Podcasts about zaradi

Kmetje, ki so zaradi izredno hude suše marsikje ob velik del pridelka, nadaljujejo pozive državi za čim hitrejšo pomoč. Kmetijsko gozdarska zbornica še letos pričakuje ukrepe po vzoru tistih izpred štirih let ob začetku vojne v Ukrajini.

Suša povzročila izjemno škodo v kmetijstvu, resorno ministsrtvo napovedalo pomoč. Zaradi nizkih vodostajev rek težave tudi v energetskem sektorju. V Kongu zaradi ebole umrlo že več kot 2100 oseb, pristojni zaznali približno 4500 okužb.Šport: Bo Ptujčan Kristjan Čeh obranil naslov evropskega prvaka v metu diska?Vreme: Konec tedna še sončen in vroč, v ponedeljek nas čakajo nevihte in padavine.

Kmetje, ki so zaradi izredno hude suše marsikje ob velik del pridelka, nadaljujejo pozive državi za čim hitrejšo pomoč. Kmetijsko gozdarska zbornica še letos pričakuje ukrepe po vzoru tistih izpred štirih let ob začetku vojne v Ukrajini. Poleg izpada pridelka kmetom grozijo tudi visoke cene krme. V oddaji tudi: - Japonska zaradi Putinovega obiska Kurilov predala protestno noto. - Kopanje pri izolskem Svetilniku ni več odsvetovano. - Kristjan Čeh nocoj v obrambo naslova evropskega prvaka v metu diska.

Sušne razmere po državi se zaostrujejo, zaradi česar je ekonomska stabilnost kmetijskih gospodarstev resno ogrožena, opozarja Kmetijsko-gozdarska zbornica. Njen predsednik Jože Podgoršek si je danes skupaj z državno sekretarko na kmetijskem ministrstvu Mojco Erjavec ter predstavniki kmetijske svetovalne službe in lokalnimi kmeti ogledal razmere na terenu. Kot je povedal Podgoršek, je škoda katastrofalna, saj izjemen upad pridelkov beležijo praktično po vsej državi. V oddaji tudi o tem: - Pristojni preiskujejo ozadje onesnaženja kopalne vode v Izoli; voda pri svetilniku je zdaj ustrezna, a je kopanje še naprej odsvetovano. - Ukrajina v luči nadaljevanja rukih napadov vnovič pozvala ZDA k dobavi sistemov protizračne obrambe. - Romunija zaradi izjemno nizke gladine Donave povsem zaustavila nuklearko Černavoda.

Zaradi dolgotrajne suše so v ospredju opozorila o pomenu namakalnih sistemov in vodnih zadrževalnikov. Kmetovalci opozarjajo, da ob taki suši tudi namakanje ni dovolj. Druge teme: - Zaradi bakterije E.coli kopanje še vedno odsvetovano na dveh izolskih kopališčih. - Najemnino plačujemo, stanovanjskega kredita z enakim obročnim zneskom pa ne dobimo, opozarjajo mladi. - Čez manj kot eno uro se bo začel sončni mrk.

NAPOVEDNIKKmečka iniciativa zaradi suše Ministrstvo za kmetijstvo poziva k takojšnjemu ukrepanju.Zaradi bakterije E. coli odsvetovano kopanje na dveh plažah v Izoli.Na ministrstvu za kulturo deloma že sanirali primanjkljaj, ki ga je zapustilo prejšnje vodstvo.Papež namenil 100 tisoč evrov pomoči žrtvam potresa v Kolumbiji.Dve nebesni predstavi v eni noči. Pozor: sončni mrk opazujte primerno zaščiteni.Letošnji svetovni dan mladih opozarja na prekarnost, finančno in bivanjsko negotovost mladih.Zelenski: Putin bo po septembrskih parlamentarnih volitvah v Rusiji razglasil novo veliko mobilizacijo.ŠPORT: Nogometaši Celja preko armenskega Ararata do zadnjega kroga kvalifikacij elitne Lige prvakov. Nogometaši PSG-ja in Aston Ville drevi za evropski superpokal.VREME: Tako kot danes, bo tudi jutri pretežno jasno z najvišjimi dnevnimi temperaturami okoli 30, na Primorskem okoli 35 °C.

Agencija za okolje je sporočila, da bo vročina od jutri naprej nekoliko popustila, razen na Primorskem. Občutno osvežitev je po napovedih pričakovati na začetku prihodnjega tedna. Kljub napovedanim padavinam pa teh po oceni pristojnih na Arsu ne bo dovolj, da bi se bistveno napolnile precej prazne struge rek in namočila presušena zemlja. Zaradi sušnih razmer pristojni še naprej pozivajo k odgovorni rabi pitne vode. Preostali poudarki oddaje: V potresu v Kolumbiji umrlo več kot 160 ljudi Kulturno ministrstvo izstopa iz pogodbe o ustanovitvi javnega zavoda za sodobni ples Finančna uprava grozi z zaprtjem mariborskega bolšjega sejma

Konec obdobja najhujše vročine šele z naslednjim tednom, suša se bo nadaljevala.Zaradi nje težave v kmetijstvu, izpad pridelka pri žitih do 50-odstoten, gozdovom grozi katastrofa.Pirc Musar o »cunamiju dezinformacij«, Mezeg: Del odgovornosti nosi tudi sama.Ministrstvo za kulturo izstopa iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.Po potresu v Kolumbiji se nadaljuje iskanje preživelih, pomoč zagotovila tudi Evropska unija.Predsednik državnega zbora Stevanović vzpostavil stik s predsednikom ruske dume. Bo obiskal Moskvo?V teh dneh pestro dogajanje na nebu, jutri bo mogoče videti tudi delni sončev mrk.ŠPORT: Nogometaši Celja drevi z Ararat Armenijo na povratni tekmi za zadnji predkrog elitne Lige prvakov.VREME: Nadaljevalo se bo sončno in vroče vreme, danes nekaj neviht in padavin.

Visoke temperature, sušne razmere in požari zaznamujejo letošnje poletje v Evropi. Na njenem zahodu sta bila junij in julij celo najtoplejša doslej. Vodnatost rek je nizka, preostanek vode v njih pa nadpovprečno topel. Reaktor krške nuklearke zato že od preteklega tedna obratuje z 80-odstotno močjo. Druge teme: - Razpis za subvencije za nakup električnih vozil se zaradi skorajšnje porabe sredstev končuje. - Ruska civilna skladišča vse pogostejša tarča ukrajinskih sil. - Umrl je mladinski pisatelj Slavko Pregl.

Zaradi sušnih razmer in požarov na delu gasilci, padavine razmer bistveno ne bodo izboljšale.Vročina, poškodbe in promet: pred nami eden bolj obremenjenih koncev tedna.Cene hrane naj bi rasle tudi v prihodnje, opozarjajo Združeni narodi. Prepovedane droge: Povečuje se njihova dostopnost in število zastrupitev.Spopadi med Ukrjaino in Rusijo se zaostrujejo. Zelenski jutri na obisk v Srbijo. V dobro načrtovanem napadu na šolo na Tajskem več mrtvih in ranjenih. Po petih letih boja z boleznijo Bog k sebi poklical duhovnika Pavla Kodeljo.Slovenski rokometaši do 18 let v polfinalu evropskega prvenstva nocoj z Danci.Vreme: Danes in jutri nekaj neviht in padavin, od nedelje se bo vročina spet krepila.

Zaradi vročinskega vala in posledično nizkega vodotoka Save je vlada za zagotavljanje nemotenega delovanja elektroenergetskega sistema in neprekinjene oskrbe z elektriko jedrski elektrarni Krško naložila obratovanje najmanj na minimalni moči, ki je glede na temperaturo in pretok Save še varna in zanesljiva. Druge teme: - Zaradi suše najverjetneje tudi podražitev hrane. - Iran in Oman blizu dogovora o upravljanju Hormuške ožine. - Gianni Infantino po opravičilu za napake ostaja vodja Fife.

Država je še vedno v primežu vročinskega vala , ki svoje posledice kaže tako na ekološkem in zdravstvenem kot na gospodarskem področju. Zaradi vse hujših vremenskih ekstremov je slišati tudi pozive k celostnim rešitvam. V oddaji tudi o tem: - Vročina in suša vplivata tudi na pretoke rek in posledično na zmogljivosti hidroelektrarn in krške nuklearke. - Policija po petkovi prometni nesreči še ni opravila razgovora s predsednico republike Pirc Musar - V Berlin incident z dronom s strelivom v Leipzigu označujejo kot hibridni napad

Vročinski val traja že rekordno dolgo. V notranjosti države so temperature osmi dan zapored presegle 35 stopinj Celzija, jutrišnji dan bo po napovedih vremenoslovcev števec potisnil na devet. Zaradi sušnih razmer, ki bodo trajale predvidoma do sredine meseca, je marsikje po državi oskrba z vodo vse težja, opozarjajo hidrologi, slabim hidrološkim razmeram bo prilagodila delovanje tudi jedrska elektrarna Krško. Drugi poudarki oddaje: - V Jeku bodo moč reaktorja ponoči zmanjšali na 80 odstotkov. - Julija pri nas sezonsko povečanje števila brezposelnih. - Ameriški predsednik Trump nadaljuje niz nasprotujočih si trditev glede Irana.

Zaradi nizkega vodostaja in povišanih temperatur reke Save, moč Jedrske elektrarne Krško zmanjšujejo za petino.Zakaj Pirc Musarjeva kljub poškodbi ni na bolniškem dopustu?Sanacija škode po poplavah na dobri polovici: Kaj so postorili v Škofji Loki in kaj jih še čaka?VREME: Tudi jutri bo vroče, z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 33 in 38°C. Posamične plohe in nevihte bodo mogoče le v alpskem svetu.

Zaradi nizkega pretoka in povišanih temperatur Save bodo v Jedrski elektrarni Krško ponoči začeli postopno zmanjševati moč reaktorja. Kot so sporočili iz JEK-a, jo bodo najprej zmanjšali na 80 odstotkov, nato po potrebi še več. Če ne bo bolje, bo nujen popoln izklop. Gre za načrtovan in nadzorovan začasen ukrep. Drugi poudarki oddaje: - Vse pogostejši vročinski valovi in ekstremne vremenske razmere vplivajo tudi na potovalne navade. - Ukrajinski predsednik znova poziva zaveznice k dobavi izstrelkov za najsodobnejše prestrezne sisteme. - Kaj bo prinesel krizni sestanek predsednika FIFE Infantina z visokimi predstavniki organizacije?

Po omejitvi požara na Bovškem gasilci nadaljujejo gašenje predvsem roba požarišča.Zaradi suše začasna ustavitev ribolova na rekah in jezerih.Opolnoči pocenitev bencina in podražitev dizla.Tri leta po največjih poplavah v zgodovini države obnova prehaja v drugo polovico.Španske oblasti razmere v Ceuti spravile pod nadzor, notranji ministri Evropske unije jutri o skupnih rešitvah na področju migracij.Romanje treh Slovenij na Svetih Višarjah v znamenju Trubarja in Kosovela. ŠPORT: Slovenski košarkarji do 18 let evropski prvaki.Vreme: Jutri bo pretežno jasno in s temperaturami do 38 stopinj.ZDA in Izrael po navedbah Trumpa odložila nove napade na Iran.Policija ta teden poostreno nadzira prehitre voznike.ŠPORT: Pogačar konec meseca v lov na prvo zmago na dirki po Španiji.

Piše Ajda Klepej, bereta Jure Franko in Lidija Hartman. Tretji roman Veronike Simoniti Kako umirajo ladje beremo kot za nazaj napisan dnevnik. V njem nam pripovedovalka razgrinja svoje spomine iz povsem osebnih razlogov, s tem se bori proti pozabljanju in strahu pred minevanjem in izginjanjem. Retrospektivno razmišljanje o preteklih dogodkih jo vodi do premisleka o svojih odločitvah, omogoča pa ji tudi nekoliko več prostora za razumevanje svojih občutenj. Bolj kot do boljšega razumevanja sebe pa jo dnevniško razmišljanje vodi do iskanja predzgodb drugih. Dnevnik razkriva, da glavna protagonistka Pina sebe razume predvsem skozi odnose z drugimi, ki nezavedno usmerjajo njeno življenje. Pripovedovalkino življenje je nerazdružljivo s teatrom v najširšem pomenu besede, saj je v gledališču zaposlena kot dramaturginja in prevajalka. Gledališki svet nam skozi doživljaje predstavi natanko tako, kot si ga predstavljamo negledališčniki. S kolegi po vajah in predstavah ob vinu filozofsko razpravljajo o teoriji gledališča in idealistično razmišljajo o smislu in dometu komadov pa tudi sicer njihove misli obstajajo v diapazonu teatra. Vsaka primerjava, metafora ali miselni zaključek je povezan z odrom, igro, umetnostjo uprizoritve in ne nazadnje vse bolj z Dionizom, grškim bogom gledališča, saj se ansambel odpravi v rojstni kraj tragedije, v Grčijo. Največjo odliko romana vidim ravno v razgrnitvi gledališkega sveta v vsem svojem blišču in na drugi strani v bedi, ki se pred nami razgrinja polagoma. Avtorica Veronika Simoniti je v ospredje postavila dramaturginjo in prevajalko, osebo, ki ima v gledališču precej nevidno vlogo, saj delo najbolje opravlja tako, da njenega vpliva pri gledanju predstave ni čutiti. Ob obnavljanju svojih preteklih ljubezenskih zvez, še posebej zadnje z Urbanom, dramatikom in profesorjem na Akademiji, ugotavlja, da je to vlogo morda prevzela tudi v svojem življenju. Pisateljica pripovedovalkino negotovost, omahovanje in nezaupanje vase zelo dobro prikazuje s kolažem spominov, saj dobro navigira med časovnimi obdobji njenega otroštva, odraščanja in odraslega življenja. Predstavlja nam zgolj izbrane drobce, ki pa so bistveni in ključni za ustvarjanje večplastne, razmišljujoče in introspektivne literarne osebe, kakršna je Pina. Zanjo so ključni odnosi z mamo in očetom, fragmenti skupnega življenja z Urbanom, pogovori z dramatikom Timonom in, najpomembneje, potovanje po Grčiji. Kljub temu da je roman Kako umirajo ladje skupek različnih drobcev, zaradi Pininih povezovalnih misli deluje kot celota, saj vselej kadar zaide v spomine, znova najde povezavo s sedanjostjo, celo najmanjšo. Pinine refleksije je Veronika Simoniti ubesedila izjemno pristno. Tak bralski občutek je dosegla predvsem s tekočim slogom in ubeseditvijo dialogov po naravnem govornem toku, a brez rahljanja slovnice in pravopisa. Hitro in doživeto branje poganjajo predvsem Pinine introspektivne refleksije in Urbanova zamolčana dejanja ter njegove skrivnosti, ki jih ob branju zaznavamo kot zle slutnje, ki čakajo za vogalom. Težo in globino pa roman dobi s Pininim razmišljanjem o lepoti, dobroti, usodi in resničnosti: “Nad resničnostjo imaš nadzor samo na odru”. Njeni dialogi z Urbanom in Timonom, ki jih Pina obnavlja po spominu, pa romanu dodajo pomembno filozofsko nianso: “Nepomembni dnevi grejo lahko v nič, ohraniti pa bi se morali tisti, ki so vredni zapisa, upodobitve, posnetka – zato gledališče ni nikoli dolgočasno: izpušča sivino”. Vsaka taka misel je pripeta na takšno ali drugačno spoznanje – po Aristotelu anagnorezo – iz grškega gledališča, filozofije ali mitologije, (Neizpolnjene obljube so simbol človekove šibkosti in nestalnosti njegove usode spričo božjih načrtov.”), s čimer avtorica dobro združuje teme gledališča, Grčije in Pinino doživljanje. Posameznikove misli in predvsem njegovo bistvo tako spoznavamo zgolj iz odseka njegovega življenja. Da spoznamo Pino, je dovolj, da beremo o njenem dojemanju dogodkov iz Grčije, ki sprožajo asociacije tudi v druge časovne in prostorske sfere. Ključna oseba, ki zaznamuje njeno življenje, je Urban: “Stopil je v prostor kot kralj, ki na žezlo navije vse niti in jih preplete po svoje”. Njegovo življenje je razdeljeno na dva pola – javno se zdi samozavesten intelektualec, v najintimnejšem pa je negotov egoist. Za slednje Pina izve po njegovi smrti, na koncu njune skupne življenjske poti. Pina v dnevniku na dolgo in široko opisuje potovanje po Grčiji, zadnja poglavja svojega življenja pa zgolj na hitro in brez podrobnosti obnovi (rojstvo hčere Katarine, Urbanova bolezen, njegova smrt, njena bolezen, razkritje Timonovega duševnega stanja). Z zamolčanjem velikega dela Pininega življenja je avtorica Veronika Simoniti podal zgoščeno in nabito pripoved, ob kateri bralec ne izgubi navdušenja, ter hkrati poudarila têmo, v kateri živi Pina in v katero jo ovija Urban. Zaradi umanjkanja Pininega glasu dobimo občutek, da jo je ljudem okrog nje uspelo nekako utišati, potisniti na stranski tir, v zaodrje, in to sluti tudi sama: “Sem bila ves čas ob njem brez dialoga”. Po drugi strani pa je roman ubeseditev zgolj enega poglavja v njenem življenju, samo digresija, zaključena kratka zgodba, zaradi česar njeno zapolnjevanje dnevnika na pomanjkljivih mestih ne bi bilo smiselno, “da ne bi skozi pisanje spregledala.” Avtorica zapiše: “je čas za resnico in je čas za prikritje”. Roman Kako umirajo ladje hkrati pooseblja oba pola. Bralcu se razkrijejo Urbanove skrivnosti, prikritih pa nam ostane veliko Pininih doživljajev in misli. Pinina odisejada pa navsezadnje doživi dovolj pomenljiv zaključek, ki prinese zadoščenje njej in bralcu. Ker avtorica v Pinino zgodbo navidezno spontano in nevsiljivo vpleta lirične in poglobljene miselne pejsaže, razgrne pristno življenjsko pripoved, ki se ob koncu zdi prekratka. Glavno protagonistko je tako lahko vzljubiti, da je na zadnji strani slovo od nje grenko. Kako umirajo ladje Veronike Simoniti je brez dvoma roman, ki nas močno zaznamuje na površini, potem pa počasi tone v globine naše duševne votline.

Drugi poudarki oddaje: - Občina Miren-Kostanjevica je v tem mandatu želela bolj prisluhniti potrebam mladih. Ti so nadvse aktivni, a nimajo svojih prostorov. - Krajevna skupnost Verd zbira denar za ureditev otroškega igrišča. - V obnovo gradu Podčetrtek je občina v zadnjih letih vložila več kot 5 milijonov evrov. 4 je pridobila prek razpisov. - V Zagorju ob Savi prireditev v spomin na velikega opernega pevca Ladka Korošca

Vročina se v teh dneh stopnjuje, zato zdravstvena stroka poziva k samozaščitnemu ravnanju. Zaradi kombinacije visokih temperatur in suše je razglašena tudi velika požarna ogroženost. V Upravi za zaščito in reševanje pozivajo, naj v primeru, da opazimo dim ali ogenj, zavarujemo ljudi in premoženje in naj ne odlašamo s klicem na 112. Drugi poudarki oddaje: - Gibanje Hamas naj bi privolilo v popolno razorožitev v Gazi. - Španija v eksklavo Ceuta zaradi povečanega prihoda prebežnikov pošilja vojsko. - Znani rezultati natečaja lastovka za najboljšo kratko zgodbo. - Za nogometaše Kopra, Brava in Aluminija konec poti v konferenčni ligi.

Zakorakali smo v nov vročinski val, ki bo po napovedih vremenoslovcev dosegel vrhunec jutri in v soboto. Po državi že kar nekaj časa trajajo sušne razmere, zato se je Uprava za zaščito in reševanje odločila zaostriti stopnjo požarne ogroženosti. Od danes za večji del države velja oranžno opozorilo, za Primorsko pa rdeče. Po vsej državi je prepovedano kurjenje v naravnem okolju. V oddaji tudi o tem: - Vlada za letos načrtuje 700 milijonov evrov večjo porabo, največ dodatka namenja obrambnemu ministrstvu. - Ameriške sile ponoči silovito napadle več deset ciljev v Iranu. - Združeni narodi začenjajo glasovanja o nasledniku generalnega sekretarja Guterresa.

Vročinski val in precejšnje pomanjkanje padavin sta močno izsušila tla. To je v večini države požarno ogroženost dvignilo na visoko, v delih Primorske pa celo na zelo visoko raven, kar zahteva dodatno pozornost pristojnih služb. Druge teme: - Vlada čaka na odobritev Bruslja, da bi trošarine na gorivo znižala pod dovoljeno mejo. - Strmoglavljenje ruske rakete na Poljskem izzvalo močne kritike med zahodnimi zaveznicami. - UEFA pripravljena bojkotirati Fifina tekmovanja, če bo ta zasebnikom prodala svoje deleže.

Državo je zajel tretji vročinski val letos. Temperature se bodo danes in v prihodnjih dneh ob pretežno jasnem vremenu čez dan gibale okrog 35, ponekod bodo dosegle skoraj 40 stopinj. Hkrati z vročino državo pesti suša, ki poleg velike požarne ogroženosti prinaša še druge otipljive posledice. Druge teme: - Slovenske hidroelektrarne proizvajajo bistveno manj elektrike kot v preteklih letih. - Po krajšem zatišju na Bližnjem vzhodu ponoči napad savdskih in ameriških sil na Irak - Na tnalu vladnih rezov v kulturi tudi Zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti

Stranke leve opozicije so danes vložile predlog za razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora. Menijo, da je Stevanović z nedavno zavrnitvijo dnevnega reda zlorabil parlamentarne postopke in opustil varovanje pravic opozicije. Stevanović je v odzivu sporočil, da je svoje dolžnosti opravil, vlagateljem pa očital dvojna merila. Druge teme: - Zaradi požara v Girondu dodatne evakuacije francoske atlantske obale. - Ameriški predsednik po ukrajinskem kolegu sprejel še izraelskega premierja. - Na bertoški vpadnici zabrneli stroji - širijo jo v štiripasovnico.

Obsežni požari v Franciji so povzročili izredne razmere, zaradi katerih je predsednik Emmanuel Macron sklical krizno zasedanje vlade. Pogorelo je 116 tisoč hektarjev, domove je zapustilo več kot 325 tisoč ljudi, večinoma iz departmaja Gironde, kjer so se sicer razmere nekoliko stabilizirale. Z ognjenimi zublji se še naprej bojujejo tudi v Španiji. Požar pri Madridu še ni pod nadzorom, vendar naj bi se nekateri že danes vrnili na svoje domove. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski v London in Washinton po nadaljnjo podporo in vojaško opremo - Po zamrznitvi prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve jutri pocenitev naftnih derivatov - Tadej Pogačar z novo zmago na Touru in svojo človeškostjo vpisan med največje v zgodovini

Piše Blaž Kavšek, bere Igor Velše Kolesca harmonije so prvi roman Lenarta Zajca po trilogiji Odred, v kateri se je literarno spopadel s kompleksnostmi druge svetovne vojne in njenih posledic na Slovenskem. Novi roman je spet bolj fantastičen in formalno bolj igriv. Gre za literarno delo, ki ga umerjajo konvencije in narativne možnosti, značilne za zgodbe o potovanju v času. V to shemo je vpeta kriminalka, ki zaradi časovnega preskakovanja na skrajnih koncih prehaja v alternativno zgodovino in distopijo. Roman je po eni strani izrazito zavezan temu, da bi bralca kratkočasil, po drugi strani pa se zdi, da se projekt popolne predanosti temu plemenitemu cilju ustraši. Mestoma marvelovska fizika ter tarantinovski prijemi so dobrodošli elementi romana. Klišejski liki, kot so zlobnež z velikim maternim znamenjem na obrazu, telesno majhna, vendar srdita in privlačna detektivka, nekdanji član britanskih specialnih enot, zapiti slavni literat in švicarski milijonar, so zadovoljivo spretno vpeti v zgodbo. Zabavno in pomirjujoče jih je prepoznavati kot potomce likov iz starejših romanov, filmov in televizijskih serij. Detektivka Eli na neki točki presenetljivo na dolgo monološko povzame dogajanje v grozljivki Idila režiserja Tomaža Gorkiča iz leta 2015. Sama pri sebi ugotavlja, da »tako originalnega in geografsko determiniranega kriminalnega motiva« ni zasledila nikjer drugod. Zdi se, da se pisatelj z njo strinja, in bi bil, če bi šlo, z veseljem umeščen v isto, mlado in vznemirljivo slovensko žanrsko tradicijo. V romanu je za to dovolj kvalitetnega in celo inovativnega nasilja. Še več je seksa, ki pa je, v primerjavi z nasiljem, pogosto bolj neumesten in neprepričljiv. Časovni trakovi, ki jih sprva spremljamo vsakega posebej, se počasi začnejo prepletati. V prvih poglavjih komaj razumljivi utrinki dobijo v drugi polovici svoje mesto v vedno bolj zapleteni ogrodni pripovedi. Če odštejemo Eli, se ta v največji meri vrti okrog dveh moških, Roka in Dominika. Čeprav so zaradi zmešnjave časovnih trakov identitete likov negotove, bi lahko rekli, da gre v osnovi za človeka, ki sta najbolj formativna dela življenj odživela v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Roman o časovnem preskakovanju in kaosu brezčasja je tako po občutku paradoksno časovno zelo statičen. V opise 80. in 90. let je vloženih veliko nostalgičnih orientacijskih drobtinic, na primer sklicev iz popularne kulture. Prostitutka, ki jo je eden izmed protagonistov pred več kot tremi desetletji najel na Češkem, se primerja z Julio Roberts iz filma Čedno dekle, ki je izšel leta 1990. Isti lik, Rok, se spominja dogodka, ki se je zgodil približno desetletje pred tem. Izvemo, da se je med seksom s svojim dekletom s prijateljem pogovarjal o novem Pobesnelem Maksu. Ta je v slovenske kinematografe prišel v zgodnjih 80. letih. Spomni se na pivo Ležak in tako dalje. Opazno časovno zaznamovan je tudi idiolekt teh moških, kar posledično velja tudi za jezik večine romana. Človeka, ki sta hlastno odživela 80. in 90. leta, govorita o »plavih očkah« in »mikicah«, mlada dekleta so »mule« ali »mladi hudički«, ko jima na hlače pade falafel, rečeta »jebemu«, matra ju »firbec«. Časovni trakovi, ki se ne tičejo tega obdobja oziroma ustreznice sodobnosti, v katero to obdobje zateka, so orisani bolj rokohitrsko. Antika in distopična prihodnost, ki to sodobnost dopolnjujeta, nista dovolj živi, da bi bralec lahko zares občutil njuno nenavadnost. Najzanimivejši in najbolj polnokrvni vidiki romana tako v bistvu niti niso nujno povezani z njegovim znanstvenofantastičnim ustrojem. Element potovanja v času, tematizacija potencialnih sočasnih svetov in identitetni kaos, ki iz vsega tega izhaja, ne delujejo kot zares ključni. Globlje resnice o ljudeh, ki jih znanstvenofantastični literaturi kdaj uspe razkriti s pomočjo svojih postopkov, roman zares poskusi izpovedati šele v zadnji vinjeti, ki pa od registra glavnine odstopa. Tako kvalitetna izpeljava žanrskega literarnega izdelka kot poskus preseganja žanrskih okvirov sta izredno zahtevni nalogi. Romani Raymonda Chandlerja niso fascinantni zgolj zato, ker naj bi presegli žanr. Fascinantni so tudi zaradi tega, ker niso dolgočasni in pretenciozni in ker pričajo o učinkoviti aplikaciji pravil žanra. Zaradi menjave registrov v Kolescih harmonije se zdi, kot da se Zajc ni mogel odločiti, katero pot bi ubral. Preveč ambiciozen je, da bi ustvaril zares sladko kratkočasje, po drugi strani pa tokrat ni bil dovolj spreten, da bi ga presegel. V zadnji vinjeti v romanu z naslovom Ep o gospodarju časa se Dominik, ujet v brezčasju, dokončno razčloveči. Nenavadno se dvigne tudi slog, kombinacija pridevnika in samostalnika »nevidno breme« se denimo spremeni v »breme nevidno«. Vsi intrigantni elementi, ki so doslej usmerjali dogajanje, izginejo, nadomesti pa jih refleksija, ki je prevelika za roman. Občutek zaostruje spremno besedilo urednika Boštjana Narata. Zdi se, da v triler, poln seksa, katan in ju-jitsuja, vsiljuje dimenzijo, v katero se bralcu ob tem romanu ne splača potovati. V drugačnih okoliščinah sicer kvalitetna roman in vinjeta v dotičnem kontekstu izpadeta moteče visokoleteča in morda celo pretenciozna, kar dela škodo tako njima kot sicer kompetentnemu poskusu kratkočasenja bralca.

Sredi poletne sezone smo, kar prinaša tudi marsikatere nevšečnosti. Slovenske ceste danes hromijo zastoji, kot boste slišali v oddaji, pa na turistične destinacije vse bolj vplivajo tudi vročinski valovi. Naslednji k nam prihaja sredi tedna, v Španiji in Franciji pa so visoke temperature tudi eden glavnih vzrokov katastrofalnih požarov: - V omenjenih državah zaradi ognjenih zubljev skupno evakuirali že 250 tisoč ljudi - Bližnjevzhodni konflikt zaostrujejo še medsebojni napadi Savdske Arabije in jemenskih hutijevcev - Ustavno sodišče odločilo v enem izmed volilnih sporov v zvezi z domnevnim tujim vplivom

Gozdni požari v Franciji in Španiji ne pojenjajo, skupno so evakuirali že 270 tisoč ljudi. Na jugozahodu Francije je pogorelo že skoraj 100 tisoč hektarjev površin, kar je rekord za to državo. Zaradi požarov so organizatorji kolesarske dirke po Franciji skrajšali jutrišnjo zadnjo etapo, ki bo v celoti potekala v okolici Pariza. Na današnji kraljevski etapi je slavil Ekvadorec Richard Carapaz, Tadej Pogačar je izpolnil obljubo in Mehičanu Isaacu del Toru pomagal osvojiti belo majico. V oddaji tudi o tem: - Predsednik Resnice Zoran Stevanović obsodil prenos Progrosa s poslanca Borisa Mijiča na Roka Snežiča - Hutijevci napadajo naftno infrastrukturo v Savdski Arabiji - Oljkarji slovenske Istre opozarjajo na sušenje in odpadanje plodov

Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović je obsodil prenos podjetja Progros s poslanca Resnice Borisa Mijiča na Roka Snežiča. Kot je dejal, je Mijič s to potezo dokončno prestopil mejo. Stevanović meni, da nima več moralne pravice sedeti v državnem zboru, vendar še ni preteklo pol leta od državnozborskih volitev, zato bi v primeru njegovega odstopa Resnica izgubila poslanski mandat. Napovedal pa je, da bodo izčrpali vsa sredstva, da Mijič od oktobra ne bi več bil poslanec.

Da vojne v Iranu še ne bo kmalu konec, kažejo vnovične namere ameriških oblasti po povečanju sredstev zanjo. Vojni minister Pete Hegseth si poleg doslej že porabljenih 38-ih milijard dolarjev želi dodatnih 67 milijard. Razsežnosti vojne pa so veliko širše. Ena najbolj očitnih posledic so višje cene goriv po svetu, ki krepijo tudi strah pred inflacijo. Umiritev bi prinesel morebiten nov ameriško-iranski dogovor, pravi analitik Aleš Lokar. Zaradi visokih cen nafte so sicer znova nezadovoljni v kmetijstvu. Ostali poudarki oddaje: - Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi predvidoma 11. oktobra. - Francija prepovedala uporabo družbenih omrežij mlajšim od 15 let. - Medvedi na Rakitni odslej ne bodo mogli odpirati smetnjakov.

Svetovno nogometno prvenstvo, ki se je sinoči končalo s španskim zmagoslavjem v New Yorku, je brez dvoma obdržalo naziv največjega športnega dogodka na svetu. Številke, tako tekem in gledalcev kot zaslužkov, so največje v zgodovini, a ljubitelji te igre ne skoparijo s številnimi kritikami na tokratni pristop do organiziranja prvenstva. Kljub vsemu naslov svetovnih prvakov v nogometu ostaja dosežek, ki v svetu športa nima konkurence, kar je poudaril tudi vratar svetovnih in evropskih prvakov Unai Simon. Kot je dejal, tega ni mogoče primerjati s sicer zgodovinskim naslovom evropskih prvakov, niti z ligo narodov, osvojitev tega naslova namreč ostaja nekaj edinstvenega. Druge teme: - Tanja Fajon ne bo visoka predstavnica Unije za Sahel, v Bruslju naj bi že izbrali novo kandidatko. - Ob polnoči cene pogonskih goriv občutno višje, dizel se bo podražil za 13 centov na liter. - Novi britanski premier napovedal takojšnji začetek zniževanja življenjskih stroškov.

Slovenijo je včeraj popoldan zajela hladna fronta, ki so jo spremljali siloviti sunki vetra, močni nalivi in tudi toča. Zaradi vetroloma in poplav meteorne vode so morali v nekaterih koncih države posredovati gasilci. Kljub ohladitvi in obilnejšim padavinam je za južno polovico države še vedno razglašeno oranžno opozorilo zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. V oddaji tudi: - Madžarski predsednik Tamas Sulyok odobril svojo odstavitev s položaja. - Kubo prizadel že tretji popoln izpad električnega omrežja v manj kot desetih dneh. - Drevi finale svetovnega prvenstva v nogometu med Argentino in Španijo.

Zgodovina kruha je tesno prepletena z enim največjih prelomov v razvoju človeštva, z neolitsko revolucijo, ko je človek opustil nomadski način življenja in začel obdelovati zemljo. Prav udomačevanje žit je omogočilo nastanek stalnih naselbin in razvoj prvih civilizacij, od Rodovitnega polmeseca, kjer so gojili prve vrste pšenice in ječmena, do Azije z rižem, pomembno je tudi proso, ter Srednje in Južne Amerike, kjer je osrednje mesto zavzela koruza. Kruh je tako skozi tisočletja postal več kot le hrana – postal je simbol preživetja, skupnosti in kulture. Stari Egipčani so odkrivali skrivnost kvašenega testa in razvili peko kruha, ki je bil celo plačilno sredstvo, antični Grki in Rimljani pa so to znanje izpopolnili ter postavili temelje pekarstva, kot ga poznamo danes. V srednjem veku je kruh postal osnovno živilo vseh družbenih slojev, pri čemer je njegova kakovost jasno odražala družbeni status. Tudi na Slovenskem ima kruh bogato in globoko zakoreninjeno tradicijo, ki sega vse do prazgodovinskih koliščarjev, skozi stoletja pa se je razvila v raznolikost okusov in oblik, od rženega in koruznega do ajdovega kruha, pogosto povezanega s prazničnimi običaji in obrednim pomenom. O tem, kako kruh presega svojo vsakdanjo vlogo in postaja nosilec simbolike, spomina in identitete, bo spregovorila dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, ki raziskuje pomen kruha v različnih kulturah, religijah in obredih ter skozi dediščino pekarstva in mlinarstva odpira vprašanja o tem, kako lahko z razumevanjem preteklosti ozaveščamo mlajše generacije o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.Sogovornica: Dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, se ukvarja z raziskovanjem pomena kruha v različnih kulturnih okoljih. S študenti Univerze v Novi Gorici je proučevala simboliko kruha v pravoslavni, muslimanski in katoliški veri ter značilne obrede v Rusiji, Srbiji, Severni Makedoniji in Sloveniji, s poudarkom na Primorskem in vplivih iz Italije.Zbira tudi pregovore o kruhu, raziskuje žita na Krasu ter se poglablja v dediščino pekarstva in mlinarstva, zlasti v Zgornji Vipavski dolini. Njeno delo je usmerjeno tudi v ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu ohranjanja kulturne dediščine skozi zgodbe, spomine in odnos do kruha. Fotografija: Detajl tihožitja s kruhom in smokvami, znana starorimska freska iz Herkulaneuma, ki je trenutno shranjena v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju (Wikipedia).

Evropska unija je imela izredni vrh glede podpore Ukrajini. Njeni voditelji so tudi prišli v Kijev na ukrajinski državni praznik. Novic o iskanju miru med Ukrajino in Rusijo v zadnjem času ni. Propadlo je tudi premirje med Iranom in ZDA. Poleg vojnih žarišč, Evropo prizadeva tudi naravni ogenj. Zaradi visokih temperatur in suše je veliko gozdnih požarov.

Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, tako imenovanem SKOK-u. Vladna koalicija je namreč prav odločen bo proti korupciji uvrstila med ključne koalicijske zaveze. V oddaji tudi o tem: - Novomeška bolnišnica namerava letos za naložbe nameniti skoraj 30 milijonov evrov. - Zaradi razlitja nafte v Portorožu na tamkajšnji plaži začasna prepoved kopanja. - Beltinci v prihodnjih dneh v znamenju 54-tega mednarodnega folklornega festivala.

Slovenska policija se spopada z izjemno kadrovsko krizo, saj vsako leto izgubi več sto uslužbencev, torej več, kot jih na novo zaposli. Notranji minister Franci Matoz napoveduje, da bo kadrovsko stisko v policiji reševal tudi s tem, da za policiste ne bo več potrebna šesta stopnja izobrazbe. V policijskem sindikatu pa ob tej zamisli opozarjajo na morebitne težave, ki bi jih prineslo izenačevanje plač policistov s srednješolsko in višješolsko izobrazbo. Druge teme: - Boris Mijič po novih razkritjih znova tarča pozivov k odstopu. - Ukrajina pri zaveznicah v Parizu dobila nove rešitve za zračno obrambo. - Predlog za turistično takso doživel odobravanje kmetov in negodovanje sobodajalcev.

Notranji minister Franci Matoz je zaradi slabe kadrovske slike v policiji napovedal ukrepe. Med drugim je omenil uvedbo ločenega plačnega sistema in nižanje potrebne ravni izobrazbe. V sindikatu opozarjajo, da bi izenačevanje plač med nižje in višje izobraženimi lahko vodilo v določene težave, sicer pa ukrepe pozdravljajo. Po ocenah sindikata bo pogoje za upokojitev v prihodnjih mesecih izpolnilo več sto policistov in drugih uslužbencev, ki jih v teh razmerah ne morejo nadomestiti.

Drugi poudarki oddaje: - Na Ptuju primanjkuje parkirnih mest - V Trebnjem so pripravili krovni razvojni dokument na področju turizma. Občino bi razvijali kot butično zeleno destinacijo. - Vipvsko dolino lahko odkrivate tudi na trajnostni način, na kolesih. - V Pokrajinskem muzeju Koper želijo čim prej vzpostaviti stalno zbirko novejše zgodovine. Gre za velik finančni zalogaj, postavitev bi stala približno 600 tisoč evrov.

Zunanji minister Tone Kajzer od Bruslja pričakuje pojasnila glede predlaganja Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel. Slovenija odločitve o morebitni podpori še ni sprejela, minister ob tem poudarja, da mora biti izbirni postopek jasen in pregleden. Imenovanje nekdanje zunanje ministrice obravnava tudi komisija za preprečevanje korupcije. V oddaji med drugim o tem: - Članice Evropske unije deli sprejemanje sankcij proti Rusiji in skrajnim izraelskim naseljencem - Spor med Združenimi državami in Iranom vnovič ogroža ladje v Hormuški ožini - Zaradi suše nemočni kmetje pričakujejo državno pomoč

Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težko vključeval v družbo. Kako so vse te okoliščine vplivale na njegovo življenje in kako danes živi na polno, je Matija Bregar povedal v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se je pogovarjala Petra Medved

Tudi danes je koalicija ob pomoči Resni.ce z zavrnitvijo dnevnega reda seje o tem blokirala ustanovitev preiskovalnih komisij o Black Cubu in o obvodnem financiranju političnih strank. V opoziciji menijo, da gre za blokiranje njihovega delovanja. Povedali so, da razmišljajo o tem, da bi se obrnili na ustavno sodišče. V oddaji tudi o tem: - Nejasna usoda kandidature Tanje Fajon za posebno predstavnico Bruslja za Sahel - Eden od najbolj smrtonosnih požarov v Španiji zahteval najmanj 12 smrtnih žrtev - Washington in Teheran naj bi bila pripravljena na nadaljnje pogovore kljub nedavnim ameriškim napadom

Domači politični parket te dni zaznamujejo predvsem finance. Na pristojnem parlamentarnem odboru danes pretresajo upravljanje javnih financ pod prejšnjo administracijo, očitki pa so obojestranski. Medtem v javnosti odmeva napoved o nižanju pogodbeno že odobrenih sredstev za kulturo. Nekdanja ministrica Asta Vrečko zagotavlja, da so ministrstvo predali z najvišjim proračunom, dodaja pa še, da to ni pravi trenutek za grožnje in reze sredstev tistim, ki so jim sredstva že bila odobrena. Očitke, da gre za pritiske, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc zavrača in dodaja, da ne gre za nikakršno obračunavanje s kulturniki. Druge teme: - Predsednik državnega zbora Stevanovič kritičen do sredstev, obljubljenih Ukrajini; zavzema se za izvedbo referenduma o članstvu v Natu - Iran po silovitih ameriških napadih nadaljuje obstreljevanje zaveznic ZDA v regiji - Propadli dve tretjini vzorcev celic Biobanke, odvetniki prizadetih družin napovedujejo tožbo

Glasbeni utrip tokrat prinaša predvsem operne vsebine. Najprej se bomo ustavili v prestolnici, kjer je Festival Ljubljana z veličastnim koncertom vstopil v letošnje festivalsko dogajanje. A s Puccinijevo opero Turandot organizatorji niso imeli sreče – narava je namreč pokazala svojo moč in prekinila dogajanje. Čez mejo, v Trstu, kjer so uprizorili Straussovo Elektra, so imeli več sreče. Na kratko se bomo ustavili tudi v Kopru, kjer sta Eva Jurgec in Uroš Jezdič predstavila svoj avtorski projekt. Ob koncu oddaje pa vas bomo povabili še na Teden kitare, ki bo sredi julija znova združil ljubitelje tega priljubljenega glasbila.

Državni zbor je sprejel zakon o izvajanju evropske uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov. Sistem bo po mnenju koalicije omogočil učinkovitejše upravljanje postopkov vračanja migrantov in hkrati boljšo prepoznavo ranljivih skupin tujcev. V opozicijskih vrstah pa so opozorili na morebitne nesorazmerne posege v človekove pravice prebežnikov. Drugi poudarki: - Levica in Vesna ter Svoboda glede poslanca Resnice Borisa Mijiča zahtevajo sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora. - Ob povečevanju napetosti med Ukrajino in Belorusijo polotok Krim v primežu energetske krize. - Zaradi vročinskega vala se v Nemčiji spopadajo s trdovratnim razmnoževanjem metulja, katerega gosenice škodujejo zdravju ljudi in živali.

V naši državi še vedno uživamo blaginjo, a se bomo morali v prihajajočih letih prilagoditi na številne izzive, ugotavlja Urad za makroekonomske analize. Zaradi politične razklanosti pa žal razprava o nadaljnjem razvoju vedno znova izostane. Drugi poudarki oddaje: Obrambni ministri Evropske unije so iskali rešitve za krepitev domače vojaške industrije Visoki mednarodni predstavnik v Bosni in Hercegovini pred odhodom opozoril na nedelovanje institucij. Za novega rektorja mariborske univerze je bil izvoljen Dean Korošak, ki napoveduje novo obdobje visokega šolstva

Danes se začenja drugi krog iskanja mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, potem ko predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu mandata ni podelila. Pogajanja na desnosredinskem političnem polu so v polnem teku, v ospredju pa je možnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Trump začasno ustavil akcijo vojaškega spremstva ladij v Horumški ožini in poudaril napredek v pogajanjih z Iranom. - Nemška vlada leto dni po nastopu mandata ne uresničuje svojih načrtov, razkol med strankama koalicije je vse večji. - V Benetkah začetek 61. bienala sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije je tik pred začetkom odstopila mednarodna žirija za nagrade.

Promet na primorski avtocesti je tudi danes močno oviran. Po včerajšnji hudi nesreči se je danes zjutraj pred delovno zaporo pri Postojni proti Ljubljani prevrnil tovornjak s priklopnikom. Druge teme: - Začetek pestrega tedna v politiki: danes srečanja o usklajevanju SDS-ovih koalicijskih izhodišč za oblikovanje nove vlade. - Banka Slovenijeopozarja na vse večje negotovosti v mednarodnem okolju, ki poslabšujejo obete. - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: Evropa je razumela razočaranje ameriškega predsednika glede sodelovanja v Iranu

Bližnjevzhodna kriza zavira svetovno gospodarstvo, napovedi za letos so pristojne institucije znižale. Slovenski potencial pa v veliki meri zavira pomanjkanje naložb podjetij. Guverner centralne banke Primož Dolenc pravi, da brez okrepitve teh, ne bo napredka. Drugi poudarki oddaje: Izrael in Libanon sklenila dogovor o začetku mirovnih pogajanj; kje in kdaj se bodo začela, ni jasno. Letalski promet nad Evropo je delno ohromljen zaradi stavke zaposlenih pri nemški družbi Lufthansa. Med slovenskimi šolarji opazen skrb vzbujajoč trend upada bralne, matematične, naravoslovne in informacijske pismenosti.

Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih. Avtorica oddaje Simeona Rogelj.

Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.Aljaž Potočnik je tehnološki novinar časnika Dnevnik. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 "Ramagedon" – Kriza s pomnilniki 00:04:15 Vpliv umetne inteligence na trg 00:09:02 Tri podjetja, ki obvladujejo svet 00:15:34 Konkretni primeri podražitev 00:23:56 Geopolitika in digitalni monopol

Močan veter od včeraj povzroča velike težave v severnem delu države, od koder poročajo o odkritih strehah, podrtem drevju in prekinitvah oskrbe z elektriko. Zaradi varnosti bodo zaprte nekatere šole in vrtci na Gorenjskem in Severnem Primorskem. Drugi poudarki oddaje: - Vreme utegne krojiti tudi prvi tekmovalni dan v Planici, organizatorji imajo pripravljenih več scenarijev - Gibanje Svoboda bo s prvaki štirih strank začelo pogovore o oblikovanju nove koalicije - Trump Iranu za deset dni podaljšal rok za odprtje Hormuške ožine