POPULARITY
Categories
Svetovna javnost stopnjuje pritisk na Izrael zaradi preprečevanja dostave človekoljubne pomoči v Gazo in širitve kopenske ofenzive v enklavi. Združeni narodi opozarjajo, da bi v Gazi brez pomoči lahko v prihodnjih dveh dneh umrlo 14 tisoč dojenčkov. Izraelske oblasti sicer navajajo, da so danes odobrile vstop v obkoljeno enklavo 93-im tovornjakom z mednarodno pomočjo.
Hemofilija je redka dedna motnja strjevanja krvi. Že nekaj generacij jo imajo tudi v družini Janeza Dolinška, predsednika Društva hemofilikov in drugih z motnjo strjevanja krvi Slovenije, ki pravi, da je danes bolezen obvladljiva in da je za bolnike dobro poskrbljeno. Zaradi svojih izkušenj meni, da je treba o bolezni govoriti odkrito, ker so bremena bolezni pretežka in prinašajo številne preizkušnje, zato imajo v društvu številne strokovno-izobraževalne programe v podporo svojim članom. O tem, kako se spoprijema z boleznijo, o stigmi, ki so jo doživljali tako on in tudi nekateri drugi hemofiliki, ko so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med zdravljenjem okužili z virusom HIV, ter o kampanji Tudi ženske in dekleta krvavijo bo Janez Dolinšek pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.
Spoštovani, družinska prijateljica mi je za letošnji rojstni dan podarila Pesmi in pisma ene največjih ameriških pesnic, Emily Dickinson (1830-1886), ki je napisala okoli 1800 pesmi, a jih je bilo v času njenega življenja objavljenih le sedem, pa še te ne pod njenim pravim imenom. Ves čas je doživljala krizo vere, čeprav je bila vzgojena v krščanski veri. Boga je nagovarjala kot sebi enakega, kar je bilo takrat nezaslišano. Zaradi privzgojenih okostenelih puritanskih predstav o Bogu je našla svojo pot do Boga, daleč od ver in cerkva. Veliko je trpela, doživela izdajstva, težko zbolela in se umaknila, ker je vedela, da je ne bodo razumeli. Spoznala je, da se ne splača zasajati človeških src z rožami, če jih niso pripravljeni zalivati z vodo. Zaprla se je v svoj svet, da bi obvarovala svojo svobodo. Sama se ni počutila v zaporu, kajti edini zapor, ki lahko zveže dušo, je »jaz«, ego. (Henry Van Dyke) Edinemu, s katerim se je dopisovala, je napisala: »Vprašajte, kdo so moji tovariši. Hribi, gospod, in sončni zahod, pa pes, velik kot jaz sama, ki mi ga je kupil oče. Boljši so od bitij, ker vedó, a te ne izdajo.« V brezčasno pesnico je dozorela zaradi silnega trpljenja, ki jo je naučilo razlikovati med pametnim in modrim človekom. Ali je pameten, ugotovimo po njegovih odgovorih, ali je moder, pa po njegovih vprašanjih. Resnična modrost ne prihaja iz razuma, ampak iz srca. Sprašujem se, kaj pa, če v Božji sijoči obraz ni hotela zreti zato, ker je bil zanjo tako neskončno lep, da bi jo njegova lepota oslepila, ne pa, ker vanj ni verjela. Ali pa, ker na njegovem obrazu ni mogla gledati žalosti in ostati živa, ker je v njegovi žalosti prepoznala lepoto Božje ljubezni, ki trpi skupaj z našim trpljenjem. Zanjo je bila svoboda najlepši, čeprav najtežji dar, ki nam ga je podaril Bog. Z njo je povezano tudi zlo, pa ne, ker bi Bogu ušlo iz steklenice. Skrite pasti svobode lahko osvetli vojaški primer iz časov stare Perzije, ko so ujetega dezerterja obsodili na smrt. Poveljnik mu je dal možnost izbire med strelskim vodom ali velikimi črnimi vrati. Odločitev je bila težka, a pobegli vojak se je raje odločil za smrt pred strelskim vodom in se odločil oditi v neznano po znani poti. Preden so obsodbo izvršili, je vseeno poveljnika vprašal: »Oprostite, radoveden sem, kaj je na drugi strani velikih črnih vrat?« Poveljnik mu je odgovoril: »Svoboda! Ampak poznam le nekaj dovolj pogumnih, da jo sprejmejo.« A takrat je bilo zanj že prepozno. Pesnica Emily Dickinson jo je sprejela za črnimi vrati, sicer ne bi preživela.
Preden se je začela obsežna obnova odseka Slovenske Konjice–Dramlje na štajerski avtocesti, je Dars napovedoval, da se bo pot za voznike tam podaljšala za največ pol ure. A zastoji so marsikdaj bistveno daljši. Da bi se izognili gneči, mnogi zapustijo avtocesto in se peljejo skozi Slovensko Bistrico, zato promet hromi tudi to mesto. Pretočnost pa se bo konec junija še poslabšala, saj bosta devetdeset dni namesto treh pasov na voljo le dva.
Od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli covid, v blagi ali težki obliki, trpi za dolgim covidom»Moje telo je v celoti okvarjeno,« pravi Bojan Ambrožič, ki se že več kot dve leti bori z dolgim covidom. Namesto, da bi se mu zdravje izboljševalo, se mu poslabšuje. Lani je tako v postelji preležal kar 280 dni. »Trenutno živim dobesedno v hišnem zaporu – no, bolj realno sem še precej bolj omejen: sem v zaporu lastnega telesa,« dodaja. Več o njegovih zdravstvenih težavah, stiskah in ovirah v oddaji Ultrazvok. Foto: Bojan Ambrožič Zapisi Bojana Ambrožiča TUKAJ
Včerajšnji dogovor o začasnem znižanju vzajemnih carin med Združenimi državami in Kitajsko je vsaj za trenutek omilil strah pred morebitno svetovno recesijo. Druge teme: - Po uspešnem referendumu NSi in Demokrati vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. - Geodetska uprava bo objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, največje zvišanje pri stanovanjskih nepremičninah. - Klemen Slakonja se nocoj s pesmijo How much time do we have left poteguje za finalni nastop na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Italija ni nikoli obračunala s svojo preteklostjo. Za obdobje fašizma in vlogo italijanskih okupatorjev v drugi svetovni vojni se zdi, kot da bi ju izbrisala iz zgodovinskega spomina. Zaradi partizanskega odpora proti nacistični okupaciji in odločitve, da se po kapitulaciji fašizma postavi na stran zaveznikov, je iz poraženke nastala zmagovalka. V obdobju hladne vojne je Italija, država, ki je imela največjo Komunistično partijo v zahodni Evropi, imela vlogo odbojne blazinice med blokoma. Namesto spoprijemanja s fašizmom je povojna italijanska politika omogočala nastanek mita Italijanov kot dobrih ljudi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve, ne agresorji; mita, ki je 80 let pozneje še vedno globoko zasidran v delih italijanske družbe.
Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz RomunijeZaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh ošpic v Združenih državah so se odzvale tudi ustvarjalke popularne slovenske facebook skupine Science Mamas' Forum. Iztok Konc se je na Fakulteti za farmacijo srečal s prof. dr. Natašo Karas Kuželički. V Ultrazvoku bosta osvetlila različne trditve o ošpicah in cepivu proti ošpicam ter preverila trditev, da ošpice preprečuje in zdravi vitamin A. Informacije o izbruhu v ZDA (CDC) TUKAJ Stanje ošpic v Sloveniji (NIJZ) TUKAJ z informacijami o cepivu in cepljenju Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain
Naša država bo izdatek za obrambo že letos zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda, do leta 2030 pa na tri odstotke, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade. To pomeni, da bi letos za obrambo namenili 1,4 milijarde evrov, povečanje na tri odstotke pa bi naneslo dobri 2 milijardi. Drugi poudarki oddaje: - Iz Sikstinske kapele se je znova pokadil črn dim. - Zaradi zamud pri sanaciji odlagališča Búkovžlak Sloveniji 1,2 milijona evrov globe. - Na Vranskem se merijo kandidati za najboljšo mlado voznico in mladega voznika.
Odločitev izraelskega varnostnega kabineta, da odobri razširitev ofenzive v Gazi, spremljajo številni zaskrbljeni odzivi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem pojasnil, da bo šlo za intenzivno vojaško operacijo, in dejal, da bodo Palestince v enklavi preseljevali zaradi njihove varnosti. Druge teme: - Zaradi obilnih padavin so v Cerknem sprožili sireno za splošno nevarnost. - Na ministrstvu za zdravje zanikajo očitke o domnevni prilagojenosti razpisa za e-karton. - V brežiški bolnišnici opozorili na pomen babištva.
Škof Saje: Vsi smo povabljeni, naj v času konklava molimo k Svetemu Duhu.Zaradi smrti papeža Frančiška okrnjena jubileja delavcev in podjetnikov.P. Branko Cestnik: Ljudje raje spremljajo Instagram kot politično razpravo.Na parlamentarnih volitvah v Avstraliji po predhodnih projekcijah slavili laburisti.Dan svobode medijev si v Sloveniji predstavljamo in tudi občutimo precej različno.ŠPORT: Slovenska hokejska reprezentanca je včeraj v Budimpešti premagala Madžare.
Ulica v Ljubljani, matematično priznanje, astronomsko društvo, gimnazija v Idriji in še kaj je poimenovano po slovenskem matematiku in fiziku Juriju Vegi, ki je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, njegov portret pa je bil na bankovcu za 50 tolarjev. Manj znano pa je, da je bil Vega tudi topniški častnik, ki je po zaslugi številnih vojaških uspehov prejel najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, red Marije Terezije, in s tem naziv baron. O vojaškem delu njegovega življenja pripoveduje nova monografija Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, ki jo je napisal doktor zgodovine Pavel Car.
Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh. Sogovornica: Rebeka Kunej, etnologinja, kulturna antropologinja, raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU.
Delo je pomemben steber življenja. Zaradi plače, saj brez denarja v današnji družbi ne moremo preživeti. Delovno okolje je pomembno zaradi druženja in ohranjanja socialnih stikov. Z opravljanjem dela osebnostno rastemo in se razvijamo. Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč? Uživate v njem?
Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, ki ga je leta 1982 ustanovil mednarodni plesni komite. Latvijsko-ameriški plesalec Mihail Barišnikov je v svoji poslanici ples označil za utelešen izraz skupne krhkosti, v slovenski poslanici pa je plesalec Boštjan Antončič, član priznane belgijske plesne skupine Rosas, pri plesu izpostavil dimenzijo časa in prostora. V avstrijskem Linzu ob Donavi pa se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Danes pa lahko spremljate podelitev nagrade občinstva lux 2025. Za nagrado se bo potegovalo pet nominiranih filmov, dokumentarna filma Prestreženi in Animatorji, igrana filma Julie molči in Dahomej ter animirani film Valovanje. Vabljeni k poslušanju!
Na današnji dan praznujemo Mednarodni dan plesa, ki ga je leta 1982 ustanovil mednarodni plesni komite. Latvijsko-ameriški plesalec Mihail Barišnikov je v svoji poslanici ples označil za utelešen izraz skupne krhkosti, v slovenski poslanici pa je plesalec Boštjan Antončič, član priznane belgijske plesne skupine Rosas, pri plesu izpostavil dimenzijo časa in prostora. V avstrijskem Linzu ob Donavi pa se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Danes pa lahko spremljate podelitev nagrade občinstva lux 2025. Za nagrado se bo potegovalo pet nominiranih filmov, dokumentarna filma Prestreženi in Dahomej, igrana filma Julie molči in Animatorji ter animirani film Valovanje. Vabljeni k poslušanju!
Ime tedna je postal Andrej Smrekar, kustos in nekdanji direktor Narodne galerije v Ljubljani, ki mu je Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo podelilo nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo. S svojim raziskovalnim delom na področju likovne umetnosti na Slovenskem je pomembno pripomogel k razvoju muzealske oziroma galerijske stroke ter k ohranjanju umetnostne dediščine v Sloveniji.Kandidata sta bila še: Nika Kuplenk Golobič, fotografinja, ki je na mednarodnem tekmovanju zveze fotografov živali v ZDA osvojila prestižno nagrado fotografinja živali 2025. Na tekmovanju, ki so ga organizirali ameriški poklicni fotografi, je zmagala v kategoriji Psi na prostem. Na fotografiji, poimenovani Duh, je združila dve fotografiji: portret psa in fotografijo zamegljene vode. Ven Jemeršić, glasbenik, direktor fotografije in režiser, ki je za videospot Satelita skupine Siddharta na mednarodnem filmskem festivalu Santa Cruz v Argentini osvojil nagrado za najboljši videospot. Zaradi režije številnih oglasov, televizijskih oddaj in predvsem glasbenih spotov se ga je prijel naziv guru slovenskega videospota.
Ob selitvi na Malto pred dobrima dvema letoma je morala Barbara Lipovšek marsikaj začeti znova. Nič več ni bila pevka ali učiteljica petja. Privajanje na novo okolje so ji olajšali pogovori z drugimi priseljenci s podobnimi izkušnjami. Sčasoma je vzpostavila krog prijateljev. Zgodbe prišlekov pa začela javno objavljati. Kupila je tudi kombi in ga preuredila v prijetno potujočo kavarno. Z družino na Malti najbolj uživajo v mesecih, ko ni pretirane vročine in vedno večjega števila turistov.Povezave: The Expatriates of Malta Café Connect Malta Malta sets new record for tourist arrivals Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Neracionalna in nedosledna gospodarska politika ameriškega predsednika Trumpa postaja otipljiva. Zaradi posledic novih carinskih politik, sprememb trgovinskih povezav in vsesplošne negotovosti je tako Mednarodni denarni sklad ohladil gospodarske napovedi za letos. Na svetovni ravni za 0,5 odstotne točke, v Evropski uniji za 0,2 odstotne točke in v Sloveniji za kar 0,8 odstotne točke. O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave družbe Triglav skladi Benjaminom Jošarjem in ekonomistom dr. Črtom Kostevcem z Ekonomske fakultete.
Na velikonočni ponedeljek so iz Rima sporočili, da je umrl papež Frančišek. Njegov dvanajstletni pontifikat je bil zelo dinamičen, papež je uvedel številne novosti in spremembe. Zaradi svoje skromnosti in zavzemanja za revne in ljudi z obrobja družbe je postal zelo priljubljen tudi izven Katoliške cerkve. O pomembni papeževi duhovni dediščini govori škof pomočnik v ljubljanski nadškofiji dr. Anton Jamnik.
Potem ko je še na včerajšnjo velikinočno nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu blagoslovil Mesto in svet, je papež Frančišek na velikonočni ponedeljek zjutraj, kot so sporočili iz Vatikana, ob 7.35 umrl v Domu svete Marte, kjer je prebival. Vzrok smrti je bila možganska kap, ki je povzročila komo in in nepovratno odpoved srca in ožilja, so sporočili iz Vatikana. Jorge Mario Bergoglio je bil star 88 let, v zadnjih tednih pa je po vrnitvi iz bolnišnice, kjer je preživel več kot mesec dni, okreval po hudi pljučnici.
Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Graditev drugega tira se nadaljuje, kljub težavam turških partnerjev - a te majejo reference družbe Kolektor. To bi lahko ogrozilo evropsko financiranje, zato bosta o rešitvah danes ob trasi drugega tira govorila vodji slovenskega in turškega ministrstva za infrastrukturo. Druge teme: - Zasebnim vrtcem naj bi ostale na voljo le še koncesije, o teh odločajo občine. - Bela hiša pričakuje, da bo Peking zaprosil za pogajanja o carinah. Kitajsko gospodarstvo leto začelo z rastjo. - Rekordno segrevanje Evrope: opomnik na to so tudi ujme in gozdni požari.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Vrbíni pri Brežicah že leta opozarjajo na problematiko črnih odlagališč. - Pošta Slovenije bo na spletni dražbi prodajala 12 nepremičnin, tudi poslovalnici v Portorožu in Novi Gorici. - Tovarna termostatov in kuhalnih plošč Eta Cerkno po novem v 100-odstotni lasti nemške skupine E.G.O. - Kranjska Gora in Zreče sta pilotni območji za iskanje rešitev za preobrazbo gorskih centrov v celoletna turistična središča.
Drugi poudarki: - Zapora vipavske hitre ceste povzroča gnečo proti Fernetičem; ob tovornjakih v zastoju namreč tudi osebna vozila. - Zaradi podnebnih sprememb tudi gorenjska turistična središča o zimi prisiljena razmišljati drugače - ključna bo razširitev ponudbe. - Tudi v Kozjem stavijo na turizem. Ob občinskem prazniku se pohvalijo še z naložbami v neprofitna stanovanja, dom starejših, športno igiršče in še kaj.
Tretjič. Zapored. In Pogačar s prvim nastopom in drugim mestom. Zaradi prehitrega vstopa v ovinek smo bili prikrajšani za epski dvoboj, a kljub temu Paris - Roubaix ni razočaral. Le kako bi? Razočaran je najbrž na koncu bil le Wout van Aert. No, pa najbrž še kdo... Med drugim tudi Matej Mohorič. Kaj vse se je zgodilo, dogajalo in zamudilo? Prisluhni!Disko grupo poganja Nduranz
Gostja oddaje Med štirimi stenami bo jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka Nina Zavašnik, ki deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem bo Nina Zavašnik pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.
Evropska unija je odobrila povračilne ukrepe na ameriške carine za jeklo in aluminij. V Bruslju ob današnjem začetku veljavnosti carin vseeno poudarjajo pripravljenost na pogajanja. Kot pravi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, Slovenija podpira skupen evropski odziv, ki je v tem pogledi po njegovih besedah skrbno odmerjen, zato da ne poslabša dodatna pogojev za gospodarstva in izvoz evropskih izdelkov. - Zaradi ameriških carin in vse večjega strahu pred globalno recesijo so v Nemčiji pohiteli s koalicijskim dogovorom. Danes so ga dosegli in podpisali konservativci in levosredinski Socialni demokrati. - Kakšni so učinki prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju? O tem danes prvič po uveljavitvi razpravljajo vlada in sindikati, na mizi imajo poročilo delovne skupine. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, so vsi odzivi povezani z nestrinjanjem z vrednotenjem delovnih mest v kolektivnih pogodbah. - Parlamentarna preiskovalna komisija ni kazensko ovadila nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava, kot ji je naložil državni zbor. Namesto tega je z dopisom odločanje prepustila policiji.
Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih, so se v hrvaškem mestu Samobor, blizu meje s Slovenijo, odločili, da bodo dedkom in babicam za čuvanje vnukov do četrtega leta starosti plačevali mesečno nadomestilo. Za čuvanje vnuka bodo stari starši dobili 360 evrov nadomestila, enak znesek, s katerim mesto Samobor zdaj sofinancira zasebne vrtce. Ali bi bila ta praksa dobrodošla tudi v Sloveniji ?
Podzemni jamski svet je od vedno privlačil človeka. Zaradi temačnosti ga je strašil, obenem pa v njem zbujal radovednost. Da je lahko vstopil v podzemlje, je moral človek s seboj vzeti luč. Svetloba pa v jamsko okolje prinaša spremembe. Med drugim začno poganjati rastline. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo rast, se ukvarjajo v čezmejnem evropskem projektu Kras/Carso II. Veste, kaj je to lampenflora? "To je združba pretežno fototrofnih organizmov, ki se razvijejo zaradi umetnih svetil v turističnih jamah, pa tudi v turističnih rudnikih. Pogosto je povezana z neestetskim videzom jame in pomembno vpliva na jamski ekosistem, saj spreminja ekologijo jamskih živali. Pomembno je, da se te problematike lotimo celostno in interdisciplinarno," pravi raziskovalec z Inštituta za raziskovanje Krasa Janez Mulec. Veliko izkušenj na tem področju imajo v Škocjanskih jamah, kjer na leto zabeležijo 190.000 turistov. S pojavom se uspešno spopadajo, pravi sodelavec parka Samo Šturm. "Zamenjali smo osvetlitev v jami in uvedli nov način vodenja, sektorsko osvetljujemo tako pohodne poti kot tudi kapniške formacije. Za omejevanje rasti pa uporabljamo vodikov peroksid; to izvajamo pod nadzorom Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne." Lampenflora pesti tudi kraške turistične jame v Furlaniji Julijski krajini, kjer pa se do zdaj z njo niso ukvarjali, zato bodo izkušnje s slovenske strani zanje zelo dobrodošle. Čeprav so zakonske podlage različne, želijo določiti smernice, ki bi poenotile način upravljanja v turističnih jamah v bodočem čezmejnem Geoparku Kras. To je eden od ciljev projekta Kras/Carso II, ki se izvaja zadnje dve leti. Več o tem izveste, če prisluhente oddaji. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije. Poglavja: 00:00:55 Kaj je to lampenflora? 00:01:56 Kako so se s tem pojavom spopadli v Škocjanskih jamah? 00:03:14 Lampenflora pesti tudi kraške turistične jame v FJK 00:08:00 Čezmejna krožna pot v skupni dolžini 200 kilometrov 00:05:21 Geopark Kras - Carso
Združene države bodo doživele razcvet, po napovedi uvoznih carin napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, kljub kritikam z vsega sveta in potopu bornih indeksov v rdeče številke. Druge teme: - Bruselj želi pogajanja o carinah, Washington jih zavrača. Premier Golob za ciljno pomoč prizadetim podjetjem - Zaradi izraelskih napadov eksplozije na poslopjih šol v mestu Gaza; med več kot sto ubitimi včeraj najmanj 33 otrok - Raziskava Ogledalo Slovenije: povečanje zaupanja javnosti v zdravnike, izrazit upad zaupanja v umetnike
Po napovedi ameriških carin na uvoz v Združene države iz vsega sveta v mednarodni skupnosti vlada velika negotovost. Z osrednjih borz drugi dan zapored poročajo o občutnem upadanju vrednosti indeksov. Čez noč je med drugim izpuhtelo več tisoč milijard dolarjev vrednosti delnic ameriških podjetij, v rdečem so tudi evropske in azijske borze. V oddaji tudi o tem: - Ameriški zunanji minister Rubio ob koncu zasedanja Nata miri zaskrbljene Evropejce glede podpore evropski varnosti - Burna poslanska razprava in številni očitki pred razpisom referenduma o dodatku k pokojninam umetnikov - Na Plavjah bodo po več kot 20-ih letih vendarle zgradili Kompetenčni center za oljkarstvo.
Le ob najhujših katastrofah so odzivi s celotnega sveta tako enotni kot po napovedi obsežnih carin na uvoz v Združene države Amerike, zato ne preseneča mnenje francoske vlade, da gre za katastrofo za Združene države. Voditelji držav vsi po vrsti carine označujejo za nerazumljive in poudarjajo, da v trgovinski vojni ni zmagovalcev. Drugi poudarki: - Predlagani datum referenduma o pokojninskih dodatkih za izjemne dosežke na področju umetnosti je 11. maj. - V regijskih centrih se kopičijo odpadki; ker jih država ne sežiga, se povečuje požarna ogroženost. - Zaradi pomanjkanja dvojezičnih učiteljev koroški Slovenci zahtevajo spremembe deželne šolske zakonodaje.
V Zbornici komunalnega gospodarstva in Združenju centrov za ravnanje z odpadki opozarjajo, da nedavni požar v podjetju Cerop Puconci ni bil naključje in da obvezna državna gospodarska javna služba sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov ne deluje. Zaradi pomanjkanja zmogljivosti za energetsko izrabo odpadkov doma centri gorljive komunalne odpadke odvažajo v tujino, kar pa postaja vse bolj oteženo. Kako na očitke odgovarjajo na Ministrstvu za okolje, kdaj lahko pričakujemo gradnjo sežigalnic in kako namerava država to področje urejati v vmesnem obdobju?
Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje; ni še jasno, ali bo sodeloval v velikonočnem tridnevju.V potresu Mjanmaru umrlo najmanj 144 ljudi; pomoč zbirata tudi Karitas in Unicef.Poslanci premierja spraševali tudi o zdravstvu in plačah.Zasebni vrtci ministrstvu očitajo poskus onemogočanja njihovega delovanja.Zaradi obilnih padavin Agencija za okolje izdala oranžno opozorilo za vzhodno polovico države.Vreme: Čaka nas deževna sobota, v nedeljo bodo padavine postopno ponehale.
Dolgoletni župnik v Globasnici na avstrijskem Koroškem Peter Sticker je pred dnevi odšel v večnost. Danes je ležal v domačem kraju, v podružnični cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, od jutri se bo možno od njega posloviti v župnijski cerkvi v Globasnici, kjer bo v soboto tudi pogrebna slovesnost. Peter Sticker je bil v duhovnika posvečen leta 1966. Deloval je v Pliberku, v Šmihelu nad Pliberkom, v Dobrli vasi, na Pečnici, v Šmiklavžu ob Dravi, Globasnici in Štebnu. Nekaj let je bil tudi dekan Dobrle vasi. Zaradi njegove raznolike dejavnosti je bil imenovan za škofijskega duhovniškega svetnika in za škofijskega konsistorialnega svetnika. Ker je bil še kot dojenček z družino pregnan v nemška taborišča, je vedno čutil naklonjenost do ljudi v tovrstnih stiskah. Med drugim je med begunsko krizo sprejel v župnišče družino iz Iraka.
Drugi poudarki oddaje: Zaradi občinskega prostorskega načrta v Ankaranu so občani nezadovoljni; vloženih je 35 tožb Občina Vipava prodaja dve zemljišči nad vasjo Manče in že zbira ponudbe za gradnjo stanovanjske soseske V Termah Banovci z novim vodstvom gledajo v prihodnost optimistično Na Ptuju odpirajo prenovljeno atletsko stezo na mestnem stadionu
Južni Sudan pred novo državljansko vojno; naša sodelavca Jure in Izidor predčasno zapuščata državo.Kmetje zapuščajo delovne skupine, ministrica Mateja Čalušić pravi, da gre za izsiljevanje.Zaradi končne različice novele o zdravstveni dejavnosti se iskri med delom ministrske ekipe in koalicijskimi poslanci.Koalicija predlaga zakonske spremembe, ki bi omogočile oploditev samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah; dr. Janez Rifel: V teh primerih je beseda zdravljenje zlorabljena.Papežev zdravnik povedal, da je bil sveti oče med zdravljenjem v bolnišnici dvakrat na robu smrti.Von der Leyen in Costa Srbijo pozvala k uveljavitvi reform, Vučić spet zanikal uporabo zvočnega topa.Vreme: Prihodnji dnevi bodo večinoma oblačni, z občasnimi padavinami.
Zaradi digitalnih tehnologij nastane več izpustov, kot jih proizvede letalski promet. Tudi nepotrebne datoteke, aplikacije, fotografije in drugi podatki, ki jih hranimo v elektronski obliki, porabljajo energijo in prispevajo k emisijam toplogrednih plinov. Kako očistiti digitalne odpadke, je bila tema torkove Radijske tribune.
Letošní výkonná ředitelka a ředitelka financí FAMUFESTU, studentky 2. ročníku katedry produkce na FAMU, vypráví o 41. ročníku festivalu s tématem Happy End. Dnešními hostkami jsou Sofie Mejtuv a Anna Zaradičková.Proč si vybraly studium na FAMU? Proč studentské filmy často končí bez šťastného konce? A co vlastně znamená „Happy End“?Na to a mnohem více se ptali v dnešní epizodě moderátoři George Petrykin a Daniel Filippi. Sledujte náš další obsah na Instagramu. Přejeme příjemný poslech a do příštího týdne naslyšenou.Nahráváno 20.3.2025 v kampusu Hybernská.
Prijava za februarsku ponudu na mejl: jovana@jovanamiljanovic.comCena je 97e.Pristup svim materijalima imate do kraja marta.
Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters
Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev; Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji; Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji; Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike. Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.
Po svetu močno odmeva včerajšnji dolgotrajen telefonski pogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Največ pozornosti je bilo namenjene pogajanjem za končanje vojne v Ukrajini. Stališče ameriškega predsednika pred mirovnimi pogajanji je, da povrnitev vseh zasedenih ozemelj Ukrajini ni verjetno: Druge teme: - Incident v Muenchnu, kjer se bo jutri začela varnostna konferenca: avtomobil zapeljal v množico, 28 ranjenih - med njimi dva huje. - Vladna novela zakona o šolstvu: glavni novosti: postopno več denarja za naložbe ter imenovanje ravnateljev s soglasjem ministra. - Protest zaposlenih v slovenskih zaporih: opozarjajo na nevzdržne razmere, prepolne zapore in necenjenost njihovega dela.
V jami Preloge v velenjskem premogovniku po ponedeljkovi nesreči, ki je zahtevala najmanj dve življenji, nadaljujejo iskanje pogrešanega rudarja. Upanje, da je živ, je skoraj usahnilo, a kot pravijo rudarji, je upanje vse, kar jim ostane. Rudarski inšpektorji so medtem začeli ugotavljati okoliščine nesreče. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi spornega dodeljevanja evropskih sredstev za pravičen prehod premogovnih regij odrejenih več nadzorov. - Združeni narodi ob izraelski vojaški operaciji na Zahodnem bregu svarijo pred novo humanitarno katastrofo. - Na konferenci Evropske obrambne agencije pozivi k povečanju izdatkov za obrambo zaradi ruske grožnje.
Vstopili smo v božič, enega največjih krščanskih praznikov. Številni verniki so rojstvo Jezusa Kristusa simbolično obeležili na polnočnih mašah, iz vrst verskih predstavnikov pa prihajajo sporočila miru in upanja. Druge teme: - V Betlehemu zaradi vojne v Gazi tudi letos trpko božično vzdušje - Nove sirske oblasti posvarile Iran pred vmešavanjem v notranje zadeve - Zaradi težkih razmer reševalci odsvetujejo obisk visokogorja
Leta 2024 se bomo na področju globalne politike spominjali predvsem po konfliktu na Bližnjem vzhodu in po vrnitvi Donalda Trumpa na mesto ameriškega predsednika. Še naprej smo se ukvarjali z vojno v Ukrajini, na volišča pa je odšlo rekordno število Zemljanov, skoraj polovica. Tudi Evropejci, ki smo volili nov evropski parlament in dobili novo evropsko komisijo z isto predsednico. Zaradi najbolj izpostavljenih tem pa smo skoraj spregledali, da na nas vpliva tudi dogajanje v Sudanu, Latinski Ameriki in v vzhodni Aziji. Vse pomembnejše dogodke leta in povezave med njimi je v pregled vzel Matej Hrastar.
Zgolj miren prenos oblasti, ohranjanje delujočih državnih institucij, izogibanje vsakršni deskriminaciji in poštene volitve bodo preprečili, da Sirija zdrsne v kaos, so po včerajšnjem srečanju v Jordaniji poudarjali zunanji ministri več arabskih in zahodnih držav, Evropske unije ter Združenih držav. Prehodne sirske oblasti so medtem kritične do napadov Izraela na vojaške lokacije v Siriji, a obenem zatrjujejo, da si še ene vojne ne želijo. Ostali poudarki oddaje: - Zaradi prenove ljubljanskega kolodvora se danes spreminja vozni red vlakov. - Danes je evroradijski božični dan. Na programu Ars se bo zvrstilo devet izbranih tematskih koncertov. - Kupci morajo biti vse bolj previdni pri nakupu medu, ločevanjemed ponarejenim in pravim je težko.
V Siriji so se vnovič razplamteli spopadi. Islamistični uporniki so po skoraj desetletju vdrli v drugo največje mesto Alep in nadzorujejo več četrti. Sirska vojska, zvesta predsedniku Assadu, računa na pomoč Rusije. Drugi poudarki: - Zaradi eksplozije na vodni napeljavi ogrožena preskrba Kosova z elektriko in Prištine z vodo. - V domovih za starejše pričakovali več od plačne reforme. Prepričani so, da se bo kadrovska stiska še zaostrila. - Hokejisti Olimpije po petih porazih zmagali, po kazenskih strelih boljši od aktualnega prvaka Salzburga.