Podcasts about zaradi

Na spletnem portalu Domovina.je so objavili komentar novinarja Nenada Glcksa, ki nosi naslov »Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba«. Med drugim je zapisal: »Zaradi dodatnih obremenitev plač iz naslova plačevanja dolgotrajne oskrbe z dvema odstotnima točkama se bo letos davčni primež zvišal že na 46,6 odstotka.«

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček. Zaradi pravosodnih počitnic je bila tokratna oddaja posneta vnaprej.

Nina Zavašnik je jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka, deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem je Nina Zavašnik pripovedovala v aprilski v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. Slišali boste ponovitev oddaje.

Po zaprtju štirih Petrolovih bencinskih servisih zaradi vladne regulacije cen, se vrstijo protesti pred zaprtimi črpalkam. Danes so se zbrali krajani Solčave, ki poudarajo, da je poteza energetske družbe za lokalno skupnost nesprejemljiva. Vlada sicer tudi ob grožnjah Petrola z novimi zaprtji ne namerava popustiti. Poznavalci pa menijo, da gre za boj za prevlado v podjetju med upravljalci državnega lastniškega deleža in zasebnimi lastniki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija bo podaljšala zamrznitev carinskih protiukrepov za Združene države. - Vse več držav odstopa od Ottavske konvencije, Slovenija ostaja zavezana prepovedi protipehotnih min. - V izraelskem napadu na center za razdeljevanje vode ubitih 10 Palestincev.

Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi v Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že veliko prej, kot boste izvedeli. V pogovoru konec lanskega leta, pogovarjala sta se z Lucijo Fatur, pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.

Koalicijske partnerice tudi po sestanku niso enotne glede usode dveh obramnih referendumov. Prvak SDS Janez Janša oa je sporočil, da se zaradi neenotnosti koalicije, opozicija nima jutri s kom usklajevati.

Zakisljevanje oceanov je preseglo kritično planetarno mejo. To pomeni, da so oceani najmanj za 20 odstotkov bolj kisli kot v predindustrijski dobi, še mnogo slabše pa je stanje na Arktiki in okoli Antarktike. To tudi pomeni, da smo prekoračili že sedmo od devetih planetarnih kritičnih mej, znotraj katerih lahko Zemlja zagotavlja varne pogoje za življenje, kakršnega poznamo.Najbolj so ogroženi koralni grebeni, ki jih že tako ali tako uničujejo pretoplo morje in vročinski valovi. Zaradi bolj kisle vode zdaj tudi korale vse težje gradijo svoja ogrodja, ta postajajo bolj krhka in ranljiva. Toda najmočnejše je zakisljevanje v hladnejših predelih oceanov. Prekisla voda uničuje ličinke ostrig in rakovic ter načenja lupine in s tem odpornost pomembnega dela zooplanktona. S tem se maje pomemben člen v prehranjevalni verigi, od katerega so odvisne številne vrste. »V zadnjih 300 milijonih letih ni bilo tako hitrih sprememb pogojev za življenje, kot se odvijajo danes,« pravi oceanska biologinja dr. Nina Bednaršek, raziskovalka na Institutu Jožef Stefan in na Oregonski državni univerzi, ena od avtoric raziskave, ki je pokazala, kako močno je že zakisljevanje in kako občutno so se zato spremenili pogoji za življenje. Soavtor raziskave dr. Richard Feely z Laboratorija za pacifiško morsko okolje v Seattlu pri ameriški Agenciji za oceane in atmosfero NOAA, ki že petdeset let raziskuje zakisljevanje in kemijo oceanov, pa opozarja, da bi se lahko do konca stoletja kislost povečala od 30 pa vse do 150 odstotkov, odvisno pač od količine CO₂, ki ga bomo še spustili v ozračje.

Vremenski osvežitvi navkljub je pred Slovenijo vroč politični teden. Vprašanje referendumov o obrambi je dodobra razburkalo slovensko javnost in malo tudi premešalo koalicijske in opozicijske vrste. Pobuda premierja Roberta Goloba za referendum o izstopu iz severnoatlantskega zavezništva je, pričakovano, doživela mešane odzive med strankami. Drugi poudarki oddaje: - Pogajanja o premirju v Gazi vnovič v slepi ulici - V Texasu po tamkajšnjih poplavah še vedno iščejo 10 pogrešanih - Po razdejanju plaže v Izoli občani vse bolj zaskrbljeni zaradi vandalizma

Piše Katarina Mahnič, bere Lidija Hartman. Iztok Geister je nekakšen bard narave, njen pozoren opazovalec in kritični popisovalec. Njegove knjige Zagovori narave, Dopuščanje narave, O zaupanju v naravo in Levitve – za slednjo je prejel Rožančevo nagrado – lahko vse štejemo med klasiko slovenskega naravopisja in tudi najnovejša Soočenje z naravo je napisana v njegovem slogu preizpraševanja, opazovanja iz drugega zornega kota, obračanja stvari na glavo, da jih lahko potem spet bolj prav postavi na pravo mesto. Tja, kjer bi morale biti, če bi ljudje bolj logično razmišljali ali se vsaj manj sprenevedali, kaj vse dobrega storijo v prid narave. Kot pisatelj pravi v epilogu, knjiga noče učiti, kako spremeniti ali celo izboljšati svet, gre le zato, da poskušamo odkriti doslej zakrito možnost sobivanja z rastlinskim in živalskim svetom in da poskušamo sestopiti s prestola, na katerem smo samopašno umeščeni v središče sveta. V njej se dotakne številnih zanimivih in perečih tem, kot so intima domačega vrta, zaraščanje v kulturni krajini, plenilsko razmerje (tudi človek je do neke mere plenilec), bitka z naravo, popolnost živih bitij in protislovja varstva narave. Na Slovenskem je že januarja 1920 trinajst uglednih posameznikov in strokovnjakov Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani kot prvi poziv k sistemskemu varstu narave predstavilo Spomenico, prvi nacionalni program za varstvo narave pri nas. Pa vendar še danes dojemamo naravo in procese v njej zgolj s stališča lastnega položaja, tudi koristi – nihče se ne sprašuje, ali si divje rastline in živali sploh želijo oziroma ali sploh potrebujejo skrbništvo, kakor ga živim bitjem vsiljuje varstvo narave. Neradi priznamo, da narava tudi mimo človeških prizadevanj za njeno ohranitev nenehno išče in tudi najde svoje poti za samoobnavljanje. “Tako naravoslovci kot naravovarstveniki in ljubitelji narave nikakor ne moremo sprejeti spremembe življenjskih pogojev, kar pa rastlinam in živalim ne povzroča večjih težav, dokler lahko izbirajo med različnimi bolj ali manj ustreznimi razmerami,” Geister se pretirano ne vznemirja nad na primer zaraščanjem travnikov, saj se gozd le vrača na svoje nekdaj mu odvzeto rastišče, niti nima invazivnih rastlin za takšnega bavbava, saj je njihovo naselitev zagotovo omogočila tudi nesposobnost obstoječe rastlinsko-živalske skupnosti, da to prepreči. Krmljenje ptic je zanj ekološko brez pomena, edino smiselno, sploh za mlade rodove, bi bilo opazovanje vrstno prepoznavanje ptic. Tudi iz pušpanove vešče, ki neustavljivo pokončuje kultivirani pušpan, potegne nauk: s kultiviranjem doseženo nenaravno povečanje populacije rastlin ni vedno na roko. Naturalizirani pušpan se bo v divjini gotovo ohranil. Poseganje v naravo, ko kakšni vrsti omogočimo boljše razmere za razplod, je po naravnih merilih vprašljivo, in ne hvale vredno dejanje, saj izključuje tveganje kot pomembno sestavino prizadevanja za obstanek. Knjiga Soočenje z naravo je polna takšnih uvidov, podkrepljenih z različnimi primeri iz narave, nad katerimi se je res vredno zamisliti, še posebej, ker nam avtor ponuja svež in kritičen pogled nanje. A čeprav je knjižica tanka, to ni lahko branje, ki bi ga požrli v trenutku in za zabavo. Ni preprosto, kot tudi ni preprosto resnično in odkrito soočenje z naravo. Okušati ga je treba počasi, premišljeno, z odprtimi očmi, možgani in duhom, še najraje v naravi. Geistrovo pisanje je tudi stilno izredno dodelano, gosto in izrazno bogato, kar daje esejističnim znanstveno-dokumentarnim zapisom nadih sočne prozne pripovedi. Morda je za širok bralski krog najprikladnejši in tudi po praktični plati najzanimivejši esej Vrtna intima, pri katerem bo užival vsak, ki ima doma nekaj vrta. Vsaj na tistem koščku narave, ki ga (četudi samo na papirju) posedujemo, si lahko ljudje ustvarimo svoj delček raja. Tega pa si vsak predstavlja drugače. Menda je uporabnost prevladujoča značilnost srednjeevropskega vrta. Sodobne novozgrajene hiše spremljajo po Geistru “takojšnji vrtovi”, ki so zasnovani tako, da je na njih čimmanj dela; tam ni spontano rastočih rastlin, namesto zelenjavnega vrtička je visoka greda, dreves ni ali pa so iznakažena. Takšen vrt je bolj dodatna soba kot sonaravno prebivališče. In potem so tu vrtovi, z opisom katerih sem se lahko poistovetila in mi je zaigralo srce, saj sem do svojega vrta, prej vzdrževanega v divje urejenem slogu, vedno bolj popustljiva. Ne da bi se kdaj zares zavedala, da je tako najbolj prav. Piše Geister: “Nasprotje takšnemu do podrobnosti urejenemu vrtu, recimo mu čistunski, pa je s spontanim rastjem prežet vrt. Z vidika kulturne presoje mu recimo divji, z vidika zatiralske skrbi sproščeni vrt. Tudi tu gole prsti v vegetacijskem obdobju skorajda ne vidimo, pa ne zaradi nadomestkov, temveč zaradi nebrzdane pokrivnosti rastlin. Trata je, vsaj na obrobju, če ne kar v celoti, polna travniških rastlin in je selektivno košena šele po cvetenju. Grmovje in drevje rasteta sproščeno. Plevel na takšnem vrtu ni nadloga in tudi ne psovka, saj igra pomembno vlogo: ščiti tla pred soncem, ohranja vlago, privablja žuželke ali pa jih odvrača, v obeh primerih v dobro gojenih rastlin. Ospelo cvetje in listje ob deževnikovi pomoči gnojita tla. Ob obdelovanju in negovanju vrta je vedno dobro poskrbeti tudi za sproščanje vrta.” Soočenje z naravo je dragocena spodbuda nam in našim zanamcem, da bi naravovarstvo nadomestila etika zagovorništva narave, ki daje interesom rastlin in živali prednost pred človeškimi interesi. Je spodbuda, da ne bi gledali samo na to, ali je neko dogajanje v naravi koristno za človeka. In spodbuda posamezniku, ljubitelju narave, da se lahko začne z naravo srečevati in sporazumevati kar na domačem vrtu. Zaradi te knjige plevelu lažje pogledam skozi prste, pardon, skozi liste. Lažje tudi prenesem belouško v ribniku, s kosom pa si pošteno razdeliva slastne plodove obema tako ljube šmarne hrušice.

V Riu de Janeiru se začenja vrh držav v razvoju Brics, ki skupaj predstavljajo tretjino svetovnega bruto družbenega proizvoda. Zaradi različnih razlogov v Braziliji ne bo nekaterih najvišjih predstavnikov Rusije, Kitajske in Irana. V ospredju diskusije je trgovinska vojna in posledice ameriških enostranskih potez. Druge teme: - Število umrlih v teksaških poplavah naraslo: 67 žrtev, med njimi 21 otrok - Italijanski parlament se je simbolno poklonil ubitemu borcu proti mafiji - Napet zaključek druge etape francoske pentlje Van der Poelu, Pogačar drugi

Menda naj bi prvi poletni turistični mesec junij na Hrvaškem odplavil vse skrbi v zvezi z upadom števila dopustnikov s severa in zahoda Evrope. Primerjava cen in poziva guvernerja in resornega ministra naj bi pripomogli tudi k umirjanju draginje in ustrezni prilagoditvi ponudbe. Ta konec tedna pa se kolone avtomobilov ne bodo valile zgolj proti morju, zaradi koncerta razvpitega Thompsona se Zagrebu z okolico vred obeta prometni kaos brez primerjave. Napovedanih pol milijona poslušalcev bo ob hudi vročini tudi velik zdravstveni, logistični in varnostni zalogaj za hrvaško prestolnico.

V večjem delu Evrope še traja vročinski val, ki pa naj bi se po napovedih začel počasi umirjati. Visoke temperature pri nas lahko pričakujemo tudi danes in jutri. Ob tem vse bolj skrbi suša, ki je v večini države huda, ponekod pa izjemna. Že zdaj je znano, da bo škoda zaradi suše v kmetijstvu velika, ob tem pa se krepijo pozivi k ureditvi večjih sistemov namakanja. V oddaji tudi o tem: - Nov evropski podnebni zakon bolj prizanesljiv do članic Unije - Poljska z uvedbo nadzora na mejah z Nemčijo in Litvo vrača žogico Berlinu. - Zaradi hvalevrednega sistema krvodajalstva pri nas zaloge krvi stabilne tudi poleti

Suša pa ima svoj vpliv tudi v gozdovih, zaradi česar divjad hrano išče drugod. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da bodo sušne razmere prizadele celotno Slovensko kmetijstvo od poljščin, vrtnin, travinja do vinogradov in sadovnjakov. Zaradi negativnih posledic na pridelavo krme pa tudi živinorejo. Drugi poudarki oddaje: Nas čaka tudi referendum o zakonu, ki ureja nadomestila za brezposelne? Vlada in Petrol v pat položaju: v Črnem vrhu in Kostelu bodo protestirali Trump okrnil vojaške dobave Ukrajini, omenja možnost premirja v Gazi

Ta konec tedna bo nastopil prvi vrhunec turistične sezone v juliju, ki tudi letos Slovence tradicionalno vodi na Hrvaško. Hrvaški turizem se je v zadnjih treh letih podražil za kar 50%, pravijo podatki državnega zavoda za statistiko. To opažajo tudi tuji turisti, ki jih je bilo maja letos za 9 odstotkov manj na Hrvaškem kot v enakem obdobju lani. Ali si sploh predstavljate dopust brez Dalmacije, Istre, hrvaškega morja? Ali pa vas bodo zasoljene cene vodile kam drugam?

Koalicijske stranke se na današnjem mini koalicijskem vrhu skušajo poenotiti o zvišanju sredstev za obrambo, ki se jim je na vrhu Nata zavezal predsednik vlade. V Levici in SD-ju so odločitvi obrnili hrbet in zavezi o višanju obrambnih izdatkov do višine 5 odstotkov BDP-ja do leta 2035 nasprotujejo. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati nasprotujejo zahtevam delodajalcev o zamiku uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo - Agencija za energijo predlaga nižjo tarifo za najdražji časovni blok pri obračunu omrežnine za električno energijo v zimskem obdobju - Onkološki oddelek v Mariboru korak bližje dokončanju, država odkupila celotno sosednjo stavbo, ki jo bodo porušili.

Evropska unija - po oceni njenih očetov simbol povezanosti - je očitno razdeljena. To je odseval tudi včerajšnji vrh povezave: Bruselj še premišlja glede dogovora o carinah z Washingtonom; zaradi žuganja Madžarske je podpora Ukrajini pri pridruževanju Uniji le načelna, glede Izraela pa je ob diplomatskem rezanju mnenj ostal le poziv k takojšnji dobavi človekoljubne pomoči Gazi. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa svari, da Izrael v Gazi - kjer so humanitarne razmere katastrofalne - sistematično krši človekove pravice. Drugi poudarki oddaje: - Številni popravki novele, ki omejuje kratkotrajno oddajanje stanovanj - Ob dnevu slovenske policije opozorila na težave in izzive bodočih policistov - Odmev preteklosti: v Narodnem muzeju odprli razstavo Neandertalčeva piščal

Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.Njena gorenjska trma in privzgojen odnos do življenja sta jo gnala prek obupa. Da bi se čustveno in telesno sestavila, se je odpravila na 4000 kilometrov dolgo kolesarjenje od jezera Tahoe v Kaliforniji, kjer živi, do La Ventane na mehiški obali, kjer imajo družinsko počitniško hiško. Kolesarila je pri temperaturah pod ničlo in pri 40 stopinjah, po makadamu nacionalnih parkov in po asfaltu tik ob prehitrih priklopnikih, spotoma pa premagala blizu 50.000 metrov višine. "Vožnja po samotni cesti, kjer mi ni bilo treba paziti na promet ali kar koli drugega, je omogočala, da so mi glavo polnile misli in spomini. Spominjala sem se. Predelovala. Odstranjevala bolečine iz preteklosti. Premikanje naprej po cesti je bilo moja odrešitev." Zapiski: osebna spletna stran, knjiga Naj se vrti, Alenka Vreček na Instagramu.

Jasno je, da se bo Evropa, ob številnih konfliktih, dodatno oboroževala. Kljub soglasju članic Nata o zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP v desetih letih premier Robert Golob poudarja, da je edina zaveza Slovenije zvišanje teh izdatkov letos na dva odstotka in do leta 2030 na tri odstotke BDP. Zaradi pomislekov koalicijskih partneric Golob napoveduje skorajšnji koalicijski vrh in predlaga, da vladno gradivo o izhodiščih za včerajšnji vrh Nata ne bo več tajno. Hamenej: ameriška vojska z napadi na Iran ni pridobila ničesar. Požar uničil proizvodnjo družbe Greenline Yachts v Begunjah. Ob sušnih razmerah v več občinah omejujejo porabo vode.

Zadnje tedne nas je dosegla prijetna vest, da bodo odslej cene goriv na avtocestah enako regulirane kot tiste v notranjosti. Kar pomeni, da nižje. Vest je bila prijetna za veliko večino državljanov, neprijetna pa za delničarje in upravo Petrola.Ta se je v podobi visokih Petrolovih direktorjev tako razhudila, da je skoraj pljunila. No, na koncu ni, ampak so Petrolovi direktorji kot užaljeni otroci povedali, da bodo pač zamrznili sponzorska sredstva za kulturo in šport in da bodo investirali na trgih in v državah, ki so do Petrola bolj prijazne. Potem so Petrolovi direktorji govorili o maržah in o zmanjšanih profitih in sploh, kako se prodajanje bencina v Sloveniji skoraj ne splača. Javnost je bila posledično ogorčena, ker je mnenja, da je Petrol tako ali tako monopolist, za katerega veljajo druga pravila in da je recimo plastenka vode zaradi posvečenega statusa Petrola v njihovih prodajalnah še enkrat dražja kot v normalnih prodajalnah. In tako naprej in tako nazaj. Ampak da ne bomo prilivali bencina na ogenj, se lotimo teme, ki je manj atraktivna od nalivanja bencina, prodajanja športnih stav, sprejemanja paketov, prodaje higienskih pripomočkov, alkoholnih pijač, krofov, sendvičev in kave, rezanega cvetja in napolitank, ter kar je podobnih izdelkov, ki v Petrolovih prodajalnah zlahka dosežejo rekordne cene. Hočemo povedati, da zaradi vsega naštetega in pomanjkanja konkurence ni posebej zahtevno biti Petrolov direktor, kajti kljub vsemu glamurju navkljub: petrolovci so pač še eni trgovci več. Zato se posvetimo njihovi dejavnosti, ki je neatraktivna, v javnih občilih skoraj anonimna, a še kako pomembna. Posvetimo se lulanju, ali uriniranju, ki mu včasih pravimo tudi mala potreba. V tej pasji vročini je treba med potovanji veliko piti, kot nam svetujejo zdravstveni delavci in kar z lahkoto storimo na Petrolovih bencinskih servisih. Nihče pa se ne posveča dejstvu, da je čez čas treba vso to tekočino tudi spraviti ven. Iz telesa, natančneje mehurja. Gre za fiziološki proces, ki je manj atraktiven kot pitje osvežilnih pijač, za organizem pa prav tako potreben. Da ne zapišemo nujen. In to je na Petrolovih bencinskih servisih mnogo težje storiti, kot se rehidrirati. Lulanje je na Petrolu problem. Poznamo dva glavna principa dostopa do Petrolovih sanitarij. Prvega v pomanjkanju strokovne terminologije imenujmo: »ključ je pri prodajalcu«. Ta je značilen predvsem za manjše in primestne servise. Za tiste, ki jim po novem grozi zaprtje. Zaradi tega, ker se v straniščih, po ustnih zagotovili črpalkarjev, dogajajo tudi nefiziološke rabote, so stranišča ali stranišče zaklenjeni. In če ste natočili gorivo ali kaj kupili, ste upravičeni do ključa. Ki ga prevzamete pri črpalkarju, po navadi je navezan na daljši, delno vlažni vrvici in ga po uporabi vrnete na mesto pri blagajni. Drugi princip, veljaven na vseh teh prečudovitih in bleščečih Petrolovih servisih ob avtocestah, pa je uporaba stranišča proti plačilu. Se pravi, da po plačilu na avtomatu stopite skozi podobno zaporo, kot jih poznajo smučarske vlečnice, ali pač kopališča in stadioni. Lahko plačate s kovanci ali Petrolovo kartico. Obstaja tudi možnost nekakšnih bonusov pri vstopnini na stranišče, če ste pred tem kaj kupili, ampak je sistem zapleten in nikomur se s tem ne da ukvarjati. Če povzamemo; Petrol vam ne računa le za nalivanje, temveč tudi za izlivanje. Kar je enkraten primer krvosesnega, ali pač sodobnega urino kapitalizma. Zgodovina kapitalizma in stranišč na bencinskih črpalkah je pisana in starožitna in ko smo civilizacijsko presegli gospe, ki so čistile za vami ter poslušale trkanje kovancev ob krožniček, smo uvedli avtomatiziran in davčno mnogo bolj transparenten sistem. Vendar naša kritika ne gre samo proti izkoriščanju človeka po stranišču, kot se je dogajalo včasih; kajti tudi danes Petrolova stranišča nenazadnje še vedno nekdo čisti. V maniri radikalne levice se vprašajmo: »Ali za svoje stranke Petrol, ki kljub maržam pri plastenki vode računa dvojno ali trojno ceno od nabavne, ne bi razmislil o brezplačnem lulanju?« Ali je človeško izločanje in skrb zanj za korporacijo resnično takšen strošek, da nam tega ne bi zmogla častiti? Ker, če pogledamo bolj socialne in družbeno odgovorne pravne subjekte, je uriniranje v večini slovenskih gospodarskih družb brezplačno. In če lahko greš zastonj na stranišče v gledališčih, ki so mnogo bolj siromašna od trgovcev z nafto, ob tem pa bodo zdaj ostala še brez Petrolovih sponzorskih sredstev, potem bi si lahko zaposleno čistilko, ki jo plačujejo iz prodaje bencina, ne pa iz pol evra straniščnine, privoščili tudi na Petrolu. Ali pa nam, glede na to, da so tretjinsko v državni lasti, priznali triintridesetodstotni popust na malo potrebo. Pa še nekaj na pol preverjenega nam je prišlo na uho. V času, ko so Petrolovi managerji (beri kot piše) jockali na tiskovni konferenci, kakšna strahovita muka je prodajati bencin v Sloveniji, so imeli vsi zaposleni pod skakalnicami v Planici velik piknik, ali team bulding, ali pač zabavo, ob 80-letnici ustanovitve podjetja. Zaposlenih na Petrolu je skoraj šest tisoč, na brezplačni žur pa jih ni prišla niti polovica. Mogoče pa bi se Petrolovi direktorji najprej posvetili odnosom v kolektivu, nato straniščem, šele zatem pa maržam.

Papež Leon XIV. za novega murskosoboškega škofa imenoval dr. Janeza Kozinca.Zaradi trajajočih spopadov med Izraelom in Iranom se nadaljujejo evakuacije tujcev.Dijana Možina Zupanc v DZ brez zadostne podpore, da bi zasedla položaj varuhinje.Prvak SDS Janez Janša vidi problem novih obrazov v pomanjkanju izkušenj.Vreme: Ponoči in jutri bo jasno, z najvišjimi dnevnimi temperaturami do 33 stopinj C

V poletnem času se marsikdo odloča za prenovo strehe in zamenjavo strešnikov. Zaradi nestrokovnega svetovanja si lahko naročnik nakoplje nepotrebne stroške. Kako torej poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem v Svetovalnem servisu, ko na vprašanja odgovarja krovec Igor Zbičajnik.

»Streljanje za osnovne šole« je naslov priročnika, ki ga je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja izdala jugoslovanska strelska zveza z namenom popularizirati strelske krožke na osnovnih šolah. Hočemo povedati, da se je na osnovnih šolah streljalo že kdaj prej, vendar v tarče. Namen današnje analize je ugotoviti, kdaj so se otroci odločili, da bodo namesto v tarče v šolah streljali v sošolce. Po vsakem šolskem streljanju, tako tudi po zadnjem v avstrijskem Gradcu, slovenski mediji iz kabinetov izbrskajo šolske strokovnjake, ki povedo, kje tičijo vzroki in kje so doma povodi. Potem mediji ugotovijo, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo pri nas. Situacija je podobna oni, ko so vse države okoli nas že imele virus covida na svojih tleh, le v Sloveniji še nismo imeli nobenega primera. Nekakšen purgatorij, ki državljane pred prihajajočo katastrofo drži v strahu in pričakovanju, kar je za medijsko krajino vedno koristno. Ampak da ne bomo čakali, kdaj se dokončno utrga kateremu od slovenskih otrok, bodimo vsaj malo proaktivni in poskusimo najti ali predlagati rešitve, ki bodo pomagale preprečiti strelski pohod na slovenskih šolah. Poizkusimo se zgledovati pri računalnikih, ki so logično hladni, brezosebni in učinkoviti – kar se zdi dobra metoda pri soočenju s takšnim čustvenim vrtincem, kot je brezsmiselna izguba mladih življenj. V primeru, da se računalnik pokvari, so snovalci dodali modro rešitev, ki obupanega uporabnika odpelje nazaj, do zadnje še delujoče verzije. Se pravi, da se disfunkcionalni digitalni svet samodejno vrne nazaj v čas, ko je še deloval, in od tam nato uporabnika pospremi naprej v upanju, da ne bo storil istih napak, ki so ga navsezadnje vodile v katastrofo. Katera bi torej bila zadnja še delujoča verzija šolskega sistema, v kateri ni bilo nobenih možnosti, da bi učenci postrelili svoje sošolce? Zaradi nazornosti gremo nazaj stoletje in več, ko so bili učitelji popolni vladarji učilnic in so svoj status vzdrževali s strahovlado. Sodobno slovensko šolo torej vrnemo v leto 1910. Učenec se obnaša do učitelja neprimerno. Recimo, da noče pospraviti žvečilnega gumija v koš. Učitelj pristopi in: »svizzz« mu prisoli eno okoli ušes. Učenec zanalašč moti pouk. V kotu učilnice je dvajset storžev koruze in učenec mora na njih klečati preostanek pouka.Učenec ni naredil domače naloge. Ostati mora po pouku in jo narediti dvajsetkrat. Učenec ne zna pokazati, kje leži Južna Amerika. Dobi jih z ravnilom po prstih. In tako naprej in tako nazaj. Učenec ugovarja učitelju. Mora k ravnatelju, ki ga položi čez koleno in ga s šibo namlati po nagi riti. Seveda sedaj javnost ogorčeno protestira, da smo leta 2025 pa že presegli fizično kaznovanje otrok kot vzgojno metodo. Tako v šoli, kot v družini. In ne moremo se bolj strinjati, da je fizična kazen resnično nesprejemljiva. Ampak takšno je tudi streljanje otrok. Torej moramo kot družba na tehnico postaviti dve slabi, oziroma nesprejemljivi izbiri. Ali je slabša tepežka, ali so slabši mrtvi otroci? Ker nekaj je, spet s hladno logiko neprizadetega opazovalca, do danes že jasno. Med vrstniško nasilje, ustrahovanje in grožnje, tako v virtualnem kot v realnem svetu, bi se med mladimi občutno zmanjšali, če bi od drugega do šestega razreda osnovne šole intenzivno pela šiba. Seveda pa gre pri tem razmisleku samo za naivno in pobožno željo, kajti starši leta 2025 nikoli ne bi dovolili, da se njihove otroke v šolah pretepa. Starši, torej … V časih, ki smo jih opisali, so starši sodelovali z učitelji. Se pravi, da te je v šoli namlatil učitelj, doma pa še starš, ker si razjezil učitelja. Danes otrok na srečo nihče več ne mlati, mnogi starši pa mlatijo učitelje. Na simbolni ravni, seveda. Pa vendar – tako vsaj ugotavljajo otroški dušecelniki v informativnih oddajah – starši pri vzgoji otrok še vedno igrajo pomembno vlogo. Najpomembnejšo sicer igrajo računalniške igrice, internet in družabna omrežja, ampak staršev kljub vsemu še ni za odpisati. Za začetek so starši prepričani, da so njihovi otroci izjemni; ko se izkaže, da niso, so najprej razočarani otroci, nato pa še starši. Starši krivijo šolo, otroci pa gredo postrelit sošolce.Rešitev za nastalo absurdno situacijo je že v sedemdesetih letih – približno takrat, ko so strokovnjaki ugotovili, da so vzgojne metode iz devetnajstega stoletja nesprejemljive – predlagal prezrti genij svetovne literature Kurt Vonnegut. V noveli »Veliki vesoljski fuk«, ki je med drugim napovedala današnjo ekološko katastrofo, je predlagal ureditev, po kateri so starši do konca življenja odgovorni za otrokova dejanja. Oziroma lahko otrok, ko izvrši kakršenkoli prekršek, toži starše zaradi slabe vzgoje. Če bi v Sloveniji, kot prvi državi na svetu, v zakonodajo zapisali možnost, da lahko otrok pozneje v življenju zaradi neprimerne vzgoje sodno preganja svoje starše, bi se morda ti zamislili in začeli otroke ponovno vzgajati; ne pa jim samo plačevati maksimalen naročniški paket.

Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo preučevali in preizkušali, kako čim bolj zagotoviti pametno in učinkovito rabo vode pri namakanju vinogradov v čezmejnem prostoru na širšem Goriškem in v Furlaniji. Nosilec projekta je na slovenski strani Kmetijski inštitut, na italijanski videmska Univerza, sodeluje pa še pet partnerjev z obeh strani. Vrednost projekta IRRIGAVIT znaša nekaj prek 600.000 evrov. Odpravili smo se v dva od treh vinogradov v Vipavski dolini in Brdih, kjer že pametno namakajo. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

"To, kar se dogaja v družbi, se dogaja tudi v šoli," je povedala učiteljica slovenščine iz Gradca. Živimo v prekucnjenem svetu, v katerem umirajo nedolžni ljudje, ta svet se oborožuje za mir, vnuki žrtev genocida pa pred našimi očmi izvajajo genocid. Zaradi mladih in zaradi prihodnosti je treba reči in udejanjiti: "Zbogom, orožje, zbogom, pesti, nestrpnost in sovraštvo."

V strelskem pohodu na gimnaziji v Gradcu v Avstriji je bilo dopoldne ubitih 10 ljudi, več je ranjenih, navaja avstrijska tiskovna agencija. Avstrijski mediji poročajo, da je napadalec streljal v dveh učilnicah. Mrtev je tudi osumljenec, najverjetneje učenec, ki naj bi po napadu naredil samomor. Streljal naj bi iz maščevanja, ker so ga ustrahovali in nadlegovali. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina in Rusija si izmenjujeta obsežne napade z brezpilotnimi letalniki - Zaradi represije nad protestniki zaostrovanje napetosti v ameriški politiki - Prvi korak k združitvi novomeških visokošolskih ustanov pod eno streho

Svetovni dan oceanov, 8. junij, nas vsako leto spomni na pomen morij za življenje na Zemlji, a tudi na škodo, ki jo povzročamo z lastnimi dejavnostmi, vključno s podnebno krizo. Zaradi segrevanja oceanov smo priča biotski globalizaciji. V severni Jadran se je priselila modra rakovica. V lagunah italijanske obale je povzročila tudi do 90-odstoten upad pridelave vongol, s katerimi se hrani. Dejavnost je zaprlo 500 podjetij. Tudi v strunjanski laguni Stjuža je vse bolj prisotna. Čezmejni projekt Bluecrab išče rešitve za omejitev širjenja te izjemno prilagodljive vrste raka, ki je med drugim tudi odličen plavalec. Že zdaj je namreč jasno, da izlov za prehrano nikakor ne bo dovolj. Lahko pa bi pomagala zaščita brancina, njenega naravnega tekmeca, so prepričani italijanski ribiči.

Po dolgotrajnem procesu sprejemanja je vlada v parlament vendarle poslala predlog podnebnega zakona. Okoljske nevladne organizacije očitajo vladi, da je omilila nekatere nujne ukrepe, med drugim namerava še naprej vračati trošarine za fosilna goriva. Pristojni minister Bojan Kumer odgovarja, da nekaterih rešitev ni mogoče urediti na nacionalni ravni. Druge teme: - Minister Sajovic: Med Natovimi cilji tudi krepitev slovenske protizračne obrambe. - Hišne preiskave NPU-ja naj bi bile povezane s spornim razpisom agencije Spirit. - Zaradi sladkarije s skrito psihoaktivno substanco hospitalizirani mladoletniki.

Izjave predsednikov Rusije in Ukrajine jasno kažejo, da je pot do miru v Ukrajini še dolga. Zaradi grožnje po morebitnem širjenju agresije je povečanje sredstev članic Nata za obrambo nujno, znova poudarja generalni sekretar zveze Nato. Pri višanju državnih izdatkov za obrambo bo pomagala tudi Evropska unija, ki bo 15-im članicam omilila proračunska pravila. Druge teme: - Na Goričkem včerajšnja toča poškodovala vsaj 60-odstotkov kmetijskih pridelkov na območjo 400 hektarjev. - Na Kanalskem Vrhu danes simbolično zagnali sončno elektrarno, ki bo lahko letno oskrbela približno osem tisoč gospodinjstev. - V sprintu glavnine na prvi etapi kolesarske dirke po Sloveniji najmočnejši Nizozemec Groenewegen.

Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.

Komisija za preprečevanje korupcije je zoper premiera Roberta Goloba uvedla drugo preiskavo. Odločitev komisije sledi medijskemu razkritju brezplačnih dopustov v Karigadorju ter sumom klientelizma pri imenovanju v svete javnih zdravstvenih zavodov. Golob je že ob izbruhu afere očitke zavrnil. Druge teme: - Pivovarji pozivajo vlado, naj zamrzne višje trošarine na pivo. - V kaosu ob izraelskem razdeljevanju pomoči v Gazi trije mrtvi in 47 ranjenih - Koroški Slovenci priznano Kugyevo nagrado podelili Geoparku Karavanke

Pred devetošolci je le še nekaj odločilnih dni do zaključka osnovnošolkah obveznosti. So prva generacija, pri kateri je uspeh pri nacionalnem preverjanju znanja lahko vplival na vpis v srednjo šolo, kar je dodalo še nekaj dodatnega stresa. O zaključku pomembnega življenjskega obdobja, šoli, ocenah in pritiskih so razmišljali devetošolci OŠ Dobrova.

Ukrajina je še tretjo noč zapored utrpela novo težko obstreljevanje, več kot 300 ruskih dronov je zadelo cilje po vsej državi. Napad - po nekaterih podatkih najobsežnejši doslej - je naletel na nove ostre odzive Zahoda, neznačilno kritičen je bil tokrat tudi ameriški predsednik Donald Trump. Drugi poudarki oddaje: Omejeno pomoč v Gazi razdeljuje nova organizacija, njen direktor po očitkih odstopil. Zaradi afere dieselgate obsojeni štirje nekdanji menedžerji Volkswagna. Vlada: Do poletja bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovniških regij.

Ukrajina je še tretjo noč zapored utrpela novo težko obstreljevanje, več kot 300 ruskih dronov je zadelo cilje po vsej državi. Napad - po nekaterih podatkih najobsežnejši doslej - je naletel na nove ostre odzive Zahoda, neznačilno kritičen je bil tokrat tudi ameriški predsednik Donald Trump. Drugi poudarki oddaje: Omejeno pomoč v Gazi razdeljuje nova organizacija, njen direktor po očitkih odstopil. Zaradi afere dieselgate obsojeni štirje nekdanji menedžerji Volkswagna. Vlada: Do poletja bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovniških regij.

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Sanja Rejc. Svetlano Slapšak, avtorico knjige z naslovom Kje smo? in podnaslovom Ljubljanski steganogram, je vznemirila legenda, po kateri naj bi Ljubljano, v rimskih časih imenovano Emona, ustanovili Jazon in Argonavti. Na ladji Argo so z zlatim runom bežali od Črnega morja po Donavi, navzgor po Savi in potem Ljubljanici. Druga pripoved pravi, da so Argonavti svojo ladjo ob Ljubljanici razstavili in jo čez slovenski Kras prenesli ali prepeljali do Jadranskega morja. Leta 1955 je slovenski matematik Ivo Lah zgodbo o Argonavtih nadgradil za ponazoritev svoje matematične formule. Do obale vodijo številne poti, zato je upošteval možnost, da je bil vsak del ladje Argo iz varnostnih razlogov prepeljan po drugi poti, kar naj bi zmedlo zasledovalce. Avtorica pojasni, kaj pomeni podnaslov knjige. Steganografija je praksa prikrivanja sporočila znotraj drugega sporočila in fizičnega predmeta; steganogram je njen proizvod. »V računalniških / elektronskih kontekstih je to računalniška datoteka, sporočilo, slika ali video, skrit znotraj druge datoteke, sporočila, slike ali videa … V zadnjih letih se v steganografiji uporablja število Lah, podatki se skrivajo v sliki.« Svetlana Slapšak je iz Lahove enačbe razbrala, da matematik v njej operira z nedeljivimi deli ladje. Njeno pozornost sta torej vzbudila nedeljivo in vizualizacija; prav z vizualizacijo je matematik ustvaril steganogram. V zvezi s tem je miturgija tisto, kar je poljubno in nedeljivo, vizualno in akustično, skratka, zgodba, ki je vselej drugačna. »Moj namen ni bil, da premagam pozabo, marveč da spomin miturgično razširim in obenem odstiram tehnike pozabe. Ključni element je tu nedeljivi del.« Svetlana Slapšak pravi, da je roman napisala kot poskus literarne verbaliziranja Lahove formule. Edini žanr, ki romanu ustreza, je menipska satira. Nastala je v poznem helenističnem obdobju in je nekakšna mešanica eseja, retorične vaje, verzov in zapleta, pravzaprav dekonstrukcija vseh teh žanrov. Ključni element je prenos oziroma potovanje. Argonavti se množijo vse do Lahovega števila, prenašajo sporočila in ostajajo nevidni. Samo poznavalci in poznavalke so tisti, ki jih opazujejo, opisujejo in opevajo. Svetlana Slapšak se prepričljivo uvršča mednje. Kot klasična filologinja, antropologinja, poliglotka, plodovita ustvarjalka, temeljita poznavalka zgodovine, umetnosti in številnih drugih področij razgrne svoje bogato znanje. Izobrazba, omika in razgledanost so zanjo vrednote; vedno znova poudarja, kako veliko veljavo imajo v človekovem življenju. V enem od zadnjih poglavij prikaže svojo življenjsko zgodbo, otroštvo in mladost v družini, ki jo ima danes za socialno okolje nižjega srednjega razreda in precej revno, vendar z zmožnostjo preživetja, izobraženo ter s smislom za humor. Piše o predanosti antični demokraciji in poskusom oživljanja prednosti te družbene ureditve. Doživela je veliko prelomnic. Zaradi kritičnih prizadevanj med študentsko stavko leta 1970 so jo politični nasprotniki napadli in ji prebili arkado. Srbska zgodovina se očitno ponavlja. Svetlana Slapšak je bila zmeraj uporniška in pokončna. Zna pa se tudi pošaliti na svoj račun, saj je kljub poudarjenemu intelektualizmu pogosto počela stvari, ki so jo zgolj zabavale in sproščale – od mode, aerobike in joge pa vse do zbiranja kuhinjskih receptov in domiselnega kuhanja. Avtoričino obsežno literarno-esejistično delo ima umetniško vrednost. Omeniti velja vidike eksofonije, se pravi vstopanja v drugi jezik in opuščanja materinščine – iz srbskega jezika v slovenski. Na koncu knjige sta namreč navedeni lektorica in korektorica, ne pa tudi prevajalka. Knjiga je napisana v slikovitem slogu, bogatem besedišču in jezikovno barvito. Posebnost je pisateljičino vživljanje v posamezne literarne like, tako zgodovinske kot mitične osebnosti, bodisi s pozitivnimi bodisi z negativnimi lastnostmi. Svetlana Slapšak je do njih prizanesljiva, se z njimi pogovarja in skuša razumeti njihova dejanja. Kot da bi bili živi, stopajo pred nas Charles Nodier, hči Vuka Karadžića, Gustav Mahler, Medeja, Prešernova Urška, prijateljice in še marsikdo, osebe, ki so tako ali drugače povezane z Ljubljano. Pisateljica kritično vrednoti zapostavljenost žensk, med vojaki pa jih na začetku omeni kar nekaj, ki so svoje ženske ljubili predano in tudi spoštljivo. Družbena kritika preteklosti in sedanjosti je pronicljiva, argumentirana in poglobljena. V knjigi so natisnjene pesmi v izvirnih jezikih, grškem, nemškem in češkem, ter prevodi, na koncu pa so dodane predstavitve, slikarske upodobitve ter fotografije zgodovinskih in miturgijskih likov. Večina prevodov v romanu je delo Božidarja in Svetlane Slapšak, odlomek iz drame Biljane Jovanović je prevedel Darinko Kores. Antropologinja razkriva etimološko ozadje ter se zaustavlja pri glasbenih in literarnih vrhuncih. Seznaniti se je mogoče tudi s simbolnim in mitološkim pomenom različnih živali – od slona, konja in miši, pa vse do krokodila in vrane. Knjiga Svetlane Slapšak Kje smo? je zakladnica novih in novih informacij, iz nje vejeta tudi posebna toplina in očaranost nad brezmejnimi možnostmi človekovega življenja: »Prenos, zmaga nad prostorom, upanje, da je možno znova sestaviti kose v ladjo, ki nas bo nosila daleč, daleč od smrti in blizu tistih, ki jih imamo radi.«

Svetuje Dominik Škrinjar, dr. med. Ljudje s sladkorno boleznijo večkrat potarnajo nad različnimi težavami s kožo. Dominik Škrinjar, dr. med., pravi, da so pri njih pogostejša različna vnetja kože in okužbe z glivicami, rane in razjede. V medicinski oddaji Ultrazvok podrobneje tudi o akantozi kože, ki je značilna za diabetes, in tudi o vedno bolj izpostavljeni povezavi med sladkorno boleznijo tipa 2 ter luskavico. Akantoza kože TUKAJ

Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Po njenih besedah so se zato odločili zaradi nevzdržnih razmer v Gazi zaradi blokade dostave humanitarne pomoči. Slovenija, ki je bila med pobudnicami revizije, razmišlja o morebitni uvedbi ukrepov proti judovski državi, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija po ameriškem zgledu odpravila gospodarske sankcije proti Siriji. - Pred Državnim zborom med drugim predlog zakona o psihoterapevtki dejavnosti. - Namiznoteniški igralec Darko Jorgić popoldne v četrtfinalu svetovnega prvenstva v Dohi.

Svetovna javnost stopnjuje pritisk na Izrael zaradi preprečevanja dostave človekoljubne pomoči v Gazo in širitve kopenske ofenzive v enklavi. Združeni narodi opozarjajo, da bi v Gazi brez pomoči lahko v prihodnjih dveh dneh umrlo 14 tisoč dojenčkov. Izraelske oblasti sicer navajajo, da so danes odobrile vstop v obkoljeno enklavo 93-im tovornjakom z mednarodno pomočjo.

Hemofilija je redka dedna motnja strjevanja krvi. Že nekaj generacij jo imajo tudi v družini Janeza Dolinška, predsednika Društva hemofilikov in drugih z motnjo strjevanja krvi Slovenije, ki pravi, da je danes bolezen obvladljiva in da je za bolnike dobro poskrbljeno. Zaradi svojih izkušenj meni, da je treba o bolezni govoriti odkrito, ker so bremena bolezni pretežka in prinašajo številne preizkušnje, zato imajo v društvu številne strokovno-izobraževalne programe v podporo svojim članom. O tem, kako se spoprijema z boleznijo, o stigmi, ki so jo doživljali tako on in tudi nekateri drugi hemofiliki, ko so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med zdravljenjem okužili z virusom HIV, ter o kampanji Tudi ženske in dekleta krvavijo bo Janez Dolinšek pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

Spoštovani, družinska prijateljica mi je za letošnji rojstni dan podarila Pesmi in pisma ene največjih ameriških pesnic, Emily Dickinson (1830-1886), ki je napisala okoli 1800 pesmi, a jih je bilo v času njenega življenja objavljenih le sedem, pa še te ne pod njenim pravim imenom. Ves čas je doživljala krizo vere, čeprav je bila vzgojena v krščanski veri. Boga je nagovarjala kot sebi enakega, kar je bilo takrat nezaslišano. Zaradi privzgojenih okostenelih puritanskih predstav o Bogu je našla svojo pot do Boga, daleč od ver in cerkva. Veliko je trpela, doživela izdajstva, težko zbolela in se umaknila, ker je vedela, da je ne bodo razumeli. Spoznala je, da se ne splača zasajati človeških src z rožami, če jih niso pripravljeni zalivati z vodo. Zaprla se je v svoj svet, da bi obvarovala svojo svobodo. Sama se ni počutila v zaporu, kajti edini zapor, ki lahko zveže dušo, je »jaz«, ego. (Henry Van Dyke) Edinemu, s katerim se je dopisovala, je napisala: »Vprašajte, kdo so moji tovariši. Hribi, gospod, in sončni zahod, pa pes, velik kot jaz sama, ki mi ga je kupil oče. Boljši so od bitij, ker vedó, a te ne izdajo.« V brezčasno pesnico je dozorela zaradi silnega trpljenja, ki jo je naučilo razlikovati med pametnim in modrim človekom. Ali je pameten, ugotovimo po njegovih odgovorih, ali je moder, pa po njegovih vprašanjih. Resnična modrost ne prihaja iz razuma, ampak iz srca. Sprašujem se, kaj pa, če v Božji sijoči obraz ni hotela zreti zato, ker je bil zanjo tako neskončno lep, da bi jo njegova lepota oslepila, ne pa, ker vanj ni verjela. Ali pa, ker na njegovem obrazu ni mogla gledati žalosti in ostati živa, ker je v njegovi žalosti prepoznala lepoto Božje ljubezni, ki trpi skupaj z našim trpljenjem. Zanjo je bila svoboda najlepši, čeprav najtežji dar, ki nam ga je podaril Bog. Z njo je povezano tudi zlo, pa ne, ker bi Bogu ušlo iz steklenice. Skrite pasti svobode lahko osvetli vojaški primer iz časov stare Perzije, ko so ujetega dezerterja obsodili na smrt. Poveljnik mu je dal možnost izbire med strelskim vodom ali velikimi črnimi vrati. Odločitev je bila težka, a pobegli vojak se je raje odločil za smrt pred strelskim vodom in se odločil oditi v neznano po znani poti. Preden so obsodbo izvršili, je vseeno poveljnika vprašal: »Oprostite, radoveden sem, kaj je na drugi strani velikih črnih vrat?« Poveljnik mu je odgovoril: »Svoboda! Ampak poznam le nekaj dovolj pogumnih, da jo sprejmejo.« A takrat je bilo zanj že prepozno. Pesnica Emily Dickinson jo je sprejela za črnimi vrati, sicer ne bi preživela.

Od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli covid, v blagi ali težki obliki, trpi za dolgim covidom»Moje telo je v celoti okvarjeno,« pravi Bojan Ambrožič, ki se že več kot dve leti bori z dolgim covidom. Namesto, da bi se mu zdravje izboljševalo, se mu poslabšuje. Lani je tako v postelji preležal kar 280 dni. »Trenutno živim dobesedno v hišnem zaporu – no, bolj realno sem še precej bolj omejen: sem v zaporu lastnega telesa,« dodaja. Več o njegovih zdravstvenih težavah, stiskah in ovirah v oddaji Ultrazvok. Foto: Bojan Ambrožič Zapisi Bojana Ambrožiča TUKAJ   

Včerajšnji dogovor o začasnem znižanju vzajemnih carin med Združenimi državami in Kitajsko je vsaj za trenutek omilil strah pred morebitno svetovno recesijo. Druge teme: - Po uspešnem referendumu NSi in Demokrati vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. - Geodetska uprava bo objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, največje zvišanje pri stanovanjskih nepremičninah. - Klemen Slakonja se nocoj s pesmijo How much time do we have left poteguje za finalni nastop na tekmovanju za pesem Evrovizije.

Ob selitvi na Malto pred dobrima dvema letoma je morala Barbara Lipovšek marsikaj začeti znova. Nič več ni bila pevka ali učiteljica petja. Privajanje na novo okolje so ji olajšali pogovori z drugimi priseljenci s podobnimi izkušnjami. Sčasoma je vzpostavila krog prijateljev. Zgodbe prišlekov pa začela javno objavljati. Kupila je tudi kombi in ga preuredila v prijetno potujočo kavarno. Z družino na Malti najbolj uživajo v mesecih, ko ni pretirane vročine in vedno večjega števila turistov.Povezave: The Expatriates of Malta Café Connect Malta Malta sets new record for tourist arrivals Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Graditev drugega tira se nadaljuje, kljub težavam turških partnerjev - a te majejo reference družbe Kolektor. To bi lahko ogrozilo evropsko financiranje, zato bosta o rešitvah danes ob trasi drugega tira govorila vodji slovenskega in turškega ministrstva za infrastrukturo. Druge teme: - Zasebnim vrtcem naj bi ostale na voljo le še koncesije, o teh odločajo občine. - Bela hiša pričakuje, da bo Peking zaprosil za pogajanja o carinah. Kitajsko gospodarstvo leto začelo z rastjo. - Rekordno segrevanje Evrope: opomnik na to so tudi ujme in gozdni požari.

Evropska unija je odobrila povračilne ukrepe na ameriške carine za jeklo in aluminij. V Bruslju ob današnjem začetku veljavnosti carin vseeno poudarjajo pripravljenost na pogajanja. Kot pravi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, Slovenija podpira skupen evropski odziv, ki je v tem pogledi po njegovih besedah skrbno odmerjen, zato da ne poslabša dodatna pogojev za gospodarstva in izvoz evropskih izdelkov. - Zaradi ameriških carin in vse večjega strahu pred globalno recesijo so v Nemčiji pohiteli s koalicijskim dogovorom. Danes so ga dosegli in podpisali konservativci in levosredinski Socialni demokrati. - Kakšni so učinki prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju? O tem danes prvič po uveljavitvi razpravljajo vlada in sindikati, na mizi imajo poročilo delovne skupine. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, so vsi odzivi povezani z nestrinjanjem z vrednotenjem delovnih mest v kolektivnih pogodbah. - Parlamentarna preiskovalna komisija ni kazensko ovadila nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava, kot ji je naložil državni zbor. Namesto tega je z dopisom odločanje prepustila policiji.

Združene države bodo doživele razcvet, po napovedi uvoznih carin napoveduje ameriški predsednik Donald Trump, kljub kritikam z vsega sveta in potopu bornih indeksov v rdeče številke. Druge teme: - Bruselj želi pogajanja o carinah, Washington jih zavrača. Premier Golob za ciljno pomoč prizadetim podjetjem - Zaradi izraelskih napadov eksplozije na poslopjih šol v mestu Gaza; med več kot sto ubitimi včeraj najmanj 33 otrok - Raziskava Ogledalo Slovenije: povečanje zaupanja javnosti v zdravnike, izrazit upad zaupanja v umetnike

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Prijava za februarsku ponudu na mejl: jovana@jovanamiljanovic.comCena je 97e.Pristup svim materijalima imate do kraja marta.

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters

Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev; Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji; Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji; Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike. Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.