Podcasts about zaradi

Dogajanje v Gazi ni genocid, je v odgovoru na poslansko vprašanje Roberta Goloba danes v Državnem zboru vztrajal premier Janez Janša. Svoje mnenje je utemeljil z opredelitvijo genocida iz resolucije Združenih narodov. Zaradi obtožb genocida proti Izraelu sicer teče postopek pred Meddržavnim sodiščem. Da Izrael izvaja genocid, so ugotovile tudi neodvisna komisija Združenih narodov, številne organizacije za človekove pravice in strokovnjaki, tudi izraelski. Kot je v odzivu na Janševe besede dejala predsednica Nataša Pirc Musar, je mednarodno pravo jasno: genocid je treba prepoznati takoj in ga preprečiti. V oddaji tudi: - Predlog rebalansa letošnjega proračuna skozi sito pristojnega odbora. - Besnim francoskim dijakom so se danes na ulicah pridružili še javni uslužbenci. - V Novem mestu odpirajo prenovljeni najstarejši slovenski Narodni dom.

Za večino potnikov se službena ali zasebna pot začne z vprašanjem, kdaj odpelje vlak ali medkrajevni avtobus. Za uporabnike vozičkov pa se začne z vrsto drugih vprašanj: Ali lahko pride na peron vlaka? Ali bo dvigalo delovalo? Bo na vlaku nosilna rampa ustrezna? Bo treba prestopati? Vrata medkrajevnega avtobusnega prometa pa so zanje še vedno popolnoma zaprta kljub zakonu, ki je bil sprejet že davnega leta 2010 in je zahteval postopno ureditev izenačitve dostopnosti do javnega potniškega prometa. Kako osebe z vozički premagujejo medkrajevne razdalje bo v oddaji Med štirimi stenami pripovedoval Iztok Mrak, uporabnik električnega vozička.

Piše Vid Bešter, bere Igor Velše. Osiromašeni uran, drugi roman in peta knjiga Andreja Tomažina, prinaša dobro znano, lahko bi rekli že kar klasično temo. Brezimni prvoosebni pripovedovalec, moški na robu srednjih let, je svoje življenje virtuozno zminiral do te mere, da je v njem postal stranski lik, ki bo zapustil komaj kakšno sled, pa še ta bo najverjetneje prišla na dan pri kakšnem terapevtu. Tako se vsaj vidi sam. Bralčeva naloga je dokaj zahtevna, kajti malodušni pripovedovalec nima dovolj volje ali moči, da bi svojo zgodbo povedal od začetka do konca. Začne jo brez razloga in konča, še preden bi se kaj spremenilo. Roman je sestavljen iz kratkih poglavij, ki pogosto preskakujejo med spomini in sedanjostjo, med sanjami in budnostjo, med stvarnostjo in virtualnostjo. Zaradi teh preskokov tudi kratke serije poglavij, v katerih se pripovedna nit ne prekine, delujejo nekako razvezano. Občutek je, kakor da pobiramo s tal črepinje kakšne niti ne posebno dragocene vaze in jih poskušamo sestaviti nazaj v nekakšno celoto. Pri tem nam vedno manjka nekaj kosov in celota nikakor ne postane skladna, življenje pa se ne unese. Sčasoma vendarle razberemo nekaj bolj ali manj gotovih okoliščin. Roman se dogaja v času epidemije koronavirusa. Pripovedovalec se je po lastni izbiri osamil v razpadajoči vaški hiši na Dolenjskem, ki jo je podedoval po nedavno umrlem očetu. Svojo partnerko Danajo je varal z neko Nino. Njegova hčerka Klara ima smrtno nevarno srčno bolezen. Pripovedovalčev izstop iz sveta prekinjajo pogovori z ženskami: z neznanko na poti v München, z medicinsko sestro v tamkajšnji bolnišnici za srčne bolezni, pa s sosedo z motnjo v razvoju, Beti in s spolnimi delavkami na spletnih pretočnih klepetalnicah. Večinoma pa seveda z Danajo in Nino ‒ v spominih in sedanjosti, iz oči v oči in prek telefona. Moških sogovornikov skoraj nima ‒ redki pogovori z njimi niso pogovori s soljudmi, ampak izključno s funkcijami: z zdravnikom, kirurgom, veterinarjem in bivšim šefom. Vztrajno se spominja le enigmatičnega in ambivalentnega očeta. Očitno naj bi Tomažin želel, da v vsem tem razberemo poskus soočenja s pripovedovalčevimi odnosi, z njegovim sinovstvom, partnerstvom, očetovstvom ‒ zato seveda tudi podnaslov: Roman o ljubezni. Vendar pripovedovalec o svojih odnosih predvsem molči. Čeprav skoraj obsesivno, že kar pretirano natančno opisuje svoje ‒ tudi nepomembne ‒ geste in vzgibe, se ne razlaga, opravičuje ali pojasnjuje. Nasprotno temu pa ženske, še posebej Danaja in Nina, veliko govorijo, očitajo, poskušajo razumeti in razložiti položaj, v katerem so se znašle skupaj z njim in v katerem je pripovedovalec praktično povsem pasiven. Razlika je tudi jezikovna oziroma stilistična. Pripovedovalčev izraz, ki je obremenjen z gestami in fizičnim svetom, je sproščen in površen, pogovoren. “Govor” žensk pa je zapisan v drugačnem registru, spominja na pisane besede, s kakršnimi se danes preko raznih aplikacij še najpogosteje sporazumevamo. Pripovedovalčeve sobesednice si prizadevajo za pojmovno natančnost in poštenost. Kadar se protagonist sooči z Danajo ali Nino, smo tako priče dvema samonanašalnima stiloma: na eni strani je njegov molk, na drugi monolog njegove sogovornice. Seveda to nikakor ne pomeni, da pripovedovalec ne filozofira ‒ kakšen moški bi pa bil, če ne bi sem ter tja navrgel kakšne splošne ugotovitve ‒ a se temu početju ponavadi predaja nepričakovano in skoraj nikoli v dialogu. Filozofira sam. Njegovi aforizmi bralca ujamejo nepripravljenega. Iz ust vase zaprtega pripovedovalca jih ne pričakujemo, zato delujejo kot nekakšni nagovori bralcu, ki prebijajo pripovedovalčevo vasezaverovanost. Tomažin s temi prijemi nadaljuje svoje raziskovanje pisanja onkraj avtorjeve smrti, kakršnega se je loteval že v prejšnjih delih. Tudi v Osiromašenem uranu je vse prepuščeno bralcu in vse nasprotuje literarnoteoretskim svetim kravam. Besedilo je samo po sebi pravzaprav grdo ‒ ne ponuja utehe v estetiki niti se ne utemeljuje z mojstrstvom. Zaradi pasivnosti pripovedovalca, ki se ves čas obsesivno in okorno vrača k nepomembnemu, je bralec prisiljen namesto protagonista sprejemati odločitve o tem, kateri detajli v pripovedi so pomembni, pa tudi kaj, če sploh kaj, pomenijo. Roman ne ponuja utehe v spoznanju. Tuje ostaja nedostopno in nerazumljeno. Avtor nas s črepinjasto strukturo in načinom pripovedi ves čas opozarja na bralčevo vlogo in odgovornost za uspeh literarnega dela. Osrednja poteza pripovedovalčeve izkušnje ‒ osnovni gradnik njegove pasivnosti ‒ je občutek zmedenosti in nemoči. Zdi se, da nam hoče na vsak način dopovedati, da svoji vlogi očeta, partnerja in odrasle osebe nasploh ni kos. Najbolj izrazito je to v odnosu do hčerke Klare. Ob njenih vprašanjih in vedenju zelo pogosto poudarja svojo zmedenost, negotovost, nevednost in izgubo nadzora. Večkrat reagira brez razloga in nerazumljivo nasilno. Skratka, svoj odnos do bitja, ki je od njega odvisno, izrablja, da bi poudaril, kako nima vseh odgovorov. Bralčeva sodba je torej lahka: protagonist je slab človek. Ne da se pomagati – do obeh žensk, Nine in Danaje, se je obnašal kot prasec. Res ni kos svoji partnerski in očetovski vlogi. Vedno prelaga odgovornost na druge. V odnosih in svetu se je iztrošil in sedaj živi z bornim ostankom, z odpadkom … Tudi Tomažin sicer najbrž noče, da bi pripovedovalcu preveč prizanašali. Molčeči protagonist, ki ima kot prvoosebni pripovedovalec nad pripovedjo absolutno oblast, se odpove možnosti, da bi predstavil svojo plat zgodbe, svoje razloge, svoja čustva. Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: kljub prvoosebni pripovedi imamo na voljo predvsem Danajino in Ninino videnje in razumevanje dogodkov. Struktura romana, njegova luknjavost, nas proti naši volji postavi v vlogo razsodnika: poskušamo ugotoviti, kaj se je zares zgodilo, kar pa se, še preden se zares dobro zavemo, obrne v vprašanje: kdo je kriv? Molčeči obdolženec? Zgovorni oškodovanki? Namesto, da bi bil bralec v svoji interpretaciji neobremenjen, je bralska svoboda od avtorske intence v romanu reinterpretirana v dušebrižniško odgovornost za pasivnega protagonista. V Osiromašenem uranu ima bralec vso odgovornost in je v tem pogledu v enakem položaju kot Nina in Danaja, ki kljub vsemu skušata ugotoviti, kaj pripovedovalec vendar hoče. Tomažin je s tem vendarle malce nadgradil kliše zmedenega in samodestruktivnega moškega: ker se pripovedovalec pred očitki žensk ne brani, se svoje krivde in odgovornosti očitno vsaj nekoliko le zaveda. Mogoče mu je treba pač vse oprostiti, saj je, kot kaže, hudo depresiven? Ali pa je to le bralčeva iluzija? Z vsako interpretacijo se je mogoče igrati v neskončnost, kar pa je seveda manj zabavno, kot se sliši. Osiromašeni uran hoče biti ‒ tako trdi na platnici in na zavihku ‒ roman o bližini in odnosih, a se izkaže bolj za nekakšno čudno, neodločno obtožnico svojega protagonista in pripovedovalca. Zato je bolj roman o neki specifični, ne posebno privlačni moškosti oziroma o njenem porazu in razpadu ter njegovih posledicah. To bi bila lahko zanimiva in relevantna tema, vendar je roman prezaposlen s preusmerjanjem pozornosti, prelaganjem odgovornosti in tudi prepovršen v obravnavi svojih motivov in v izrazu. Bralci, z vsako stranjo opozorjeni na svoje dolžnosti in odgovornosti, bi avtorju in pripovedovalcu povsem upravičeno očitali, da sta zanemarila svoje.

Na mednarodni znanstveni konferenci ob prvem praznovanju mednarodnega dneva jam in krasa 13. septembra je muzejski svetnik dr. Slavko Polak, kustos biolog Notranjskega muzeja Postojna predstavil bolj natančne zoo-geografske meje Dinarskega krasa na osnovi raziskav genoma jamskih hroščev. V pogovoru je povzel tudi spoznanja zadnjih desetletij o tem, da so jamski hrošči v teh kraških jamah precej starejši kot pa so pred metodami genetskih analiz (npr. verižna reakcija s polimerazo ali t.im. metoda PCR) raziskovalci jamskega sveta predvidevali prej. V okolju kraškega podzemlja so ekološke razmere ekstremne in za uspevanje živega sveta skrajno neugodne. Zaradi cikličnih podnebnih sprememb, zlasti izrazitih aridizacij (izsuševanj), so se predstavniki nekaterih živalskih skupin v milijonih letih svoje evolucije, naselili in se prilagodili na življenje v negostoljubnih okoljih kraškega podzemlja. Podzemlje Dinarskega krasa velja za enega od vrstno najbogatejših podzemeljskih ekosistemov na svetu. Med temi organizmi predstavlja skupina tu živečih hroščev podzemljarjev (Leiodidae: Cholevinae: Leptodirini) eno največjih evolucijskih praskupin, ki so se od tu širile po ozemlju sedanje Evrope. V Postojnski jami je domačin Luka Čeč l.1831 našel 0,7 cm velikega jamskega hrošča in ga dal kustosu Deželnega muzeja grofu Hochenwartu, ta pa ga je dal opisati Ferdinandu Jožefu Schmidtu, pobudniku naravoslovne dejavnosti na Kranjskem, ki je l.1878 preminil v Ljubljani. Gre za prvi znanstveni opis kakšne podzemne živali do takrat, in tako je bil Schmidt tudi začetnik biospeleologije nasploh. Schmidt je hrošča poimenoval drobnovratnik in po nemško Enghalskäfer ter mu dal znanstveno ime po omenjenem kustosu Leptodirus hochenwartii. V raziskavi je Polak s kolegi molekulsko analiziral 147 vzorcev podzemljarjev in zajel 116 rodov te skupine hroščev iz zahodne Palearktike. V pogovoru izvemo, zakaj in kako je mogoče, da so ti podzemljarji dejansko ena najstarejših živalskih skupin v tem kraškem podzemlju. FOTO: Na fotografiji je slepi jamski hrošč drobnovratnik iz neke jame na Notranjskem VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Drobnovratnik#/media/Slika:Leptodirus_hochenwartii.jpg

Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu.Prav ta komunikacija je vse bolj pod drobnogledom raziskovalcev, kajti prav tu se utegnejo skrivati odgovori, kako se lotiti tistih rakov, ki se obstoječim terapijam najučinkoviteje izmikajo. Med temi je zagotovo tudi glioblastom, najpogostejši in tudi najagresivnejši možganski tumor. Ta je tudi v središču raziskav doc. dr. Barbare Breznik, vodje raziskav biologije raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je bila tokrat gostja v oddaji Podobe znanja.Gre za ponovitev oddaje.

Še nakateri vsebinsku poudarki oddaje: - Velenje stopa po novi poti gospodarske identitete. - Zaradi porostorske stiske selitev patronažne službe ZD Kranj - V Ribnici pripravili preventivno delavnico za kolesarje in e-kolesarje.

Ime tedna je Žiga Ogorelec, biolog in zmagovalec 13. sezone odmevnega šova preživetja v naravi Alone, ki ga predvaja ena najbolj prepoznavnih mednarodnih televizijskih postaj History. V arktični divjini na severozahodu Kanade je sam preživel kar 90 dni in premagal devet vrhunskih tekmovalcev iz sedmih držav. Alone velja za enega najzahtevnejših preživetvenih resničnostnih šovov na svetu, saj so tekmovalci v divjini popolnoma prepuščeni sami sebi. Sami morajo poskrbeti za hrano, vodo, zavetje in ogenj ter snemati svojo izkušnjo, s seboj pa lahko vzamejo le deset izbranih predmetov. Kandidati so bili tudi: Nadja Zupan Hajna, geologinja in znanstvena svetnica na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki ima velike zasluge za to, da je UNESCO 13. september uradno razglasil za mednarodni dan jam in krasa. Za to si je skupaj s krasoslovci z vsega sveta prizadevala vrsto let, zgodovinski uspeh pa smo z mednarodno znanstveno konferenco in uradnim praznovanjem obeležili prav v Sloveniji. Njen svetovni ugled potrjuje tudi leto 2022, ko je kot prva oseba iz Slovenije prevzela mandat na čelu Mednarodne speleološke zveze. Že več kot deset let se ukvarja tudi s krasom na Marsu in je članica mednarodne ekspertne skupine za jame v vesolju pri Evropski vesoljski agenciji.  Eva Alina Hočevar in Žiga Lin Hočevar, brat in sestra ter vrhunska kanuista, ki sta v finalu sezone svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Seu d'Urgellu v Španiji poskrbela za zgodovinski uspeh. Oba sta postala skupna zmagovalca svetovnega pokala. Žiga Lin je postal tudi najmlajši kanuist s skupno zmago v svetovnem pokalu in drugi slovenski kanuist s tem naslovom. Eva Alina Hočevar pa je kot prva Slovenka osvojila skupno zmago v svetovnem pokalu.      

Člani Ekonomsko-socialnega sveta so se včeraj seznanili s predlogom rebalansa proračuna za letos. Sindikati so ob tem opozorili na zmanjševanje sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Obravnavali so še tematiko sklada za redke bolezni, predlagane spremembe zakona o tujcih in začasne ukrepe na področju dolgotrajne oskrbe, s katerimi se načelno strinjajo. V oddaji tudi: - Prebivalce Krškega vznemirjajo načrti graditve 200-metrskega hladilnega stolpa za drugi blok nuklearke. - OECD med izzive Slovenije uvršča okoljsko in fiskalno politiko. - Na Trubarjevi domačiji ves dan živahno ob njeni 40-letnici.

Zaradi rekordnih cen pogonskih goriv so poleg splošne javnosti v stiski predvsem kmetje tudi prevozniški sektor, zato je vlada pripravila interventni zakon za subvencije pogonskih goriv. Poslanci ga bodo obravnavali v petek; mi smo v Radijski tribuni gostili predstavnike Sindikata kmetov Slovenije in Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Maribor.

Odprava devetletne osnovne šole in vrnitev k osemletki sta glavni poudarek reforme, ki jo je danes predstavil pristojni minister Borut Rončević. Po njegovih besedah ne gre za nostalgijo, ampak bo to prineslo sodobno, preglednejše in zahtevnejše osnovno šolstvo. Državna sekretarka Mojca Škrinjar je spremembo napovedala čez dve leti. Druge teme: - Kriminalisti preiskujejo nekdanjega vodjo Darsa Andreja Ribiča zaradi podkupovanja poslanca Resnice - Pred obiskom izraelskega zunanjega ministra proti njemu vložena kazenska ovadba - Zaradi drona nad heliportom ljubljanskega UKC-ja bodo vzpostavili testno zaznavanje njihovih preletov

Cene dizla bodo čez dobrih 5 ur dosegle rekord in se približale dvema evroma za liter. Zaradi vse večjih cenovnih pritiskov je vlada za kmete in avtoprevoznike pripravila subvencije, da bi preprečila prenos visokih stroškov na preostanek gospodarstva in potrošnike. Po besedah kmetijskega ministra Jerneja Vrtovca bo država krila del dodatnega stroška nad referenčno ceno goriva, ki jo bo določila sama. Kmetje in prevozniki bodo lahko olajšavo uveljavljali tudi za nazaj do junija. Druge teme: - Opozicija pozvala koalicijo, naj zaradi Stevanovićevih obsodb prevzame odgovornost. - Srbska vlada pozvala predsednika Vučića, naj razpusti parlament. - Severna Koreja protestira zaradi vojaških vaj južne sosede in njenih zaveznic.

Demenca je bolezen, ki lahko traja tudi 15 let. Zaradi napredovanja bolezni postanejo ljudje z demenco vse bolj odvisni od drugih in potrebujejo 24-urno pomoč, saj sami zase ne morejo skrbeti. Svojci ob tem doživljajo hude obremenitve in izgorevanje. Kakšno podporo in pomoč lahko dobijo? Za odgovor smo v studio Prvega povabili Urško Telban, strokovno delavko Združenja Spominčica, ki bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjala na vaša vprašanja.

Zaradi dragega dizla in tako imenovane kmečke nafte želi vlada kmetom in prevoznikom pomagati s subvencijami za nakup goriva. Višina bi bila odvisna od cene nafte na borzi. Predlog, ki ga bo danes obravnavala vlada, predvideva tudi subvencioniranje nakupa pnevmatik. Druge teme: - Ministrstvo za izobraževanje z nekaj pomisleki v zvezi z novimi učnimi načrti. - Evropski zunanji ministri za nove sankcije proti Rusiji. - Razkritje prisluškovanja z izraelskim vohunskim programom v Srbiji.

Letošnje meteorološko poletje, ki se je končalo z zadnjim dnem avgusta, je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka meritev leta 1950 in tudi najbolj osončeno v zadnjih desetletjih. Zaznamovali sta ga dva dolga vročinska valova in izredno huda suša, ki marsikje še traja. Druge teme: - Kmetje odobravajo predlog glede državnih subvencij za gorivo. Upajo, da bodo na voljo čim prej. - Zaradi vse bolj intenzivnih ukrajinskih napadov naj bi več letalskih družb odpovedovalo lete v Rusijo. - Tudi letos po vsej državi brezplačne strokovno vodene vadbe za odrasle.

Obrtno-podjetniška zbornica je premierju Janezu Janši predstavila svoje zahteve za razvoj malega gospodarstva. Predsednik zbornice Blaž Cvar je pozval državo, naj znova okrepi podporo obrtnikom. Tako Cvar kot Janša sta bila pri tem kritična do zbiranja podpisov za referendume o zakonih, ki urejajo to področje. Druge teme: - Gospodarska zbornica pričakuje državne ukrepe za pospešitev slovenskih inovacij. - Zaradi domnevne ruske vpletenosti v poskus napada z brezpilotnikom v Leipzigu več evropskih držav na pogovor poklicalo ruske veleposlanike. - 22 mesecev po zrušitvi nadstrška v Novem Sadu v Srbiji novi protesti

V Slovenijo so prispeli prvi tuji udeleženci prihajajočega Blejskega strateškega foruma. Potrjenih je več kot 150 govorcev iz več kot 70 držav, med njimi več voditeljev držav, predvsem srednjeevropskih, pa tudi zunanjih ministrov ter gostov iz gospodarskih krogov, civilne družbe in akademske sfere. Forum bo potekal jutri in v torek. Zaradi številnih varovanih kolon s policijskim spremstvom bo zato ponekod oviran promet, so opozorili na Policiji. V oddaji tudi: - Na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu bi lahko prvič v povojni zgodovini zmagala skrajno desna stranka. - V Mariboru začetek jubilejnega festivala sodobnega plesa Platforma. - Plezalka Lučka Rakovec bronasta na evropskem prvenstvu v težavnosti, kolesar Primož Rogljič tretji na etapi Vuelte.

Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar je predčasno končal dirko po Španiji. Proti koncu današnje etape, ki jo je začel v rdeči majici, je padel in se poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bližnjo bolnišnico. V oddaji tudi: - Venezuela potrdila sklenitev obsežnega naftnega sporazuma z Združenimi državami Amerike. - Pred začetkom novega šolskega leta povečane prometne obremenitve po vsej državi. - Zaradi naraščajočih pritiskov turizma v Bovcu sklicali sestanek pristojnih ustanov.

Osma etapa kolesarske dirke po Španiji je presenetila slovensko in tudi svetovno javnost. Dobil jo je sicer Francoz Bryan Coquard, za katerega je to prva etapna zmaga na katerikoli od tritedenskih dirk. Vendar jo je zasenčil padec prvega kolesarja sveta in dotlej vodilnega v skupnem seštevku Tadeja Pogačarja. Po prvih informacijah si je zlomil ključnico, obenem pa je kazal tudi znake pretresa možganov. Nastope na Vuelti je končal.

Tako kot pri ljudeh se tudi pri rastlinah pojavljajo vedno nove bolezni. Čeprav so v sredini osemdesetih let v Savinjski dolini zasadili prve brezvirusne nasade hmelja, bitka z rastlinskimi virusi in drugimi boleznimi še zdaleč ni bila dobljena. Pred petnajstimi leti se je na hmelju pojavila še neznana okužba – viroid razpokanosti skorje agrumov – s katero so se naši hmeljarji soočili kot prvi na svetu in se je celo razširila v pravo epidemijo. A kako se nove bolezni pri rastlinah pravzaprav razvijejo? V tokratnih Podobah znanja gostimo dr. Tanjo Guček z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki bo orisala, kako so na Inštitutu sodelovali pri odkritju viroida, dr. Tanja Guček pa med drugim razvija tudi teste, s katerimi bi lahko to bolezen določili hmeljarji kar sami.   Foto: Tanja Guček (arhiv IHPS)

Prevajalec, podkaster, filmski kritik, eden glasnejših in dejavnejših ambasadorjev znanstvenofantastičnega žanra z diplomsko nalogo o Batmanu. Vse to in še več lahko pripišemo Igorju Harbu, ki je izdal svoj znanstvenofantastični prvenec Ko Zemlja zdrsne za obzorje založbe Goga. Zaradi njegovih prevodov lahko bralci in bralke v slovenskem jeziku berejo temeljna dela znanstvene fantastike, kot sta deli Temelji Isaaca Asimova in Dune: Peščeni planet Franka Herberta. S svojima soagentoma v podkastu Obod debatira o vsem, kar vsaj malo diši po žanru. Kaj bi vzel s seboj v vesolje in ali med maratonom razrešuje morebitne prevajalske dileme? Igor Harb je gost Tine Lamovšek.

Čez nekaj dni se bo v Sloveniji začel tradicionalni Blejski strateški forum. 31. avgusta in 1. septembra bo med različnimi razpravami pomembno mesto namenjeno tudi območju Zahodnega Balkana in Jugovzhodne Evrope. Zaradi globalnih kriz in vojn je naša soseščina v zadnjem času sicer nekoliko manj v ospredju evropske javnosti, vendar se v regiji dogajajo pomembni premiki, predvsem zaradi protestov v Srbiji in Albaniji. O političnih krizah v regiji, širitvi EU, avtoritarnih vzorcih, pa tudi o Madžarski po Orbanu, se pogovarjamo z dr. Florianom Bieberjem, predstojnikom Centra za študije Jugovzhodne Evrope v Gradcu.

V Gornji Radgoni so dopoldne odprli tradicionalni mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. V ospredju odprtja 64-ega sejma sta bila prehranska varnost in odpornost kmetijstva na podnebne spremembe. Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je med drugim potrdil, da bo država kmetom v prihodnjih dneh izplačala odškodnine zaradi lanske suše ter jim obljubil pomoč zaradi visokih cen goriva in gnojil. Druge teme: - Francija je obljubila pospešitev dobave najnovejše opreme in raket Ukrajini, ki se sooča s pomanjkanjem sistemov protizračne obrambe. - Papež Leon 14-i na obisku v San Marinu izpostavil to žepno državo kot zgled dobre politike, usmerjene v skrb za človeka. - Slovenske odbojkarice so bile za uvod evropskega prvenstva boljše od favoriziranih Nemk.

Dolgo pričakovane padavine ponekod po državi povzročajo precejšnje težave. Minulo noč predvsem na severu in vzhodu Slovenije, kjer je ob udaru strele umrl moški. Precej burno vremensko dogajanje pa je ob prehodu hladne fronte pričakovati tudi v prihodnjih urah in zvečer. Druge teme: - Vse več držav kritičnih do širjenja judovskih naselij na Zahodnem bregu. - Ameriški gospodarski pritisk ne bo rešil konflikta na Bližnjem vzhodu, meni Kitajska. - V Slovenski Bistrici se začenja festival plezanja, tokrat z dobrodelno noto.

Nad našo državo iz smeri Italije prihaja vremenska fronta, ki s seboj predvsem na zahodu lahko prinese tudi krajevna neurja. Agencija za okolje je za zahod države zato izdala oranžno opozorilo. Zaradi nalivov oranžno opozorilo velja tudi za jutri, ko je pričakovati še nekoliko več padavin, znova pa tudi krajevna neurja z nalivi. Tla so še vedno izjemno suha, zato lahko hitro narastejo meteorne vode in hudourniki. V oddaji tudi o tem: - Opozicija predlaga posvetovalni referendum o razrešitvi Stevanoviča. - Trump podpornicam Irana zagrozil s sankcijami. - Košarkarji Los Angeles Lakers na obisku v Sloveniji.

Mariborski vodovod oskrbuje 170 tisoč odjemalcev, ki jim je vsak dan na voljo 40 milijonov litrov sveže pitne vode. To je za porabnike povsem samoumevno, dokler niso pozvani, da varčujejo z njo. Ena oseba je na dan porabi povprečno 130 litrov, pri Mariborskem vodovodu pa cenijo odgovornost porabnikov, ki se pozna pri zalogah vode v tem dolgotrajnem sušnem obdobju. Ponedeljkov dež se bo komaj kaj poznal na nivoju podtalnice in znane omejitve pri rabi vode veljajo še naprej, vse do preklica.

Sušne razmere po državi se zaostrujejo, zaradi česar je ekonomska stabilnost kmetijskih gospodarstev resno ogrožena, opozarja Kmetijsko-gozdarska zbornica. Njen predsednik Jože Podgoršek si je danes skupaj z državno sekretarko na kmetijskem ministrstvu Mojco Erjavec ter predstavniki kmetijske svetovalne službe in lokalnimi kmeti ogledal razmere na terenu. Kot je povedal Podgoršek, je škoda katastrofalna, saj izjemen upad pridelkov beležijo praktično po vsej državi. V oddaji tudi o tem: - Pristojni preiskujejo ozadje onesnaženja kopalne vode v Izoli; voda pri svetilniku je zdaj ustrezna, a je kopanje še naprej odsvetovano. - Ukrajina v luči nadaljevanja rukih napadov vnovič pozvala ZDA k dobavi sistemov protizračne obrambe. - Romunija zaradi izjemno nizke gladine Donave povsem zaustavila nuklearko Černavoda.

Kmetje, ki so zaradi izredno hude suše marsikje ob velik del pridelka, nadaljujejo pozive državi za čim hitrejšo pomoč. Kmetijsko gozdarska zbornica še letos pričakuje ukrepe po vzoru tistih izpred štirih let ob začetku vojne v Ukrajini.

Suša povzročila izjemno škodo v kmetijstvu, resorno ministsrtvo napovedalo pomoč. Zaradi nizkih vodostajev rek težave tudi v energetskem sektorju. V Kongu zaradi ebole umrlo že več kot 2100 oseb, pristojni zaznali približno 4500 okužb.Šport: Bo Ptujčan Kristjan Čeh obranil naslov evropskega prvaka v metu diska?Vreme: Konec tedna še sončen in vroč, v ponedeljek nas čakajo nevihte in padavine.

Kmetje, ki so zaradi izredno hude suše marsikje ob velik del pridelka, nadaljujejo pozive državi za čim hitrejšo pomoč. Kmetijsko gozdarska zbornica še letos pričakuje ukrepe po vzoru tistih izpred štirih let ob začetku vojne v Ukrajini. Poleg izpada pridelka kmetom grozijo tudi visoke cene krme. V oddaji tudi: - Japonska zaradi Putinovega obiska Kurilov predala protestno noto. - Kopanje pri izolskem Svetilniku ni več odsvetovano. - Kristjan Čeh nocoj v obrambo naslova evropskega prvaka v metu diska.

Zaradi dolgotrajne suše so v ospredju opozorila o pomenu namakalnih sistemov in vodnih zadrževalnikov. Kmetovalci opozarjajo, da ob taki suši tudi namakanje ni dovolj. Druge teme: - Zaradi bakterije E.coli kopanje še vedno odsvetovano na dveh izolskih kopališčih. - Najemnino plačujemo, stanovanjskega kredita z enakim obročnim zneskom pa ne dobimo, opozarjajo mladi. - Čez manj kot eno uro se bo začel sončni mrk.

NAPOVEDNIKKmečka iniciativa zaradi suše Ministrstvo za kmetijstvo poziva k takojšnjemu ukrepanju.Zaradi bakterije E. coli odsvetovano kopanje na dveh plažah v Izoli.Na ministrstvu za kulturo deloma že sanirali primanjkljaj, ki ga je zapustilo prejšnje vodstvo.Papež namenil 100 tisoč evrov pomoči žrtvam potresa v Kolumbiji.Dve nebesni predstavi v eni noči. Pozor: sončni mrk opazujte primerno zaščiteni.Letošnji svetovni dan mladih opozarja na prekarnost, finančno in bivanjsko negotovost mladih.Zelenski: Putin bo po septembrskih parlamentarnih volitvah v Rusiji razglasil novo veliko mobilizacijo.ŠPORT: Nogometaši Celja preko armenskega Ararata do zadnjega kroga kvalifikacij elitne Lige prvakov. Nogometaši PSG-ja in Aston Ville drevi za evropski superpokal.VREME: Tako kot danes, bo tudi jutri pretežno jasno z najvišjimi dnevnimi temperaturami okoli 30, na Primorskem okoli 35 °C.

Visoke temperature, sušne razmere in požari zaznamujejo letošnje poletje v Evropi. Na njenem zahodu sta bila junij in julij celo najtoplejša doslej. Vodnatost rek je nizka, preostanek vode v njih pa nadpovprečno topel. Reaktor krške nuklearke zato že od preteklega tedna obratuje z 80-odstotno močjo. Druge teme: - Razpis za subvencije za nakup električnih vozil se zaradi skorajšnje porabe sredstev končuje. - Ruska civilna skladišča vse pogostejša tarča ukrajinskih sil. - Umrl je mladinski pisatelj Slavko Pregl.

Zaradi vročinskega vala in posledično nizkega vodotoka Save je vlada za zagotavljanje nemotenega delovanja elektroenergetskega sistema in neprekinjene oskrbe z elektriko jedrski elektrarni Krško naložila obratovanje najmanj na minimalni moči, ki je glede na temperaturo in pretok Save še varna in zanesljiva. Druge teme: - Zaradi suše najverjetneje tudi podražitev hrane. - Iran in Oman blizu dogovora o upravljanju Hormuške ožine. - Gianni Infantino po opravičilu za napake ostaja vodja Fife.

Država je še vedno v primežu vročinskega vala , ki svoje posledice kaže tako na ekološkem in zdravstvenem kot na gospodarskem področju. Zaradi vse hujših vremenskih ekstremov je slišati tudi pozive k celostnim rešitvam. V oddaji tudi o tem: - Vročina in suša vplivata tudi na pretoke rek in posledično na zmogljivosti hidroelektrarn in krške nuklearke. - Policija po petkovi prometni nesreči še ni opravila razgovora s predsednico republike Pirc Musar - V Berlin incident z dronom s strelivom v Leipzigu označujejo kot hibridni napad

Vročinski val traja že rekordno dolgo. V notranjosti države so temperature osmi dan zapored presegle 35 stopinj Celzija, jutrišnji dan bo po napovedih vremenoslovcev števec potisnil na devet. Zaradi sušnih razmer, ki bodo trajale predvidoma do sredine meseca, je marsikje po državi oskrba z vodo vse težja, opozarjajo hidrologi, slabim hidrološkim razmeram bo prilagodila delovanje tudi jedrska elektrarna Krško. Drugi poudarki oddaje: - V Jeku bodo moč reaktorja ponoči zmanjšali na 80 odstotkov. - Julija pri nas sezonsko povečanje števila brezposelnih. - Ameriški predsednik Trump nadaljuje niz nasprotujočih si trditev glede Irana.

Vročina se v teh dneh stopnjuje, zato zdravstvena stroka poziva k samozaščitnemu ravnanju. Zaradi kombinacije visokih temperatur in suše je razglašena tudi velika požarna ogroženost. V Upravi za zaščito in reševanje pozivajo, naj v primeru, da opazimo dim ali ogenj, zavarujemo ljudi in premoženje in naj ne odlašamo s klicem na 112. Drugi poudarki oddaje: - Gibanje Hamas naj bi privolilo v popolno razorožitev v Gazi. - Španija v eksklavo Ceuta zaradi povečanega prihoda prebežnikov pošilja vojsko. - Znani rezultati natečaja lastovka za najboljšo kratko zgodbo. - Za nogometaše Kopra, Brava in Aluminija konec poti v konferenčni ligi.

Zakorakali smo v nov vročinski val, ki bo po napovedih vremenoslovcev dosegel vrhunec jutri in v soboto. Po državi že kar nekaj časa trajajo sušne razmere, zato se je Uprava za zaščito in reševanje odločila zaostriti stopnjo požarne ogroženosti. Od danes za večji del države velja oranžno opozorilo, za Primorsko pa rdeče. Po vsej državi je prepovedano kurjenje v naravnem okolju. V oddaji tudi o tem: - Vlada za letos načrtuje 700 milijonov evrov večjo porabo, največ dodatka namenja obrambnemu ministrstvu. - Ameriške sile ponoči silovito napadle več deset ciljev v Iranu. - Združeni narodi začenjajo glasovanja o nasledniku generalnega sekretarja Guterresa.

Državo je zajel tretji vročinski val letos. Temperature se bodo danes in v prihodnjih dneh ob pretežno jasnem vremenu čez dan gibale okrog 35, ponekod bodo dosegle skoraj 40 stopinj. Hkrati z vročino državo pesti suša, ki poleg velike požarne ogroženosti prinaša še druge otipljive posledice. Druge teme: - Slovenske hidroelektrarne proizvajajo bistveno manj elektrike kot v preteklih letih. - Po krajšem zatišju na Bližnjem vzhodu ponoči napad savdskih in ameriških sil na Irak - Na tnalu vladnih rezov v kulturi tudi Zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti

Obsežni požari v Franciji so povzročili izredne razmere, zaradi katerih je predsednik Emmanuel Macron sklical krizno zasedanje vlade. Pogorelo je 116 tisoč hektarjev, domove je zapustilo več kot 325 tisoč ljudi, večinoma iz departmaja Gironde, kjer so se sicer razmere nekoliko stabilizirale. Z ognjenimi zublji se še naprej bojujejo tudi v Španiji. Požar pri Madridu še ni pod nadzorom, vendar naj bi se nekateri že danes vrnili na svoje domove. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski v London in Washinton po nadaljnjo podporo in vojaško opremo - Po zamrznitvi prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve jutri pocenitev naftnih derivatov - Tadej Pogačar z novo zmago na Touru in svojo človeškostjo vpisan med največje v zgodovini

Sredi poletne sezone smo, kar prinaša tudi marsikatere nevšečnosti. Slovenske ceste danes hromijo zastoji, kot boste slišali v oddaji, pa na turistične destinacije vse bolj vplivajo tudi vročinski valovi. Naslednji k nam prihaja sredi tedna, v Španiji in Franciji pa so visoke temperature tudi eden glavnih vzrokov katastrofalnih požarov: - V omenjenih državah zaradi ognjenih zubljev skupno evakuirali že 250 tisoč ljudi - Bližnjevzhodni konflikt zaostrujejo še medsebojni napadi Savdske Arabije in jemenskih hutijevcev - Ustavno sodišče odločilo v enem izmed volilnih sporov v zvezi z domnevnim tujim vplivom

Da vojne v Iranu še ne bo kmalu konec, kažejo vnovične namere ameriških oblasti po povečanju sredstev zanjo. Vojni minister Pete Hegseth si poleg doslej že porabljenih 38-ih milijard dolarjev želi dodatnih 67 milijard. Razsežnosti vojne pa so veliko širše. Ena najbolj očitnih posledic so višje cene goriv po svetu, ki krepijo tudi strah pred inflacijo. Umiritev bi prinesel morebiten nov ameriško-iranski dogovor, pravi analitik Aleš Lokar. Zaradi visokih cen nafte so sicer znova nezadovoljni v kmetijstvu. Ostali poudarki oddaje: - Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi predvidoma 11. oktobra. - Francija prepovedala uporabo družbenih omrežij mlajšim od 15 let. - Medvedi na Rakitni odslej ne bodo mogli odpirati smetnjakov.

Svetovno nogometno prvenstvo, ki se je sinoči končalo s španskim zmagoslavjem v New Yorku, je brez dvoma obdržalo naziv največjega športnega dogodka na svetu. Številke, tako tekem in gledalcev kot zaslužkov, so največje v zgodovini, a ljubitelji te igre ne skoparijo s številnimi kritikami na tokratni pristop do organiziranja prvenstva. Kljub vsemu naslov svetovnih prvakov v nogometu ostaja dosežek, ki v svetu športa nima konkurence, kar je poudaril tudi vratar svetovnih in evropskih prvakov Unai Simon. Kot je dejal, tega ni mogoče primerjati s sicer zgodovinskim naslovom evropskih prvakov, niti z ligo narodov, osvojitev tega naslova namreč ostaja nekaj edinstvenega. Druge teme: - Tanja Fajon ne bo visoka predstavnica Unije za Sahel, v Bruslju naj bi že izbrali novo kandidatko. - Ob polnoči cene pogonskih goriv občutno višje, dizel se bo podražil za 13 centov na liter. - Novi britanski premier napovedal takojšnji začetek zniževanja življenjskih stroškov.

Slovenijo je včeraj popoldan zajela hladna fronta, ki so jo spremljali siloviti sunki vetra, močni nalivi in tudi toča. Zaradi vetroloma in poplav meteorne vode so morali v nekaterih koncih države posredovati gasilci. Kljub ohladitvi in obilnejšim padavinam je za južno polovico države še vedno razglašeno oranžno opozorilo zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. V oddaji tudi: - Madžarski predsednik Tamas Sulyok odobril svojo odstavitev s položaja. - Kubo prizadel že tretji popoln izpad električnega omrežja v manj kot desetih dneh. - Drevi finale svetovnega prvenstva v nogometu med Argentino in Španijo.

Slovenska policija se spopada z izjemno kadrovsko krizo, saj vsako leto izgubi več sto uslužbencev, torej več, kot jih na novo zaposli. Notranji minister Franci Matoz napoveduje, da bo kadrovsko stisko v policiji reševal tudi s tem, da za policiste ne bo več potrebna šesta stopnja izobrazbe. V policijskem sindikatu pa ob tej zamisli opozarjajo na morebitne težave, ki bi jih prineslo izenačevanje plač policistov s srednješolsko in višješolsko izobrazbo. Druge teme: - Boris Mijič po novih razkritjih znova tarča pozivov k odstopu. - Ukrajina pri zaveznicah v Parizu dobila nove rešitve za zračno obrambo. - Predlog za turistično takso doživel odobravanje kmetov in negodovanje sobodajalcev.

Zunanji minister Tone Kajzer od Bruslja pričakuje pojasnila glede predlaganja Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel. Slovenija odločitve o morebitni podpori še ni sprejela, minister ob tem poudarja, da mora biti izbirni postopek jasen in pregleden. Imenovanje nekdanje zunanje ministrice obravnava tudi komisija za preprečevanje korupcije. V oddaji med drugim o tem: - Članice Evropske unije deli sprejemanje sankcij proti Rusiji in skrajnim izraelskim naseljencem - Spor med Združenimi državami in Iranom vnovič ogroža ladje v Hormuški ožini - Zaradi suše nemočni kmetje pričakujejo državno pomoč

Domači politični parket te dni zaznamujejo predvsem finance. Na pristojnem parlamentarnem odboru danes pretresajo upravljanje javnih financ pod prejšnjo administracijo, očitki pa so obojestranski. Medtem v javnosti odmeva napoved o nižanju pogodbeno že odobrenih sredstev za kulturo. Nekdanja ministrica Asta Vrečko zagotavlja, da so ministrstvo predali z najvišjim proračunom, dodaja pa še, da to ni pravi trenutek za grožnje in reze sredstev tistim, ki so jim sredstva že bila odobrena. Očitke, da gre za pritiske, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc zavrača in dodaja, da ne gre za nikakršno obračunavanje s kulturniki. Druge teme: - Predsednik državnega zbora Stevanovič kritičen do sredstev, obljubljenih Ukrajini; zavzema se za izvedbo referenduma o članstvu v Natu - Iran po silovitih ameriških napadih nadaljuje obstreljevanje zaveznic ZDA v regiji - Propadli dve tretjini vzorcev celic Biobanke, odvetniki prizadetih družin napovedujejo tožbo

Glasbeni utrip tokrat prinaša predvsem operne vsebine. Najprej se bomo ustavili v prestolnici, kjer je Festival Ljubljana z veličastnim koncertom vstopil v letošnje festivalsko dogajanje. A s Puccinijevo opero Turandot organizatorji niso imeli sreče – narava je namreč pokazala svojo moč in prekinila dogajanje. Čez mejo, v Trstu, kjer so uprizorili Straussovo Elektra, so imeli več sreče. Na kratko se bomo ustavili tudi v Kopru, kjer sta Eva Jurgec in Uroš Jezdič predstavila svoj avtorski projekt. Ob koncu oddaje pa vas bomo povabili še na Teden kitare, ki bo sredi julija znova združil ljubitelje tega priljubljenega glasbila.

Državni zbor je sprejel zakon o izvajanju evropske uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov. Sistem bo po mnenju koalicije omogočil učinkovitejše upravljanje postopkov vračanja migrantov in hkrati boljšo prepoznavo ranljivih skupin tujcev. V opozicijskih vrstah pa so opozorili na morebitne nesorazmerne posege v človekove pravice prebežnikov. Drugi poudarki: - Levica in Vesna ter Svoboda glede poslanca Resnice Borisa Mijiča zahtevajo sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora. - Ob povečevanju napetosti med Ukrajino in Belorusijo polotok Krim v primežu energetske krize. - Zaradi vročinskega vala se v Nemčiji spopadajo s trdovratnim razmnoževanjem metulja, katerega gosenice škodujejo zdravju ljudi in živali.

V naši državi še vedno uživamo blaginjo, a se bomo morali v prihajajočih letih prilagoditi na številne izzive, ugotavlja Urad za makroekonomske analize. Zaradi politične razklanosti pa žal razprava o nadaljnjem razvoju vedno znova izostane. Drugi poudarki oddaje: Obrambni ministri Evropske unije so iskali rešitve za krepitev domače vojaške industrije Visoki mednarodni predstavnik v Bosni in Hercegovini pred odhodom opozoril na nedelovanje institucij. Za novega rektorja mariborske univerze je bil izvoljen Dean Korošak, ki napoveduje novo obdobje visokega šolstva

Danes se začenja drugi krog iskanja mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, potem ko predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu mandata ni podelila. Pogajanja na desnosredinskem političnem polu so v polnem teku, v ospredju pa je možnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Trump začasno ustavil akcijo vojaškega spremstva ladij v Horumški ožini in poudaril napredek v pogajanjih z Iranom. - Nemška vlada leto dni po nastopu mandata ne uresničuje svojih načrtov, razkol med strankama koalicije je vse večji. - V Benetkah začetek 61. bienala sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije je tik pred začetkom odstopila mednarodna žirija za nagrade.