Podcasts about zaradi

Lakota, revščina, spomin, užitek, razrednost, zgodovina, razkrivanje družbe. Teme, skozi katere antropologinja Svetlana Slapšak v knjigi Kuhinja revežev: Eseji in recepti založbe Goga razmišlja o hrani kot političnem, družbenem, kulturnem in intimnem vprašanju. Zelo neposredno govori o krivicah v svetu. Zaradi draginje je hrana vse bolj stvar prestiža, ne pa dobrina, ki bi morala biti dostopna vsem, in sicer tako cenovno kot po kakovosti ter da ni škodljiva za zdravje. Kot poznavalka antičnih svetov in antropologije spolov se v knjigi opira na dve temi, ki ju tudi sicer najraje obravnava v svojih raziskavah: ena je revščina, druga pa Balkan in njegova celotna antična zgodovina hrane. V knjigi tudi o tem, kako se o hrani vse bolj govori kot o luksuzu, premalo pa kot o vprašanju preživetja. Foto: Radio Prvi

Rezi, prekrivanja, šivi in fragmenti podob – to je način, kako poskuša svet razumeti umetnica Tanja Lažetić, ki že več desetletij raziskuje razmerja med vidnim in skritim in pa teme vsakdana, spomina, identitete. Pri tem se medijsko ne omejuje – ob knjigi umetnice, fotografiji, videu, keramiki, instalaciji in performansu se v zadnjem času nekoliko presenetljivo obrača k slikarstvu. V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled njena razstava z naslovom Laž, ki med drugim prinaša tudi delo Dialog v kuhinji, 2. del. Gre za dialog umetnice z orodjem umetne inteligence o njenem delu, v katerem igra samo sebe in sprašuje, ali bi Tanja Lažetić tako tudi odgovorila. In kaj je odgovorila Izi Pevec?

V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanci potrdili ministrsko ekipo Janeza Janše. Premier Janez Janša je v obrazložitvi predloga ministrske ekipe poudaril, da bo to vlada za vso Slovenijo in vse generacije. Kot je poudaril, bodo z njenim nastopom veljala enaka merila za vse. Vse opozicijske bo prihodnji teden pozval k partnerstvu za uspešno Slovenijo. V oddaji tudi o tem: - Kljub premirju med Izraelom in Libanonom skrajno desni del izraelske politike vztraja pri nadaljevanju vojne s Hezbolahom - V Grosupljem začetek nadzidave zdravstvenega doma, v dobrem letu bo zaživel tudi satelitski urgentni center - Zaradi kaosa na cesti med Izolo in Lucijo lokalne oblasti predlagajo nadaljevanje del na Belvederju po turistični sezoni

V tokratnem komentarju Erika Ašič spomni na spominsko slovesnost, ki bo v soboto, 6. junija pri breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu: »Videti je, kot da prejšnja oblast ne pozna prav nobene razumne meje. Nikakor se ni pripravljena umakniti s svojih položajev in spustiti vajeti iz rok, kot jih nikoli zares ni. Lahko bi rekli, da gre na žive in mrtve. Dobesedno. Ker če ne bodo na oblasti oni, bo pa kdo drug. In če je drug, je za njih problem … Toda: zakaj že? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok nekaj, za kar si bil sicer nekaj časa odgovoren (pustimo sedaj ob strani, da zelo neuspešno), ampak ni tvoje? No, naj ne bi bilo. A tega Robert Golob in njegov cvetober levih aktivistov ne razumejo. Prepričani so, da jim oblast pripada. In s tem vse materialno, kar sicer ustvarjajo in ustvarjamo drugi, oni pa v imenu oblasti pobirajo – prevečkrat zgolj za svoje žepe.

Drugi poudarki: - Potrebe po denarju v mariborskem športu večje od načrtovanih, zato kmalu nov razpis. - V Kranju so pripravili že drugo Tržnico lokalnih dobrot. V Ilirski Bistrici za vroče poletne dni pripravljajo prvi Poletni festival. - Želja po bralni pismenosti pri mladih še tesneje povezala sosednji osnovni šoli iz Bistrice ob Sotli in Kumrovca - Mladi se zelo dobro zavedajo pomena varovanja narave. To so dokazali tudi na Dnevu za Savinjo, ki je bil tokrat ob ribniku Vrbje pri Žalcu.

Piše Blaž Kavšek, bere Igor Velše. Zbirka esejev Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja je velikanska knjiga z ogromnim zvrstnim razponom. Čeprav gre, kot piše v podnaslovu, za »osebno- in literarnozgodovinske eseje«, teksti izrazito preizkušajo fleksibilnost te že izvorno fleksibilne polliterarne zvrsti. Dvainštirideset esejev, ki so obenem refleksije, pesmi, zgodbe, nekrologi in celo avtonomne literarnovedne študije, je razdeljenih v osem tematskih sklopov. Zaradi dolžine zbirke je smiselno predvidevati, da jo bo večina bralcev brala po koščkih, zaradi premišljene in elegantne strukture pa jo bodo lahko motrili tudi bolj celostno, kot organsko zaključeno enoto. Posebej je zanimiva prav njena struktura. Čeprav naj bi bilo to z vidika tega, kako zadnjih nekaj stoletij dojemamo literarnega avtorja, samoumevno, je treba poudariti, da je sintezni princip kompleksne knjige sam Boris A. Novak. Avtor pogosto citira svoje pesmi in druge umetniške projekte ter obračunava s svojimi spomini in starimi nasprotniki. To nenehno vračanje k avtorju bi bilo lahko moteče, če ne bi imelo pomembne funkcije. Opominja namreč, da so raznovrstne čustvene lege, življenjske in profesionalne vloge, na koncu pa tudi kraji in ljudje, ki jih srečujemo v knjigi, zlepljeni v isto osebno zgodovino. Zdi se, kot da Novak s tem še enkrat poskuša odgovoriti na vprašanje, ki si ga je zastavil v prvem delu svojega velikega dela, epa Vrata nepovrata: »Zares, kdo sem sploh jaz, ki sem bil vsi ti ljudje?« Zbirka je ponovitev istih zgodb in s tem iste zgodbe. Če bralec Proslavljanja in poslavljanja bere vzporedno z epom, se mu odpre možnost, da še okrepi učinek, ki je, kot je nekoč zapisala pesnica Anja Grmovšek Drab, posledica »mnogokratnosti« zgodb. Pesnik s tem, ko k zgodbam pristopa z različnih smeri, razblinja iluzije, da lahko osebe in izkušnje, navsezadnje pa tudi samega sebe spoznamo naenkrat in do konca. Eseji, ki jih skupaj držijo ponavljanja in sam Novak, imajo tudi jasno smer. Kot je avtor izpostavil v več promocijskih nastopih in izjavah, scenarij zbirke napoveduje že naslov. Proslavljanja se počasi iztekajo v poslavljanja, dnevnike odhajanj in žalostinke. Zbirka se proti koncu tudi zvrstno zoži in na zadnjih straneh ostanejo samo še pesmi. Novak se tako kljub raznovrstnim inkarnacijam, v katerih smo ga spoznali skozi zbirko, dokončno le potrdi kot pesnik. To je tudi edina eksplicitna in povsem samozavestna samooznaka, ki jo srečamo v prejšnjih delih knjige. Pesnik vse ponavljanje, eruditsko gostost, sklice, obračunavanja, tragične zgodbe, vse težko obvladljive elemente, nad katerimi bi bralec lahko potencialno obupal ali se v njih izgubil, na koncu vsaj literarno pomiri. Poslavljanja se v skrajni točki zapognejo v proslavitev moči literature oziroma pesništva. Rekli bi lahko, da je avtor gledal dovolj daleč in dovolj široko. Pred morebitnimi obtožbami pretirane vpletenosti v svoj izdelek ga rešujejo očitno iskrena naklonjenost do prijateljev, navdušenje nad umetnostjo ter bogata in geografsko široko razprostrta osebna zgodovina. Knjiga vztrajno niha med avtorjem in raznovrstnimi oporokami, ki so mu jih zapustili bližnji in daljni, ljubi in neljubi sopotniki. Skupaj z avtorjem je zato v esejih vseprisotno tudi marsikatero drugo življenje, zaradi teh spremljevalcev pa niti zanj niti za bralca ni bojazni, da bi ostala sama.

Od pet do deset odstotkov populacije bo v življenju enkrat doživelo epileptični napad, in to zaradi različnih vzrokov. Ni pa vsak epileptični napad že epilepsija, razlaga asist. mag. Bogdan Lorber, nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki in vodja Centra za epilepsije UKC Ljubljana. Tokratno epizodo je spodbudila poslušalka, ki jo je zanimalo, kaj sproži epileptični napad in kaj se takrat dogaja z našimi možgani. To pa je odprlo še cel kup zanimivosti o področju kronične bolezni, ki ni enoznačna in je še vedno v mnogočem velik vprašaj. Pripravlja: Mojca Delač

Letošnji prejemnik Borštnikovega prstana, najprestižnejše domače nagrade za igralsko ustvarjanje, je Aleš Valič. Eden najbolj znanih igralcev je nekdanji član ljubljanske Drame ter redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S svojim glasom v radijskih igrah je zaznamoval tudi eter Radia Slovenija. Druge teme: - Poslanci odločajo o morebitni nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. - Zaradi prvih sprememb na področju bolniških v prvih 4-ih mesecih leta več kot 314 tisoč manj dni bolniških odsotnosti na račun ZZZS - V izraelskem bombardiranju Libanona ubitih najmanj 31 ljudi, v Gazi pa novi vodja oboroženega krila Hamasa

Sovjetski agrarni ekonomist Čajanov je v 20. letih prejšnjega stoletja prepričljivo dokazoval, da ekonomska računica, po kateri se ravnajo majhni kmetje, nikoli ni gladko združljiva s temeljno logiko kapitalizmaZaradi globoko represivne narave režima, ki ga je v Sovjetski zvezi vzpostavil Stalin, si včasih težko predstavljamo, da so v prvem desetletju ali dveh po oktobrski revoluciji ruski in drugi sovjetski znanstveniki z najrazličnejših področij formulirali kopico prelomnih teorij, ki vse do danes na nek način ostajajo nepresežene. Tako, na primer, še vedno ne moremo razpravljati o romanu, ne da bi upoštevali, kaj je imel o tej zvrsti povedati literarni teoretik Mihail Bahtin, medtem ko so pionirske ideje fizika in raketnega konstruktorja Konstantina Ciolkovskega vdelane v temelje sodobnega raziskovanja vesolja. No, v ta širši kontekst resnično prebojnih teoretikov iz zgodnjega sovjetskega obdobja lahko slej ko prej umestimo tudi Aleksandra Vasiljeviča Čajanova, agrarnega ekonomista, ki je v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja objavil intrigantno razpravo Organizacija kmečkega gospodarstva, v kateri je med drugim prepričljivo dokazoval, da ekonomska računica, po kateri se ravnajo majhni kmetje, ko gospodarijo na svojih kmetijah, v resnici nikoli ni gladko združljiva s temeljno logiko kapitalizma. Zakaj je to daljnosežen uvid, ki bi ga vsekakor veljalo imelo pred očmi tudi danes, pa je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili agrarnega ekonomista in predavatelja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emila Erjavca, ter sociologa dr. Marka Kržana, ki je za založbo Studia humanitatis Čajanova ob koncu lanskega leta prevedel, slovenski izdaji Organizacije kmečkega gospodarstva pa tudi pripisal poglobljeno spremno besedo. Foto: motiv s poštne znamke iz l. 1961, ki slavi sovjetsko sadjarstvo (Wikipedia, javna domena)

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je novemu premierju Janezu Janši čestitala ob včerajšnji izvolitvi in zaželela uspešno delo. Čestitali so mu tudi najvišji predstavniki Evropske unije in držav članic. Nadaljujejo se odzivi na koalicijsko pogodbo. Gospodarstveniki pozdravljajo ukrepe za davčno razbremenitev podjetij, sindikati pa opozarjajo na tveganje, da bi se kakovost sociale v državi zmanjšala. Pirc Musarjeva je danes o novi vladi med drugim povedala, da jo skrbijo nekatere napovedi koalicije, med drugim o spremembi zakona o RTV-ju in ukinitvi protikorupcijske komisije. Ob tem je poudarila tudi pomen neodvisnih državnih nadzornih institucij in predvsem njihove neodvisnosti glede postopkov imenovanja in financiranja.

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o kemiji na splošni maturi. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit pa sestavljata dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35 %, drugi 45 % končne ocene. Kako sta pisna dela sestavljena, kakšne naloge zajemata, kje kandidati zaradi površnosti in pomanjkljivega branja izgubljajo točke po nepotrebnem, kako je z zapisovanjem merskih enot in kakšni so nasveti profesorice za uspešno oceno na maturi – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala s Sabino Eršte, ki kemijo uči na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.

Piše Silvija Žnidar, bere Eva Longyka Marušič Pisave pisateljice Eve Mahkovic, tudi dramaturginje in dramatičarke, se že od začetka njenega literarnega ustvarjanja drži oznaka avtofikcija, o kateri je zadnje čase, sploh na naših tleh, veliko govora, nemalo se je tudi piše. A pri Evi Mahkovic lahko vselej računamo na to, da nas bo z vsako novo knjižno izdajo presenetila z novo slogovno pa tudi vsebinsko prizmo formiranja avtofikcije, na podlagi česar se nam zdi, da vselej vpademo v malce drugačno sfero piske, ki razpreda o svojih interierjih in eksterierjih. S knjigo na tak dan najbolj trpi mastercard je ustvarila svojevrstne facebookovske dnevniške zapise, skorajda v poetično-aforistični maniri s pridihom takšne drugačne ironije in sarkazma, s TOXICom pa nas je potegnila v divji svet avtofikcijskega romanesknega hibrida, sestavljenega iz različnih manierizmov, oblik pisave. Potem imamo še Vinjete straholjubca, ki niso avtofikcijske, ampak delo fascinantne domišljije z afiniteto do nadrealistične groteske, ki se lahko postavi ob bok pisateljicam, kot so Dorothea Tanning, Leonora Carrington in Leonor Fini. V samem začetku Pogovorov z Bogom avtorica zapiše: »Ko sem napisala: Oseba je lahko toliko stvari hkrati, sem se zlagala. Jaz seveda ne bi mogla biti nič drugega kot Eva Mahkovic«. A deluje, kot da se avtorska oseba zaveda, da je vsak jaz performativen, nenehno podrejen transformacijam, maskiranju, re-invencijam; že samo spominjanje nekega preteklega jaza je posredna, olepšana ali pomanjkljiva naracija – ravno zato je Eva Mahkovic kot avtorica izjemo intrigantna, saj nas k temu, kar naj bi bili njeno sebstvo in percepcija materialnosti, v katerega je le to položeno, pripušča skozi različne jezikovne formacije, refleksije. Ne prepričuje nas v avtentičnost, ki je v naši post-»tisto in ono« že tako ali tako iztrošen in pomanjkljiv pojem, temveč računa na afektivnost, moč izraznosti v pisavi. Mnogo bralstva, najsibo strokovnega ali »občega«, ji je očitalo ravno pomanjkanje pristnosti, univerzalnosti. A kar avtorica vedno znova dokaže, je, da nobena bolečina, izkustvo ni univerzalno, ampak sta bridko lastna, in da ju bralstvu najbolje približamo ravno s pravšnjim razmerjem ranljivosti in moči govorice, in to dokazuje piska tudi v zadnjem delu. Kako bi torej opredelili delo Pogovori z Bogom? Lahko bi si sposodili romantični, Schleglov termin univerzalne progresivne poezije, ki leporečno govori o hibridni književnosti, vsebujoči razne zvrsti, od poezije, proze, drame do kritike, filozofije, avtorefleksije, z vsemi možnimi stilskimi prijemi. V osnovi tako lahko rečemo, da gre za avtofikcijske zapise o osebni tragediji v času napovedujočih se podnebnih kriz, ki se ne držijo linearne narativne linije, temveč so polni digresij, stranskih refleksij, nizanja popkulturnih, zgodovinskih in umetniških referenc, mešanj »visokega in nizkega« tako v registrih vsebine kot stila; intertekstualnih paralel, izmed katerih najbolj izstopa Kleistova drama Katica iz Heilbronna, ki zaradi momenta požara oziroma preizkusa z ognjem postane pomemben interpretacijski ključ. Pogovori z Bogom so nekakšno hibridno telo raznovrstnih tekstov, ki bi jim lahko nadeli različna imena: dnevniški zapisi, samorefleksije, vrtinci seznamov, alineje strahu, narativne razglednice, dialogi s popkulturnimi fenomeni, sekularne alegorije, vizije posvetne mističarke itd. Vsekakor pestro branje, ki pa sicer ne deluje tako naostreno in intenzivno kot pri TOXICu. Specifična kaotičnost notranjosti in zunanjosti, ki sta vselej v prepustnem prepletu, se odvijata počasneje, mehkeje, z več melanholične ranljivosti. Kljub različnim stranpotem, fragmentiranosti ali »slepim rokavom« teksta se celota bere gladko, sledimo jasnemu dramaturškemu loku, z »vrhuncem« v družinski tragediji, ki nato avtorico popelje do novih razmislekov o sebi in svojih odnosih do raznih fenomenov, ljudi in stvari. Kot namiguje že naslov knjige, gre v tem hibridnem romanu za nagovor Boga, ki pa je bolj kot dogmatičen svetopisemski Bog bitje različnih pojavnosti, kar pač trenutno »molivka« rabi od presežne entitete. Knjiga je nekakšen retoričen aparat artikulacije notranjosti. Bog je kot nekakšen dnevnik, h kateremu se obračamo v času lastne akutne krize, samote, da objasnimo sebe, predamo svoja čustva višji sili, za katero vemo, da verjetno ne bo urgirala, ampak nam že sama konfesija ponuja jasnejšo sliko, če ne ravno striktnih odgovorov in rešitev. Eva Mahkovic si je knjigo sicer zamislila v obliki strukture krščanske maše, vendar je, kot bralstvo kmalu opazi, to mišljeno precej ohlapno oziroma, kot »priznava« piska, prilagojeno njenim predstavam. Zanimivo bi bilo sicer gledati na roman kot na izpoved moderne, sekularne mučenice, mističarke na ozadju potrošništva in podnebne apokalipse. Torej ženske, ki trpi zaradi družinske tragedije, ki jo globoko, duhovno transformira, hkrati pa jo žrejo tegobe nelagodja v telesu, ki se zdi tuje, necelovito, fragmentarno, kot je zrcalno razdrobljena celotna pripoved, v telesu, podrejenemu počasnemu propadanju, stigmatiziranemu z neizprosnimi znaki staranja. Dodatno komponento trpljenja povzroča neznosno stanje vročičnega okolja, zapisanega apokalipsi, ki jo napovedujejo podnebne spremembe, zaradi česar se nekateri avtoričini uvidi zdijo kot vizije gorečega sveta, materije. Če beremo študije preučevalk misticizma, mučenic, svetnic in religioznih zadev, kot so Marina Warner, Amy Hollywood in Rachel J. D. Smith, izvemo, da telo pri mističarkah in mučenicah ni bilo nasprotje duha, temveč njegov medij, proizvajalec pomena skozi bolečino, primarno prizorišče religijskega izkustva. Melanholija, ki večinoma spremlja takšna mistična, mučeniška stanja, pa ni zgolj razpoloženje, temveč epistemološko stanje, generator vednosti, kot na primer že od Roberta Burtona in Dürerja naprej. Pisateljici različne preizkušnje, tragedije in telesna nelagodja omogočajo pogled v neko širšo vednost o sebstvu pa tudi o stanju okolja in o poziciji ženskega spola in telesa v družbi, pri čemer pa knjiga ne vztraja pri tem, da ima končne, totalne odgovore, raje vztraja v odprtosti. Piska seveda mitov ženske telesnosti ne utrjuje, temveč jih s tem, ko jim tudi občasno podlega, učinkovito secira, analizira, subvertira. Takšno branje se zdi privlačno, čeprav bi bilo morda enostavneje reči, da gre za nekakšno potencirano, časovno večsmerno elegijo: avtorica v raznih manirah žaluje za ranami, ki jih zada trenutna nesreča ali pa so jih zadali drugi pretekli dogodki, hkrati pa že vnaprej piše žalostinko za izginjajočim svetom. Za upodabljanje tega sveta, kot stkanega iz vročične nočne more, uporablja konkretne, efektivne, neposredne, neolepšane opise, morbidno razpoloženje stopnjuje z motivi in podobami mrtvih živalic, ki skupaj z drugimi izvirnimi prispodobami prerastejo v čudovito metaforično mrežo znamenj nasilja, strahu in smrti. Skozi celotno knjigo je vzdušje primerno vročično, skorajda halucinatorno, somnambulno, kot pri Katici iz Heilbronna, avtorica gradi na primerni paleti barv, ki poudarja katastrofo ognja in njegovih pomenskih sledov. Na vse skupaj bi lahko prišili tudi termin morbidne fascinacije nad stanji nesreče in raznimi smrtmi, a če ta idiom naznanja nekakšno vznemirjenje, radovednost nad takšnim stanjem stvari, pa pri Evi Mahkovic pomeni tudi nekakšno globljo povezanost z žalobnim podtokom celotnega življa. Čeprav vročičen svet na začetku in koncu knjige teži k nekemu kaosu, entropiji, kar je tudi čudovito barvno uprizorjeno, piska vselej ohranja »drobce božjega v svetu« vročine, nekakšno milost, lepoto, možnost celjenja. Pogovori z Bogom so fascinantni in čudoviti zaradi notranjih napetosti in kontradikcij: zaradi nekakšne baročnosti vsebine, neštetih seznamov tega in onega, mrgolečih asociacij, hkrati pa melanholičnosti uprizoritve le tega. Zaradi neumornega zanimanja za telesno, ki pa je vselej že prizorišče bistrega »duha«. Zaradi neskončne žalosti, ki jo generirajo različne tragedije, hkrati pa zaradi sijajno svetlečih se drobcev, ki toliko nežneje pobožajo v temini.

V naši državi še vedno uživamo blaginjo, a se bomo morali v prihajajočih letih prilagoditi na številne izzive, ugotavlja Urad za makroekonomske analize. Zaradi politične razklanosti pa žal razprava o nadaljnjem razvoju vedno znova izostane. Drugi poudarki oddaje: Obrambni ministri Evropske unije so iskali rešitve za krepitev domače vojaške industrije Visoki mednarodni predstavnik v Bosni in Hercegovini pred odhodom opozoril na nedelovanje institucij. Za novega rektorja mariborske univerze je bil izvoljen Dean Korošak, ki napoveduje novo obdobje visokega šolstva

Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in vse višjih cen goriva letalske družbe po svetu zmanjšujejo število poletov. Strokovnjaki opozarjajo, da so prevozniki prisiljeni v racionalizacijo poslovanja, saj se je cena letalskega goriva letos več kot podvojila. Ryanair bo v poletni sezoni zmanjšal obseg letov za deset odstotkov, Lufthansa pa ukinja približno 170 letov na dan. Zaradi manjšega števila povezav in višjih stroškov gre pričakovati tudi dražje letalske vozovnice. Posledice krize med prvimi občuti tudi Slovenija kot manjši letalski trg, zato se vse glasneje odpira vprašanje, ali država za zanesljivejšo povezanost s tujino potrebuje nacionalnega letalskega prevoznika. Več o tem v pogovoru Simeone Rogelj s Petrom Graškom, dolgoletnim poznavalcem razmer v letalski industriji.

Nevrološka motnja Tourettov sindrom, ki so jo nekoč imenovali kar 'divja norost', se običajno izraža z motoričnimi ali vokalnimi tiki, torej neprostovoljnimi kratkimi, hitrimi in nenadnimi gibi, besedami ali stavki, ki jih ljudje s sindromom ne morejo enostavno nadzorovati. Stanje je leta 1885 prvič opisal francoski nevrolog Georges Gilles de la Tourett, šele sredi dvajsetega stoletja pa se je zgodil preboj pri zdravljenju in obvladovanju simptomov tega sicer za zdaj še neozdravljivega sindroma. V zadnjih desetletjih se je zaradi povečane medijske pozornosti, izdatnejšega ozaveščanja javnosti in tudi zaradi družbenih omrežij, na katerih marsikdo deli svoje izkušnje, predvsem v zahodnem svetu vedenje o Tourettovem sindromu precej izboljšalo, leta 1983, v katerem se začne zgodba filma Preklinjam, pa je bilo povsem drugače. Ko so prvi tiki grobo prekinili brezskrbno otroštvo nadobudnega škotskega nogometaša Johna Davidsona, nihče ni razumel, kaj točno se dogaja s fantom. Še včeraj vzoren in vljuden učenec je v kratkem času začel čudno mahati z glavo in kar je še hujše – nenadzorovano vulgarno preklinjati. To obliko vokalnih tikov, ki se imenuje koprolalija, sicer izkuša le približno od 10 do 15 odstotkov ljudi s Tourettovim sindromom, družbeno pa je bržkone najtežje sprejemljiva. A, to je vseeno treba priznati, filmsko tudi najbolj privlačna, kar je ustvarjalcem filma Preklinjam, z režiserjem in scenaristom Kirkom Jonesom na čelu, uspelo izvrstno izkoristiti. Mladega Johna je svojega nenadoma neobvladljivega telesa in uma seveda groza, enako zgroženi so njegovi bližnji in vrsto let, ki so jih ustvarjalci spretno preskočili in s tem nedvomno prihranili gledalcem marsikatero grenko izkušnjo, se zdi Johnov položaj brezizhoden. Vse dokler nekega dne ne sreča »umirajoče« medicinske sestre, ki v Tourettovem sindromu ne vidi poraza, ampak izziv, v odraslem, a še vedno mladem Johnu pa človeka, ki ga je treba le prav razumeti in mu dati priložnost. Vse drugo je, kot se reče, zgodovina. John se sčasoma zaposli in kljub vsem preprekam zaživi skoraj povsem običajno življenje, nato pa naredi še korak naprej – začne pripovedovati svojo zgodbo, rušiti tabuje. Zaradi njegovih predavanj, delavnic in taborov je javnost boljše spoznala, od kod izvira nenavadno vedenje ljudi s Tourettovim sindromom, ti pa so se končno počutili vsaj malo manj osamljene. Za svoje življenjsko poslanstvo je leta 2019 od britanske kraljice Elizabete prejel tudi medaljo za posebne zasluge. Seveda ji je ob podelitvi najprej zabrusil: »Fuck the Queen!« Preklinjam je film, ki težav človeka s Tourettovim sindromom nikakor ne olepšuje, vseeno pa ohranja izjemno notranjo vedrino in duhovitost, posebej poudarjeno s spretno umeščenimi vokalnimi tiki, ki gledalca nasmejijo do solz. Izjemna sta tudi oba igralca, ki sta odigrala mladega in odraslega Johna, največ pa seveda šteje uspešno izpolnjeno poslanstvo filma – »ozaveščati o vseh ljudeh, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti žrtve predsodkov in diskriminacije«. Piše: Gaja Pöschl Bere: Mateja Perpar

Danes se začenja drugi krog iskanja mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, potem ko predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu mandata ni podelila. Pogajanja na desnosredinskem političnem polu so v polnem teku, v ospredju pa je možnost vlade pod vodstvom Janeza Janše. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Trump začasno ustavil akcijo vojaškega spremstva ladij v Horumški ožini in poudaril napredek v pogajanjih z Iranom. - Nemška vlada leto dni po nastopu mandata ne uresničuje svojih načrtov, razkol med strankama koalicije je vse večji. - V Benetkah začetek 61. bienala sodobne umetnosti. Zaradi sodelovanja Rusije je tik pred začetkom odstopila mednarodna žirija za nagrade.

Nežina in Lukova mama je vedela, da bosta razhod s partnerjem in selitev k staršem povzročila stiske, a jima je z odhodom iz nasilnega razmerja želela omogočiti vsaj mirnejše otroštvo. Upala je, da jim bo z rabljenimi materiali in veliko svojega dela iz še neizdelanega dela stare kmečke hiše nekako le uspelo ustvariti zelo majhen, a samo njihov dom. A nekaj let pozneje so sanje še daleč, še vedno vsi trije spijo na skupni postelji v sobi brez vrat, perilo in oblačila se drenjajo v ozki kurilnici, otroka šolske obveznosti opravljata kjer pač lahko. Mama z neizmerno težavo prosi za pomoč. Kljub temu včasih manjkata na plačljivih šolskih dejavnostih, pogosto je Luka tudi edini športnik, ki ga na tekmah s tribun mama ne more spodbujati. Ker kljub redni službi kdaj zmanjka še za veliko nujnejše stroške, kot je spremstvo otroka na tekmah zunaj domačega kraja. Tako, vse bolj brezupno stanje, pa že močno načenja mamino zdravje. Ki, nemočna doma, kot v posmeh usode v službi predano skrbi za boljše zdravje in lepša otroštva drugih otrok. Kako pomagati?  Najlažja pot je prek SMS-sporočil z gesloma BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919, lahko pa poljuben znesek nakažete na poseben sklic, ki je pri Zvezi Anita Ogulin odprt samo zanje. Podatki: ZVEZA ANITA OGULIN IN ZPMPROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA IBAN: SI56 0201 2002 0297 991 BIC: LJBASI2X KODA: CHAR NAMEN: LUKOVA IN NEŽINA ZGODBA SKLIC: SI00 744 Vsa sredstva bodo brez slehernih odbitkov ali provizij porabljena za boljše življenje njune družine. Kontaktni podatki programa Botrstvo: info@boter.si ali 0820 526 93 Kontaktni podatki Val 202: jana.vidic@rtvslo.si

Promet na primorski avtocesti je tudi danes močno oviran. Po včerajšnji hudi nesreči se je danes zjutraj pred delovno zaporo pri Postojni proti Ljubljani prevrnil tovornjak s priklopnikom. Druge teme: - Začetek pestrega tedna v politiki: danes srečanja o usklajevanju SDS-ovih koalicijskih izhodišč za oblikovanje nove vlade. - Banka Slovenijeopozarja na vse večje negotovosti v mednarodnem okolju, ki poslabšujejo obete. - Generalni sekretar Nata Mark Rutte: Evropa je razumela razočaranje ameriškega predsednika glede sodelovanja v Iranu

Promet na primorski avtocesti od jutra vnovič stoji, medtem ko odstranjujejo posledice druge večje prometne nesreče v 12-ih urah na odseku med Razdrtim in Studencem. Policisti so sicer med prvomajskimi prazniki v delovni zapori pri Postojni obravnavali 12 nesreč. Zaradi nesreč na avtocesti so prometni kolapsi pogosti tudi v Postojni, opozarjajo krajani. Preostali poudarki oddaje: Banka Slovenije v poročilu poudarja nova finančna tveganja ob vojni na Bližnjem vzhodu. Trump napovedal vojaško operacijo za pomoč ladjam pri prečkanju Hormuške ožine. Gasilci ob mednarodnem dnevu opozarjajo na številne težave v stroki.

Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv

Vojna na Bližnjem vzhodu je zaostrila inflacijske pritiske. Cene življenjskih potrebščin so se ta mesec v primerjavi z aprilom lani zvišale za več kot tri odstotke. Kot pravi Tatjana Brvar s Statističnega urada, so na to vplivale predvsem podražitve goriv in energije. Visoka, skoraj dvoodstotna, je bila tudi mesečna inflacija, prav tako predvsem zaradi zvišanja cen energentov. V oddaji tudi o tem: - Po potrditvi zakona o vladi se nadaljujejo ugibanja o razdelitvi resorjev. - Zelenski tudi po pogovoru Trumpa in Putina ne vidi ruske želje po končanju vojne. - Po državi bodo drevi zagoreli kresovi, ponekod obujajo še druge običaje.

Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in posledične podražitve naftnih derivatov so bile cene življenjskih potrebščin za 3,1 odstotka višje kot aprila lani. Po besedah Tatjane Brvar s Statističnega urada je bila visoka tudi mesečna inflacija, in sicer 1,9-odstotna. Še višja je bila s 3,4 odstotka medletna inflacija po indeksu, ki se uporablja za primerjave v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem: - Splošno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin ponekod na Bližnjem vzhodu ostaja v senci vojne. - Na Kambreškem v občini Kanal ob Soči se nadaljujejo težave s pitno vodo. - Po državi bodo zvečer zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela.

Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil tarča novega poskusa atentata. Sinoči je bil v hotelu Hilton v Washingtonu gost slavnostne večerje Združenja dopisnikov Bele hiše, ko so v avli hotela odjeknili streli. Policija je napadalca pridržala in ga že identificirala - gre za 31-letnega učitelja, sicer podpornika demokratske stranke. Pred nekaj urami so potrdili, da je bil napad usmerjen proti Trumpu in njegovim najožjim sodelavcem. V oddaji tudi o tem: - Na Bližnjem vzhodu novi izraelski napadi na Libanon; vojska prebivalcem ob tako imenovanem varnostnem pasu ukazala, naj zapustijo območje - Na Devinskem gradu postavili rekonstrukcijo njegove zgodovine iz Lego kock - Tadej Pogačar znova pokoril konkurenco na kolesarskem spomeniku Liege-Bastogne-Liege

Vodja SDS-a Janez Janša je napovedal, da bo strankam, ki bodo podprle zakon o vladi, poslal izhodišča koalicijske pogodbe. Kot je dodal, vlade ne bo sestavljal za vsako ceno. Druge teme: - Iranski zunanji minister Abas Aragči drevi v Islamabadu, poročajo iz Pakistana - Vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi s simptomi depresije ali anksioznosti - Zaradi praznikov in šolskih počitnic že danes pričakujejo povečan promet in zastoje že danes

Papež novinarjem na letalu: Kot pastir Božjega ljudstva nikoli ne morem podpreti vojne!Voditelji članic Evropske unije na neformalnem vrhu med drugim o odzivu na bližnjevzhodno krizo.Janez Janša napovedal korake za sestavo koalicije, a SDS je za vsako ceno ne bo sestavljala.Predsednica Pirc Musar: Nekdo v političnem prostoru laže. Komentar Petra Meršeta.Praznik dan upora proti okupatorju povzroča mnoge delitve opozarja vrsta zgodovinarjev.Zaradi praznikov že danes povečan promet na cestah.Vreme: Pred nami sončni in topli dnevi.Pozeba ponekod po državi poškodovala zgodnje posevke.Zasedenost zdravilišč med prvomajskimi prazniki podobna lanski.ŠPORT: Nogometaši Aluminija in grosupeljskega Brinja finalista nogometnega pokala.

Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.

Energetska kriza vpliva na cene širokega spektra dobrin in storitev. Zaskrbljeni pa so tudi v Javnem holdingu Maribor. Če so v začetku leta napovedovali, da podražitev javnih storitev letos ne bo, pa pravkar pripravljajo nove izračune.

V šesti epizodi raziskujemo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z njim si posameznik ustvarja dodaten vir prihodkov za čas po upokojitvi. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjih pritiskov na javni pokojninski sistem postaja vprašanje lastnega varčevanja vse pomembnejše.Ključna prednost takšne oblike varčevanja je čas: zgodnji začetek in redni manjši vložki lahko zaradi dolgoročnega nalaganja ustvarijo občutno višji znesek kot poznejši večji pologi. Zato bi morali o njem razmišljati že na prvi delovni dan. Sogovornica: Andreja Krhlikar Roš, direktorica marketinga in trženja zavarovanj na Prvi zavarovalnici.

Bližnjevzhodna kriza zavira svetovno gospodarstvo, napovedi za letos so pristojne institucije znižale. Slovenski potencial pa v veliki meri zavira pomanjkanje naložb podjetij. Guverner centralne banke Primož Dolenc pravi, da brez okrepitve teh, ne bo napredka. Drugi poudarki oddaje: Izrael in Libanon sklenila dogovor o začetku mirovnih pogajanj; kje in kdaj se bodo začela, ni jasno. Letalski promet nad Evropo je delno ohromljen zaradi stavke zaposlenih pri nemški družbi Lufthansa. Med slovenskimi šolarji opazen skrb vzbujajoč trend upada bralne, matematične, naravoslovne in informacijske pismenosti.

Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih. Avtorica oddaje Simeona Rogelj.

Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.Aljaž Potočnik je tehnološki novinar časnika Dnevnik. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 "Ramagedon" – Kriza s pomnilniki 00:04:15 Vpliv umetne inteligence na trg 00:09:02 Tri podjetja, ki obvladujejo svet 00:15:34 Konkretni primeri podražitev 00:23:56 Geopolitika in digitalni monopol

Znašli smo se v energetskem šoku. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so cene nafte poskočile za polovico, zemeljskega plina pa za 30 odstotkov. Čakajo nas dražji prevozi, dražje ogrevanje in logistika, pa tudi dražja gnojila in posledično hrana. Kako naj se v teh izrazito negotovih in zahtevnih razmerah znajdejo in zavarujejo slovenska podjetja? Kaj bo za ta namen storila odhajajoča vlada in katere ukrepe bodo sprejeli v Bruslju? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper; Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici; dr. Jože P Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Uroš Primožič, direktor nabave v družbi Kansai Helios.

Vlada je začela pripravo interventnih ukrepov, s katerimi ob zaostrenih razmerah v svetu želi povečati odpornost naše države na več področjih. V ospredju so energenti, pri katerih naj bi se odločili za podobne ukrepe kot ob začetku vojne v Ukrajini. Minister Bojan Kumer je dejal, da se moramo pripraviti na najhujše scenarije, da bomo lahko potem hitreje ukrepali. Druge teme: - Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od jutri prilagojene dejanskemu stanju, je pred skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje dejal minister Simon Maljevac. Napovedal je tudi spremembe pri izračunu pavšala, ki ga zdaj številni ocenjujejo kot napačnega. Vodja gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je dejal, da je končna številka žal mnogo večja, kar po njegovem kaže na popolno neobvladovanje sistema. - Ljubljanska občina bo pripravila predlog za posvetovalni referendum o sežigalnici, je napovedal župan Zoran Jankovič. Zavrnil je očitke civilne družbe o nepreglednosti projekta, vsa mnenja naj bi soočili na majski javni tribuni, na katero bodo povabili tako predstavnike stroke, ki podpirajo sežigalnico, kot tiste, ki ji nasprotujejo. - Ameriška vojska je uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in silovito napadla ključne energetske objekte v Iranu. Med tarčami je bil tudi pomemben obrat za razsoljevanje vode, kar je ključno za preskrbo prebivalcev.

Močan veter od včeraj povzroča velike težave v severnem delu države, od koder poročajo o odkritih strehah, podrtem drevju in prekinitvah oskrbe z elektriko. Zaradi varnosti bodo zaprte nekatere šole in vrtci na Gorenjskem in Severnem Primorskem. Drugi poudarki oddaje: - Vreme utegne krojiti tudi prvi tekmovalni dan v Planici, organizatorji imajo pripravljenih več scenarijev - Gibanje Svoboda bo s prvaki štirih strank začelo pogovore o oblikovanju nove koalicije - Trump Iranu za deset dni podaljšal rok za odprtje Hormuške ožine

V Sloveniji potekajo desete parlamentarne volitve v zgodovini samostojne države. Na voliščih po vsej državi ima do 19. ure skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev možnost oddati svoj glas. Prvi delni neuradni izidi volitev bodo znani pozno zvečer. Do 11. ure je svoj glas oddalo 21,38 odstotka vseh volilnih upravičencev. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi nadaljnjih motenj v oskrbi z gorivom vlada z ostrimi ukrepi nad Petrol. - ZDA in Iran zaostrujeta vojne napovedi v povezavi z zaprtjem Hormuške ožine. - Ilka Štuhec z 18. mestom na superveleslalomu končala športno kariero.

Sobota poteka v znamenju vrste vladnih sestankov zaradi kolon na nekaterih bencinskih črpalkah in vprašanja, kako zagotoviti čim manj motenj v oskrbi z gorivom. Pred nekaj urami so z vlade sporočili, da MOL zadovoljivo obvladuje oskrbo na svojih bencinskih servisih, drugače pa je na Petrolu. Vlada zato pričakuje njegovo poročilo. Na dopisni seji je sicer sprejela sklepe, naj trgovci na pretirano povpraševanje vplivajo s prilagajanjem dereguliranih cen, tujcem pa naj količino goriva omejijo na deset litrov na dan. V oddaji tudi: - Iran napadel britansko-ameriško oporišče; Washington trdi, da bo kmalu dosegel svoje vojaške cilje. - Rusija naj bi predlagala opustitev svoje pomoči Iranu, če Združene države odstopijo od pomoči Ukrajini. - Na letalnici v Vikersundu Nika Prevc tretja; Tadej Pogačar lovi prvo zmago na spomeniku Milano-Sanremo.

Na Bližnjem vzhodu nič novega. Nadaljujejo se namreč izraelsko-ameriški napadi na Iran in povračilni na zalivske države in judovsko, pri čemer z Islamsko republiko sodeluje gibanje Hezbolah. Izrael je danes zavrnil možnost neposrednih pogajanj z Libanonom. Nepripravljenost na premirje z Iranom je izrazil ameriški predsednik Donald Trump, katerega izjave v povezavi s to vojno so si sicer nasprotujoče. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vplačila v prihodnji evropski večletni proračun bi se lahko povečala za 60 odstotkov - Tretjina mladih, ki klepeta z umetno inteligenco, pri njej išče pomoč pri osebnih težavah - Zimske paraolimpijske igre se bodo sklenile z drevišnjo slovesnostjo v Cortini

Dokazovanje pristnosti posnetkov pogovorov zdajšnjih in nekdanjih politikov, ki te dni krožijo po spletu, bi lahko trajalo več tednov. Pojavlja se jih vse več, strokovnjak za analizo posnetkov Igor Belič pa ob tem pravi, da ni jasno niti, ali ima policija znanja in sposobnosti za takšne preiskave. Druge teme: - Izrael vztraja pri nadaljevanju operacije v Iranu do končne zmage in izpolnitve vseh ciljev. - Med ukrepi Evropske unije za znižanje cen energentov manjše dajatve in jedrski razvoj. - V Kopru bodo pet let po začetku graditve slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira do Divače.

Vojna v Iranu in motnje v dobavi surove nafte so cene črnega zlata pognale v nebo, kar se že odraža v maloprodajnih cenah skoraj povsod po svetu. Tudi pri nas so se opolnoči zvišale, vlada pa je z znižanjem trošarin ublažila podražitev. Liter bencina je tako od polnoči dražji za tri cente, dizelskega goriva za 6,3 centa in kurilnega olja za 8,8 centa. Brez posega države bi voznik za 50 litrov bencina plačal 5,5 evra več, za enako količino dizla pa 8,7 evra več. Preostali poudarki oddaje: Vojna proti Iranu je skoraj končana, ocenil ameriški predsednik Trump, a napovedal njeno zaostritev, če bo Teheran oviral tranzit nafte Na Hrvaškem prvi naborniki začeli obvezno dvomesečno vojaško usposabljanje Za raziskovanje vloge rek pri onesnaževanju morja spustili v Sočo dva sledilnika za spremljanje poti odpadkov

Vojna v Zalivu bo imela neizogibne gospodarske posledice. Kako hude bodo, bo odvisno od trajanja napadov in blokade Hormuške ožine, se strinjajo ekonomisti. Države nimajo veliko manevrskega prostora za ukrepanje, saj so strateške naftne rezerve in javne finance omejene; ECB pa bo morala tehtati med brzdanjem inflacije in ohranjanjem gospodarske rasti: Druge teme: - Izraelska vojska sprožila nov val napadov na Teheran, v Libanonu zaradi njene ofenzive razseljenih že več kot 600 tisoč ljudi. - Odločitev vrhovnega sodišča v tožbi glede referenduma o prostovoljnem končanju življenja pričakovati po volitvah. - Policija preverja pristnost domnevnih prisluhov članom Gibanja Svoboda, na KPK glede tega nimajo odprtih postopkov.

Cene nafte in naftnih derivatov so se od ameriškega in izraelskega napada na Iran občutno povišale, kar je pred prilagoditvijo cen pogonskih goriv opolnoči povzročilo nekaj zaskrbljenosti med potrošniki. Nekateri naftni trgovci pri nas imajo logistične težave zaradi povečanega povpraševanja; pri nas za zdaj sicer ni pričakovati bistvenih podražitev . Druge teme: - Iran pod vodstvom novega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja še naprej kljubuje Združenim državam in Izraelu, ki nadaljujejo napade na islamsko republiko. - Evropa v zadnjih petih letih postala največji kupec orožja; gre zlasti za nakupe od Združenih držav, ki ostajajo največja svetovna izvoznica orožja. - NIJZ ob pomladnih temperaturah opozarja na nevarnost klopov; za zaščito med drugim priporoča preventivno cepljenje.

Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana

Po nedavnih ameriško-izraelskih udarih na Iran in iranskih povračilnih potezah ostaja ena najpomembnejših neznank svetovnih finančnih trgov cena nafte. Hormuška ožina, skozi katero poteka skoraj 20 odstotkov svetovne nafte, je šibka točka globalne dobavne verige. Vsaka motnja tam lahko potisne cene goriva in energentov bistveno višje. Zaradi tega se lahko poviša inflacija, kar zmanjšuje manevrski prostor centralnim bankam za zniževanje obrestnih mer. Posledično lahko pride do upočasnitve globalna rast. Kaj to pomeni za naše portfelje? Pred mikrofonom: Andraž Grahek, nekdanji upravljavec premoženja, soustanovitelj Tivoli Ventures in Capital Genetics (snemali smo v živo) ______________________ TAXISTENT - davčni asistent, ki pomaga oddati davčno napoved Uvažate lahko poročila IBKR; Trade Republic, Revolut, eToro in Trading 212. Z nekaj kliki ustvarite XML za uvoz v eDavke. Če zamudite, lahko v Taxistentu pripravite tudi dokument za Samoprijavo. Več na https://money-how.si/taxistent/ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 27. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ KNJIGA: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ___________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec ali 22. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Na severovzhodu države še vedno odpravljajo posledice petkovega snegoloma, pristojni ob tem pozivajo prebivalce, naj se ne odpravljajo v parke in gozdove. Ob težavah z zagotavljanjem pitne vode in daljinskega ogrevanja na območju Maribora lahko opazujemo prelaganje odgovornosti. Mariborski vodovod in Energetika za težave z zagotavljanjem eketrične energije krivita Elektro, tam zavračajo očitke. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri EU začeli razpravo o 20. svežnju sankcij proti Rusiji. - V Mehiki se vrstijo pohodi maščevanja po včerajšnjem uboju vodje mamilarskega kartela. - Vložene prve kazenske ovadbe v aferi Dars.

Sneženje je zajelo večino države, največ težav pa zdaj sneg povzroča severovzhodu. Zaradi sneženje je prekinjena železniška povezava med Mariborom in Celjem. Zaradi plužnih skupin ponekod nastajajo zastoji, poročajo tudi o zdrsih tovornih vozil. Vremenoslovci opozarjajo na nevarnost snegoloma, ki je možen predvsem na območju Pohorja, Kozjaka in Haloz, kjer naj bi zapadle večje količine snega. Krajevno lahko zapade okoli 20, v višjih legah do 40 centimetrov snega. Agencija za okolje je za severovzhod izdala oranžno opozorilo zaradi snega, na severozahoda pa je nevarnost proženja plazov. V oddaji tudi o tem: - V Washingtonu je bilo prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir. Združene države so za njegovo delovanje napovedale 10 milijard dolarjev. - Iran ima po besedah ameriškega predsednika Trumpa le približno 10 časa za sklenitev dogovora, sicer mu grozijo novi napadi. - Celjski nogometaši zmagali na prvi tekmi kvalifikacij za osmino finala Konferenčne lige

Obilno sneženje je zlasti na severovzhodu države močno zagodlo tamkajšnjim prebivalcem: kar približno 40 tisoč jih je še vedno brez elektrike. Elektrodistributerji sporočajo, da bodo oskrbo za vse težko obnovili še danes, saj so razmere na terenu izjemno zahtevne. Obilen sneg - ponekod po nižinah ga je zapadlo več kot 25 centimetrov - ovira tudi promet, pri čemer železniški promet po nekaj ustavitvah znova deluje. Drugi poudarki oddaje: - SDS in NSi vložili ustavno presojo glede prispevka za dolgotrajno oskrbo - Ameriške sile nakopičene blizu Irana, Trumpov kabinet naj bi bil razdeljen v zvezi z napadom - Peterica evropskih obrambnih ministrov za skupni razvoj protizračne obrambe

Medtem ko so Ukrajinci v primežu nizkih temperatur in izpadov elektrike ter ogrevanja, bodo ukrajinska, ruska in ameriška delegacija danes v toplem Abu Dabiju nadaljevale pogovore o koncu vojne. Kako napredujejo, ni znano, a zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov trdi, da so pogovori konstruktivni. Druge teme: - Jutri v Omanu začetek pogajanj med Iranom in Združenimi državami. - Zaradi dolgih čakalnih vrst je urgenca za številne bližnjica do zdravnika. - V Italiji vse nared za jutrišnji začetek 25-ih zimskih olimpijskih iger.

Na gospodarski forum v Davos prihaja ameriški predsednik Donald Trump. Zaradi njegovih teženj po Grenladniji in grožnjami s carinami so odnosi z Unijo zelo napeti. Evropski parlament bo danes zamrznil trgovinski sporazum z ZDA. A Trump je prepričan, da bo dosežen nekakšen dogovor. - Sirska vlada razglasila premirje s kurdskimi borci in jim dala štiri dni za dogovor o vključitvi njihovih institucij v državno upravo. - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Mercosurjem vnovič pred evropskimi poslanci. - Slovenski rokometaši po sinočnji zmagi nad Ferskimi otoki v drugi del prvenstva vstopajo s polnim izkupičkom.