Podcasts about zaradi

Zaradi izraelskih načrtov o okupaciji Gaze Nemčija razmišlja o delni prepovedi izvoza vojaške opreme v Izrael.Srečanje Putina in Trumpa morda že v ponedeljek.Dežurne ekipe s helikopterjem ta teden v gorah reševale kar štirinajstkrat.Z raziskovalcem arhivov Igorjem Omerzo o ranah naše polpretekle zgodovine.Slovenija z Dončićem drevi v Stožicah proti Nemčiji.Vreme: Čaka nas sončen in poletno vroč vikend.

Z Bližnjega vzhoda še naprej prihajajo prizori nevzdržnih razmer v Gazi. Zaradi omejene humanitarne pomoči tamkajšnji Palestinci še naprej stradajo, napadi izraelske vojske pa se nadaljujejo in stopnjujejo. Poročila sledijo medijskim navedbam, da izraelska vlada načrtuje popolno okupacijo Gaze. Premier Benjamin Netanjahu neomajno vztraja, da je njihov cilj poraziti sovražnika, doseči izpust talcev in zagotoviti, da Gaza ne bo več grožnja Izraelu, je dejal. Drugi poudarki oddaje:SPIKER: - Bruselj si v trgovinskih pogajanjih prizadeva za čim več neocarinjenih izjem. - Število brezposelnih v primerjavi z lani nižje za nekaj več kot odstotek. - Pri poginuli psički iz Bohinja odkrili dve strupeni snovi.

Dve leti po najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije se nadaljuje obnova, za katero je država do zdaj namenila skoraj 1,2 milijarde evrov od skupno ocenjenih treh milijard. Po napovedih bo trajala še tri leta. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski premier Netanjahu želi podučiti vojsko, kako doseči cilje v Gazi. - Med pridržanimi v ukrajinski protikorupcijski aferi naj bi bil poslanec vladajoče stranke. - Zaradi kritičnih razmer v kovinarstvu sindikat svari pred socialno bombo.

Za Palestince v Gazi je poleg izraelskih napadov smrtonosna tudi lakota. Človekoljubne pomoči, ki prihaja v enklavo, ni dovolj, opozarjajo humanitarci. Zaradi akutne podhranjenosti je ogroženih več kot 320 tisoč otrok, navaja predstavnik Unicefa Ted Chaiban in dodaja, da otroci ne bi smeli umirati med tem, ko čakajo v vrsti pred prehranskim centrom ali zbirajo vodo. Druge teme: - Trump ukazal premik dveh jedrskih podmornic. - Protest v Celovcu zaradi racije avstrijske policije pri Peršmanu. - Boj proti diskriminaciji v ospredju dneva spomina na genocid nad Romi in Sinti.

Potem ko je izraelska vojska napovedala nadaljevanje vojne v Gazi, če ne bo dogovora s Hamasom o izpustitvi talcev, je ta danes sporočil, da se ne bo razorožil, dokler ne bo ustanovljena neodvisna palestinska država. Medtem življenja prebivalcev Gaze poleg izraelskih napadov jemlje tudi lakota. Zaradi nje je umrlo še sedem ljudi, tudi otrok. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina napadla naftne objekte v Rusiji, ta napreduje v Donecku. - Slovenci pospešeno varčujejo, glavnina prihrankov v obliki depozitov. - Slovenske odbojkarice po zmagi nad Estonijo z eno nogo že na evropskem prvenstvu.

Tadej Pogačar je pričakovano rumeno majico varno pripeljal do Pariza, njegovo četrto zmago na Touru je v živo spremljalo veliko Slovencev. Številni so kampirali ob trasi in jo očitno zelo dobro odnesli, predvsem veliko bolje kot udeleženci antifašističnega tabora ob Peršmanovi domačiji, kjer so avstrijski policisti s specialno enoto, helikopterjem in letalniki izvedli obsežno racijo. Zaradi domnevne kršitve glede kampiranja in varstva narave. Mednarodni pritiski na Izrael, tudi zaradi politike stradanja v Gazi, se stopnjujejo, medtem pa je po mnenju madžarskega premierja Orbana Trump Ursulo von der Leyen pojedel za malico in dosegel za Evropsko unijo zelo slab trgovinski dogovor.

Upokojenci bodo danes prvič dobili nižje pokojnine zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega so namreč od začetka julija dolžni plačevati vsi zaposleni, delodajalci in tudi upokojenci. Glede vsega je odprtih še veliko vprašanj, v praksi sistem še ne deluje. Nekaj drugih poudarkov: - Na Dunaju danes protestni shod zaradi nedeljske racije na protifašističnem shodu na avstrijskem Koroškem - Tudi Kanada med državami, ki napovedujejo priznanje Palestine - Radijska nagrada lastovka kratki zgodbi z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je na začetku leta napovedal, da bodo do marca spremenili zakon o socialnem varstvu in tako rešili tisoč ljudi z ovirami, ki jim zaradi zakonske neurejenosti grozi deložacija iz stanovanjskih skupnosti. Konec julija sprememb še vedno ni. Zamuda ne skrbi le uporabnike stanovanjskih enot, ampak tudi starše otrok z ovirami. Novela naj bi jim namreč zagotavljala dodatno pomoč. Kaj v resnici prinaša, kako bo država poskrbela, da nove pravice ne bodo le mrtva črka na papirju ob velikem pomanjkanju kadra? Kaj starši otrok z ovirami pričakujejo od sistemskih sprememb in kaj bodo dobili? Gostje: Magdalena Žakelj, višja svetovalka z Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in dezinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost; dr. Andreja Rafaelič, strokovno-raziskovalna sodelavka na Inštitutu za socialno varstvo; Tilen Recko, predsednik Društva Altra – Odbora za novosti v duševnem zdravju; Rene Hajnc, oče dvojčkov, ki imata cerebralno paralizo.

Podobe in poročila o stradanju prebivalcev Gaze, ki jih v svet iz prerešetane enklave pošiljajo prav tako stradajoči novinarji - so očitno predramile diplomate več zahodnih sil, ki so se začeli zoperstavljati Izraelu. Med njimi ni ameriških oblasti, a se število držav, ki ne želijo priznati Palestine, zmanjšuje - Izrael sicer trdi, da zaradi propagande Hamasa. Druge teme: - Podražitev najnujnejšega je letno inflacijo ta mesec okrepila na 2,8 odstotka. - Kmetje v protest, če pristojni ne bodo omilili zakona o zaščiti živali. - Na vseslovenskem Zletu na Krasu pričakujejo več kot tisoč tabornikov.

KZS zaradi spornega Zakona o zaščiti živali v vseslovenski kmečki protest. Ministrstvo razloga zanj ne vidi.Novogoriški župan Turèl odstavil podžupana Harèja, ki meni, da je razrešitev povezana z njegovim udejstvovanjem za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev.Zaradi dogajanja v Gazi, Slovenija na zagovor poklicala izraelsko veleposlanico v Ljubljani.ŠPORT: Slovenski odbojkarji prek Francije do polfinala svetovne Lige narodov.VREME: Jutri sprva precej jasno, popoldne bo nastalo nekaj ploh ali neviht. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 29 °C.

Črn dan na slovenskih cestah: Zaradi neprilagojene hitrosti ugasnilo pet življenj.Z zasebno zobozdravnico Sabino Markóli o odtekanju javnega denarja v tujino.Evropska unija bo oktobra začela uvajati nov nadzorni sistem na mejah.Vreme: Ponoči in jutri bo precej jasno, v goratem svetu lahko nastane kakšna ploha.

Domača orožarska industrija je navdušena nad idejo o holdingu, prek katerega bi država vlagala v obrambo. Spet drugi ob tem svarijo pred slabimi izkušnjami z državnimi naložbami in lobističnimi povezavami s politiko, ki bi osiromašile državno blagajno. Potrebujemo civilni nadzor, meni ekonomist Bogomir Kovač. Drugi poudarki oddaje: - Evropski okoljevarstveniki zaskrbljeni zaradi obljubljenih nabav ameriških energentov - Zaradi razmer v Gazi tudi London omenja priznanje Palestine - Pogačar po osvojenem Touru ne bo napadal še Vuelte

Današnji »Naš pogled« bom začel nekoliko drugače. Sposodil sem si nekaj naslovov, ki sem jih našel na portalu Info360 in Preiskovalno.si: »Zaradi goljufanja s potnimi stroški moral zapustiti UKC, službo pa dobil na ministrstvu« »SŽ: Oče Tine Gaber z novo pozicijo in občutno boljšo plačo« »Rekord: Javni uslužbenec v enem letu prejel skoraj 40.000 evrov bruto dodatka« »Afera Litijska 51: nakup sodne stavbe v vrednosti 7,7 milijona evrov« »Upokojenec pomagal prijatelju pri pleskanju in od Fursa dobil kazen« »Za računalnike ni interesa, poplavljenka in samohranilka pa ga ne dobita« »Star Solar: Podjetje v lasti Goloba je spreminjalo lastnika, prejema pa denar od državnega Borzena« »Afere pod ministrom Poklukarjem in nov sum zlorabe tajnih podatkov«

Zaradi katastrofalnih razmer v Gazi, kjer ljudje vse bolj množično umirajo od lakote, številne države krepijo pritisk na Izrael. Francija je napovedala priznanje Palestine, britanski premier se bo danes o ukepih za omilitev katastrofe v palestinski enklavi pogovarjal z nemškim in francoskim kolegom. Medtem so pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi dokončno propadla. Druge teme: - Ameriška trgovinska vojna največja grožnja stabilnosti našega gospodarstva, ocenjuje centralna banka. - Tajska in Kambodža vse bliže vojni, zaradi spopadov ob meji evakuiranih več kot 100 tisoč ljudi. - V Bayreuthu se začenja festival glasbe Richarda Wagnerja, na Arsu prenos uvodne predstave.

Tri leta je profesorica francoščine na izpostavi Sorbone v Abu Dabiju. Pred kratkim je podpisala novo triletno pogodbo. Pred tem je bila v Sloveniji najprej osnovnošolska učiteljica in pozneje profesorica angleščine na gimnaziji. Zna pohvaliti slovensko šolstvo in je hvaležna za vse prejeto znanje. Doma tudi zato ni zapustila zlahka. Ampak po vsem, kar se je v sistemu nakopičilo po obdobju koronavirusa, je bila odločitev nekoliko lažja. Univerza v Združenih arabskih emiratih, kjer dela, ima pridih prestiža, ni pa nujno elitistična. Vpisanim in sprejetim domačinom šolnino plačuje država, šolanje pa poteka v francoščini.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Po štirih mesecih skoraj popolne izraelske blokade razdeljevanja človekoljubne pomoči so razmere v Gazi nevzdržne, od lakote je umrlo že 80 otrok. Rdeči polmesec in več kot 100 drugih humanitarnih organizacij je v skupnem pismu opozorilo na splošno stradanje, stanje v palestinski enklavi pa opisujejo kot katastrofo doslej nevidenih razsežnosti. Ostali poudarki oddaje: - Zelenski po protestih obljubil nov načrt za boj proti korupciji. - Analiza KPK: korupcijska tveganja v obeh kliničnih centrih. - V Posočju na vrhuncu turistične sezone manj kajakašev, a več ribičev.

Drugi poudarki: - Občini Lendava in Ljutomer subvencionirata počitniško delo, zanimanje delodajalcev je veliko - Mariborski študenje pa so se tudi letos odpravili v delovno brigado - ogromno pomagajo in marsikaj postorijo v Osilnici, poleg tega pa se tudi zabavajo - Promet skozi nekdanji mejni prehod Fernetiči zdaj vendarle nekoliko bolj tekoč

Prvi osnutek večletnega finančnega okvira Evropske unije za Slovenijo predstavlja ustrezno podlago za pogajanja, je po sestanku z evropsko komisarko za širitev Marto Kos v Ljubljani dejal predsednik vlade Robert Golob. Komisarka pa je poudarila, da širitev Unije ni samo povečanje njenega ozemlja in števila prebivalcev, ampak gre tudi za krepitev varnosti. Drugi poudarki: - Državni svetniki jutri o vetih na zakone o zaščiti živali, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje. - Svet trebanjskega zdravstvenega doma zaradi odstopa polovice članov ne more odločati o vodji ustanove. - Zaradi mogočih neurij oranžno opozorilo, nekaj vročinskih neviht državo zajelo še pred napovedmi.

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Maja Moll. Začnimo pri koncu. Na zadnji platnici knjige Svet je drugačen je navedeno kratko pohvalno besedilo akademika Matjaža Kmecla, besede občudovanja in ugotovitev, da je pisanje Mateje Gaber zanimiv memoarski esej. Tako živahnega in samozavestnega kozmopolitizma pri nas zelo manjka. Kmecla so navdušili živahnost, smisel za humorno stran življenja, svetovljanstvo, eruditstvo in še marsikaj. Pisateljica se najprej spominja let, ki jih je preživela v Kuvajtu. Videti je, kot da jo bo pot vodila še v druge, prav tako eksotične dežele, a ni tako. V nadaljevanju obiskuje evropska mesta, nič manj vabljiva pa niso niti slovenska – Škofja Loka, Radovljica in Ljubljana. Pravzaprav je vseeno, kam se Mateja Gaber odpravi, povsod je ona sama – radoživa in živahna ženska, ljubiteljica lepih umetnosti in veseljakinja, ki življenje zajema z veliko žlico in se zna sproščeno smejati, pogosto tudi na svoj račun. Kamor koli gre, povsod je ob njej ali v njenih mislih njen Brane, soprog, po poklicu pediater in zagnan igralec golfa. Če smo že pri golfu, ki je za oba precejšnja strast in izziv, je treba omeniti, da je Brane za poročno potovanje predlagal obisk Škotske, kjer bi si ogledala gradove in si pridobila vednost o bogati kulturni dediščini. Tako mimogrede, malce brezbrižno, je omenil, da bi lahko vzela s seboj palice za golf. Gradov je bilo kar veliko, ogledala pa sta si le enega, saj se igranju golfa nista mogla upreti. Mateja Gaber je otroštvo preživela v Prekmurju, v Ljubljani pa se je izšolala vse do doktorata s področja literarnih ved. Na Filozofski fakulteti na več oddelkih opravlja delo predavateljice in lektorice nemškega jezika. Začelo pa se je tako, da je po študiju najprej učila na Gimnaziji Bežigrad. Ker ljubi življenje in se rada zabava, si ni mogla kaj, da se za pusta ne bi našemila. In kaj je postala tistega dne? Sama Ester Williams, plavalka in filmska igralka, ki je moški svet vznemirjala s svojo očarljivostjo in plavalno veščino. Na Gimnazijo je prikorakala v enodelnih kopalkah, obuta v sandale, na glavo si je poveznila plavalno kapo z obodom iz rož, na oči pa mačja očala v slogu petdesetih let. V cekarju je imela radio na baterije in kopalno brisačo. Mahnila jo je naravnost v ravnateljevo pisarno in se zleknila na njegovo mizo kot na sončno plažo. Vehementno sem odprla vrata njegove pisarne, vključila glasbo Glenna Millerja In the Mood, s prefinjenimi gibi sinhrone plavalke odplavala do direktorjeve mize, nanjo poveznila kopalno brisačo in se ulegla na mizo, kot da se sončim. Mogoče bi kdo rekel, da se igram s službo, ampak meni se je vse skupaj zdelo čisto normalno, saj je bil vendar pustni torek, ko je čas za norčije. Biti profesor pač ne izključuje norčavosti. »Gabrova, super si, ampak pejt iz pisarne,« je odločno in s prikritim smehom »ukazal« direktor in mi tako odprl pot do drugih razredov, kamor me je pot zanesla z glasbo in brisačo vred, toda vedno z elegantnimi gibi Esther Williams. Ravnatelj je bil razumevajoči Janez Šušteršič, po besedah Mateje Gaber najboljši direktor katere koli gimnazije na svetu. Takrat je v dijaškem svetu zaslovela kot profesorica, ki hodi naokrog v kopalkah. Poleg iskrivega humorja knjiga Svet je drugačen prinaša še veliko novega. Pisateljica se spretno izraža v več jezikih, najbolj prepričljivo in s posebnim navdušenjem slovenščino dopolnjuje z nemščino, saj se z njo ukvarja tudi poklicno. Dodaja informacije o književnosti, likovni umetnosti in glasbi. Dosežkom človeške ustvarjalnosti se predaja z užitkom. Kar zadeva medčloveške odnose, je dobronamerna in prijazna. V knjigi ni enega samega pritoževanja, ni kritike, tarnanja in sprenevedanja. Mateja Gaber izraža spoštovanje do človeka in njegovega dostojanstva, ceni pripadnost in narodno zavednost, na visoko mesto postavlja ljubezen in družino. Njen humor nikoli ne zdrkne navzdol, le redko je obešenjaški. Vse okoli sebe vidi v svetlih barvah in obsijano s sončno svetlobo. Ni pa samo resna znanstvenica, temveč je tudi ljubiteljica mode in vsakršnih zabav, tudi domačih. Ko se je kot univerzitetna predavateljica prenehala šemiti v službenih prostorih, je sproščeno veseljaštvo prenesla v domače stanovanje. Zdaj so se po njem sprehajale hollywoodske zvezde, zdaj osebki iz verskega sveta. Ko se je oblekla v boginjo lova Diano, si je domišljala, da je nadvse imenitna, mož Brane pa je imel kar nekaj pomislekov in je njeno podobo z visokimi črnimi škornji primerjal z žensko, za katero ne bi bilo mogoče reči, da je prišla iz samostana, ampak je nekakšna uživaška nabiralka moških. Zaradi nočnega hrupa med zabavami so sosedje klicali policijo, a se ni zgodilo nič usodnega. Policisti so vljudno zavrnili ponujene čevapčiče. Tudi sicer so bila vrata doma Mateje Gaber široko odprta. Družina je bila gostoljubna in je pod svojo streho sprejemala umetnike in druge ljudi, ki so potrebovali prenočišče. Neka ruska trenerka se je nekoliko preveč navdušila nad Branetom. Ocvrta jajca, ki ji jih je pripravil, so bila zanjo vrhunec kulinarične umetnosti, čeprav jo je vzorna hišna gospodinja dlje časa razvajala s slastnimi jedmi in vožnjami na treninge. Zaradi slabe angleščine je imenitnega kuharja Braneta imela za piškot. Mati Mateje Gaber pa se je na potovanju na Nizozemsko uprla amsterdamski prodajalki ljubezni, ki si je meni nič, tebi nič poželela njenega moža in družinskega očeta. Nikakor ji ga ni hotela izročiti v ljubezenski postopek za primerno plačilo. Po knjigi se sprehajajo tudi znane osebnosti iz javnega življenja in različnih dejavnosti. Avtorica v Španiji ni izkoristila priložnosti, da bi se srečala z Luko Dončićem, Marta Verginella in Igor Pribac sta ji prinašala primorske dobrote, Dragan Živadinov in Janez Vrečko sta jo na študentski ekskurziji poučila o konstruktivizmu. V Kuvajtu so delovali znani slovenski zdravniki: Mile Kersnič, Andrej Aleš, Janez Bajc in David Neubauer, Brane Gaber pa je tam opravljal delo supervizorja oziroma glavnega svetovalca arabskim zdravnikom za intenzivno terapijo otrok. Kuvajtska bolnišnica je namreč od enote za intenzivno terapijo otrok v Kliničnem centru v Ljubljani prevzela način zdravljenja najbolj bolnih otrok, ki se zdravijo po vsem svetu in ne glede na to, kje je središče sveta. Pisateljica Mateja Gaber spremeni in obrne marsikateri stereotip. O svoji tašči, partizanki in plemeniti ženski, je napisala veliko lepih besed, prav tako o moževi hčeri iz njegovega prvega zakona. V njej je toliko ljubezni in naklonjenosti, da bo branje v hudo kaotičnih in žalostnih časih, v katerih divjajo vojne, nadvse dobrodošlo. Knjiga Svet je drugačen diši po dobroti. Le kdo se ne bi hotel predati temu vabljivemu vonju?

Zaradi neviht in neurij agencija za okolje za večji del države prižgala oranžno vremensko opozorilo.Državni svetniki bodo na jutrišnji izredni seji odločali o vetu na več zakonskih besedil.Škof Peter Štumpf po obisku v Banja Luki: Katoliška Cerkev v Bosni in Hercegovini ostaja Cerkev upanja.Vreme: Jutri bodo zjutraj in dopoldne še krajevne padavine, popoldne se bo jasnilo.

Jelka Godec: Vlada kaže popolno nezrelost in ignoranco – tako v zdravstvu kot pri vprašanju varnosti in članstva v Natu.Vlada v Državni zbor pošilja predlog o 25-odstotni obdavčitvi kriptosredstev.Raziskava Utrip družbe: Večina Slovencev za obstanek v Natu, javnost razdeljena glede obrambnih izdatkov, v sporu z vlado večina na strani Petrola, ki je spet odprl poslovalnice.Poslanci potrdili zakonodajni sveženj, ki vzpostavlja temelje za stabilno financiranje in širitev javnega najemnega stanovanjskega fonda. V SDS opozarjajo, da je predlog slab.Zaradi nestanovitnega vremena še veliko pšenice pa tudi drugih nekoliko poznejših žit ostaja na poljih.Po spopadih sirskih sil z Druzi, Izrael napadel vladne prostore v Damasku. Vrstijo se pozivi k zadržanosti.Šport: Pogačar kljub včerajšnjem padcu poškodb ni utrpel in je pripravljen na današnji dan, ki se bo sklenil z vzponom na Hautacam. (Otakám)Vreme: Popoldne bo delno jasno, nastalo bo še nekaj ploh in kakšna nevihta. Jutri bo sončno s svežim jutrom.

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček. Zaradi pravosodnih počitnic je bila tokratna oddaja posneta vnaprej.

Na spletnem portalu Domovina.je so objavili komentar novinarja Nenada Glcksa, ki nosi naslov »Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba«. Med drugim je zapisal: »Zaradi dodatnih obremenitev plač iz naslova plačevanja dolgotrajne oskrbe z dvema odstotnima točkama se bo letos davčni primež zvišal že na 46,6 odstotka.«

Nina Zavašnik je jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka, deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem je Nina Zavašnik pripovedovala v aprilski v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. Slišali boste ponovitev oddaje.

Po zaprtju štirih Petrolovih bencinskih servisih zaradi vladne regulacije cen, se vrstijo protesti pred zaprtimi črpalkam. Danes so se zbrali krajani Solčave, ki poudarajo, da je poteza energetske družbe za lokalno skupnost nesprejemljiva. Vlada sicer tudi ob grožnjah Petrola z novimi zaprtji ne namerava popustiti. Poznavalci pa menijo, da gre za boj za prevlado v podjetju med upravljalci državnega lastniškega deleža in zasebnimi lastniki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija bo podaljšala zamrznitev carinskih protiukrepov za Združene države. - Vse več držav odstopa od Ottavske konvencije, Slovenija ostaja zavezana prepovedi protipehotnih min. - V izraelskem napadu na center za razdeljevanje vode ubitih 10 Palestincev.

Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi v Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že veliko prej, kot boste izvedeli. V pogovoru konec lanskega leta, pogovarjala sta se z Lucijo Fatur, pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.

Koalicijske partnerice tudi po sestanku niso enotne glede usode dveh obramnih referendumov. Prvak SDS Janez Janša oa je sporočil, da se zaradi neenotnosti koalicije, opozicija nima jutri s kom usklajevati.

Zakisljevanje oceanov je preseglo kritično planetarno mejo. To pomeni, da so oceani najmanj za 20 odstotkov bolj kisli kot v predindustrijski dobi, še mnogo slabše pa je stanje na Arktiki in okoli Antarktike. To tudi pomeni, da smo prekoračili že sedmo od devetih planetarnih kritičnih mej, znotraj katerih lahko Zemlja zagotavlja varne pogoje za življenje, kakršnega poznamo.Najbolj so ogroženi koralni grebeni, ki jih že tako ali tako uničujejo pretoplo morje in vročinski valovi. Zaradi bolj kisle vode zdaj tudi korale vse težje gradijo svoja ogrodja, ta postajajo bolj krhka in ranljiva. Toda najmočnejše je zakisljevanje v hladnejših predelih oceanov. Prekisla voda uničuje ličinke ostrig in rakovic ter načenja lupine in s tem odpornost pomembnega dela zooplanktona. S tem se maje pomemben člen v prehranjevalni verigi, od katerega so odvisne številne vrste. »V zadnjih 300 milijonih letih ni bilo tako hitrih sprememb pogojev za življenje, kot se odvijajo danes,« pravi oceanska biologinja dr. Nina Bednaršek, raziskovalka na Institutu Jožef Stefan in na Oregonski državni univerzi, ena od avtoric raziskave, ki je pokazala, kako močno je že zakisljevanje in kako občutno so se zato spremenili pogoji za življenje. Soavtor raziskave dr. Richard Feely z Laboratorija za pacifiško morsko okolje v Seattlu pri ameriški Agenciji za oceane in atmosfero NOAA, ki že petdeset let raziskuje zakisljevanje in kemijo oceanov, pa opozarja, da bi se lahko do konca stoletja kislost povečala od 30 pa vse do 150 odstotkov, odvisno pač od količine CO₂, ki ga bomo še spustili v ozračje.

Vremenski osvežitvi navkljub je pred Slovenijo vroč politični teden. Vprašanje referendumov o obrambi je dodobra razburkalo slovensko javnost in malo tudi premešalo koalicijske in opozicijske vrste. Pobuda premierja Roberta Goloba za referendum o izstopu iz severnoatlantskega zavezništva je, pričakovano, doživela mešane odzive med strankami. Drugi poudarki oddaje: - Pogajanja o premirju v Gazi vnovič v slepi ulici - V Texasu po tamkajšnjih poplavah še vedno iščejo 10 pogrešanih - Po razdejanju plaže v Izoli občani vse bolj zaskrbljeni zaradi vandalizma

Piše Katarina Mahnič, bere Lidija Hartman. Iztok Geister je nekakšen bard narave, njen pozoren opazovalec in kritični popisovalec. Njegove knjige Zagovori narave, Dopuščanje narave, O zaupanju v naravo in Levitve – za slednjo je prejel Rožančevo nagrado – lahko vse štejemo med klasiko slovenskega naravopisja in tudi najnovejša Soočenje z naravo je napisana v njegovem slogu preizpraševanja, opazovanja iz drugega zornega kota, obračanja stvari na glavo, da jih lahko potem spet bolj prav postavi na pravo mesto. Tja, kjer bi morale biti, če bi ljudje bolj logično razmišljali ali se vsaj manj sprenevedali, kaj vse dobrega storijo v prid narave. Kot pisatelj pravi v epilogu, knjiga noče učiti, kako spremeniti ali celo izboljšati svet, gre le zato, da poskušamo odkriti doslej zakrito možnost sobivanja z rastlinskim in živalskim svetom in da poskušamo sestopiti s prestola, na katerem smo samopašno umeščeni v središče sveta. V njej se dotakne številnih zanimivih in perečih tem, kot so intima domačega vrta, zaraščanje v kulturni krajini, plenilsko razmerje (tudi človek je do neke mere plenilec), bitka z naravo, popolnost živih bitij in protislovja varstva narave. Na Slovenskem je že januarja 1920 trinajst uglednih posameznikov in strokovnjakov Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani kot prvi poziv k sistemskemu varstu narave predstavilo Spomenico, prvi nacionalni program za varstvo narave pri nas. Pa vendar še danes dojemamo naravo in procese v njej zgolj s stališča lastnega položaja, tudi koristi – nihče se ne sprašuje, ali si divje rastline in živali sploh želijo oziroma ali sploh potrebujejo skrbništvo, kakor ga živim bitjem vsiljuje varstvo narave. Neradi priznamo, da narava tudi mimo človeških prizadevanj za njeno ohranitev nenehno išče in tudi najde svoje poti za samoobnavljanje. “Tako naravoslovci kot naravovarstveniki in ljubitelji narave nikakor ne moremo sprejeti spremembe življenjskih pogojev, kar pa rastlinam in živalim ne povzroča večjih težav, dokler lahko izbirajo med različnimi bolj ali manj ustreznimi razmerami,” Geister se pretirano ne vznemirja nad na primer zaraščanjem travnikov, saj se gozd le vrača na svoje nekdaj mu odvzeto rastišče, niti nima invazivnih rastlin za takšnega bavbava, saj je njihovo naselitev zagotovo omogočila tudi nesposobnost obstoječe rastlinsko-živalske skupnosti, da to prepreči. Krmljenje ptic je zanj ekološko brez pomena, edino smiselno, sploh za mlade rodove, bi bilo opazovanje vrstno prepoznavanje ptic. Tudi iz pušpanove vešče, ki neustavljivo pokončuje kultivirani pušpan, potegne nauk: s kultiviranjem doseženo nenaravno povečanje populacije rastlin ni vedno na roko. Naturalizirani pušpan se bo v divjini gotovo ohranil. Poseganje v naravo, ko kakšni vrsti omogočimo boljše razmere za razplod, je po naravnih merilih vprašljivo, in ne hvale vredno dejanje, saj izključuje tveganje kot pomembno sestavino prizadevanja za obstanek. Knjiga Soočenje z naravo je polna takšnih uvidov, podkrepljenih z različnimi primeri iz narave, nad katerimi se je res vredno zamisliti, še posebej, ker nam avtor ponuja svež in kritičen pogled nanje. A čeprav je knjižica tanka, to ni lahko branje, ki bi ga požrli v trenutku in za zabavo. Ni preprosto, kot tudi ni preprosto resnično in odkrito soočenje z naravo. Okušati ga je treba počasi, premišljeno, z odprtimi očmi, možgani in duhom, še najraje v naravi. Geistrovo pisanje je tudi stilno izredno dodelano, gosto in izrazno bogato, kar daje esejističnim znanstveno-dokumentarnim zapisom nadih sočne prozne pripovedi. Morda je za širok bralski krog najprikladnejši in tudi po praktični plati najzanimivejši esej Vrtna intima, pri katerem bo užival vsak, ki ima doma nekaj vrta. Vsaj na tistem koščku narave, ki ga (četudi samo na papirju) posedujemo, si lahko ljudje ustvarimo svoj delček raja. Tega pa si vsak predstavlja drugače. Menda je uporabnost prevladujoča značilnost srednjeevropskega vrta. Sodobne novozgrajene hiše spremljajo po Geistru “takojšnji vrtovi”, ki so zasnovani tako, da je na njih čimmanj dela; tam ni spontano rastočih rastlin, namesto zelenjavnega vrtička je visoka greda, dreves ni ali pa so iznakažena. Takšen vrt je bolj dodatna soba kot sonaravno prebivališče. In potem so tu vrtovi, z opisom katerih sem se lahko poistovetila in mi je zaigralo srce, saj sem do svojega vrta, prej vzdrževanega v divje urejenem slogu, vedno bolj popustljiva. Ne da bi se kdaj zares zavedala, da je tako najbolj prav. Piše Geister: “Nasprotje takšnemu do podrobnosti urejenemu vrtu, recimo mu čistunski, pa je s spontanim rastjem prežet vrt. Z vidika kulturne presoje mu recimo divji, z vidika zatiralske skrbi sproščeni vrt. Tudi tu gole prsti v vegetacijskem obdobju skorajda ne vidimo, pa ne zaradi nadomestkov, temveč zaradi nebrzdane pokrivnosti rastlin. Trata je, vsaj na obrobju, če ne kar v celoti, polna travniških rastlin in je selektivno košena šele po cvetenju. Grmovje in drevje rasteta sproščeno. Plevel na takšnem vrtu ni nadloga in tudi ne psovka, saj igra pomembno vlogo: ščiti tla pred soncem, ohranja vlago, privablja žuželke ali pa jih odvrača, v obeh primerih v dobro gojenih rastlin. Ospelo cvetje in listje ob deževnikovi pomoči gnojita tla. Ob obdelovanju in negovanju vrta je vedno dobro poskrbeti tudi za sproščanje vrta.” Soočenje z naravo je dragocena spodbuda nam in našim zanamcem, da bi naravovarstvo nadomestila etika zagovorništva narave, ki daje interesom rastlin in živali prednost pred človeškimi interesi. Je spodbuda, da ne bi gledali samo na to, ali je neko dogajanje v naravi koristno za človeka. In spodbuda posamezniku, ljubitelju narave, da se lahko začne z naravo srečevati in sporazumevati kar na domačem vrtu. Zaradi te knjige plevelu lažje pogledam skozi prste, pardon, skozi liste. Lažje tudi prenesem belouško v ribniku, s kosom pa si pošteno razdeliva slastne plodove obema tako ljube šmarne hrušice.

V Riu de Janeiru se začenja vrh držav v razvoju Brics, ki skupaj predstavljajo tretjino svetovnega bruto družbenega proizvoda. Zaradi različnih razlogov v Braziliji ne bo nekaterih najvišjih predstavnikov Rusije, Kitajske in Irana. V ospredju diskusije je trgovinska vojna in posledice ameriških enostranskih potez. Druge teme: - Število umrlih v teksaških poplavah naraslo: 67 žrtev, med njimi 21 otrok - Italijanski parlament se je simbolno poklonil ubitemu borcu proti mafiji - Napet zaključek druge etape francoske pentlje Van der Poelu, Pogačar drugi

Menda naj bi prvi poletni turistični mesec junij na Hrvaškem odplavil vse skrbi v zvezi z upadom števila dopustnikov s severa in zahoda Evrope. Primerjava cen in poziva guvernerja in resornega ministra naj bi pripomogli tudi k umirjanju draginje in ustrezni prilagoditvi ponudbe. Ta konec tedna pa se kolone avtomobilov ne bodo valile zgolj proti morju, zaradi koncerta razvpitega Thompsona se Zagrebu z okolico vred obeta prometni kaos brez primerjave. Napovedanih pol milijona poslušalcev bo ob hudi vročini tudi velik zdravstveni, logistični in varnostni zalogaj za hrvaško prestolnico.

V večjem delu Evrope še traja vročinski val, ki pa naj bi se po napovedih začel počasi umirjati. Visoke temperature pri nas lahko pričakujemo tudi danes in jutri. Ob tem vse bolj skrbi suša, ki je v večini države huda, ponekod pa izjemna. Že zdaj je znano, da bo škoda zaradi suše v kmetijstvu velika, ob tem pa se krepijo pozivi k ureditvi večjih sistemov namakanja. V oddaji tudi o tem: - Nov evropski podnebni zakon bolj prizanesljiv do članic Unije - Poljska z uvedbo nadzora na mejah z Nemčijo in Litvo vrača žogico Berlinu. - Zaradi hvalevrednega sistema krvodajalstva pri nas zaloge krvi stabilne tudi poleti

Suša pa ima svoj vpliv tudi v gozdovih, zaradi česar divjad hrano išče drugod. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bodo sušne razmere prizadele celotno Slovensko kmetijstvo od poljščin, vrtnin, travinja do vinogradov in sadovnjakov. Zaradi negativnih posledic na pridelavo krme pa tudi živinorejo. Drugi poudarki oddaje: Nas čaka tudi referendum o zakonu, ki ureja nadomestila za brezposelne? Vlada in Petrol v pat položaju: v Črnem vrhu in Kostelu bodo protestirali Trump okrnil vojaške dobave Ukrajini, omenja možnost premirja v Gazi

Ta konec tedna bo nastopil prvi vrhunec turistične sezone v juliju, ki tudi letos Slovence tradicionalno vodi na Hrvaško. Hrvaški turizem se je v zadnjih treh letih podražil za kar 50%, pravijo podatki državnega zavoda za statistiko. To opažajo tudi tuji turisti, ki jih je bilo maja letos za 9 odstotkov manj na Hrvaškem kot v enakem obdobju lani. Ali si sploh predstavljate dopust brez Dalmacije, Istre, hrvaškega morja? Ali pa vas bodo zasoljene cene vodile kam drugam?

Koalicijske stranke se na današnjem mini koalicijskem vrhu skušajo poenotiti o zvišanju sredstev za obrambo, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. V Levici in SD-ju so odločitvi obrnili hrbet in zavezi o višanju obrambnih izdatkov do višine 5 odstotkov BDP-ja do leta 2035 nasprotujejo. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati nasprotujejo zahtevam delodajalcev o zamiku uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo - Agencija za energijo predlaga nižjo tarifo za najdražji časovni blok pri obračunu omrežnine za električno energijo v zimskem obdobju - Onkološki oddelek v Mariboru korak bližje dokončanju, država odkupila celotno sosednjo stavbo, ki jo bodo porušili.

Evropska unija - po oceni njenih očetov simbol povezanosti - je očitno razdeljena. To je odseval tudi včerajšnji vrh povezave: Bruselj še premišlja glede dogovora o carinah z Washingtonom; zaradi žuganja Madžarske je podpora Ukrajini pri pridruževanju Uniji le načelna, glede Izraela pa je ob diplomatskem rezanju mnenj ostal le poziv k takojšnji dobavi človekoljubne pomoči Gazi. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa svari, da Izrael v Gazi - kjer so humanitarne razmere katastrofalne - sistematično krši človekove pravice. Drugi poudarki oddaje: - Številni popravki novele, ki omejuje kratkotrajno oddajanje stanovanj - Ob dnevu slovenske policije opozorila na težave in izzive bodočih policistov - Odmev preteklosti: v Narodnem muzeju odprli razstavo Neandertalčeva piščal

Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.Njena gorenjska trma in privzgojen odnos do življenja sta jo gnala prek obupa. Da bi se čustveno in telesno sestavila, se je odpravila na 4000 kilometrov dolgo kolesarjenje od jezera Tahoe v Kaliforniji, kjer živi, do La Ventane na mehiški obali, kjer imajo družinsko počitniško hiško. Kolesarila je pri temperaturah pod ničlo in pri 40 stopinjah, po makadamu nacionalnih parkov in po asfaltu tik ob prehitrih priklopnikih, spotoma pa premagala blizu 50.000 metrov višine. "Vožnja po samotni cesti, kjer mi ni bilo treba paziti na promet ali kar koli drugega, je omogočala, da so mi glavo polnile misli in spomini. Spominjala sem se. Predelovala. Odstranjevala bolečine iz preteklosti. Premikanje naprej po cesti je bilo moja odrešitev." Zapiski: osebna spletna stran, knjiga Naj se vrti, Alenka Vreček na Instagramu.

Jasno je, da se bo Evropa, ob številnih konfliktih, dodatno oboroževala. Kljub soglasju članic Nata o zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP v desetih letih premier Robert Golob poudarja, da je edina zaveza Slovenije zvišanje teh izdatkov letos na dva odstotka in do leta 2030 na tri odstotke BDP. Zaradi pomislekov koalicijskih partneric Golob napoveduje skorajšnji koalicijski vrh in predlaga, da vladno gradivo o izhodiščih za včerajšnji vrh Nata ne bo več tajno. Hamenej: ameriška vojska z napadi na Iran ni pridobila ničesar. Požar uničil proizvodnjo družbe Greenline Yachts v Begunjah. Ob sušnih razmerah v več občinah omejujejo porabo vode.

Zadnje tedne nas je dosegla prijetna vest, da bodo odslej cene goriv na avtocestah enako regulirane kot tiste v notranjosti. Kar pomeni, da nižje. Vest je bila prijetna za veliko večino državljanov, neprijetna pa za delničarje in upravo Petrola.Ta se je v podobi visokih Petrolovih direktorjev tako razhudila, da je skoraj pljunila. No, na koncu ni, ampak so Petrolovi direktorji kot užaljeni otroci povedali, da bodo pač zamrznili sponzorska sredstva za kulturo in šport in da bodo investirali na trgih in v državah, ki so do Petrola bolj prijazne. Potem so Petrolovi direktorji govorili o maržah in o zmanjšanih profitih in sploh, kako se prodajanje bencina v Sloveniji skoraj ne splača. Javnost je bila posledično ogorčena, ker je mnenja, da je Petrol tako ali tako monopolist, za katerega veljajo druga pravila in da je recimo plastenka vode zaradi posvečenega statusa Petrola v njihovih prodajalnah še enkrat dražja kot v normalnih prodajalnah. In tako naprej in tako nazaj. Ampak da ne bomo prilivali bencina na ogenj, se lotimo teme, ki je manj atraktivna od nalivanja bencina, prodajanja športnih stav, sprejemanja paketov, prodaje higienskih pripomočkov, alkoholnih pijač, krofov, sendvičev in kave, rezanega cvetja in napolitank, ter kar je podobnih izdelkov, ki v Petrolovih prodajalnah zlahka dosežejo rekordne cene. Hočemo povedati, da zaradi vsega naštetega in pomanjkanja konkurence ni posebej zahtevno biti Petrolov direktor, kajti kljub vsemu glamurju navkljub: petrolovci so pač še eni trgovci več. Zato se posvetimo njihovi dejavnosti, ki je neatraktivna, v javnih občilih skoraj anonimna, a še kako pomembna. Posvetimo se lulanju, ali uriniranju, ki mu včasih pravimo tudi mala potreba. V tej pasji vročini je treba med potovanji veliko piti, kot nam svetujejo zdravstveni delavci in kar z lahkoto storimo na Petrolovih bencinskih servisih. Nihče pa se ne posveča dejstvu, da je čez čas treba vso to tekočino tudi spraviti ven. Iz telesa, natančneje mehurja. Gre za fiziološki proces, ki je manj atraktiven kot pitje osvežilnih pijač, za organizem pa prav tako potreben. Da ne zapišemo nujen. In to je na Petrolovih bencinskih servisih mnogo težje storiti, kot se rehidrirati. Lulanje je na Petrolu problem. Poznamo dva glavna principa dostopa do Petrolovih sanitarij. Prvega v pomanjkanju strokovne terminologije imenujmo: »ključ je pri prodajalcu«. Ta je značilen predvsem za manjše in primestne servise. Za tiste, ki jim po novem grozi zaprtje. Zaradi tega, ker se v straniščih, po ustnih zagotovili črpalkarjev, dogajajo tudi nefiziološke rabote, so stranišča ali stranišče zaklenjeni. In če ste natočili gorivo ali kaj kupili, ste upravičeni do ključa. Ki ga prevzamete pri črpalkarju, po navadi je navezan na daljši, delno vlažni vrvici in ga po uporabi vrnete na mesto pri blagajni. Drugi princip, veljaven na vseh teh prečudovitih in bleščečih Petrolovih servisih ob avtocestah, pa je uporaba stranišča proti plačilu. Se pravi, da po plačilu na avtomatu stopite skozi podobno zaporo, kot jih poznajo smučarske vlečnice, ali pač kopališča in stadioni. Lahko plačate s kovanci ali Petrolovo kartico. Obstaja tudi možnost nekakšnih bonusov pri vstopnini na stranišče, če ste pred tem kaj kupili, ampak je sistem zapleten in nikomur se s tem ne da ukvarjati. Če povzamemo; Petrol vam ne računa le za nalivanje, temveč tudi za izlivanje. Kar je enkraten primer krvosesnega, ali pač sodobnega urino kapitalizma. Zgodovina kapitalizma in stranišč na bencinskih črpalkah je pisana in starožitna in ko smo civilizacijsko presegli gospe, ki so čistile za vami ter poslušale trkanje kovancev ob krožniček, smo uvedli avtomatiziran in davčno mnogo bolj transparenten sistem. Vendar naša kritika ne gre samo proti izkoriščanju človeka po stranišču, kot se je dogajalo včasih; kajti tudi danes Petrolova stranišča nenazadnje še vedno nekdo čisti. V maniri radikalne levice se vprašajmo: »Ali za svoje stranke Petrol, ki kljub maržam pri plastenki vode računa dvojno ali trojno ceno od nabavne, ne bi razmislil o brezplačnem lulanju?« Ali je človeško izločanje in skrb zanj za korporacijo resnično takšen strošek, da nam tega ne bi zmogla častiti? Ker, če pogledamo bolj socialne in družbeno odgovorne pravne subjekte, je uriniranje v večini slovenskih gospodarskih družb brezplačno. In če lahko greš zastonj na stranišče v gledališčih, ki so mnogo bolj siromašna od trgovcev z nafto, ob tem pa bodo zdaj ostala še brez Petrolovih sponzorskih sredstev, potem bi si lahko zaposleno čistilko, ki jo plačujejo iz prodaje bencina, ne pa iz pol evra straniščnine, privoščili tudi na Petrolu. Ali pa nam, glede na to, da so tretjinsko v državni lasti, priznali triintridesetodstotni popust na malo potrebo. Pa še nekaj na pol preverjenega nam je prišlo na uho. V času, ko so Petrolovi managerji (beri kot piše) jockali na tiskovni konferenci, kakšna strahovita muka je prodajati bencin v Sloveniji, so imeli vsi zaposleni pod skakalnicami v Planici velik piknik, ali team bulding, ali pač zabavo, ob 80-letnici ustanovitve podjetja. Zaposlenih na Petrolu je skoraj šest tisoč, na brezplačni žur pa jih ni prišla niti polovica. Mogoče pa bi se Petrolovi direktorji najprej posvetili odnosom v kolektivu, nato straniščem, šele zatem pa maržam.

V poletnem času se marsikdo odloča za prenovo strehe in zamenjavo strešnikov. Zaradi nestrokovnega svetovanja si lahko naročnik nakoplje nepotrebne stroške. Kako torej poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem v Svetovalnem servisu, ko na vprašanja odgovarja krovec Igor Zbičajnik.

»Streljanje za osnovne šole« je naslov priročnika, ki ga je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja izdala jugoslovanska strelska zveza z namenom popularizirati strelske krožke na osnovnih šolah. Hočemo povedati, da se je na osnovnih šolah streljalo že kdaj prej, vendar v tarče. Namen današnje analize je ugotoviti, kdaj so se otroci odločili, da bodo namesto v tarče v šolah streljali v sošolce. Po vsakem šolskem streljanju, tako tudi po zadnjem v avstrijskem Gradcu, slovenski mediji iz kabinetov izbrskajo šolske strokovnjake, ki povedo, kje tičijo vzroki in kje so doma povodi. Potem mediji ugotovijo, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo pri nas. Situacija je podobna oni, ko so vse države okoli nas že imele virus covida na svojih tleh, le v Sloveniji še nismo imeli nobenega primera. Nekakšen purgatorij, ki državljane pred prihajajočo katastrofo drži v strahu in pričakovanju, kar je za medijsko krajino vedno koristno. Ampak da ne bomo čakali, kdaj se dokončno utrga kateremu od slovenskih otrok, bodimo vsaj malo proaktivni in poskusimo najti ali predlagati rešitve, ki bodo pomagale preprečiti strelski pohod na slovenskih šolah. Poizkusimo se zgledovati pri računalnikih, ki so logično hladni, brezosebni in učinkoviti – kar se zdi dobra metoda pri soočenju s takšnim čustvenim vrtincem, kot je brezsmiselna izguba mladih življenj. V primeru, da se računalnik pokvari, so snovalci dodali modro rešitev, ki obupanega uporabnika odpelje nazaj, do zadnje še delujoče verzije. Se pravi, da se disfunkcionalni digitalni svet samodejno vrne nazaj v čas, ko je še deloval, in od tam nato uporabnika pospremi naprej v upanju, da ne bo storil istih napak, ki so ga navsezadnje vodile v katastrofo. Katera bi torej bila zadnja še delujoča verzija šolskega sistema, v kateri ni bilo nobenih možnosti, da bi učenci postrelili svoje sošolce? Zaradi nazornosti gremo nazaj stoletje in več, ko so bili učitelji popolni vladarji učilnic in so svoj status vzdrževali s strahovlado. Sodobno slovensko šolo torej vrnemo v leto 1910. Učenec se obnaša do učitelja neprimerno. Recimo, da noče pospraviti žvečilnega gumija v koš. Učitelj pristopi in: »svizzz« mu prisoli eno okoli ušes. Učenec zanalašč moti pouk. V kotu učilnice je dvajset storžev koruze in učenec mora na njih klečati preostanek pouka.Učenec ni naredil domače naloge. Ostati mora po pouku in jo narediti dvajsetkrat. Učenec ne zna pokazati, kje leži Južna Amerika. Dobi jih z ravnilom po prstih. In tako naprej in tako nazaj. Učenec ugovarja učitelju. Mora k ravnatelju, ki ga položi čez koleno in ga s šibo namlati po nagi riti. Seveda sedaj javnost ogorčeno protestira, da smo leta 2025 pa že presegli fizično kaznovanje otrok kot vzgojno metodo. Tako v šoli, kot v družini. In ne moremo se bolj strinjati, da je fizična kazen resnično nesprejemljiva. Ampak takšno je tudi streljanje otrok. Torej moramo kot družba na tehnico postaviti dve slabi, oziroma nesprejemljivi izbiri. Ali je slabša tepežka, ali so slabši mrtvi otroci? Ker nekaj je, spet s hladno logiko neprizadetega opazovalca, do danes že jasno. Med vrstniško nasilje, ustrahovanje in grožnje, tako v virtualnem kot v realnem svetu, bi se med mladimi občutno zmanjšali, če bi od drugega do šestega razreda osnovne šole intenzivno pela šiba. Seveda pa gre pri tem razmisleku samo za naivno in pobožno željo, kajti starši leta 2025 nikoli ne bi dovolili, da se njihove otroke v šolah pretepa. Starši, torej … V časih, ki smo jih opisali, so starši sodelovali z učitelji. Se pravi, da te je v šoli namlatil učitelj, doma pa še starš, ker si razjezil učitelja. Danes otrok na srečo nihče več ne mlati, mnogi starši pa mlatijo učitelje. Na simbolni ravni, seveda. Pa vendar – tako vsaj ugotavljajo otroški dušecelniki v informativnih oddajah – starši pri vzgoji otrok še vedno igrajo pomembno vlogo. Najpomembnejšo sicer igrajo računalniške igrice, internet in družabna omrežja, ampak staršev kljub vsemu še ni za odpisati. Za začetek so starši prepričani, da so njihovi otroci izjemni; ko se izkaže, da niso, so najprej razočarani otroci, nato pa še starši. Starši krivijo šolo, otroci pa gredo postrelit sošolce.Rešitev za nastalo absurdno situacijo je že v sedemdesetih letih – približno takrat, ko so strokovnjaki ugotovili, da so vzgojne metode iz devetnajstega stoletja nesprejemljive – predlagal prezrti genij svetovne literature Kurt Vonnegut. V noveli »Veliki vesoljski fuk«, ki je med drugim napovedala današnjo ekološko katastrofo, je predlagal ureditev, po kateri so starši do konca življenja odgovorni za otrokova dejanja. Oziroma lahko otrok, ko izvrši kakršenkoli prekršek, toži starše zaradi slabe vzgoje. Če bi v Sloveniji, kot prvi državi na svetu, v zakonodajo zapisali možnost, da lahko otrok pozneje v življenju zaradi neprimerne vzgoje sodno preganja svoje starše, bi se morda ti zamislili in začeli otroke ponovno vzgajati; ne pa jim samo plačevati maksimalen naročniški paket.

"To, kar se dogaja v družbi, se dogaja tudi v šoli," je povedala učiteljica slovenščine iz Gradca. Živimo v prekucnjenem svetu, v katerem umirajo nedolžni ljudje, ta svet se oborožuje za mir, vnuki žrtev genocida pa pred našimi očmi izvajajo genocid. Zaradi mladih in zaradi prihodnosti je treba reči in udejanjiti: "Zbogom, orožje, zbogom, pesti, nestrpnost in sovraštvo."

Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Po njenih besedah so se zato odločili zaradi nevzdržnih razmer v Gazi zaradi blokade dostave humanitarne pomoči. Slovenija, ki je bila med pobudnicami revizije, razmišlja o morebitni uvedbi ukrepov proti judovski državi, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija po ameriškem zgledu odpravila gospodarske sankcije proti Siriji. - Pred Državnim zborom med drugim predlog zakona o psihoterapevtki dejavnosti. - Namiznoteniški igralec Darko Jorgić popoldne v četrtfinalu svetovnega prvenstva v Dohi.

Včerajšnji dogovor o začasnem znižanju vzajemnih carin med Združenimi državami in Kitajsko je vsaj za trenutek omilil strah pred morebitno svetovno recesijo. Druge teme: - Po uspešnem referendumu NSi in Demokrati vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. - Geodetska uprava bo objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, največje zvišanje pri stanovanjskih nepremičninah. - Klemen Slakonja se nocoj s pesmijo How much time do we have left poteguje za finalni nastop na tekmovanju za pesem Evrovizije.

Ob selitvi na Malto pred dobrima dvema letoma je morala Barbara Lipovšek marsikaj začeti znova. Nič več ni bila pevka ali učiteljica petja. Privajanje na novo okolje so ji olajšali pogovori z drugimi priseljenci s podobnimi izkušnjami. Sčasoma je vzpostavila krog prijateljev. Zgodbe prišlekov pa začela javno objavljati. Kupila je tudi kombi in ga preuredila v prijetno potujočo kavarno. Z družino na Malti najbolj uživajo v mesecih, ko ni pretirane vročine in vedno večjega števila turistov.Povezave: The Expatriates of Malta Café Connect Malta Malta sets new record for tourist arrivals Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Graditev drugega tira se nadaljuje, kljub težavam turških partnerjev - a te majejo reference družbe Kolektor. To bi lahko ogrozilo evropsko financiranje, zato bosta o rešitvah danes ob trasi drugega tira govorila vodji slovenskega in turškega ministrstva za infrastrukturo. Druge teme: - Zasebnim vrtcem naj bi ostale na voljo le še koncesije, o teh odločajo občine. - Bela hiša pričakuje, da bo Peking zaprosil za pogajanja o carinah. Kitajsko gospodarstvo leto začelo z rastjo. - Rekordno segrevanje Evrope: opomnik na to so tudi ujme in gozdni požari.

Združene države bodo doživele razcvet, po napovedi uvoznih carin napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, kljub kritikam z vsega sveta in potopu bornih indeksov v rdeče številke. Druge teme: - Bruselj želi pogajanja o carinah, Washington jih zavrača. Premier Golob za ciljno pomoč prizadetim podjetjem - Zaradi izraelskih napadov eksplozije na poslopjih šol v mestu Gaza; med več kot sto ubitimi včeraj najmanj 33 otrok - Raziskava Ogledalo Slovenije: povečanje zaupanja javnosti v zdravnike, izrazit upad zaupanja v umetnike

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Prijava za februarsku ponudu na mejl: jovana@jovanamiljanovic.comCena je 97e.Pristup svim materijalima imate do kraja marta.