Podcasts about ljubljani

Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X. Gostje: dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Mojca Kržan, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Leon Meglič, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Meglič dr. Madlen Matz-Soja, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v Leipzigu Brala sta Maja Moll in Igor Velše.  V Xpertizi (32'50'') se predstavlja Ana Lampret, ki se kot asistentka na področju psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru ukvarja s tem, kako otroci in mladostniki navezujejo odnose z drugačnimi od njih in kako ti odnosi vplivajo na njihov razvoj. Poglavja: 00:01:22 Afera 'Talidomid' 00:03:34 Človeško telo ni univerzalno ali o več stranskih učinkih pri ženskah 00:06:04 Kako se na zdravilo odzove žensko in kako moško telo? 00:07:09 Katera zdravila pa učinkujejo različno glede na spol? 00:10:03 Alkohol in učinkovanje na žensko in moško telo 00:11:56 Kaj sta farmakokinetika in farmakodinamika 00:15:14 Regulatorni preobrati in intersekcionalnost 00:16:14 Ženska v rodni dobi, noseča ženska, ženska po menopavzi – popolnoma drugačni svetovi 00:19:56 Kaj pa menstrualni ciklus in vpliv hormonov na učinkovanje zdravil? 00:23:09 Zagata z nosečnicami 00:32:50 Xpertiza: Ana Lampret 00:24:47 O vlogi jeter pri presnovi zdravil pri spolih z Madlen Matz-Soja

Današnja feministična scena v Sloveniji je začela nastajati sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve avtonomne ženske skupine. Konec leta 1984 je začela delovati ženska sekcija pri Sociološkem društvu v Ljubljani. Kmalu zatem pa je nastala feministična skupina Lilit, ki je konec 80. let seznanjala slovensko in jugoslovansko javnost z raznolikostjo ženskih identitet, govorom o enakosti spolov in novimi aktivističnimi pristopi. Sekcija Lilit, ustanovljena je bila pri ŠKUC-Forumu, si je med drugim prizadevala za obstoj varnega ženskega prostora, ozaveščanja javnosti o položaju žensk, za povezovanje žensk v regiji in za pomoč ženskam, ki so žrtve intimnopartnerskega nasilja. Ob mednarodnem prazniku žensk smo v oddaji Sledi časa spregovorile o zgodovini tega edinstvenega ženskega gibanja, pod pokroviteljstvom katerega je nastal tudi prvi SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ki obstaja še danes. Svoje spomine bosta strnili prevajalka Mojca Dobnikar in pisateljica Suzana Tratnik. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.

V Celovcu že skoraj sto let deluje Slovenska študijska knjižnica, v Trstu pa dobrih štirideset let deluje Knjižnica Dušana Černeta. O njunem delovanju sta govorili Dragana Laketič [od 15:37 naprej] in Lučka Kremžar [na začetku]. V oddaji smo z Janezom Stergarjem predstavili nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani [od 39:21].

Radiovedni tokrat v slogu spomladanskih čistilnih akcij zaganjamo pralni in sušilni stroj. Raziskujemo, kolikokrat in kako bi bilo treba sušiti perilo, da na filtru v sušilnem stroju ne bi ostalo nič vlaken in muck. Preverjamo pa tudi, kako prati in sušiti perilo ter kakšne materiale izbirati, da bodo naša oblačila ostala lepa čim dalj časa.Odgovarja dr. Brigita Tomšič z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.

Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana je bila nedavno premierna predstava Sovražnik ljudstva. Drama Henrika Ibsena, ki je bila do tokratne priredbe novinarja in pisatelja Viktorja Ivančića in režijske interpretacije Ivice Buljana, na profesionalnih odrih današnje Slovenije uprizorjena štirikrat, v slovenskem prostoru sicer nima tako izrazitega kultnega statusa, kot nekatere druge njegove drame, čeprav naj bi pomembno vplivala tudi na dramatiko Ivana Cankarja. Ibsen, ki ga zgodovina svetovne dramatike po pomembnosti uvršča takoj za Shakespearom, sodi med najpogosteje uprizarjane dramatike v slovenskem gledališču, saj so njegova dela doživela skoraj sedemdeset uprizoritev. Prva je bila že leta 1892 v Ljubljani – drama Nora ali Hiša za lutke v režiji Ignacija Borštnika. Pomemben del dramatike Henrika Ibsena, ki sicer velja za enega ključnih utemeljiteljev moderne drame, predstavljajo prav kompleksno oblikovani ženski liki. V času, ko je bila vloga ženske v družbi večinoma omejena na družino in zasebno sfero, je Ibsen v svojih delih odpiral vprašanja ženskega položaja, svobode in osebne identitete. Njegove junakinje niso zgolj stranski ali pasivni liki, temveč nosilke notranjih konfliktov in stisk, družbenih pritiskov ter hlepenja po samostojnosti. Takšna je tudi Nora, naslovna junakinja drame, ki sprva deluje vdano in lahkomiselno. Vendar je zaradi izbire lastne svobode in zavrnitve tradicionalne vloge – zaradi odločitve, da zapusti otroke in moža – v času nastanka drame, zlasti v Nemčiji, sprožila burne razprave o položaju žensk v družbi. Poleg Nore kot še bolj zapleten ženski lik izstopa tragična figura Hedde Gabler, ki zaradi želje po samouresničitvi poseže po samodestruktivnih dejanjih. Otroštvo Henrika Ibsena, ki ga pogosto omenjamo kot enega prvih dramatikov, ki je v umetnosti resno in poglobljeno obravnaval vprašanje položaja žensk v sodobni družbi, je zaznamoval finančni propad družine. Ta je močno vplival na njegovo razumevanje družbenih odnosov, družbenih norm in resnice v človeških odnosih. Sogovornica: dr. Marija Zlatnar Moe, poznavalka njegovega opusa in prevajalka njegovih del iz norveščine.

V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.

Vsem osnovnošolcem je dobro poznana šola v naravi, kjer za približno en teden šolske klopi zamenjajo učenje na prostem in spoznavanje raznih športnih dejavnosti. Projekt šola v kulturi pa bo učencem zadnje triade in dijakom ponudil možnost spoznavanja kulture, umetnosti in kulturne dediščine skozi delavnice, oglede in pogovore v urbanem okolju. S prvo šolo je v tem tednu v Ljubljani zaživel projekt Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje ali šola v kulturi, ki zaenkrat povezuje pet kulturnih organizacij v petih mestnih občinah. To so Ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in Zavod Novo mesto.

"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?Gostje:– strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani– dr. Janez Kos, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani– Alok Jha, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist– prof. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani– dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU V Xpertizi se predstavi Luka Petravič, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent na ljubljanski Medicinski fakulteti na programu Javno zdravje. Poglavja: 00:01:53 Je vse čudež ali ni čudež nič? 00:04:49 dr. Tomaž Zwitter o posebnostih Sonca 00:09:44 dr. Janez Kos o majhni verjetnosti za nastanek Zemlje 00:13:17 Alok Jha o neverjetnih lastnostih vode 00:29:44 Xpertiza: Luka Petravič 00:18:12 prof. Nina Gunde Cimerman o organizmih v ekstremnih okoljih 00:22:00 dr. Irena Debeljak o padcu asteroida na Zemljo

Papež: Delati za mir in manj sovraštva. Iskati rešitve brez orožja.Predstavitev knjige: Leon XIV. – Svetovljan in misijonar XXI. stoletja avtorice Elise Ann Allen.Okrogla miza o Filipu Terčelju.Pri sv. Jakobu v Ljubljani začenjajo devetdnevnico milosti k sv. Frančišku Ksaveriju.

Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/

Morda smo še pred tednom dni verjeli, da Iran popušča glede ameriških zahtev o plemenitenju urana in je dogovor blizu. A svet je bil vnovič priča ameriškemu in izraelskemu napadu. Med prvimi žrtvami je bil iranski verski vodja Ali Hamenei. Sledil je iranski odgovor, ne le na Izrael in ameriške vojaške ladje, ampak tudi na bližnje zalivske in bližnjevzhodne arabske države. Ljudje z vseh delov sveta, ki so se znašli v teh naftno bogatih državah, poslovno ali turistično, so še vedno v zakloniščih ali čakajo na letala, ki bi jih prepeljala domov. Kako dolgo bo to še trajalo, ali Iran postaja novo krizno žarišče? O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Rok Zupančič, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu.

Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač

Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!Foto (Boštjan Podlogar/UPRS): Predsednica Slovenije Nataša Pric Musar na ogledu muzeja pri Peršmanu 

To sredo bo uršulinska cerkev Sv. Trojice v Ljubljani že 6. koncert Sakralnega abonmaja. S postnim programom se bodo predstavili izvajalci iz zamejstva Mittelvox Ensemble pod vodstvom dirigentke Mateje Černic.

Poslušate lahko peto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Izpostavili smo dve temi: uničevanje kulturne dediščine na Dolenjskem, o tem je spregovorila dr. Pavlina Bobič in lik zdravnika Valentina Meršola, ki ga je predstavila prof. dr. Zdenka Zupanič Slavec.

Na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Pri maši sodeluje Akademski pevski zbor svete Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač. Na orgle igra Ana Kresal.

V zadnji februarski oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili Mojco Potrč, ki je otroštvo preživela blizu Kostanjevice pri Krki, delala v Ljubljani, nato pa jo je ljubezen pripeljala v Ruše. Vse življenje jo spremljata petje in ples, koreografija, statistika in organizacija večjih ter manjših športnih, plesnih, pevskih in še kakšnih dogodkov in prireditev. Med drugim je ob vsakdanjem rokovanju različnimi orodji in računalniki spretna tudi v vožnji kmetijske mehanizacije, zdaj pa je postala tudi mednarodna strelska sodnica. Zanimiva sogovornica je med drugim povedala tudi, kaj jo je pripeljalo v strelski šport…

Začel se je izraelsko-ameriški napada na Iran; med cilji je strmoglavljenje režima.Zunanje ministrstvo Slovencem v Izraelu in Iranu: upoštevajte navodila lokalnih oblasti.Doktor Aleš Maver dvomi, da bo vojna v Ukrajini končana do poletja, kar želijo v ZDA.V UKC Ljubljana se hvalijo z dobičkom potem ko so od države prejeli 30 milijonov evrov.Stanovalci Štepanjskega naselja začasno uspeli s tožbo proti Mestni občini Ljubljani.Ob svetovnem dnevu redkih bolezni v središču Ljubljane Srčni pohod malih borcev.Vreme: Danes in jutri pretežno jasno, ob morju pa bo še megleno z oblačnostjo.

Gruberjeva palača v Ljubljani bo postala prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga, je ob pridobitvi novih prostorov Zavoda za varstvo kulturne dediščine povedal generalni direktor Jernej Hudolin. Gruberjeva palača je postala srce njihovega delovanja. V oddaji tudi o razstavi ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled razstava del Dušana Kirbiša Mundi paralleli. Koroški kulturni dnevi so v Ljubljano prinesli del kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Začel se je Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.

Kako so naši predniki brez satelitov in GPS-a izmerili višino gora in sploh ugotovili, katera je najvišja? V Radiovednih bomo tokrat odkrivali iznajdljive metode prvih višinskih meritev in pokukali še v rojstvo alpinizma, ko so gore postale izziv in ne le ovira. Gost: Peter Mikša, zgodovinar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in alpinist

Modernizacijski pritiski sodobnega sveta so v zadnjih desetletjih korenito spremenili življenja ljudi v Nadiških dolinah, te spremembe pa so se potem odrazile tudi v močno spremenjeni podobi tamkajšnje kulturne krajinePred nekaj leti je slovenske ljubitelje in ljubiteljice sedme umetnosti navdušil film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, celovečerec, ki ga je njegov režiser in so-scenarist Gregor Božič umestil med strme hribe in odročne doline Beneške Slovenije. Film je gledalke in gledalce očaral predvsem z lepimi, pravzaprav že kar sapo jemajočimi podobami tamkajšnje neokrnjene narave. A te estetizantne podobe tihih, rumenečih gozdov imajo tudi svojo senčnejšo, hrbtno stran, stran, o kateri se lahko pouči, kdor v roke vzame Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji. Gre za intrigantno razpravo, ki jo je pri Založbi Univerze v Ljubljani lani objavila antropologinja, predavateljica na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Tina Ivnik, v njej pa piše – kot pravzaprav lahko razberemo že iz podnaslova knjige – o preobrazbah kulturne krajine Nadiških dolin. To pomeni, povedano precej preprosto, da se avtorica v svoji monografiji posveča vprašanju, kako so modernizacijski pritiski sodobnega sveta spremenili življenja ljudi v Beneški Sloveniji in kako so se te spremembe potem navzven odrazile v podobi tamkajšnje krajine, ki se je v zadnjega pol ali tri četrt stoletja menda precej spremenila, precej pogozdila. In kolikor je razumeti razpravljanje dr. Ivnik, so ti isti gozdovi, ki so tako navdušili slovenske cinefile, v očeh Beneških Slovencev videti čisto drugače. Takole namreč beremo v predgovoru: »O gozdu so mi pripovedovali z nejevoljo, večkrat so me podučili, da gozd Nadiških dolin ni lep gozd, in ga nasploh opisovali kot nekakšno nadlogo.« Zakaj tako? Od kod ta resentiment? Kaj se je Beneški Sloveniji, njenim krajem in njenim ljudem zgodilo v novejši dobi, da so razvili tak odnos do gozda? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Tino Ivnik. Foto: kulturna krajina v Nadiških dolinah septembra 2022 (Tina Ivnik, objavljeno z dovoljenjem avtorice)

Slovenska odbojkarska reprezentanca je predstavila svoje načrte pred novo izvedbo Lige narodov. Po uspešnih predstavah na domačih tleh bo eden izmed turnirjev znova v Ljubljani.

Gostja sredinega intervjuja bo prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjakinja, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem zdravstvenih posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi, ves čas opozarja, da bi morali sanirati območja, ki so degradirana zaradi vplivov umazane industrije, in da ne bi smeli dodatno obremenjevati že obremenjenega okolja. Odziva se tudi na aktualne poskuse izpuščanja stroke iz odločanja o pomembnih posegih v okolje. Z Metodo Dodič Fikfak se bo pogovarjala Cirila Štuber.

Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB; Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.

Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov približno 7 odstotkov prebivalcev redno jemlje antidepresive. Za primerjavo – v Združenih državah Amerike že 11 odstotkov. V tokratni oddaji Intelekta raziskujemo, kako antidepresivi delujejo, kakšne izkušnje imajo ljudje z dolgotrajnim zdravljenjem in s kakšnimi izzivi se soočajo, ko pride čas za opuščanje zdravil. Osvetlili bomo tako osebne zgodbe kot strokovne poglede: od uporabnika, ki z nami deli svojo izkušnjo, do psihiatra, farmacevtke in klinične psihologinje, ki razložijo prednosti terapije z antidepresivi, neželene učinke in tveganja, ki jih prinese opuščanje terapije. Sodelujejo: 47-letni Ljubljančan (uporabnik dnevnega centra ŠENT), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani), klinična psihologinja Aleksandra Meško in psihiater Marko Saje (Psihiatrična klinika Ljubljana). Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Društvo ŠENT TUKAJ Psihiatrična klinika Ljubljana TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, jarmoluk, free to use

Na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani so v novo leto vstopili z dvema novima jezikovnima igrama.Cvetki, Besedolovu in Vezalki sta se pridružila še Kombinator in Ugibanka. Na Centru pa se med drugim ukvarjajo tudi z raziskovanjem sodobne slovenščine. Zato bomo v tokratnem Jezikanju govorili tudi o tem, katere nove besede smo dobili v zadnjem letu.

Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve; dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in teolog; Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.

Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.

Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica in gledališka igralka, avtorica romana Vse je postalo plamen, ki nam skozi zgodbo akademske kiparke Lize Hribar in njene družine odstira razsežnosti zapletenega zgodovinskega časa tik po drugi svetovni vojni. Liza Hribar je od ranega otroštva živela v Ljubljani, študirala je na Dunajski ženski akademiji in se poročila z matematikom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske meščanske družine. Med okupacijo sta zakonca Hribar delala za Osvobodilno fronto in čeprav se nista zapletla ne v revolucijo ne v kolaboracijo, ju je leta 47 zajel montiran politični proces, v katerem je bilo obsojenih petnajst slovenskih liberalnih izobražencev.

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori vnovič v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

Po srebrni kolajni, ki jo je osvojila smučarska skakalka Nika Prevc, slovenski športni navdušenci pričakujejo, da se bo drevi - prav tako na svojih prvih olimpijskih igrah - z odličjem okitil še njen brat Domen. Njun nekdanji kolega Primož Roglič, ki je olimpijski prvak sicer postal v drugi športni disciplini, je na sinočnjem odprtju Slovenske hiše poudaril, da je med ključnimi sestavinami uspeha pristop. Druge teme: - Poslanci danes med drugim o spremembi financiranja občin, organiziranosti in delu v policiji ter popolni prepovedi pirotehnike - Na ponovljenih volitvah za predsednika Republike Srbske znova zmagal zaveznik Milorada Dodika Siniša Karan - Začenja se Festival gorniškega filma, ki bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici na ogled ponudil 34 del, od tega 9 domačih

Zdravo. Tokrat začnemo v Cutty Sarku, se preselimo v Cutty Sark, ugotovimo da cene v mehiških restavracijah niso prav nič mehiške, načrtujemo izlet v Islington, napovemo prvi letošnji retrogradni Merkur, povemo dobro novico ali dve in obiščemo srebrnohrbto gorilo v njegovi dnevni sobi. Sklenemo, da so namere nesramno bogatih Zemljanov, ki bi radi kolonizirali druge planete, še najbolj podobne begu iz slabega odnosa. Namesto da bi se trudili popraviti napake, je pač lažje zbežati in upati, da tam ni davkov. Spomnimo se tudi stare modrosti, znižanja, delo, Latvijo in 300.

Potem ko je v Avstraliji konec lanskega leta začela veljati prepoved rabe največjih družbenih omrežij za mlajše od 16 let, o podobni prepovedi razmišljajo tudi v nekaterih evropskih državah, na ravni celotne Evropske unije. Slovenska vlada pa je prav prejšnji konec tedna izjavila, da razmišlja o omejitvi družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kaj mladi na spletu pravzaprav počnejo? Se zavedajo nevarnosti? Se ji znajo izogniti? Je prepoved pravi način za zaščito mladih pred škodljivimi učinki družbenih omrežij? Ali sploh deluje? Kako bodo preverjali starost uporabnikov in uporabnic? Kaj pa klepetalni roboti v obliki umetne inteligence, ki jih uporablja že večina najstnic in najstnikov? Kako poskrbeti za njihovo varnost? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka; Nuša Detiček, raziskovalka in doktorska študentka s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; Živa Ahac iz Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout; dr. Zala Volčič, z Univerze Monash v Melbournu v Avstraliji; Marko Puschner s točke osveščanja safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Vlada je z nekaterimi ukrepi res prišla naproti gospodarstvu, a obenem z dodatnimi obremenitvami poslabšala njegovo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Zaradi velikega povečanja stroškov dela je ogroženih 16 tisoč podjetij s skupno 66 tisoč zaposlenimi, v katerih je dodana vrednost manjša od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo. Tako kažejo izračuni Gospodarske zbornice. Po njenih podatkih so se stroški dela v zadnjem polletju v Sloveniji povečali za več kot petino. Kot pravijo, grozi izguba produktivnosti in delovnih mest ter selitev nekaterih podjetij v tujino. Druge teme: - Dispečerji na številki 112 podpisali stavkovni sporazum z vlado; o še neizpolnjenih zadevah se bodo skušali dogovoriti do konca prihodnjega leta. - Rusija odgovornost za napad na namestnika vodje obveščevalne službe pripisuje Ukrajini in Poljski. - Prebivalci Štepanjskega naselja v Ljubljani opozarjajo, da je parkirnih mest bistveno premalo, županu ponujajo predloge za rešitve.

Ob današnjem prazniku po državi vrvi od kulturnega dogajanja. Kranj se je vrnil v čase Franceta Prešerna, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici je potekal tradicionalni recital njegove poezije, osrednja slovesnost pa je bila v Prešernovi rojstni Vrbi, kjer so v petek odprli njegovo prenovljeno hišo. Kot je bilo slišati med množico obiskovalcev, je doživeti praznik kulture tam, kjer poezija ni le oddaljen spomin, temveč živo izhodišče, res nekaj posebnega. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo, da se bo dvig minimalne plače prelil v višje cene - Na Portugalskem v drugem krogu volijo predsednika, ponekod zaradi neurij preložili glasovanje - Na paralelnem veleslalomu Mastnak po fotofinišu ob bronasto medaljo

Zvečer se bodo uradno začele 25-te zimske olimpijske igre Milano-Cortina. Italija jih - 70 let po Cortini d'Ampezzo in 20 let po Torinu - gosti tretjič, prvič v zgodovini uradno na dveh prizoriščih. Slovesnost ob odprtju, ki se bo začela ob 20-ih, bo na milanskem nogometnem stadionu San Siro, v neposrednem prenosu pa bodo sodelovali tudi športniki z drugih tekmovališč. Organizatorji obljubljajo dih jemajoč spektakel. Druge teme: - Kljub napovedi ameriško-iranskega srečanja strah pred neposrednim spopadom ostaja v zraku. - Washington zavrnil predlog Moskve za podaljšanje omejitev po izteku jedrskega sporazuma Novi start. - Na kmečkem protestu v Ljubljani naj bi se danes zbralo približno 500 udeležencev.

Saša Šušteršič je akademska slikarka, ki je leta 2017 pustila poučevanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se preselila na otok Réunion. Pred tem si je dopisovala z bodočim možem, Francozom, ki ga je prvič videla na letališču. Spremljal je njena slikarska dela in želel kupiti njeno sliko. Iz ponosa in slovenske trme se je upirala, a sprejela, da ji v zameno za likovno delo kupi letalsko karto. Zaljubila sta se in se pol leta pozneje poročila. Slovenka pripoveduje o življenju na zahodnem delu otoka, o aktivnem vulkanu, umetnosti in odraščanju triletne hčerke.

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X. Gostje: izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.  Poglavja: 00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji? 00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej. 00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj? 00:10:51 Ondinino prekletstvo 00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj? 00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate 00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu 00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom 00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa? 00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom 00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje 00:32:21 Dihanje in bolečina 00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas 00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Na ljubljanskih Prulah, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebeno pozornost je zbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. O najdbi iz 1. stoletja pred našim štetjem, ki je zdaj vključena v razstavo Usode neznanca s Prul v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana, se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Tino Žerjal, eno od vodij raziskav in predavateljico na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana. Oddajo je posnel Robert Markoč.

Konec zadnje redne seje tega državnega zbora po številnih zapletih prinaša glasovanje o kandidatih za ustavne sodnike, omudsmanko ter guvernerja Banke Slovenije. Na to mesto bo po več kot letu dni merjenja moči po napovedih imenovan Primož Dolenc. Pogajanja med Iranom in Združenimi državami naj bi se začela v petek Ljubljanski mestni svetniki v luči Janševega zapisa o slovenski Ljubljani obsodili poveličevanje nacizma Kurentov skok na Ptuju oznanil začetek tamkajšnjega pustnega dogajanja

Po zahtevi za izločitev namestnika predsednika KPK Aleša Kocjana v zadevi Karigador, kateri so v komisiji ugodili, Golobov zagovornik Stojan Zdolšek sedaj zahteva tudi izločitev predsednika KPK Roberta Šumija. Pri tem pa se zastavlja vprašanjem, ali bo komisija sploh lahko odločala o tej zahtevi, saj sta za odločitev potrebna najmanj dva glasova senata. Premier Golob pa je v današnjem pogovoru za naš radio presenetil z izjavo, da je šele na podlagi sodnega zahtevka pridobil dokumente KPK, ki naj bi potrjevali, da ni kršil integritete. V oddaji tudi: - Nov obsežen ruski zračni napad številne Ukrajince znova izpostavil mrazu; Kijev naj bi se medtem z zaveznicami dogovoril o varnostnih zagotovilih po premirju. - Nemčija v odnosu do Združenih držav obrača nov list in cilja na zmanjšanje odvisnosti od Amerike zlasti na tehnološkem in varnostnem področju. - V Štepanjskem naselju v Ljubljani uničeni trije parkomati; župan Janković odgovarja: parkirni red bo ostal.

Ste že kdaj pili kavo po slamici? Dišeča skodelica kave je na Zemlji nekaj povsem vsakdanjega, v vesolju pa se izkaže za presenetljivo zapleten izziv. V breztežnosti se tekočine namreč obnašajo po svoje, njihova dinamika pa je prava pustolovščina. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo v Ljubljani nama je razložil, kako v vesolju varno črpajo gorivo v raketne motorje in omejujejo škodo, ki jo pri tem povzročajo nevarni mehurčki. Opisal pa je tudi eksperiment, v katerem so s študenti na paraboličnem poletu pripravljali vesoljsko majonezo.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Matevž DularProjekt CAVE0g, ekipa, Esin članekParabolični poletNovice |Artemis II Izstrelitvena ploščad z raketo SLS v živoOpis instrumenta WEAVENovičnik astronoma Phila PlaitaZnanstveni članek Wesson et al. 2006 - WEAVE imaging spectroscopy of NGC 6720: an iron bar in the RingOpazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Gost epizode je dr. Blaž Zupan, profesor računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter mednarodno uveljavljen raziskovalec umetne inteligence in strojnega učenja. ============================= V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vpliv informacijskega presežka Bralne navade in kulturna razmišljanja Osebna pot v tehnologijo in izobraževanje Vloga zgodnjih vplivov pri izbiri poklicne poti Razvoj računalništva in izobraževanja Pomen mentorstva in usmerjanja Izzivi sodobnih izobraževalnih sistemov Prihodnost umetne inteligence in njen vpliv na družbo Potreba po podatkovni pismenosti v izobraževanju Vloga korporacij pri oblikovanju znanja Nevarnosti podatkovnih monopolov Pomen odprtih podatkov in dostopnosti Prihodnost umetne inteligence v Sloveniji Vloga vlade pri tehnološkem napredku Upanje za spremembe v izobraževalnem okolju

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev. Posnetek njenega gostovanja na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani si lahko ogledate tukaj.     Avtor fotografije: Jure Makovec/STA  

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen. Gosti oddaje so: mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in magistrica nutricionistike Ajda Strnad. Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:  Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Poglavja: 00:02:12 Kaj je mikrobiota? 00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju 00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje 00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani 00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane 00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor 00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto? 00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha? 00:25:23 Fekalna transplantacija 00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar 00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu 00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote

Od naftne industrije do mirisa Plazme. Od života u koferima do potrage za domom. U 351. epizodi Pojačala, Ivan je ugostio Mariju Trkulju Jordevu , autorku i vizuelnu umetnicu čiji je životni put definisan stalnim kretanjem i potragom za "sidrom". Rođena u Skoplju, odrasla u Moskvi, a školovana u Ljubljani, Marija sa slušaocima deli svoje jedinstveno iskustvo odrastanja između različitih kultura, jezika i obrazovnih sistema. Razgovor vodi kroz njenu neobičnu karijernu putanju - od želje da bude pedijatar, preko studija dizajna i novinarstva, fascinacije antropologijom, pa sve do desetogodišnjeg rada u naftnoj industriji (NIS) i trenutne pozicije "čuvara brenda" Plazma u kompaniji Bambi. Ipak, emotivno težište epizode leži u Marijinoj hrabroj i ogoljenoj ispovesti o borbi za potomstvo. Ona otvoreno govori o suočavanju sa endometriozom, bolnim procesima vantelesne oplodnje, emotivnim krizama i "ljubomori" prema tuđoj sreći. Takođe, Marija ruši tabue o majčinstvu, iskreno opisujući postporođajni period, borbu sa gubitkom identiteta i činjenicu da se ljubav prema detetu nekada ne dogodi "na prvi pogled", već se gradi vremenom. O čemu smo pričali: - Najava epizode - Početak razgovora - Kad porastem biću - Odrastanje u Rusiji - Obrazovni put - Povratak u Srbiju - Borba za majčinstvo - Konačno mama - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3Z6shc9 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore? O novih časih optimizacije spletnega iskanja razmišljata vodja digitalnih projektov na agenciji Futura DDB Gregor Čič in Jake Kastrenakes, urednik na ameriškem tehnološkem mediju The Verge. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si The poeple who ruined the internet Poglavja: 00:00:01 Prva epizoda v letu 2026: Kaj sta Anže in Maruša nazadnje guglala? 00:01:05 Predstavitev gosta: Gregor Čič (digitalni projekti, Futura DDB) 00:01:54 Kaj je sploh optimizacija spletnih strani (SEO) in zakaj je bila do zdaj ključna? 00:03:35 Vloga SEO strokovnjaka v času prevlade Googlovega algoritma 00:04:31 Research vs. Search: Kdaj uporabimo Google in kdaj chat GPT? 00:05:44 Primer picerije: Kako se odgovori razlikujejo med iskalniki in klepetalniki 00:06:28 Pogovor z izvršnim urednikom portala The Verge (Jake Kastrenakes) o "zatonu Googla" 00:07:54 Koncept "Google Zero": Bo obisk spletnih strani zaradi UI popolnoma usahnil? 00:08:44 Ali je SEO mrtev? 00:10:54 Podatki o uporabi: 16 milijard iskanj na Googlu vs. 1 milijarda na chat GPT dnevno 00:12:13 Kako mlajše generacije (Gen Z) iščejo izdelke prek TikToka in klepetalnikov 00:13:24 Izguba "lijaka": Kako spletne strani izgubljajo prihodek od oglasov 00:15:45 Pritisk umetne inteligence: UI povzetki na vrhu Googlovih rezultatov 00:16:41 Kako danes vplivati na odgovore velikih jezikovnih modelov (LLM)? 00:18:03 Pomen prisotnosti na forumih in portalih s pregledi (TripAdvisor, Reddit) 00:18:41 FAQ za robote: Zakaj vsebino pišemo za UI agente? 00:20:25 (Ne)merljivost uspeha: Ni več garancije, da boste na prvem mestu 00:22:13 Sistemi "črne skrinje": Zakaj ne vemo natančno, kako UI sintetizira odgovore 00:24:52 Ali se sploh splača "izigravati" klepetalnike? 00:26:27 Nevarnost za manjše spletne strani: Kdo bo sploh še ustvarjal vsebino? 00:29:10 Prihodnost: Nakupovanje neposredno znotraj klepetalnika 00:30:12 Amazon vs. roboti: Boj za človeške kupce 00:30:56 Ali bodo klepetalniki postali podkupljivi s strani oglaševalcev? 00:33:04 Tehnične zahteve v letu 2026: Sheme v ozadju spletnih strani 00:34:27 Od SEO do GEO: Kako marketing spreminja kratice 00:35:00 Zaključek