Podcasts about ljubljani

Rokometaši Celja so se vrnili v ligo prvakov. Po uvodnem porazu v Zagrebu danes gostijo danski Aalborg. V oddaji tudi o pestrem teniškem dogajanju, v Ljubljani je turnir WTA serije 125, slovenska moška reprezentanca pa bo ta konec tedna v Davisovem pokalu igrala z Izraelom.

Glasbeni utrip, 16. 9. 2026, piše in bere Mihael Kozjek. Letošnjo edicijo Ljubljana festivala je sklenil niz simfoničnih koncertov vrhunskih orkestrov svetovnega slovesa. Kot zadnji je 8. septembra 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Filharmonični orkester Baltskega morja, ki ga je leta 2008 ustanovil Kristjan Järvi in ga sestavljajo mladi glasbeniki iz držav ob Baltskem morju. Zasedbo zaznamuje igranje na pamet torej brez notnih stojal in not, na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pa so – z izjemo nižjih godal – vsi glasbeniki stali in mestoma tudi zamenjali kakšno pozicijo. Filharmonike Baltskega morja je v Ljubljani vodil ameriški dirigent Robert Treviño, njihov sicer umetniški partner in glavni gostujoči dirigent. Pred koncertno generalko se je z njim pogovarjal glasbeni urednik Primož Trdan in ga povprašal o delovanju orkestra in njegovi prepoznavni značilnosti: "Baltski filharmonični orkester je zelo mlad orkester in vsi glasbeniki igrajo na pamet. To pomeni, da nimamo notnih stojal in ne uporabljamo notnega gradiva. Za vsak program porabimo teden dni, v katerem intenzivno vadimo in na ta način ves čas vzpostavljamo tesne medsebojne odnose. Mislim, da česa takšnega v svetu ne boste našli prav pogosto, še posebej pri izvajanju tako zahtevnega in čudovitega programa. Ko nastopamo na ta način, imamo med seboj neposredno povezavo; nimamo možnosti, da bi se – kot se včasih reče – z glavami zakopali v note. Pri tem nikakor ne želim reči česa slabšalnega. Igrati glasbo na pamet je namreč zares zahtevno. Povprečen profesionalni orkester preprosto nima časa, da bi sploh pomislil na takšen projekt, saj od vsakega posameznika zahteva mesece priprav, nato pa potrebujemo še nekoliko več časa za vaje na odru, da lahko skupaj z glasbeniki in dirigentom vse skupaj zares dobro deluje. To je bolj podobno tistemu, kar bi pričakovali, kar gledate godalni kvartet. Gre za izjemno visoko stopnjo medsebojne interakcije in prav zaradi tega nastane veliko bolj čvrsta energija, ki jo občutijo tudi poslušalci. Seveda moramo omeniti še nekaj. Člani Baltskega filharmoničnega orkestra so večinoma precej mladi glasbeniki. Ne moremo mu reči mladinski orkester, saj so glasbeniki v svojih dvajsetih in tridesetih letih vendar so mladi in ta mladostna energija je zelo nalezljiva. Občinstvo ta izkušnja običajno resnično prevzame". Čeprav glasbeniki Filharmoničnega orkestra Baltskega morja prihajajo iz pregovorno hladnega severa, pa v njih tli vroče glasbeno srce. Spored z močnim finskim pridihom je uvedel Cantus Arcticus Einojuhanija Rautavaare, ki je v svojem osnovnem bistvu koncert za ptičje petje in orkester. V njem glasbeniki ptičje petje, posneto v močvirjih na severu Finske, dopolnjujejo in bogatijo z izpisanim, skorajda onomatopoetskim posnemanjem ptičjih zvokov in zgoščanjem Rautavaarove zvočne teksture. Glasbeniki so na oder Gallusove dvorane prihajali postopoma, s tihimi, premišljenimi koraki in navidezno povsem sproščeno, a vsakič dostojanstveno držo. Z zvoki, ki so jih izvabili iz svojih glasbil, pa tudi s koreografskim pridihom, saj so nekateri z menjavanjem pozicij oder dojemali kot naravni habitat ptic, so organsko prepletli posnetke ptičjega petja. V tistih delih, ki jih zaznamuje bolj konsonantna harmonija, pa so z vzvalovano, homogeno in nadvse uravnoteženo igro poustvarili vso tisto mistično ozračje in prvinsko naravo Rautavaarove partiture, ki je zazvenela sveže, izvirno tudi za današnji čas, in celovito zaokrožena. Kar je orkester nakazal v uvodni skladbi, je potrdil v nadaljevanju pri izvedbi Violinskega koncerta št. 1 v g-molu Maxa Brucha, v katerem se je kot solistka predstavila mednarodno uveljavljena slovenska glasbenica Lana Trotovšek. Orkester jo je spremljal – in dopolnjeval – s prožno igro, nadzorovano dinamiko, morda mestoma mehkejšo artikulacijo, predvsem pa z izjemno energijo, ki jo črpa iz medsebojne povezanosti in mladostnega elana. Solistka se je izkazala z brezkompromisnim pristopom v obeh krajnih stavkih, nasploh pa s pojočim tonom in muzikalno prefinjenostjo, ki je bila še posebej povzdignjena v osrednjem stavku. Čeprav bi morda v bolj dramatičnih odsekih pričakovali intenzivnejšo artikulacijo, več dramatičnosti in sunkovitih dinamičnih sprememb, pa je bil njen interpretativni pristop izrazno močan, poglobljen, plastična, izjemno senzibilna igra pa ob visoki izvajalski ravni nadvse kompatibilna s preostalim orkestrom. Svoje odlike je poudarila tudi v dodatku – Sarabandi iz Partite za solo violino št. 2 v d-molu Johanna Sebastiana Bacha. Za več kot zgledno urejeno skupno igro je skrbel dirigent Robert Treviño. Spočetka se je sicer zdelo, da bi bil dinamični razpon lahko še večji in da je orkester solistko na nekaj piano mestih malce preglasil, a Treviño je orkestrov potencial vselej potrpežljivo hranil za nekaj ključnih izbruhov, predvsem pa za živahni sklepni rondo. Močnejšo individualno noto je Treviño vdahnil sklepni skladbi sporeda – Sibeliusovi 5. simfoniji, ki je kot subtilno rdečo nit programa ali vsaj obeh krajnih skladb izpostavila ptice. Sibeliusova Peta je spričo goste orkestracije in mestoma razdrobljene fakture, v kateri se skorajda spontano prelivajo številni drobni melodični motivi, skoraj njegovi okruški, izvajalsko zahtevno za vsak orkester, še zlasti pa, če se izvedbe lotiš »na pamet«. A glasbeniki Filharmoničnega orkestra Baltskega morja so bili pod vodstvom ameriškega dirigenta partituri več kot le kos, pa čeprav tehnična izvedba ni bila vselej brezhibna; intonacija na začetku počasnega stavka je bila malce vprašljiva, včasih so bila v glasnejših tutti delih podhranjena godala, tu in tam se je pojavil tudi kakšen tehnični zdrs ali napačen vstop. Bolj kot to pa je izvedbo zaznamovalo ogromno tistih majcenih detajlov, kot je bil sklepni let labodov, ki so se ob plastični agogiki in dinamiki, naravnih gradacijah in njihovih umiritvah ter samozavestni, energični in mestoma skoraj poplesavajoči igri zdaj nežno, zdaj odločneje zalesketali iz te znamenite Sibeliusove glasbe z značilnim severnjaških pridihom. Filharmonični orkester Baltskega morja je odličen orkester, morda ne ravno na isti ravni, kot Državna kapela iz Dresdna ali Londonski simfonični orkester, ponuja pa neponovljivo, živo glasbeno izkušnjo s posebno energijo, ki jo lahko ponudijo samo nadarjeni mladi glasbeniki, povezani v izvajalsko telo, ki diha kot eno.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Tektonske spremembe na avtomobilskem trgu so dosegle tudi Slovenijo. Avtonomna vožnja je odslej možna tudi pri nas. Vsak peti novi avtomobil v prvih osmih mesecih tega leta je bil povsem električen, v avgustu pa celo vsak tretji. In slovenska avtomobilska industrija, tudi na račun elektrifikacije, še vedno ustvari kar desetino bruto domačega proizvoda oziroma četrtino vsega našega izvoza. Kje smo, kam gremo in kako se pripravljamo na velike premike v naši mobilnosti, v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Marko Dvornik, državni sekretar za mobilnost in promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko; Timotej Gruden, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; Andrej Brglez, strokovnjak za mobilnost.

Mira je šla na Žale prižgat svečo možu, ki je umrl zaradi kokaina. Ta je bil včasih droga elite, danes pa je zelo dostopen. Na začetku ga je jemal dvakrat, trikrat na teden, ko sta šla kam ven. Nekoč visok in močan uspešen moški je na koncu shiran, poln ran, v plenicah končal na invalidskem vozičku. Ko je doživel septični šok, še ni dopolnil 40 let. Drugačno zgodbo pa ima Nataša, ki je jemala amfetamine. V primerjavi z možem, s katerim ima štiri otroke, ob tem ni pila še alkohola. Bilo je polno nasilja. Ko so jima odvzeli otroke, sta oba prenehala uporabljati droge, se ločila in uredila življenje. Nataši bodo zdaj vrnili otroke. V otroštvu je bila žrtev spolnih zlorab, spid ji je dal občutek samozavesti in moči, toda še več ji je vzel. Na Društvu UP, kjer tistim, ki so se znašli v težavah zaradi drog in alkohola, zagotavljajo tudi brezplačne psihoterapije, pravijo, da najbližji ob odvisnikih pogosto čutijo sram, žalost, stisko, tudi jezo."Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi zgodbo komaj polnoletne odvisnice, ki prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih. "Ta droga je sranje" - druga postaja, v kateri so spregovorili tudi odvisniki, s katerimi smo se pogovarjali na Metelkovi v Ljubljani.  

V današnji oddaji se sprehajamo skozi več slovenskih razstavnih prostorov. Kar tri razstave vam predstavljamo: v Cukrarni v Ljubljani napovedujemo razstavo Špele Petrič z naslovom »Zajesti«, bili smo tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer razstavlja hrvaški umetnik Kristian Kožul, v Galeriji mesta Ptuj pa se drevi odpira še razstava akademskega slikarja Tomaža Plavca.

Teniška zveza tudi letos v Ljubljani organizira turnir serije WTA 125. Izmed slovenskih predstavnic je najviše uvrščena Polona Hercog, sicer tretja Slovenka na lestvici WTA. Selektor slovenske nogometne reprezentance Boštjan Cesar bo predstavil seznam igralcev, na katere bo računal na prvih tekmah v ligi narodov. Septembra bo Slovenija v Stožicah gostila Škotsko in Severno Makedonijo.

6. filmski festival Krafft, ki letos prvič poteka v Ljubljani, se je odprl s podelitvijo nagrad, ki jih igralcem podeljuje Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Začel se bo tudi festival kritike, prevoda in branja poezije Pranger. V MGLC v Ljubljani so odprli razstavo iranske umetnice Shirin Salehi Izgubljeno v prevodu, v Mariboru pa se je z odprtjem prve od osmih razstav začel 11. mednarodni festival fotografije, ki ga pripravlja mariborski Foto klub. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu se predstavlja Uroš Weinberger, obiskali pa smo tudi znanstveno konferenco z naslovom "Evropa sreča Egipt: Maksimilijan I. Mehiški in Anton Lavrin".

Antona Zaletelja je ob koncu petdesetih let poklicna pot gradbenika z Dolenjske zanesla v Dravsko dolino. Začel je kot delovodja in kariero sklenil na najbolj odgovornih položajih v času velikih infrastrukturnih projektov, ki jim je sledil zaton večjega dela slovenske gradbene operative. Danes pri svojih devetdesetih vzorno neguje svoj vinograd v Bresternici in pomaga sodelavcem Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani popisovati zgodovino nekoč mogočnega podjetja Gradis, ki mu je namenil 44 ustvarjalnih let svojega življenja.

Ko se po upokojitvi življenje spremeni, je skorajda nujno, da najdemo nekaj, kar nas bo vsaj nekaj ur na teden zaposlovalo. Morda bi se radi naučili nečesa novega, morda nas zanima vsebina, za katero doslej nismo imeli časa. Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je del Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Združuje študijske skupine, znotraj katerih se mentorji in študentje posvečajo najrazličnejšim temam. V tokratni oddaji jih bomo nekaj predstavili in povabili k vpisu v novo študijsko leto. Goste je v studio povabila Lucija Fatur.

V kolesarsko obarvanih popoldanskih športnih minutah se posvetimo dirki po Španiji, ki je danes ponudila posamično vožnjo na čas, in slovenski reprezentanci, ki se je pred odhodom na svetovno prvenstvo v Kanadi predstavila v Ljubljani.

Dvanajst držav, med njimi Velika Britanija, Francija in Kanada, je napovedalo usklajeno ukrepanje proti izraelskim naselbinam na Zahodnem bregu, in sicer s prepovedjo trgovanja z izdelki iz spornih naselbin. Izrael je v odzivu napovedal povračilne ukrepe. Druge teme: - Na uradni obisk v Slovenijo prihaja izraelski zunanji minister Gideon Sar, ki bo odprl prvo veleposlaništvo Izraela v Ljubljani. - V šolstvu presenečeni nad predlogom vrnitve osemletke v osnovne šole - Izteka se javna obravnava predlogov sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija in zakona o medijih.

Minister za izobraževanje Borut Rončević je ob predstavitvi izsledkov mednarodne raziskave PISA 2025, ki kaže doslej najslabši povprečni rezultat bralne, matematične in naravoslovne pismenosti slovenskih 15-letnikov, predstavil obširno reformo šolskega sistema. Ima 10 izhodišč, med drugim odpravo devetletke in vrnitev na osemletno osnovnošolsko izobraževanje. Večina deležnikov v šolstvu je nad ministrovim predlogom presenečena. Prepričani so, da vnovičen prehod na osemletno osnovno izobraževanje v dveh letih ni izvedljiv. V oddaji tudi: - Fundacija Hind Radžab pred jutrišnjim obiskom izraelskega zunanjega ministra v Sloveniji pričakuje njegovo aretacijo. - Sandoz v Ljubljani napovedal skoraj 260-milijonsko naložbo. - Ob svetovnem dnevu fizioterapije poudarek na njenem pomenu tudi v okviru preventive.

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem vnovič tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

7. aprila je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik in publicist prof. dr. Dimitrij Rupel praznoval okrogli 80. rojstni dan. Ob tem so mu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo in predstavili njegovo novo knjigo z naslovom Dobri nameni. Temu bomo posvetili današnjo oddajo Moja zgodba, kajti Dimitrij Rupel je eden tistih, ki so, kot bomo tudi slišali, pomembno prispevali k slovenski osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju naše države. Na akademiji so poleg slavljenca spregovorili Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza, Janez Janša, Ignacija Fridl Jarc.

Potapljači že dolgo poznajo preprost trik proti rošenju maske. Preden si jo nadenejo, vanjo pljunejo. Toda ali slina res pomaga in kaj se ob tem dogaja na površini stekla? Na vprašanje 11-letnega Marka odgovarja dr. Matija Tomšič, profesor fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Premier Janša gosti predsednika evropskega sveta Costo, v ospredju pogovorov prihodnji večletni proračun Evropske unije.Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške na srečanju v Ljubljani o krepitvi sodelovanja in odnosih med državama.Del opozicije vložil zahtevo za ustavno presojo novele zakona o lokalnih volitvah.Ministrica Polona Rifelj: Razprava o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije temelji na zamolčanih dejstvih.Dan Triglava razdelil parlamentarni odbor, poslanci pa potrdili predlog o preimenovanju praznika Prekmurcev in Primorcev.Junijska neurja povzročila za 46 milijonov evrov škode, kar upravičuje pomoč iz državnega proračuna.Urad Varuha opozarja na pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.Dirka po Španiji: Omrzel najmlajši Slovenec z etapno zmago na tritedenskih dirkah.Vreme: Večinoma bo sončno, jutri popoldne lahko v notranjosti države nastane nekaj ploh in neviht.

Dober diplomat ima, kot pravi perzijski pregovor, v eni roki pero v drugi meč. ″Pri meni je pero raziskovanje, meč pa je kitara″, pravi doktorand diplomacije na Fakulteti za družbene vede Natko Štiglić. Po končani akademiji za glasbo je magistriral še na smeri kulturologije in se zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Uspešen glasbenik, dobitnik nagrade za debitanta na letošnjem festivalu dalmatinskega šansona v Šibeniku, je v svoji doktorski nalogi povezal kulturo in diplomacijo s Slovenci na Hrvaškem. Kako krmari med doktorskim študijem, raziskovanjem in sodelovanjem na glasbenih festivalih? Se vidi v diplomatskih vodah? Prisluhnite!

Keramika je eno najpogostejših in najpomembnejših arheoloških gradiv. Ker se žgana glina dobro ohranja, lahko raziskovalci danes že iz majhnih odlomkov posod razbirajo številne podatke o življenju ljudi v preteklosti – od načinov izdelave in prehrane do trgovskih povezav, tehnologije in kulturnih stikov. Keramični predmet tako ni več le »lonček« ali črepinja, temveč vir številnih informacij o ljudeh, ki so ga izdelali in uporabljali. Z raziskovanjem lipidov, torej kemičnih ostankov maščob, ki se lahko ohranijo v poroznih stenah keramičnih posod, lahko keramika razkrije tudi, kaj so ljudje nekoč jedli. Z analizami lipidov je mogoče ugotoviti, ali so bile posode uporabljene za shranjevanje ali pripravo živalskih maščob, rastlinskih olj, mesa ali mlečnih izdelkov. Takšne raziskave omogočajo vpogled v prehrano neolitskih skupnosti in velike spremembe, ki jih je prinesel prehod od lovstva in nabiralništva h kmetovanju. Še posebej zanimivi so sledovi mleka in mlečnih izdelkov, saj pomagajo razumeti razvoj zgodnjega kmetijstva.Tudi Ajdovska jama pri Nemški vasi je pomemben primer, kako lahko keramika pomaga pri raziskovanju preteklih družb. To izjemno jamsko grobišče iz mlajše kamene in bakrene dobe pri nas raziskovalcem pomaga razumeti uporabo prostora, način življenja ljudi in predvsem "nenavadne" pogrebne rituale. Ti so vključevali keramiko, kamnito orodje, kosti in druge ostanke. V širšo zgodbo o skupnosti sodijo tudi izpostavljanje in premeščanje človeških posmrtnih ostankov ter navade darovanja živil in drugih predmetov. Jama tako ni bila le grobišče, temveč tudi prostor posebnega pomena oziroma svetišče, kjer so se odvijali obredi, povezani s kultom posmrtnega življenja. Sogovornica: arheologinja dr. Manca Vinazza s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki vodi projekt POTTERIA – Lončarske tradicije v pozni prazgodovini kot odmevi okoljskih in družbenih sprememb. Fotografija:Keramična steklenička iz Ajdovske jame, avtorica fotografije: dr. Lidija Korat Bensa, Zavod za gradbeništvo

Nina Milevoj je veterinarka, ki se je po doktoratu v Ljubljani pred skoraj petimi leti preselila na Škotsko, v mesto Penicuik. Pravi, da je to tipično britansko mestece v predmestju Edinburgha, živi tik ob gozdu in reki Esk, po naključju pa so njeni sosedje Slovenci. S psičko Rozi radi raziskujeta naravo, turistično tudi poti nastajanja in snemanja Harryja Potterja. Veterinarka pripoveduje še, da so Škoti zelo spoštljivi do živali in deli zgodbe iz ambulante. Od Škotske se kmalu poslavlja, zato deli, kaj bo najbolj pogrešala.

Ministrstvo za kulturo predlaga spremembe na področju medijske zakonodaje, ki jih je sprejela vladna koalicija v minulem mandatu. Zdajšnja ekipa na ministrstvu za kulturo v noveli zakona o medijih omejuje ali celo ukinja nekatere oblike pomoči medijem, kar v negotov položaj postavlja številne medije. V javni obravnavi je tudi predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki po mnenju kritikov odpira vrata večjemu političnemu vplivu na javni zavod. Kaj za medijsko krajino pri nas pomenijo nove zakonodajne spremembe? Ali predlagane rešitve odpirajo vrata večjemu političnemu vplivu na medijski prostor? Bi morebitna ukinitev RTV-prispevka lahko vodila tudi v ukinitev Radiotelevizije Slovenija? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenija in namestnica predsednika sveta RTV; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

NAPOVEDNIKVlada z interventnim zakonom na pomoč avtoprevoznikom in kmetom pri nakupu goriva in pnevmatik.ARSO opozarja: kljub vstopu v meteorološko jesen, se sušno stanje v kmetijstvu v kratkem še ne bo izboljšalo.Rok Čakš pred pričakovano razgreto politično jesenjo: Seveda se obeta pritisk z ulice, določenim nevladnim skupinam se namreč zapirajo pipice.Vlada z rebalansom proračuna ne posega v pokojnine in socialne transferje, napoveduje realne odhodke glede na prihodke.Branko Bračko z oktobrom na čelo SDH.Ministri članic EU za evropske zadeve na srečanju o prihodnjem večletnem proračunu 27-erice.Narodna in univerzitetna-, Centralna tehniška knjižnica ter Univerza v Ljubljani v sodelovanje pri projektu NUK 2.V Kamniku prihodnji teden Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine.ŠPORT: Po uspešni operaciji, Pogačar že zapustil bolnišnico v Barceloni.VREME: Zvečer in ponoči se bo v notranjosti države prehodno zmerno pooblačilo. Jutri bo pretežno jasno, z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 28 do 33 °C.

V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled slikarska razstava akademskega slikarja Azada Karima, umetnika, ki sicer prihaja iz Kurdistana, vendar pa že 50 let živi v Sloveniji. V drugem delu oddaje pa bo bomo povabili na predstavitev nove zbirke otroških pesmi Ljubke Šorli: Sonček ves zlat.

Prejšnji teden je bila v medijih viralna novica, da so "londonski nevrokirurgi izvedli prvo uspešno operacijo, pri kateri je pri odstranitvi možganskega tumorja pomagala umetna inteligenca". Na ta dosežek in aktualnost uporabe umetne inteligence v sodobni kirurgiji bomo pogledali ob pomoči dveh slovenskih nevrokirurgov, prof. dr. Tomaža Velnarja (iz UKC v Ljubljani) in dr. Martine Seboek, ki deluje v Švici. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Širše družbeno politične okoliščine vplivajo na problematiko drog in brezdomstva v urbanih središčih. V Ljubljani se z gentrifikacijo in turistifikacijo povečuje tudi število in vidnost tako uporabnikov in uporabnic drog kot tudi brezdomnih oseb. Pred desetimi leti se je zgodila pomembna spremeba - zrušutev zidu na Metelkovi ulici, za katerim so se pred javnostjo skivali brezdomni uporabniki in uporabnice drog. Od takrat imamo odprto sceno, kar pomeni, da te osebe droge uživajo na javnih krajih po središču mesta. Z obnavljanjem prej zapuščenih stavb, zapiranjem podhodov in spreminjanjem vsebine v dveh velikih veleblagovnicah v središču mesta, so tako vse bolj na očeh ljudi. Te dni se polnijo prva mesta v novem zavetišču za brezdomne osebe na Poljanski cesti v Ljubljani. Program zavetišča izvaja Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, zavetišče je zgradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, uradna odtovitev bo 10. septembra. Kot so za oddajo Intelekta avgusta povedale sogovornice in sogovornik, eno zavetišče ne bo rešilo te problematike, potrebujemo več in drugačne namestitve, pa tudi nizkopražne programe, kot so varne sobe za uživanje drog. Oddajo Intelekta vam v nekoliko skrajšani obliki spet ponujamo v poslušanje v oddaji Studio ob 17.00.

Obrtna zbornica je dopoldne v Ljubljani pripravila tradicionalni 21. forum obrti in podjetništva, na katerem so predsedniku vlade in ministrom predstavili 149 zahtev, povezanih v Strategijo razvoja malega gospodarstva do leta 2030. Od zdajšnje vlade pričakujejo zelo veliko, so poudarili, zadovoljni so s prvimi potezami, izpostavljajo interventni zakon za razvoj Slovenije. Tudi vlada pri referendumu o tem zakonu in uvajanju ukrepov nasploh računa na podporo gospodarstva, ocenjuje pa, da so zahteve malega gospodarstva v veliki meri že vgrajene vladno koalicijsko pogodbo. Povzemamo sporočila vlade in obrtne zbornice, dodajamo izjave po sestanku prevoznikov s pristojnim ministrom glede subvencioniranja pnevmatik in nafte, pogovarjali smo se tudi s finančnim ministrom Andrejem Šircljem.

Pri Založbi Univerze v Ljubljani je izšla nova znanstvena monografija Gledališče v dramatizirani dobi tekoče moderne. V njej dramaturg, teatrolog in redni profesor na ljubljanski AGRFT dr. Tomaž Toporišič gledališče obravnava kot prostor, v katerem se uprizarja družba, pri čemer raziskuje, kako se družbene spremembe skozi različna obdobja odražajo v gledaliških praksah. Z avtorjem smo se pogovarjali o nerazdružljivi povezavi med gledališčem in družbo od avantgardnega gledališča v 60. in 70. letih pa vse do danes.

Ime tedna je Laura Petek, specializantka urgentne medicine iz Maribora, ki se je po kratkem premoru doma že vrnila na novo misijo v Ukrajino. Kot zdravnica prostovoljka pomaga v bližini fronte, kjer oskrbujejo ranjence s strelnimi ranami in poškodbami zaradi eksplozij. Delo poteka pod zemljo, ob zračnih alarmih, eksplozijah in napadih z droni, ki otežujejo evakuacijo ranjencev. Kot prostovoljka je delovala že na kriznih območjih v Ugandi, Indiji, Libanonu in Iraku, za urgentno medicino pa se je odločila prav zato, ker zdravnika pripravi na najbolj nepredvidljive razmere. Kandidati so bili tudi: Alenka Veler in Irena Matko Lukan, urednici zbirke Zlata ptica, prve in največje zbirke folklornih pripovedi pri nas, ki letos praznuje 70 let. Leta 1956 jo je zasnovala legendarna urednica Mladinske knjige Kristina Brenkova. Zbirka prinaša ljudske pripovedi z vsega sveta in še danes velja za založniški unikum v svetovnem merilu ter pomembno vpliva na razvoj pripovedovalske umetnosti pri nas. Doslej je v njej izšlo 125 knjig, jubilejno leto pa je zaznamovala tudi nova antologija Gora, skala, gozd, drevo, ki prinaša 17 evropskih ljudskih pravljic. Matic Omulec, predsednik Rubik kluba Slovenije, ki že več kot 15 let na prostovoljni osnovi združuje ljudi vseh starosti, ki se ukvarjajo z mehanskimi ugankami. Prav minuli konec tedna so v Dobrovi pri Ljubljani pripravili osmo državno prvenstvo v reševanju Rubikovih kock, na katerem se je več kot 140 tekmovalcev iz 17 držav pomerilo v 16 uradnih disciplinah. Med njimi sta tudi reševanje z eno roko in reševanje z zavezanimi očmi.

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nad znanstveno fantastiko nisem bila nikoli navdušena. Ne nad filmi, še manj nad literaturo. Prav tako nisem preveč navdušena nad vesoljem. Občudovanje od daleč – zvezde, sonce in luna, to ja –, če pa bi mi kdo ponudil zastonjsko potovanje tja gor, bi ga brez premisleka odklonila. Potem pa mi pride v roke odličen roman britanske pisateljice Samanthe Harvey V orbiti, v katerem en sam dan spremljamo posadko astronavtov na kroženju okrog Zemlje. Za njim pa me doleti še knjiga Ko zemlja zdrsne za obzorje. Na platnicah je zapisano: “Ko Zemlja zdrsne za obzorje je znanstvenofantastična romanca, ki se iz Slovenije prihodnosti izstreli v vesolje. Človeštvo je zakorakalo v kolonizacijo osončja z gradnjo vesoljskih postaj in baz na Luni in Marsu. Astronavtski poklic je med najbolj iskanimi in najboljše astronavte v Evropi urijo v Planici.” Obe knjigi sta me, proti pričakovanjem, navdušili. Pri obeh se pojavi isto ime – Igor Harb. Prvo je prevedel, drugo je napisal. In z njo posrečeno “vrgel rokavico” še kakšnemu slovenskemu piscu tega žanra. Saj ne, da jih v preteklosti ne bi bilo; še najbolj se mi je vtisnil v spomin Vid Pečjak z mladinskim romanom Drejček in trije marsovčki iz leta 1961. Gotovo pa še nisem brala tako žmohtnega primerka izpod domačega peresa, nekakšnega znanstvenofantastičenga križanca med ljubezensko zgodbo, kriminalko, akcijskim romanom in tehnološkim trilerjem. Čeprav se zgodba romana Ko Zemlja zdrsne za obzorje dogaja kar nekaj desetletij v prihodnosti, je zelo verjetna – pa saj nas niti vesoljski turizem, ki je bil pred kratkim še utopija, danes ne preseneti več. Pravzaprav ne vemo, ali se veliko v knjigi omenjenih stvari ne dogaja že zdaj, pa so nam zamolčane. K temu pripomoreta tudi zelo stvarna, živa in strastna glavna junaka: arheolog Frank Beddoe, ki preučuje izkopanine v Egiptu, in detektivka Julija Perun, polkovnica Solarpola, ki pride ponj, da ga odpelje na priprave na skrivnostno vesoljsko odpravo. In to v Planiško zvezdno mesto, ki se je razvilo iz Nordijskega centra Planica in v katerem se telesno in psihološko urijo astronavti za soočenje z največjimi izzivi človeštva. Julija že ima izkušnje z vesoljem, saj se je iz njega vrnila samo zaradi hude poškodbe in si zdaj, že rehabilitirana, želi le nazaj. Na Frankovo vprašanje, kako je tam v prostranstvu, odgovori: “Prvi pogled na Gajo te ubije. Dobesedno. Nekaj v tebi umre. Ampak se istočasno tudi rodi nekaj novega. Presunjen si kot še nikoli. Zaveš se, da si deležen spoznanja, ki ga niso zmogli doumeti Nefretete, Napoleon, Nietzsche, niti Norma Jean. A to hitro mine. Preveč se dogaja, da bi se lahko prepustil temu čudežu. Spremljati moraš kontrole, premikati stikala, se privaditi na lebdenje … Življenje te potisne naprej. Skrb za življenje, skrb za preživetje premaga ta globoka čustva, ampak zaveš se, da si zdaj drugačen človek.” Juliji se vrnitev v vesolje odmakne, saj mora postati Frankova mentorica pri njegovih vesoljskih urjenjih, tako da se zgodba skoraj vse do zadnjega odvija v Tamarju. A Julijina jeza zaradi zamude in Frankovo upiranje čustvom kaj hitro prerasteta v ljubezen. Skrivnost kot v vsaki dobri kriminalki ves čas visi v zraku, dogodkov in napetosti pa kljub temu ne manjka, saj je mednarodna ekipa izbranih kandidatov zelo pisana, vključno z nekaj zlobneži, ki povzročijo največ prave filmske akcije. Pisatelj posrečeno vkomponira nekaj pesniških aluzij, z novopečenima zaljubljencema se sprehodimo in zabavamo po živahni Ljubljani, ki ni več mesto, namenjeno turistom, ampak v njej polnokrvno uživajo njeni prebivalci, s celotno ekipo pa za obvladovanje izolacije in klavstrofobije preživimo noč tudi v kraški jami. V vesolje vstopimo šele v zaključnih poglavjih, in to tako intenzivno, da se na trenutke zdi, kot da smo tudi mi, vsaj v duhu, zapustili Zemljo. Predvsem so osupljivi verodostojni podatki, ki jih je Harb zelo poljudno in v premišljenem ritmu razporedil po knjigi. Hohmannova prenosna orbita, teraformiranje, vzpostavitev vesoljskih ekosistemov, gojenje opraševalcev – čebel in čmrljev – v vesolju, zaporedna vesolja, teleportacija, viskozne tekočine, protistresni gel, tirni top, hibernacija, pospeševalnik za kvantno deportacijo ... Bralcem pa bo gotovo ostal najbolj v spominu zelo čuten prizor skorajda plesno usklajenega lebdečega seksa, ki je tukaj čisto zares kozmičen. Roman Ko Zemlja zdrsne za obzorje se začenja pri egiptovski piramidi ter konča s piramido na Marsu in akrostihom Frankovega dvojnika, ki napoveduje zanimivo nadaljevanje. Čeprav pri žanrski literaturi ne pričakujemo visokih misli in razodetij, je Harbov roman prežet z duhom človeške pomoči in sodelovanja, kar je še ena odlika njegovega dinamičnega pisanja. Eden lepših odlomkov je tisti, ko Julija pomisli, kako bi na začetku kariere svojo izurjenost egoistično izkoristila le zase, po vseh izkušnjah v vesolju in rehabilitaciji pa je končno doumela bistvo skupnosti vesoljskega raziskovanja – da z osvojenim znanjem lažje pomagaš drugim, ko te potrebujejo. Saj te v vesolju, če si sam, nihče ne more slišati, ko pokličeš na pomoč. Tam zgoraj je tvoje življenje vedno odvisno od drugih. To zahteva zaupanje, iz tega pa se rodi vera v človeštvo. Kljub vsemu grdemu, kar vidimo tukaj na Zemlji. Morda se bo po izidu Harbovega romana sprožil plaz slovenske znanstveno-fantastične literature, tako kot je po Golobovem Jezeru skokovito narastlo število piscev slovenskih kriminalk. Ali pa so, kar bo najbrž bolj držalo, šele takrat prišli do izraza in uspeha tisti, ki so jih že prej pisali, a so zaradi podcenjenosti žanra ostali precej neopaženi.

Papež Leon XIV.: Boga ne smemo soditi po svojih pričakovanjihŠtevilo smrtnih žrtev in pogrešanih v Nepalu in Tibetu še naraslo; molitve zagotovil tudi sveti oče.Začelo se je ocenjevanje škode po letošnji suši, Cigler Kralj kmetom še enkrat obljubil potrebno pomočJutri na Bledu začetek 21. strateškega foruma. Prihajajo premierji Hrvaške, Madžarske in Češke.Kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar utrpel pretres možganov ter zlom ključnice in vratnega vretenca.Pobudniki referenduma glede lokalnih volitev napovedali umik pobude, obrnili se bodo na ustavno sodiščePred 1. septembrom: v Ljubljani prvošolcev manj za 20 razredov. Vse več otrok s posebnimi potrebami in učnimi motnjami.Šport: Po judoistkah na sredozemskih igrah do odličja še triatlonka Tjaša VrtačičVreme: Danes bo pretežno jasno. Jutri bo sončno in vroče.

Tokrat vabimo k poslušanju našega izbora iz številnih ustvarjalnih dosežkov na področju umetniške besede, javnega izkaza državne skrbi za ohranjanje nepremične kulturne dediščine in k ošvrku festivalov, ki se končujejo, potekajo ali pa se bodo vsak hip začeli. Začenjamo z letošnjo prejemnico Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko, pesnico in ilustratorko Tino Volarič. Nagrado so ji podelili v torek v Celju. Po nekaj letih obnove so v četrtek ob navzočnosti aktualne ministrice za kulturo javno predstavili prenovljeni palacij enega zgodovinsko najpomembnejših srednjeveških gradov na Kranjskem, grad Turjak. Po tednu dni se danes končuje tudi 29. festival Mladi levi, na katerem smo lahko videli tudi multimedijsko inštalacijo Robertine Šebjanič z naslovom Odmevi Brezna, za katero bo na mednarodnem festivalu Ars Electronica čez slabih 14 dni prejela nagrado za dosežke na področju intermedijskih umetnosti. S špansko-italijansko plesno-lutkovno predstavo Impostor se bo jutri v Mariboru začel 20. mednarodni jubilejni festival sodobnega plesa Platforma, končal pa se bo prihodnjo soboto. Včeraj se je z letošnjim motom Flora in favna v Novi Gorici začel že 11. festival in knjižni sejem Mesto knjige v organizaciji Društva humanistov Goriške, trajal bo 8 dni. Od prihodnjega torka pa do sobote bo na različnih prizoriščih na Krasu, v Ljubljani, Kopru, Trstu in na Koroškem v Avstriji potekal že 41. mednarodni literarni festival Vilenica. Letos postavlja v ospredje temo »fluidnost identitet«. FOTO: Letošnja Veronikina nagrajenka Tina Volarič VIR: BoBo, rtvslo.si

Desetega avgusta je umrl igralec in režiser Adrijan Rustja. Rodil se je leta 1933 v slovenski družini v Trstu, med vojno je obiskoval italijansko šolo, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in leta 1953 maturiral na slovenski državni trgovski akademiji v Trstu. Na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je študiral režijo. Po diplomi je V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu najprej asistiral Jožetu Babiču, potem pa samostojno režiral. Bil je tudi član Radijskega odra. Pozneje je ustvarjal predvsem kot igralec, delal pa je tudi kot režiser in sodeloval z amaterskimi skupinami. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 1997 Borštnikovo nagrado za igro, leta 2005 odličje Marije Vere za igralski opus in življenjsko delo, ki ga podeljuje ZDUS, pred tremi leti pa tudi tantadruja za življenjsko delo. Leta 2005 se je z Adrijanom Rustjo pogovarjala Neva Zajc.

Tudi morju in morskim organizmom je to poletje prevroče. Dnevni rekordi temperature morja niti niso tako zelo pomembni, kot sta vedno višje povprečje in pridneni morski vročinski val. Tržaški zaliv je najbolj severni del Jadrana, od koder se morski organizmi, ki niso odporni na visoke temperature, nimajo kam več umakniti. Že zdaj bi morali razmišljati tudi o posledicah dvigovanja morske gladine. O tem vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: dr. Andreja Ramšak, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran dr. Irena Fonda, Zavod You(r)sea za ohranjanje biodiverzitete morja YouSea dr. Jerneja Penca, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije dr. Andrej Kryžanowski, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerza v Ljubljani.

Letošnja poletna sezona je bila znova tudi sezona gozdnih požarov in zdi se, da gre za trend, ki postaja vse pogostejši. Konec koncev zdaj že skoraj vsako leto zabeležimo nov globalni temperaturni rekord in vsi kazalniki kažejo, da tudi tokrat ne bo nič drugače. Kako se torej na vse bolj vročem planetu spreminjajo gozdovi in v kolikšni meri se sploh lahko prilagajajo nenehnemu dvigovanju temperatur? Kakšni bodo čez nekaj let ali desetletij, ko se nam, ob različnih možnih podnebnih scenarijih, obetajo le še mnogo bolj neprijazne razmere? O tem smo govorili v oddaji Glasovi svetov, tokrat ponovno v Studiu ob 17. Gostje: - klimatologinja mag. Mojca Dolinar, vodja Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji za okolje;- prof. dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani;- dr. Andreja Nève Repe z Zavoda za gozdove. Avtorica oddaje Nina Slaček.

Letošnje poletje so zaznamovali trije vročinski valovi, izjemno visoke povprečne temperature in dramatično pomanjkanje padavin. In posledice dolgotrajne suše ne občutijo le kmetje na poljih, v sadovnjakih, vinogradih in na travnikih, ampak močno vplivajo tudi na gozdove, reke, morje in podzemne vode ter celo podzemno infrastrukturo. Kako se na letošnjo sušo in vročino odzivajo slovenski gozdovi, kako vpliva na življenje v rekah in morju? Koliko se je letos zmanjšal nivo podtalnice in kako hitro se lahko po koncu suše obnovi? Preverili bomo tudi, kako dolgotrajna suša vpliva na kakovost vode ter na vodovodne in kanalizacijske sisteme. Ali se lahko zaradi izsuševanja tal zgodijo premiki tal in poškodbe cevi? Sogovorniki:  Gregor Danev, Zavod za gozdove Slovenije   Kaja Pliberšek, Zavod za ribištvo Slovenije   Barbara Čenčur Curk, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani   Nataša Atanasova, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani Jože Tomec, JP VOKA SNAGA    Irena Fonda, Zavod You sea  Andreja Ramšak, Morska biološka postaja Piran 

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Zakaj se tudi po 2700 letih vnetega branja še zdaleč nismo naveličali zgodb o mitoloških junakih stare Grčije od Ahila, Brizejde in Hektorja do Odiseja, Telemaha in Penelope?Britanski filmski režiser Christopher Nolan je s svojo ambiciozno predelavo Odiseje to poletje cel svet pripravil do tega, da smo se pogovarjali o Homerju. In imeli smo o čem govoriti! Začetnik grške literature je namreč sila enigmatična figura. Ne vemo, kdaj točno se je rodil, ne vemo, kako točno je živel in kje je umrl, ne vemo niti, ali je čisto zares napisal tako Iliado kot Odisejo. Vemo pa, da brez teh dveh pesnitev kratko malo ni zahodne književnosti oziroma, mutatis mutandis, zahodne civilizacije. In razločno tudi slutimo, da niti po 2700 letih vnetega branja Homerjevih mojstrsko upovedanih zgodb v interpretativnem smislu še zdaleč nismo izčrpali. Zakaj je tako, smo skušali dognati v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dva predavatelja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, klasičnega filologa dr. Davida Movrina in filozofa dr. Blaža Zabela, ter mag. Jeleno Isak Kres, klasično filologinjo, ki nas je pred šestimi leti oskrbela z novim prevodom ključnih devetih spevov Homerjeve Iliade. Foto: rimska kopija helenističnega doprsnega kipa Homerja iz 2. stol.pr. n. št. (Mike Peel / Wikipedija)

Kmetijstvo je to poletje močno prizadela suša v kombinaciji z visokimi temperaturami. Suše in drugi vremenski ekstremi bodo pogosti tudi v prihodnje. Prilagajanje novim podnebnim razmeram za ohranjanje varne preskrbe s hrano je osrednja tema številnih strokovnih posvetov in okroglih miz na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA te dni v Gornji Radgoni. Tam je nastal tokratni Studio ob 17.00 z osrednjim vprašanjem, kako pospešiti namakanje kmetijskih površin. Bo država odprla projektne pisarne, bo ministrstvo vzpostavilo nov oddelek za namakanje? Bodo poenostavili pridobivanje vodnih dovoljenj? Gostje: Janez Cigler Kralj, kmetijski minister; Peter Lovšin, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor; dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Marko Černe, specialist za namakanje pri Kmetijskem zavodu Ptuj; Jakob Bogovič, mladi kmetovalec iz Krškega.

O razpisu več posvetovalnih referendumov bo državni zbor odločal jutri. Predlogi so danes na mizah pristojnih odborov. Tisti za kulturo razpravlja o tem, ali naj se državljane povpraša o ukinitvi prispevka za RTV. Predlagana sta še posvetovalna referenduma o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristim delom in o pravici tujcev do glasovanja na lokalnih volitvah. Druge teme: - V razpravi o poti do pravične prehranske verige ZA okrepitev položaja kmetov - Ob odprtju začasne avtobusne postaje v Ljubljani poudarili boljšo varnost in pretočnost - Liter dizla bo pri nas prvič dražji od evra in 90 centov, opolnoči tudi podražitev bencina

Tudi morju in morskim organizmom je to poletje prevroče. Dnevni rekordi temperature morja niti niso tako zelo pomembni, kot sta vedno višje povprečje in pridneni morski vročinski val. Tržaški zaliv je najbolj severni del Jadrana, od koder se morski organizmi, ki niso odporni na visoke temperature, nimajo kam več umakniti. Že zdaj bi morali razmišljati tudi o posledicah dvigovanja morske gladine. O tem v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: dr. Andreja Ramšak, Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran dr. Irena Fonda, Zavod You(r)sea za ohranjanje biodiverzitete morja YouSea dr. Jerneja Penca, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije dr. Andrej Kryžanowski, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerza v Ljubljani

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Simon Belak, Enej Gradišek in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= AI Developer Summit: Astra AI × Vercel Torek, 22.9.2026 v Ljubljani

What do we really know about breathing for singing? Breathing specialist Barbara Tanze returns to explore the evolving science of airflow and pressure regulation in the singing voice. We discuss what research tells us about the diaphragm and respiratory muscles, and why what singers feel may not reflect what is actually happening physiologically. Barbara also introduces the Flexiflow, a tool that gives singers immediate feedback on airflow and pressure, helping them explore breath coordination without complicated anatomical instructions. Along the way, we question what “breath support” really means, whether breath should always come first in vocal training, and how a more individual, exploratory approach could help singers better understand their voices. Here we go!  WHAT'S IN THIS PODCAST?  0:56 What's changed since 2022?  3:10 What we do know about the body, pressure and airflow  6:30 Barbara's burning question 8:07 Common breath management issues in singing  11:18 What is typically happening in the body during exhalation?  20:33 Where does ‘breathing' sit in the hierarchy of vocal training?  24:41 Using balloons as props  33:40 The Flexiflow  About the presenter HERE RELEVANT MENTIONS & LINKS Singing Teachers Talk - Ep.45 Discovering Optimal Breathing Ingo Titze Johan Sundberg Singing Teachers Talk - Ep.253 The S-Word: Why It's Time to Rethink ‘Support' in Singing Teaching Janice Chapman  Ian Howell Ken Bozeman  A Copernican Shift: Reframing How We Think About Breath in Singing by Heidi Moss Erickson Singing Teachers Talk Podcast - Ep.271 Singer & the Self: Rethinking Singing Teacher CPD MDH Breathing Coordination by Robin De Haas Oren Boder  ABOUT THE GUEST A professional singer and vocal pedagogue, Barbara Tanze works at the intersection of voice, movement, physiology and learning. Drawing on a background in opera, vocal pedagogy, manual therapy and breathing coordination, she takes a functional, individual approach to helping singers, speakers and professional voice users understand and develop their voices. Barbara teaches at the Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani, and is currently pursuing doctoral research into expiratory pressure regulation in singing. Her work brings together biomechanics, motor learning and inquiry-based exploration, bridging research with everyday vocal practice. Barbara is also the creator of Flexiflow, a patented airflow-feedback tool, and the author of the interactive children's book Take a Deep Breath, Charlie!   SEE FULL BIO HERE (Add link to the podcast website page) Website Instagram: @btbreathing & @the.flexiflow 

Ob še enem vročinskem valu se v XKurziji odpravljamo v laboratorij, kjer skrbijo, da bomo tudi v prihodnosti, ki bo po napovedih vedno bolj vroča, trajnostno ohlajali domove. V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko LAHDE Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani raziskujejo napredne hladilne sisteme in tehnologije za učinkovitejšo rabo energije. Eno od področij, s katerim se ukvarjajo, je magnetno kalorično hlajenje. To je inovativna in okolju prijazna tehnologija hlajenja, ki sicer še nekaj časa ne bo v komercialni uporabi, se pa študije na te področju dogajajo že nekaj desetletij, pravi raziskovalec dr. Urban Tomc.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo jo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Po epidemiji covida med mladimi pogostejše injiciranje heroina.Prestolnica se je v minulih desetletjih zelo spremenila, nihče ji več ne more očitati zaspanosti ali pomanjkanja razvoja. Vendar je začrtana smer v minulih letih premalo pozornosti in sredstev namenila za podporo in pomoč najranljivejših skupin ljudi. Droge in brezdomstvo nista nova pojava, več kot očitno pa določene širše družbeno politične okoliščine vplivajo na večjo vidnost brezdomnih uporabnikov in uporabnic drog. Med njimi je vse več mladih, tudi mladoletnih. Zakaj se je to zgodilo in kako ta problem reševati? O tem v tokratni oddaji, vsak s svojega zornega kota so problematiko razložile doktorica Vera Grebenc in doktorica Amra Šabić s Centra za študij drog in zasvojenosti na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Hana Košan, predsednica društva Kralji ulice, Pavla Zabret, strokovna delavka v dnevnem centru za mlade uporabnike in uporabnice substanc med 15 in 26 let pri združenju Drogart in Borut Bah, predsednik društva Stigma.

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in odmor od vsakdanjih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas, bi ga izkoristili, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto nastajajo nesoglasja med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je bil, preden ga je vzel? V Studiu ob 17.00 vnovič o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Zdravo. Tokrat začnemo z opažanjem, da je kampiranje lahko naporno. Zjutraj greš po kruh, sosed ti ponudi travarico in dan je (lahko) hitro pri koncu. Rešitev je obisk kampa, kjer ne poznaš nikogar, namesto alkohola izbereš šport in si pravi Slovenec ali Slovenka. Vmes fantaziramo o bifeju ob koncu travnika z rostfrej šankom in tretjo mizo od šanka za goste, ter razložimo, kaj točno je L.O.J.Z. (lačen, osamljen, jezen, zmatran) in zakaj Satan nikoli ni zmatran. Začuda se dotaknemo tudi knjige in ugotovimo, da je za izumiranje kapaka kriva menjava štafete: prvih par milijard let je imela evolucija stvari pod nadzorom in je šlo vse kar v redu, potem je zadnjih par tisoč let stopil zraven še bog in od takrat gre navzdol. Ubogi kakapo je čisto v redu shajal, dokler niso prišli v enačbo ljudje. Ugotovimo tudi, da je novi BRT pravzaprav baterijski avtobus, ki ga prodajajo kot tramvaj, in nestrpno čakamo prvo razglednico iz Bauhausa.

Moški, ki se je pred 20 leti začel drogirat, potem ko je izgubil celo družino, vključno s starši, partnerko, otrokom, pravi, da so droge, ki jih dilerji na ulici prodajajo danes, veliko slabše kot še pred nekaj leti. Drug odvisnik, ki obsoja tiste, ki za seboj povsod puščajo igle, se spominja težkega otroštva. Droga mu je dala iluzijo, da nima več nobenih problemov in mu je nadomestila občutek ljubezen staršev, ki je ni imel. Na Metelkovi je sedel tudi mlad človek s povitimi otečenimi in okrvavljenimi nogami. Okužb je veliko. V tokratni oddaji nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?"Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi zgodbo komaj polnoletne odvisnice, ki prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih.

Ponujeno bogastvo ne odtehta dečkovega domotožja … Pripovedovalec: Matej Puc. Glasbenik: Lenart Krečič, saksofon. Slovenska ljudska pravljica, zapisal: Andrej Šavli. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Premierna izvedba v živo z Novega trga v Ljubljani, radijske noči v Stari Ljubljani, 24.8.2017.

Kako izgleda kada prođeš vojni dril i rigidne korporacije, pa odlučiš da iz čistog inata napišeš romane koji seciraju sve naše promašene izbore?