očmi izvajajo genocid. Zaradi mladih in zaradi prihodnosti je treba reči in udejanjiti: "Zbogom, orožje, zbogom, pesti, nestrpnost in sovraštvo."

V strelskem pohodu na gimnaziji v Gradcu v Avstriji je bilo dopoldne ubitih 10 ljudi, več je ranjenih, navaja avstrijska tiskovna agencija. Avstrijski mediji poročajo, da je napadalec streljal v dveh učilnicah. Mrtev je tudi osumljenec, najverjetneje učenec, ki naj bi po napadu naredil samomor. Streljal naj bi iz maščevanja, ker so ga ustrahovali in nadlegovali. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina in Rusija si izmenjujeta obsežne napade z brezpilotnimi letalniki - Zaradi represije nad protestniki zaostrovanje napetosti v ameriški politiki - Prvi korak k združitvi novomeških visokošolskih ustanov pod eno streho

Svetovni dan oceanov, 8. junij, nas vsako leto spomni na pomen morij za življenje na Zemlji, a tudi na škodo, ki jo povzročamo z lastnimi dejavnostmi, vključno s podnebno krizo. Zaradi segrevanja oceanov smo priča biotski globalizaciji. V severni Jadran se je priselila modra rakovica. V lagunah italijanske obale je povzročila tudi do 90-odstoten upad pridelave vongol, s katerimi se hrani. Dejavnost je zaprlo 500 podjetij. Tudi v strunjanski laguni Stjuža je vse bolj prisotna. Čezmejni projekt Bluecrab išče rešitve za omejitev širjenja te izjemno prilagodljive vrste raka, ki je med drugim tudi odličen plavalec. Že zdaj je namreč jasno, da izlov za prehrano nikakor ne bo dovolj. Lahko pa bi pomagala zaščita brancina, njenega naravnega tekmeca, so prepričani italijanski ribiči.

Po dolgotrajnem procesu sprejemanja je vlada v parlament vendarle poslala predlog podnebnega zakona. Okoljske nevladne organizacije očitajo vladi, da je omilila nekatere nujne ukrepe, med drugim namerava še naprej vračati trošarine za fosilna goriva. Pristojni minister Bojan Kumer odgovarja, da nekaterih rešitev ni mogoče urediti na nacionalni ravni. Druge teme: - Minister Sajovic: Med Natovimi cilji tudi krepitev slovenske protizračne obrambe. - Hišne preiskave NPU-ja naj bi bile povezane s spornim razpisom agencije Spirit. - Zaradi sladkarije s skrito psihoaktivno substanco hospitalizirani mladoletniki.

Izjave predsednikov Rusije in Ukrajine jasno kažejo, da je pot do miru v Ukrajini še dolga. Zaradi grožnje po morebitnem širjenju agresije je povečanje sredstev članic Nata za obrambo nujno, znova poudarja generalni sekretar zveze Nato. Pri višanju državnih izdatkov za obrambo bo pomagala tudi Evropska unija, ki bo 15-im članicam omilila proračunska pravila. Druge teme: - Na Goričkem včerajšnja toča poškodovala vsaj 60-odstotkov kmetijskih pridelkov na območjo 400 hektarjev. - Na Kanalskem Vrhu danes simbolično zagnali sončno elektrarno, ki bo lahko letno oskrbela približno osem tisoč gospodinjstev. - V sprintu glavnine na prvi etapi kolesarske dirke po Sloveniji najmočnejši Nizozemec Groenewegen.

Komisija za preprečevanje korupcije je zoper premiera Roberta Goloba uvedla drugo preiskavo. Odločitev komisije sledi medijskemu razkritju brezplačnih dopustov v Karigadorju ter sumom klientelizma pri imenovanju v svete javnih zdravstvenih zavodov. Golob je že ob izbruhu afere očitke zavrnil. Druge teme: - Pivovarji pozivajo vlado, naj zamrzne višje trošarine na pivo. - V kaosu ob izraelskem razdeljevanju pomoči v Gazi trije mrtvi in 47 ranjenih - Koroški Slovenci priznano Kugyevo nagrado podelili Geoparku Karavanke

Pred devetošolci je le še nekaj odločilnih dni do zaključka osnovnošolkah obveznosti. So prva generacija, pri kateri je uspeh pri nacionalnem preverjanju znanja lahko vplival na vpis v srednjo šolo, kar je dodalo še nekaj dodatnega stresa. O zaključku pomembnega življenjskega obdobja, šoli, ocenah in pritiskih so razmišljali devetošolci OŠ Dobrova.

Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.

Ukrajina je še tretjo noč zapored utrpela novo težko obstreljevanje, več kot 300 ruskih dronov je zadelo cilje po vsej državi. Napad - po nekaterih podatkih najobsežnejši doslej - je naletel na nove ostre odzive Zahoda, neznačilno kritičen je bil tokrat tudi ameriški predsednik Donald Trump. Drugi poudarki oddaje: Omejeno pomoč v Gazi razdeljuje nova organizacija, njen direktor po očitkih odstopil. Zaradi afere dieselgate obsojeni štirje nekdanji menedžerji Volkswagna. Vlada: Do poletja bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovniških regij.

Ukrajina je še tretjo noč zapored utrpela novo težko obstreljevanje, več kot 300 ruskih dronov je zadelo cilje po vsej državi. Napad - po nekaterih podatkih najobsežnejši doslej - je naletel na nove ostre odzive Zahoda, neznačilno kritičen je bil tokrat tudi ameriški predsednik Donald Trump. Drugi poudarki oddaje: Omejeno pomoč v Gazi razdeljuje nova organizacija, njen direktor po očitkih odstopil. Zaradi afere dieselgate obsojeni štirje nekdanji menedžerji Volkswagna. Vlada: Do poletja bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovniških regij.

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Sanja Rejc. Svetlano Slapšak, avtorico knjige z naslovom Kje smo? in podnaslovom Ljubljanski steganogram, je vznemirila legenda, po kateri naj bi Ljubljano, v rimskih časih imenovano Emona, ustanovili Jazon in Argonavti. Na ladji Argo so z zlatim runom bežali od Črnega morja po Donavi, navzgor po Savi in potem Ljubljanici. Druga pripoved pravi, da so Argonavti svojo ladjo ob Ljubljanici razstavili in jo čez slovenski Kras prenesli ali prepeljali do Jadranskega morja. Leta 1955 je slovenski matematik Ivo Lah zgodbo o Argonavtih nadgradil za ponazoritev svoje matematične formule. Do obale vodijo številne poti, zato je upošteval možnost, da je bil vsak del ladje Argo iz varnostnih razlogov prepeljan po drugi poti, kar naj bi zmedlo zasledovalce. Avtorica pojasni, kaj pomeni podnaslov knjige. Steganografija je praksa prikrivanja sporočila znotraj drugega sporočila in fizičnega predmeta; steganogram je njen proizvod. »V računalniških / elektronskih kontekstih je to računalniška datoteka, sporočilo, slika ali video, skrit znotraj druge datoteke, sporočila, slike ali videa … V zadnjih letih se v steganografiji uporablja število Lah, podatki se skrivajo v sliki.« Svetlana Slapšak je iz Lahove enačbe razbrala, da matematik v njej operira z nedeljivimi deli ladje. Njeno pozornost sta torej vzbudila nedeljivo in vizualizacija; prav z vizualizacijo je matematik ustvaril steganogram. V zvezi s tem je miturgija tisto, kar je poljubno in nedeljivo, vizualno in akustično, skratka, zgodba, ki je vselej drugačna. »Moj namen ni bil, da premagam pozabo, marveč da spomin miturgično razširim in obenem odstiram tehnike pozabe. Ključni element je tu nedeljivi del.« Svetlana Slapšak pravi, da je roman napisala kot poskus literarne verbaliziranja Lahove formule. Edini žanr, ki romanu ustreza, je menipska satira. Nastala je v poznem helenističnem obdobju in je nekakšna mešanica eseja, retorične vaje, verzov in zapleta, pravzaprav dekonstrukcija vseh teh žanrov. Ključni element je prenos oziroma potovanje. Argonavti se množijo vse do Lahovega števila, prenašajo sporočila in ostajajo nevidni. Samo poznavalci in poznavalke so tisti, ki jih opazujejo, opisujejo in opevajo. Svetlana Slapšak se prepričljivo uvršča mednje. Kot klasična filologinja, antropologinja, poliglotka, plodovita ustvarjalka, temeljita poznavalka zgodovine, umetnosti in številnih drugih področij razgrne svoje bogato znanje. Izobrazba, omika in razgledanost so zanjo vrednote; vedno znova poudarja, kako veliko veljavo imajo v človekovem življenju. V enem od zadnjih poglavij prikaže svojo življenjsko zgodbo, otroštvo in mladost v družini, ki jo ima danes za socialno okolje nižjega srednjega razreda in precej revno, vendar z zmožnostjo preživetja, izobraženo ter s smislom za humor. Piše o predanosti antični demokraciji in poskusom oživljanja prednosti te družbene ureditve. Doživela je veliko prelomnic. Zaradi kritičnih prizadevanj med študentsko stavko leta 1970 so jo politični nasprotniki napadli in ji prebili arkado. Srbska zgodovina se očitno ponavlja. Svetlana Slapšak je bila zmeraj uporniška in pokončna. Zna pa se tudi pošaliti na svoj račun, saj je kljub poudarjenemu intelektualizmu pogosto počela stvari, ki so jo zgolj zabavale in sproščale – od mode, aerobike in joge pa vse do zbiranja kuhinjskih receptov in domiselnega kuhanja. Avtoričino obsežno literarno-esejistično delo ima umetniško vrednost. Omeniti velja vidike eksofonije, se pravi vstopanja v drugi jezik in opuščanja materinščine – iz srbskega jezika v slovenski. Na koncu knjige sta namreč navedeni lektorica in korektorica, ne pa tudi prevajalka. Knjiga je napisana v slikovitem slogu, bogatem besedišču in jezikovno barvito. Posebnost je pisateljičino vživljanje v posamezne literarne like, tako zgodovinske kot mitične osebnosti, bodisi s pozitivnimi bodisi z negativnimi lastnostmi. Svetlana Slapšak je do njih prizanesljiva, se z njimi pogovarja in skuša razumeti njihova dejanja. Kot da bi bili živi, stopajo pred nas Charles Nodier, hči Vuka Karadžića, Gustav Mahler, Medeja, Prešernova Urška, prijateljice in še marsikdo, osebe, ki so tako ali drugače povezane z Ljubljano. Pisateljica kritično vrednoti zapostavljenost žensk, med vojaki pa jih na začetku omeni kar nekaj, ki so svoje ženske ljubili predano in tudi spoštljivo. Družbena kritika preteklosti in sedanjosti je pronicljiva, argumentirana in poglobljena. V knjigi so natisnjene pesmi v izvirnih jezikih, grškem, nemškem in češkem, ter prevodi, na koncu pa so dodane predstavitve, slikarske upodobitve ter fotografije zgodovinskih in miturgijskih likov. Večina prevodov v romanu je delo Božidarja in Svetlane Slapšak, odlomek iz drame Biljane Jovanović je prevedel Darinko Kores. Antropologinja razkriva etimološko ozadje ter se zaustavlja pri glasbenih in literarnih vrhuncih. Seznaniti se je mogoče tudi s simbolnim in mitološkim pomenom različnih živali – od slona, konja in miši, pa vse do krokodila in vrane. Knjiga Svetlane Slapšak Kje smo? je zakladnica novih in novih informacij, iz nje vejeta tudi posebna toplina in očaranost nad brezmejnimi možnostmi človekovega življenja: »Prenos, zmaga nad prostorom, upanje, da je možno znova sestaviti kose v ladjo, ki nas bo nosila daleč, daleč od smrti in blizu tistih, ki jih imamo radi.«

Svetuje Dominik Škrinjar, dr. med. Ljudje s sladkorno boleznijo večkrat potarnajo nad različnimi težavami s kožo. Dominik Škrinjar, dr. med., pravi, da so pri njih pogostejša različna vnetja kože in okužbe z glivicami, rane in razjede. V medicinski oddaji Ultrazvok podrobneje tudi o akantozi kože, ki je značilna za diabetes, in tudi o vedno bolj izpostavljeni povezavi med sladkorno boleznijo tipa 2 ter luskavico. Akantoza kože TUKAJ

Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Po njenih besedah so se zato odločili zaradi nevzdržnih razmer v Gazi zaradi blokade dostave humanitarne pomoči. Slovenija, ki je bila med pobudnicami revizije, razmišlja o morebitni uvedbi ukrepov proti judovski državi, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija po ameriškem zgledu odpravila gospodarske sankcije proti Siriji. - Pred Državnim zborom med drugim predlog zakona o psihoterapevtki dejavnosti. - Namiznoteniški igralec Darko Jorgić popoldne v četrtfinalu svetovnega prvenstva v Dohi.

Svetovna javnost stopnjuje pritisk na Izrael zaradi preprečevanja dostave človekoljubne pomoči v Gazo in širitve kopenske ofenzive v enklavi. Združeni narodi opozarjajo, da bi v Gazi brez pomoči lahko v prihodnjih dveh dneh umrlo 14 tisoč dojenčkov. Izraelske oblasti sicer navajajo, da so danes odobrile vstop v obkoljeno enklavo 93-im tovornjakom z mednarodno pomočjo.

Hemofilija je redka dedna motnja strjevanja krvi. Že nekaj generacij jo imajo tudi v družini Janeza Dolinška, predsednika Društva hemofilikov in drugih z motnjo strjevanja krvi Slovenije, ki pravi, da je danes bolezen obvladljiva in da je za bolnike dobro poskrbljeno. Zaradi svojih izkušenj meni, da je treba o bolezni govoriti odkrito, ker so bremena bolezni pretežka in prinašajo številne preizkušnje, zato imajo v društvu številne strokovno-izobraževalne programe v podporo svojim članom. O tem, kako se spoprijema z boleznijo, o stigmi, ki so jo doživljali tako on in tudi nekateri drugi hemofiliki, ko so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med zdravljenjem okužili z virusom HIV, ter o kampanji Tudi ženske in dekleta krvavijo bo Janez Dolinšek pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

Spoštovani, družinska prijateljica mi je za letošnji rojstni dan podarila Pesmi in pisma ene največjih ameriških pesnic, Emily Dickinson (1830-1886), ki je napisala okoli 1800 pesmi, a jih je bilo v času njenega življenja objavljenih le sedem, pa še te ne pod njenim pravim imenom. Ves čas je doživljala krizo vere, čeprav je bila vzgojena v krščanski veri. Boga je nagovarjala kot sebi enakega, kar je bilo takrat nezaslišano. Zaradi privzgojenih okostenelih puritanskih predstav o Bogu je našla svojo pot do Boga, daleč od ver in cerkva. Veliko je trpela, doživela izdajstva, težko zbolela in se umaknila, ker je vedela, da je ne bodo razumeli. Spoznala je, da se ne splača zasajati človeških src z rožami, če jih niso pripravljeni zalivati z vodo. Zaprla se je v svoj svet, da bi obvarovala svojo svobodo. Sama se ni počutila v zaporu, kajti edini zapor, ki lahko zveže dušo, je »jaz«, ego. (Henry Van Dyke) Edinemu, s katerim se je dopisovala, je napisala: »Vprašajte, kdo so moji tovariši. Hribi, gospod, in sončni zahod, pa pes, velik kot jaz sama, ki mi ga je kupil oče. Boljši so od bitij, ker vedó, a te ne izdajo.« V brezčasno pesnico je dozorela zaradi silnega trpljenja, ki jo je naučilo razlikovati med pametnim in modrim človekom. Ali je pameten, ugotovimo po njegovih odgovorih, ali je moder, pa po njegovih vprašanjih. Resnična modrost ne prihaja iz razuma, ampak iz srca. Sprašujem se, kaj pa, če v Božji sijoči obraz ni hotela zreti zato, ker je bil zanjo tako neskončno lep, da bi jo njegova lepota oslepila, ne pa, ker vanj ni verjela. Ali pa, ker na njegovem obrazu ni mogla gledati žalosti in ostati živa, ker je v njegovi žalosti prepoznala lepoto Božje ljubezni, ki trpi skupaj z našim trpljenjem. Zanjo je bila svoboda najlepši, čeprav najtežji dar, ki nam ga je podaril Bog. Z njo je povezano tudi zlo, pa ne, ker bi Bogu ušlo iz steklenice. Skrite pasti svobode lahko osvetli vojaški primer iz časov stare Perzije, ko so ujetega dezerterja obsodili na smrt. Poveljnik mu je dal možnost izbire med strelskim vodom ali velikimi črnimi vrati. Odločitev je bila težka, a pobegli vojak se je raje odločil za smrt pred strelskim vodom in se odločil oditi v neznano po znani poti. Preden so obsodbo izvršili, je vseeno poveljnika vprašal: »Oprostite, radoveden sem, kaj je na drugi strani velikih črnih vrat?« Poveljnik mu je odgovoril: »Svoboda! Ampak poznam le nekaj dovolj pogumnih, da jo sprejmejo.« A takrat je bilo zanj že prepozno. Pesnica Emily Dickinson jo je sprejela za črnimi vrati, sicer ne bi preživela.

Preden se je začela obsežna obnova odseka Slovenske Konjice–Dramlje na štajerski avtocesti, je Dars napovedoval, da se bo pot za voznike tam podaljšala za največ pol ure. A zastoji so marsikdaj bistveno daljši. Da bi se izognili gneči, mnogi zapustijo avtocesto in se peljejo skozi Slovensko Bistrico, zato promet hromi tudi to mesto. Pretočnost pa se bo konec junija še poslabšala, saj bosta devetdeset dni namesto treh pasov na voljo le dva.

Od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli covid, v blagi ali težki obliki, trpi za dolgim covidom»Moje telo je v celoti okvarjeno,« pravi Bojan Ambrožič, ki se že več kot dve leti bori z dolgim covidom. Namesto, da bi se mu zdravje izboljševalo, se mu poslabšuje. Lani je tako v postelji preležal kar 280 dni. »Trenutno živim dobesedno v hišnem zaporu – no, bolj realno sem še precej bolj omejen: sem v zaporu lastnega telesa,« dodaja. Več o njegovih zdravstvenih težavah, stiskah in ovirah v oddaji Ultrazvok. Foto: Bojan Ambrožič Zapisi Bojana Ambrožiča TUKAJ   

Včerajšnji dogovor o začasnem znižanju vzajemnih carin med Združenimi državami in Kitajsko je vsaj za trenutek omilil strah pred morebitno svetovno recesijo. Druge teme: - Po uspešnem referendumu NSi in Demokrati vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. - Geodetska uprava bo objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, največje zvišanje pri stanovanjskih nepremičninah. - Klemen Slakonja se nocoj s pesmijo How much time do we have left poteguje za finalni nastop na tekmovanju za pesem Evrovizije.

Italija ni nikoli obračunala s svojo preteklostjo. Za obdobje fašizma in vlogo italijanskih okupatorjev v drugi svetovni vojni se zdi, kot da bi ju izbrisala iz zgodovinskega spomina. Zaradi partizanskega odpora proti nacistični okupaciji in odločitve, da se po kapitulaciji fašizma postavi na stran zaveznikov, je iz poraženke nastala zmagovalka. V obdobju hladne vojne je Italija, država, ki je imela največjo Komunistično partijo v zahodni Evropi, imela vlogo odbojne blazinice med blokoma. Namesto spoprijemanja s fašizmom je povojna italijanska politika omogočala nastanek mita Italijanov kot dobrih ljudi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve, ne agresorji; mita, ki je 80 let pozneje še vedno globoko zasidran v delih italijanske družbe.

Naša država bo izdatek za obrambo že letos zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda, do leta 2030 pa na tri odstotke, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade. To pomeni, da bi letos za obrambo namenili 1,4 milijarde evrov, povečanje na tri odstotke pa bi naneslo dobri 2 milijardi. Drugi poudarki oddaje: - Iz Sikstinske kapele se je znova pokadil črn dim. - Zaradi zamud pri sanaciji odlagališča Búkovžlak Sloveniji 1,2 milijona evrov globe. - Na Vranskem se merijo kandidati za najboljšo mlado voznico in mladega voznika.

Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz RomunijeZaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh ošpic v Združenih državah so se odzvale tudi ustvarjalke popularne slovenske facebook skupine Science Mamas' Forum. Iztok Konc se je na Fakulteti za farmacijo srečal s prof. dr. Natašo Karas Kuželički. V Ultrazvoku bosta osvetlila različne trditve o ošpicah in cepivu proti ošpicam ter preverila trditev, da ošpice preprečuje in zdravi vitamin A. Informacije o izbruhu v ZDA (CDC) TUKAJ Stanje ošpic v Sloveniji (NIJZ) TUKAJ z informacijami o cepivu in cepljenju Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain

Odločitev izraelskega varnostnega kabineta, da odobri razširitev ofenzive v Gazi, spremljajo številni zaskrbljeni odzivi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem pojasnil, da bo šlo za intenzivno vojaško operacijo, in dejal, da bodo Palestince v enklavi preseljevali zaradi njihove varnosti. Druge teme: - Zaradi obilnih padavin so v Cerknem sprožili sireno za splošno nevarnost. - Na ministrstvu za zdravje zanikajo očitke o domnevni prilagojenosti razpisa za e-karton. - V brežiški bolnišnici opozorili na pomen babištva.

Škof Saje: Vsi smo povabljeni, naj v času konklava molimo k Svetemu Duhu.Zaradi smrti papeža Frančiška okrnjena jubileja delavcev in podjetnikov.P. Branko Cestnik: Ljudje raje spremljajo Instagram kot politično razpravo.Na parlamentarnih volitvah v Avstraliji po predhodnih projekcijah slavili laburisti.Dan svobode medijev si v Sloveniji predstavljamo in tudi občutimo precej različno.ŠPORT: Slovenska hokejska reprezentanca je včeraj v Budimpešti premagala Madžare.

Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh. Sogovornica: Rebeka Kunej, etnologinja, kulturna antropologinja, raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU.

Delo je pomemben steber življenja. Zaradi plače, saj brez denarja v današnji družbi ne moremo preživeti. Delovno okolje je pomembno zaradi druženja in ohranjanja socialnih stikov. Z opravljanjem dela osebnostno rastemo in se razvijamo. Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč? Uživate v njem?

Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, ki ga je leta 1982 ustanovil mednarodni plesni komite. Latvijsko-ameriški plesalec Mihail Barišnikov je v svoji poslanici ples označil za utelešen izraz skupne krhkosti, v slovenski poslanici pa je plesalec Boštjan Antončič, član priznane belgijske plesne skupine Rosas, pri plesu izpostavil dimenzijo časa in prostora. V avstrijskem Linzu ob Donavi pa se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Danes pa lahko spremljate podelitev nagrade občinstva lux 2025. Za nagrado se bo potegovalo pet nominiranih filmov, dokumentarna filma Prestreženi in Animatorji, igrana filma Julie molči in Dahomej ter animirani film Valovanje. Vabljeni k poslušanju!

Na današnji dan praznujemo Mednarodni dan plesa, ki ga je leta 1982 ustanovil mednarodni plesni komite. Latvijsko-ameriški plesalec Mihail Barišnikov je v svoji poslanici ples označil za utelešen izraz skupne krhkosti, v slovenski poslanici pa je plesalec Boštjan Antončič, član priznane belgijske plesne skupine Rosas, pri plesu izpostavil dimenzijo časa in prostora. V avstrijskem Linzu ob Donavi pa se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Danes pa lahko spremljate podelitev nagrade občinstva lux 2025. Za nagrado se bo potegovalo pet nominiranih filmov, dokumentarna filma Prestreženi in Dahomej, igrana filma Julie molči in Animatorji ter animirani film Valovanje. Vabljeni k poslušanju!

Ulica v Ljubljani, matematično priznanje, astronomsko društvo, gimnazija v Idriji in še kaj je poimenovano po slovenskem matematiku in fiziku Juriju Vegi, ki je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, njegov portret pa je bil na bankovcu za 50 tolarjev. Manj znano pa je, da je bil Vega tudi topniški častnik, ki je po zaslugi številnih vojaških uspehov prejel najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, red Marije Terezije, in s tem naziv baron. O vojaškem delu njegovega življenja pripoveduje nova monografija Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, ki jo je napisal doktor zgodovine Pavel Car.

Ime tedna je postal Andrej Smrekar, kustos in nekdanji direktor Narodne galerije v Ljubljani, ki mu je Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo podelilo nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo. S svojim raziskovalnim delom na področju likovne umetnosti na Slovenskem je pomembno pripomogel k razvoju muzealske oziroma galerijske stroke ter k ohranjanju umetnostne dediščine v Sloveniji.Kandidata sta bila še: Nika Kuplenk Golobič, fotografinja, ki je na mednarodnem tekmovanju zveze fotografov živali v ZDA osvojila prestižno nagrado fotografinja živali 2025. Na tekmovanju, ki so ga organizirali ameriški poklicni fotografi, je zmagala v kategoriji Psi na prostem. Na fotografiji, poimenovani Duh, je združila dve fotografiji: portret psa in fotografijo zamegljene vode. Ven Jemeršić, glasbenik, direktor fotografije in režiser, ki je za videospot Satelita skupine Siddharta na mednarodnem filmskem festivalu Santa Cruz v Argentini osvojil nagrado za najboljši videospot. Zaradi režije številnih oglasov, televizijskih oddaj in predvsem glasbenih spotov se ga je prijel naziv guru slovenskega videospota.

Ob selitvi na Malto pred dobrima dvema letoma je morala Barbara Lipovšek marsikaj začeti znova. Nič več ni bila pevka ali učiteljica petja. Privajanje na novo okolje so ji olajšali pogovori z drugimi priseljenci s podobnimi izkušnjami. Sčasoma je vzpostavila krog prijateljev. Zgodbe prišlekov pa začela javno objavljati. Kupila je tudi kombi in ga preuredila v prijetno potujočo kavarno. Z družino na Malti najbolj uživajo v mesecih, ko ni pretirane vročine in vedno večjega števila turistov.Povezave: The Expatriates of Malta Café Connect Malta Malta sets new record for tourist arrivals Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Neracionalna in nedosledna gospodarska politika ameriškega predsednika Trumpa postaja otipljiva. Zaradi posledic novih carinskih politik, sprememb trgovinskih povezav in vsesplošne negotovosti je tako Mednarodni denarni sklad ohladil gospodarske napovedi za letos. Na svetovni ravni za 0,5 odstotne točke, v Evropski uniji za 0,2 odstotne točke in v Sloveniji za kar 0,8 odstotne točke. O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave družbe Triglav skladi Benjaminom Jošarjem in ekonomistom dr. Črtom Kostevcem z Ekonomske fakultete.

Na velikonočni ponedeljek so iz Rima sporočili, da je umrl papež Frančišek. Njegov dvanajstletni pontifikat je bil zelo dinamičen, papež je uvedel številne novosti in spremembe. Zaradi svoje skromnosti in zavzemanja za revne in ljudi z obrobja družbe je postal zelo priljubljen tudi izven Katoliške cerkve. O pomembni papeževi duhovni dediščini govori škof pomočnik v ljubljanski nadškofiji dr. Anton Jamnik.

Potem ko je še na včerajšnjo velikinočno nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu blagoslovil Mesto in svet, je papež Frančišek na velikonočni ponedeljek zjutraj, kot so sporočili iz Vatikana, ob 7.35 umrl v Domu svete Marte, kjer je prebival. Vzrok smrti je bila možganska kap, ki je povzročila komo in in nepovratno odpoved srca in ožilja, so sporočili iz Vatikana. Jorge Mario Bergoglio je bil star 88 let, v zadnjih tednih pa je po vrnitvi iz bolnišnice, kjer je preživel več kot mesec dni, okreval po hudi pljučnici.

Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Graditev drugega tira se nadaljuje, kljub težavam turških partnerjev - a te majejo reference družbe Kolektor. To bi lahko ogrozilo evropsko financiranje, zato bosta o rešitvah danes ob trasi drugega tira govorila vodji slovenskega in turškega ministrstva za infrastrukturo. Druge teme: - Zasebnim vrtcem naj bi ostale na voljo le še koncesije, o teh odločajo občine. - Bela hiša pričakuje, da bo Peking zaprosil za pogajanja o carinah. Kitajsko gospodarstvo leto začelo z rastjo. - Rekordno segrevanje Evrope: opomnik na to so tudi ujme in gozdni požari.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Vrbíni pri Brežicah že leta opozarjajo na problematiko črnih odlagališč. - Pošta Slovenije bo na spletni dražbi prodajala 12 nepremičnin, tudi poslovalnici v Portorožu in Novi Gorici. - Tovarna termostatov in kuhalnih plošč Eta Cerkno po novem v 100-odstotni lasti nemške skupine E.G.O. - Kranjska Gora in Zreče sta pilotni območji za iskanje rešitev za preobrazbo gorskih centrov v celoletna turistična središča.

Drugi poudarki: - Zapora vipavske hitre ceste povzroča gnečo proti Fernetičem; ob tovornjakih v zastoju namreč tudi osebna vozila. - Zaradi podnebnih sprememb tudi gorenjska turistična središča o zimi prisiljena razmišljati drugače - ključna bo razširitev ponudbe. - Tudi v Kozjem stavijo na turizem. Ob občinskem prazniku se pohvalijo še z naložbami v neprofitna stanovanja, dom starejših, športno igiršče in še kaj.

Tretjič. Zapored. In Pogačar s prvim nastopom in drugim mestom. Zaradi prehitrega vstopa v ovinek smo bili prikrajšani za epski dvoboj, a kljub temu Paris - Roubaix ni razočaral. Le kako bi? Razočaran je najbrž na koncu bil le Wout van Aert. No, pa najbrž še kdo... Med drugim tudi Matej Mohorič. Kaj vse se je zgodilo, dogajalo in zamudilo? Prisluhni!Disko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka Nina Zavašnik, ki deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem bo Nina Zavašnik pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.

Evropska unija je odobrila povračilne ukrepe na ameriške carine za jeklo in aluminij. V Bruslju ob današnjem začetku veljavnosti carin vseeno poudarjajo pripravljenost na pogajanja. Kot pravi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, Slovenija podpira skupen evropski odziv, ki je v tem pogledi po njegovih besedah skrbno odmerjen, zato da ne poslabša dodatna pogojev za gospodarstva in izvoz evropskih izdelkov. - Zaradi ameriških carin in vse večjega strahu pred globalno recesijo so v Nemčiji pohiteli s koalicijskim dogovorom. Danes so ga dosegli in podpisali konservativci in levosredinski Socialni demokrati. - Kakšni so učinki prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju? O tem danes prvič po uveljavitvi razpravljajo vlada in sindikati, na mizi imajo poročilo delovne skupine. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, so vsi odzivi povezani z nestrinjanjem z vrednotenjem delovnih mest v kolektivnih pogodbah. - Parlamentarna preiskovalna komisija ni kazensko ovadila nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava, kot ji je naložil državni zbor. Namesto tega je z dopisom odločanje prepustila policiji.

Združene države bodo doživele razcvet, po napovedi uvoznih carin napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, kljub kritikam z vsega sveta in potopu bornih indeksov v rdeče številke. Druge teme: - Bruselj želi pogajanja o carinah, Washington jih zavrača. Premier Golob za ciljno pomoč prizadetim podjetjem - Zaradi izraelskih napadov eksplozije na poslopjih šol v mestu Gaza; med več kot sto ubitimi včeraj najmanj 33 otrok - Raziskava Ogledalo Slovenije: povečanje zaupanja javnosti v zdravnike, izrazit upad zaupanja v umetnike

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Prijava za februarsku ponudu na mejl: jovana@jovanamiljanovic.comCena je 97e.Pristup svim materijalima imate do kraja marta.

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters

Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev; Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji; Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji; Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike. Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.

Po svetu močno odmeva včerajšnji dolgotrajen telefonski pogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Največ pozornosti je bilo namenjene pogajanjem za končanje vojne v Ukrajini. Stališče ameriškega predsednika pred mirovnimi pogajanji je, da povrnitev vseh zasedenih ozemelj Ukrajini ni verjetno: Druge teme: - Incident v Muenchnu, kjer se bo jutri začela varnostna konferenca: avtomobil zapeljal v množico, 28 ranjenih - med njimi dva huje. - Vladna novela zakona o šolstvu: glavni novosti: postopno več denarja za naložbe ter imenovanje ravnateljev s soglasjem ministra. - Protest zaposlenih v slovenskih zaporih: opozarjajo na nevzdržne razmere, prepolne zapore in necenjenost njihovega dela.

Vstopili smo v božič, enega največjih krščanskih praznikov. Številni verniki so rojstvo Jezusa Kristusa simbolično obeležili na polnočnih mašah, iz vrst verskih predstavnikov pa prihajajo sporočila miru in upanja. Druge teme: - V Betlehemu zaradi vojne v Gazi tudi letos trpko božično vzdušje - Nove sirske oblasti posvarile Iran pred vmešavanjem v notranje zadeve - Zaradi težkih razmer reševalci odsvetujejo obisk visokogorja

Zgolj miren prenos oblasti, ohranjanje delujočih državnih institucij, izogibanje vsakršni deskriminaciji in poštene volitve bodo preprečili, da Sirija zdrsne v kaos, so po včerajšnjem srečanju v Jordaniji poudarjali zunanji ministri več arabskih in zahodnih držav, Evropske unije ter Združenih držav. Prehodne sirske oblasti so medtem kritične do napadov Izraela na vojaške lokacije v Siriji, a obenem zatrjujejo, da si še ene vojne ne želijo. Ostali poudarki oddaje: - Zaradi prenove ljubljanskega kolodvora se danes spreminja vozni red vlakov. - Danes je evroradijski božični dan. Na programu Ars se bo zvrstilo devet izbranih tematskih koncertov. - Kupci morajo biti vse bolj previdni pri nakupu medu, ločevanjemed ponarejenim in pravim je težko.