Podcasts about ljubljani

Izzivov za delo na vrtu je septembra veliko. O tem smo govorili v današnji Svetovalnici, ko je bila z nami prof. dr. Ana Slatnar s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

»Iskreno povem, da me je na začetku naziv influencer malo motil. Zdaj pa sem nanj ponosen,« pravi znani zdravnik in vplivnež David Zupančič. Infektolog iz Kliničnega centra v Ljubljani ima na družbenem omrežju Instagram več kot 40.000 sledilcev oziroma – v jeziku družbenih omrežij – foloverjev. Stavi na oseben pristop, saj pravi, da mora vplivnež v vsako svojo objavo dati nekaj sebe.Danes veliko ljudi išče podatke, nasvete in pojasnila o zdravju in boleznih tudi – ali predvsem – na svetovnem spletu. Če nekateri še vedno najraje googlajo, pa drugi že raje uporabljajo ChatGPT. Raziskovalci pa so zaznali še en trend, ki je tako rekoč eksplodiral med pandemijo covida. Zelo je naraslo število tako imenovanih zdravstvenih vplivnežev oziroma zdravstvenih influencerjev. Eksplodiralo pa je tudi število njihovih sledilcev – ljudi, ki informacije o zdravju in boleznih iščejo pri vplivnežih na družbenih omrežjih. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ta trend lahko tako pozitivne kot tudi negativne plati. Več v oddaji Intelekta. Sodelujejo: Raziskovalka in pedagoginja prof. dr. Tanja Kamin (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani), filozof in esejist prof. dr. Tomaž Grušovnik (Pedagoška fakulteta v Kopru) in zdravnik vplivnež David Zupančič (@david.zupancic).

Povabili smo na dva orgelska koncerta iz cikla Obiski kraljice v živo. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji organisti, ki z izbranimi programi, solistično in v komornih zasedbah koncertirajo na orglah različnih slovenskih cerkva. Prvi koncert bo že v četrtek 11. septembra ob 19.30 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Tja nas bo povabila urednica in organistka Polona Gantar.

Na anatolski planoti v osrednji Turčiji so arheologi odkrili nov jezik, imenovan kalašemščina. Njegov zapis so odkrili pred dvema letoma na glineni tablici na območju arheološkega najdišča Hatuše, prestolnice nekdanjega hetitskega imperija. Gost oddaje je dr. Luka Repanšek, predavatelj na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam je pojasnil to odkritje (Na fotografiji: Hatuša, vir: turško Ministrstvo za kulturo in turizem / Umut Özdemir).

Rochel Curhalek v Ljubljani živi že 22 let. Njeno domače mesto je Manila, a zdaj se počuti bolj Slovenka kot Filipinka, pravi po več kot dveh desetletjih bivanja pri nas. V domovini je po študiju radia, televizije in oglaševanja delala kot asistentka v televizijski produkciji. Pri nas v medijskih vodah ni dobila priložnosti, zato se je preusmerila v računovodstvo. V oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar, boste izvedeli tudi, kdaj je prvič slišala za Slovenijo, kateri so po njenem mnenju največji atributi naše države ter kaj slovenskega se znajde na njenem krožniku.

Pri založbi KUD Logos je izšel ponatis Knjige Gorazda Kocijančiča »Posredovanja« o krščanski filozofiji. Isti avtor je prevedel knjigo znamenitega bizantinskega teologa Maksima Izpovedovalca »Odgovori Talasiju« in napisal tudi spremno študijo. V oddaji boste lahko slišali povzetek predstavitve obeh knjig na sedežu Mohorjeve založbe v Ljubljani.

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

Ekipa Radia Ognjišče začela s poganjanjem pedal na 15. kolesarskem romanju od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju.V Veliki Polani simpozij ob 80. obletnici smrti Božjega služabnika Danijela Halása, mučenca za vero.V Vatikanu vse pripravljeno za kanonizacijo Petra Jurija Frassatija /frasatija/ in Karla Acutisa /akutisa/.Doktor Pavel Porédoš: Z zakonom o samomoru s pomočjo nam vsiljujejo nekaj, kar je v popolnem nasprotju z zdravnikovim poslanstvom.Dostopnost do bolniške postelje v Ljubljani manjša kot v ostalih slovenskih regijah.Po kom nosijo imena slovenske šole?Šport: Slovenski nogometaši z remijem proti Švedski odprli kvalifikacije za prihodnje svetovno prvenstvo.Vreme: Jutri bo precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti.

Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. Gostje: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Ponovitev Intelekte. Avtorica oddaje Nina Slaček.

Gesta slovenske ženske odbojkarske reprezentance po tekmi z Izraelom je sprožila različne odzive. Še zdaleč pa to ni edini dogodek take vrste v športu. Opozarjanje na kršitve človekovih pravic ali kakšno drugačno aktivistično angažiranje športnikov se v resnici dogajata ves čas. Od črne rokavice na olimpijskih igrah do prepovedi mavričnih trakov na nogometnem svetovnem prvenstvu. V zadnjem času pa najbolj izstopajo različni standardi obravnave nekaterih držav pri sodelovanju na mednarodnih športnih tekmovanjih, na primer Izraela in Rusije. Kakšen vpliv ima v resnici šport na širše družbeno dogajanje in ali res aktivizem ne sme biti del športa? Sogovorniki: - izr. prof. dr. Tomaž Pavlin, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani - politolog Denis Mancevič - Tone Krump, košarkarski trener

Pred nami je Nacionalni mesec skupnega branja 2025, ki je namenjen spodbujanju branja in okrepitvi bralne kulture pri nas. Tokrat bo v središču glasno branje in pripovedovanje. Strokovnjaki ugotavljajo, da beremo več kot kdaj prej, pa imamo kljub temu vedno več težav z razumevanjem in sprejemanjem informacij. Zato ne presenečajo izsledki raziskav, ki razgrinjajo upad bralne pismenosti celotne populacije. Kako jo izboljšati? Kakšna je pri tem vloga izobraževalnih ustanov, tudi knjižnic? Kako na bralno pismenost vpliva branje na digitalnih platformah? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Štrukelj, Nacionalna koordinatorka Nacionalnega meseca skupnega branja 2025; dr. Gaja Kos, predsednica Bralne značke Slovenija; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in predsednica Bralnega društva Slovenije. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Kako zaščititi ljudi, okolje in premoženje, hkrati pa omogočiti inovacije? Ali lahko znanost, industrija in zakonodajalci sodelujejo pri oblikovanju požarno varne zelene tranzicije? To so vprašanja, ki jih naslavlja 5. Evropski simpozij o znanosti požarne varnosti, ki se odvija v Ljubljani in ki je osrednji dogodek na področju raziskovanja požarne varnosti v Evropi.

Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Zabukovec, Sindikat novinarjev Slovenije. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Jeseni 2015 smo vam v poslušanje ponudili prvo oddajo Drugi pogled, kar pomeni, da danes z novo oddajo pričenjamo že 11. sezono. Več kot 400 sogovornikov iz več kot 100 držav ste lahko slišali do zdaj. Država, iz katere prihaja današnja sogovornica, je ena bolj zastopanih. Romina Ballettti bo namreč deseta Drugopoglednica, ki prihaja iz Argentine. Ima tudi italijanske korenine, a večji občutek domačnosti sta po bivanju na Siciliji in v Atenah s partnerjem dobila v Ljubljani. Zato zdaj že slabi dve leti bivata v Sloveniji, kjer sta si tudi ustvarila družino. Ukvarjata se s plesom, s tangom seveda. Zato bo del pogovora, ki sledi, namenjen tudi temu.

Letošnji 20-ti Blejski strateški forum poteka pod naslovom Pobegli svet, kar se zdi zelo primeren opis razmer v svetu številnih žgočih in tlečih konfliktov, spodkopavanja mednarodnega prava in vseh pravil, vzpostavljenih v zadnjih desetletjih, ter stopnjevanja podnebne krize. Kako se znajti v tem vse bolj negotovem svetu? Kako ubrati pravo pot v odločanju med etiko in pragmatizmom? Kje se je izgubila Evropa in kakšna je vloga Slovenije? O tem v tokratnem Studiu ob 17h z Bleda. Gostje: Mirko Cigler, publicist in nekdanji diplomat; dr. Marko Lovec, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Ana Klemen, udeleženka strateškega foruma mladih, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Avtorica oddaja Špela Novak.

Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.

V novi epizodi podkasta Odprto se posvečamo eni najopaznejših modernističnih stavb v Ljubljani – nekdanjemu Poslovno-prodajnemu centru Slovenijales na Dunajski cesti, danes v lasti Zavarovalnice Triglav. Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Milan Mihelič, je bila ob odprtju 9. maja 1979 simbol gospodarske moči in enega največjih trgovskih sistemov v takratni Jugoslaviji. Po izselitvi trgovine leta 2012 je Slovenijales več let sameval. Kletne prostore je občasno uporabljalo Gospodarsko razstavišče, preostanek pa je ostal prazen. Zapuščena zgradba, nekoč ponos modernizma, je dolgo čakala na novo priložnost. Preobrat je prinesla celovita prenova, ki jo je vodil arhitekt Andrej Mlakar iz Studia Krog. Projekt je bil več kot tehnična posodobitev – bil je dialog z izvirno arhitekturo in iskanje ravnotežja med dediščino in sodobnostjo. Ob prenovi je bilo potrebno v stavbo uvesti nove funkcije. V prvem nadstropju so morali zagotoviti kakovostne pogoje za pisarniške prostore Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Med rešitvami izstopa inovativna dvojna fasada: zunanja opna ohranja Miheličevo podobo stavbe, notranja pa omogoča boljšo osvetlitev in sledi novi razporeditvi prostorov. V drugem nadstropju so z uvedbo ozelenjenih atrijev izboljšali naravno osvetlitev in ustvarili prijaznejše delovno okolje. Prenova je prinesla tudi energetsko sanacijo, s katero stavba zdaj dosega energetski razred B. S tem je Slovenijales postal primer, kako je mogoče modernistično arhitekturo posodobiti na trajnosten način, ne da bi pri tem izgubila svojo identiteto. V pogovoru z Andrejem Mlakarjem odpiramo vprašanja, kako danes razumemo vrednost modernistične arhitekture, zakaj jo je pomembno ohranjati in kako jo lahko prilagodimo sodobnim uporabnikom. Dotaknemo se tudi njegovih drugih projektov ter razmišljanja, kako prenova obstoječih stavb vedno znova preizkuša meje med ohranjanjem, prilagoditvijo in inovacijo. Vabljeni k poslušanju podkasta, v katerem spoznavamo zgodbo stavbe Slovenijales, od praznine do prenovljene vloge v mestu. Razmišljamo, kako arhitektura preteklosti lahko prepričljivo živi v sedanjosti.

Umetnica in raziskovalka Robertina Šebjanić je prva pri nas opozorila na nevidne posledice vojn na morsko okolje s projektom Odmevi brezna in simpozijem lansko jesen Ljubljani. V ospredju so ogromne količine neeksplodiranega orožja, odloženega v morja po drugi svetovni vojni, ki se razkraja na morskem dnu in sprošča strupene kemikalije. Projekt je zasnovala na ekspediciji s francosko raziskovalno ladjo Tara v Baltskem in Severnem morju. O tej »toksični ekološki bombi«, kot ji pravi sama, je letos sodelovala tudi na konferenci Združenih narodov o oceanih v Nici. Trenutno pa na razstavi Made in: dediščine prihodnosti v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani predstavlja novo različico instalacije Odmevi brezna. Tokrat z raziskovanjem Jadranskega morja.

Zadnja avgustovska nedelja je bila zelo delovna za infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek. Udeležila se je kar treh odprtij, od katerih za zdaj omenimo le območje avtocestnega predora Šentvid v Ljubljani, kjer je promet po skoraj desetih mesecih znova stekel normalno. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski varnostni kabinet ob stopnjevanju napadov na Gazo drevi o popolnem zavzetju mesta. - Novo šolsko leto prinaša tudi številne sistemske in programske novosti. - Zadnji dan svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu dve slovenski kolajni.

1. septembra bomo v Katoliški Cerkvi obhajali že 10. svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo. V oddaji smo zato govorili o odnosu papeža Leona XIV. do okrožnice Laudato si, ki jo je papež Frančišek izdal pred 10-imi leti, o mednarodnem simpoziju na to temo, ki je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani, in o odnosu Cerkve v Sloveniji do Laudato si. Naši gostje so bili člani slovenske skupine Laudato si, ki preučujejo in tudi prakticirajo besede te okrožnice: Alenka Bahovec, Roman Globokar in Anton Lesnik.

S koncem avgusta se zaključuje tudi nekaj infrastrukturnih projektov - v Ljubljani je danes normalno stekel promet na območju avtocestnega predora Šentvid, kjer so po novem odprti vsi štirje priključki na rekonstruirano Celovško cesto, od koder so prav tako odstranili zapore. Odprt je zadnji del prenovljene Linhartove ceste, v Zgornjih Stranjah pri Kamniku so odprli nov most čez Kamniško Bistrico. Nekoliko je razbremenjen promet tudi za vse, ki potujejo po štajerski avtocesti - že popoldne je promet med Slovenskimi Konjicami in Dramljami stekel po obeh polovicah avtoceste.

Za slonico Gango v živalskem vrtu v Ljubljani skrbijo njeni oskrbniki, ki jo poznajo bolje kot kdorkoli drug.Med njimi je tudi Anže Rupnik, ki nam bo razkril, kako izgleda vsakdan slonice, katere posebne navade ima in kako je vzpostavljena vez med človekom in živaljo. Ob poslušanju boste dobili vpogled v skrb, ki jo terja velika slonica, pa tudi v presenečenja, ki jih Ganga prinese v vsak dan.

Biti prijazen do sebe in svojega okolja, je moto doktorja bioloških znanosti Tea Delića, ki je zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z podzemno biologijo in jamarstvom. Obe ljubezni, kot pravi sam, skuša združiti tudi v praksi, saj si na jamarskih akcijah in odpravah prizadeva v čim večji meri vzorčiti podzemno favno. Rezultati tega so odkritje velikega števila že opisanih, pa tudi neopisanih novih vrst in rodov. Med njimi je med drugim tudi odkritje novega rodu jamskih hroščev, ki ga je našel leta 2017 na Veliki Raduhi. Velik delež živega sveta v podzemlju tudi fotografsko dokumentira. Leta 2017 je s sodelavci prejel spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta, ki jo podeljuje združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung. Je tudi predavatelj ter avtor in soavtor številnih znanstvenih člankov. Doktor Teo Delić bo gost tokratne oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

V tokratni oddaji boste najprej slišali pogovor z letošnjo Veronikino lavreatko Natalijo Milovanović. V torek so namreč na Starem gradu v Celju podelili Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta. Odpravili se bomo tudi v Novo Gorico, kjer sta se včeraj začela 10. knjižni festival in sejem Mesto knjige. Letošnja tema festivala je MANIFEST, z njo pa obeležujejo 100. obletnico literarnega manifesta Mehanikom! Srečka Kosovela. V preteklih dneh sta se v Ljubljani mudili dve zanimivi avtorici, ukrajinska pisateljica in esejistka Tanja Maljarčúk ter palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani, v oddaji pa poročamo tudi o festivalu sodobne fotografije Foto Fest, razstavi Jerneja Forbicija ter novih knjigah Mohorjeve družbe.

Pred dnevi so v Celju pesnici Nataliji Milovanović podelili letošnjo Veronikino nagrado. Ob tej vsako leto podelijo tudi zlatnik poezije, priznanje za celoten pesniški opus in ustvarjalno obogatitev slovenskega jezika in kulture. Nagrado so letos posmrtno namenili pesniku, kritiku in novinarju Petru Kolšku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 2019. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil profesor na srednji šoli, od leta 1987 pa je bil član kulturnega uredništva pri Delu. Peter Kolšek je izdal osem pesniških zbirk, nekaj kritiških in kolumnističnih knjig in več pesniških antologij. Leta 2011 je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Z njim se je pogovarjal Marjan Strojan.

V Kranju so v okviru Kranj Foto Festa ponovno na ogled številne fotografske razstave na različnih lokacijah po mestu. Slovenska matica pa pripravlja simpozij ob 250-letnici rojstva pomembnega ljubljanskega župana Janeza Nepomuka Hradeckega, ki bo v sredo, 3. septembra v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Veseli smo, kadar z nami delite kakšno možgansko radovednost. Poslušalec Iztok nam je poslal elektronsko pismo, v njem pa zapisal, da je reden poslušalec naše oddaje in da bi iz prve roke rad izvedel kaj o vestibularnem švanomu. Takoj smo zavihali možgane in za odgovore prosili prof. dr. Sabo Battelino, predstojnico katedre za otorinolaringologijo na MF Univerze v Ljubljani. Kaj torej je vestibularni švanom?

Dr. Nejc Umek o genu, ki bi nam lahko "pomagal" v boju s prekomerno telesno maso.Zelo poenostavljeno in zelo na kratko: Raziskovalci so odkrili gen, ki spodbuja ali zavira porabo energije v skeletnih mišicah. Na genu – mimogrede; nahaja se na petnajstem kromosomu – je namreč zapis za encim, ki vpliva na delovanje celičnih mitohondrijev. Prav ti pa proizvajajo energijo, ki jo celica potrebuje. Odkritje raziskovalne skupine je pomembno, ker bo prav mogoče v prihodnje pripomoglo k razvoju zdravila proti debelosti. Z njim bomo shujšali s pomočjo mišic; in to tudi v mirovanju, brez gibanja ali kakršnega koli drugega napora. Ugibam!? In kaj na to pravi zdravnik, predavatelj in raziskovalec doc. dr. Nejc Umek z Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani? Dr. Umek je pomemben člen mednarodne raziskovalne skupine, ki je odkrila že omenjeni gen. Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic TUKAJ V Sloveniji je debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo PRI zdravljenju debelosti TUKAJ

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je konec avgusta potekal že 26. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Udeležili so se ga osnovnošolci in srednješolci, ob prijavi pa so lahko izbirali med 11 različnimi delavnicami. Vse delavnice so zasnovane tako, da v njih mladi tehnologijo ne le uporabljajo, temveč tudi soustvarjajo. V oddaji Gymnasium smo z udeleženci in mentorjem predstavili nekatere izmed njih.

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. O tem so razmišljali gostje tokratne Intelekte: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Foto:Pixabay

Podobno pravljico smo poslušali pred časom in sicer je bila to slovaška pravljica Kača, muca in psiček. Tatarci žive po vsej vzhodni Aziji, nekaj skupin tudi v bližini Slovaške. Morda so si Tatarci sposodili pravljico pri Slovakih ali pa obratno, saj sta si pravljici kar precej podobni. Prisluhi torej tatarski inačici pravljice o kači, muci in psičku.Še to: Morda se še spomniš, da je džigit mladec, junak.Vir: Zlata ptica, Tatarske pravljice, Prevedla Nada Kraigher, Mladinska knjiga, v Ljubljani, 1969, bere Nataša Holy

Katarina Julija Pipan je dvajsetletnica, ki se je odločila za študij gledališke režije in opere. Pri prvem sprejemnem preizkusu na AGRFT ni bila uspešna, a ni obupala. Vpisala se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer trenutno študira primerjalno književnost in muzikologijo, v svet gledališča pa je po naključju vstopila najprej kot hospitantka pri letošnji zelo uspešni uprizoritvi Opera za tri groše in nato še kot druga režiserjeva asistentka pri predstavi Medeja, ki je premiero doživela 27.julija letos na Dubrovniških poletnih igrah. Foto: Osebni arhiv Katarine Julije Pipan

V Ljubljano se vračata svetovno znana operna pevca Ana Netrebko in Jusif Ejvázov. V okviru Festivala Ljubljana bosta nastopila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program sestavljajo najlepše arije iz oper Giacoma Puccinija, ki slovijo po intenzivnih čustvih in dramatičnih zgodbah. Te dni je v Ljubljani tudi palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani. Kot predavateljica sodeluje na Mednarodni poletni šoli, ki jo organizirajo Moderna galerija, Muzej afriške umetnosti iz Beograda in Muzej sodobne umetnosti Črne gore iz Podgorice. Udeleženci raziskujejo dediščino jugoslovanskega socializma, solidarnostne delovne akcije, antifašistične spomenike in kulturne povezave gibanja neuvrščenih.

Pretekli četrtek so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odprli občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914–1918«. Muzeju jih je podaril vnuk avtorja fotografij iz prve svetovne vojne mag. Vito Oražem. Predstavljeni izbor 24 fotografij od 440 iz zapuščine rezervnega častnika avstro-ogrske vojske Stanka Oražma je bil izhodišče pogovora s kustosom razstave, muzejskim svetnikom dr. Markom Štepcem o tem, kako zgodovinarji raziskujejo in predstavljajo od nas tako oddaljeno obdobje, in o premestitvah objektov njihovih raziskovalnih interesov skozi desetletja. Od prikazov bitk, porušenih stavb, politično-ekonomskih analiz vzrokov vojn so pred desetletji začeli »odkrivati« oziroma razkrivati usode obrobnih skupin, na primer žensk, ki so v vojnem času morale prevzeti prej tradicionalne vloge moških, do beguncev, razseljenih in podobno. Sama razstava v Cekinovem gradu je prvovrsten kazalec izvirnih fotografij slovenskega oficirja s fotografsko opremo vred, ki je vojsko preživel in po njej ni več fotografiral. FOTO: Avtomobil s strojnico Schwarzlose Mg 07/12. VIR: Avtor Stanko Oražem, inv. št. PSV 3605, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

V današnjem svetu, polnem vojn in nasilja, vsak dan lahko opazujemo grozote v Gazi, vojno v Ukrajini, je mir zelo pomembna vrednota. Kaj o miru piše v Stari zavezi Svetega pisma, kaj o tem pravi Jezus, kaj je pisal apostol Pavel in drugi zgodnji krščanski pisci? O tem v pogovoru s katoliškim duhovnikom, profesorjem na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Matjažem Celarcem.

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.

Največ pozornosti namenjamo festivalu Dnevi poezije in vina, ki v organizaciji Beletrine poteka na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji. Na njem tudi letos sodeluje vrsta uglednih pesniških imen. Napovedujemo festival sodobnega gledališča Mladi levi, ki ga prireja Zavod Bunker in se začenja v Ljubljani. Poročamo o 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti in o fotografski razstavi Stanko Oražem: S fotoaparatom od Galicije do Tirolske 1914–1918 v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. Opozarjamo tudi na pregledno razstavo del Iva Prančiča, ki se končuje v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

V spominih na svoja mlada leta pionir slovenske sinologije razkriva, kako mu je njegova zgodnja ljubezen do odkrivanja novih svetov – bodisi prek potovanj bodisi prek učenja jezikov – zlagoma tlakovala pot na KitajskoKo se je Slovenija osamosvojila, so naše oblasti začele razmišljati, kako bi tudi v polju šolstva oziroma izobraževanja nedvoumno pokazali, da je naša država odprta, kozmopolitska, usmerjena v svet in prihodnost. Dobro rešitev je ponudila Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je predlagala ustanovitev čisto novega oddelka, na katerem bi se mlade generacije lahko seznanile z nekaterimi največjimi državami, jeziki in kulturami na svetu, ki pa so bile z našega gledišča takrat še videti precej oddaljene in eksotične. Ta predlog je bil navsezadnje sprejet in tako je leta 1995 z delom začel Oddelek za azijske študije, kjer danes poučujejo japonologijo, sinologijo in koreanistiko. Odločitev, da hočemo v Sloveniji sistematično krepiti povezave z vzhodnoazijskim prostorom, je bila gotovo na mestu, saj je zdaj povsem jasno, da bodo Kitajska, Japonska in Južna Koreja, zahvaljujoč pač svoji izjemni gospodarski moči, z velikimi črkami pisale zgodovino 21. stoletja. A te daljnovidne odločitve bi slej ko prej ne bilo mogoče sprejeti, ko bi takrat že ne imeli treh vrhunskih strokovnjakov, ki so bili pripravljeni dati na razpolago vse svoje znanje, vso svojo energijo. To so bili seveda prvi predavatelji na novem oddelku: japonolog dr. Andrej Bekeš ter sinologa dr. Jana S. Rošker in dr. Mitja Saje, ki so se bili japonščine oziroma kitajščine naučili na lastno pest že precej prej, mimo razmeroma enostavnih, dobro uhojenih poti, ki so jih po logiki stvari ponujale institucije slovenskega oziroma jugoslovanskega izobraževalnega sistema. In prav tu se postavi zanimivo vprašanje: v čem natanko je bila zakoreninjena uka žeja, ki je te tri pionirje slovenskih azijskih študij pravzaprav vodila tako daleč onkraj naših meja, dokler niso navsezadnje prišli na kraje, kjer so se lahko naučili japonščine oziroma kitajščine? In to, za nameček, v svetu, ki še ni poznal interneta, ki z našega današnjega zornega kota torej sploh še ni bil zares globaliziran? – No, vsaj kar se tiče prof. Sajeta, si zdaj lahko ustvarimo nekakšen odgovor na to vprašanje, saj je napisal in pri založbi Miš objavil knjigo spominov na svoja otroška in mladeniška leta, na tisto obdobje torej, ko se je v njem pojavila in sčasoma tudi razbohotila želja po odkrivanju oddaljenih svetov. Ker pa je Saje sinolog, je seveda vsaj malo nenavadno, da v naslovu, ki ga je poiskal svojim spominom, ni omenil Kitajske, ampak je knjigo nekoliko zagonetno raje naslovil Vse se je začelo v Afriki. Zakaj? – Odgovor smo v pogovoru z Mitjo Sajetom iskali v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Goran Dekleva

Kaj bi pomenil hud zobobol sredi vesoljske misije na poti proti Marsu? Ali pa krvni strdek v vratni veni tisoče kilometrov od doma?V tokratni Xkurziji predstavimo dva projekta, ki bosta astronavtom v prihodnosti omogočili daljše in varnejše misije. Prvi je SpaceDent, pri katerem so raziskovalci zasnovali posebno zobozdravstveno komoro in orodja iz nevnetljivih materialov, da bi astronavti lahko sami poskrbeli za osnovna zobozdravstvena zdravljenja. Drugi projekt pa povezuje srčno-žilne strokovnjake in strojne inženirje. Skupaj razvijajo sistem za zgodnje zaznavanje sprememb v vratni veni, kjer lahko nastanejo nevarni krvni strdki. Kako takšne raziskave potekajo in zakaj so ključne za prihodnost vesoljskih odprav? Sogovorniki: Tine Šefic, absolvent dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, projektni vodja projekta Spacedend dr. Aleš Fidler, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zobozdravnik specialist na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana Hana Prtenjak, študentka na Fakulteti za strojništvo, inženirka strojništva dr. Janez Urevc, docent na Fakulteti za strojništvo, so-vodja projekta: Razvoj tehnologij za varnejše vesoljske misije

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

Športniki, vrhunski športniki, so tretirani kot nekakšen tabernakelj, sveti prostor, posvečen, v katerega polagamo svoje največje upe, najbolj skrita hrepenenja, od njih pričakujemo skorajda odrešenjsko moč, hkrati pa jih tako zlahka iz panteona vržemo ven, v podzemlje, in na tej poti v pekel jih seveda zapustimo ali pa še huje, pospremimo z vsem lastnim neizživetim, frustriranim, destruktivnim. Na kratko – vrhunski športniki so najbolj pripraven poligon za naše projekcije. In v dobi turbo kapitalizma, na prepihu transhumanizma, hiper individualizma, ko poslušamo zgodbe o več deset in sto milijonskih športnih pogodbah, o številnih zlorabah, tudi spolnih, o vse bolj brezkompromisni tekmovalnosti, ki mnogokrat spregleda sotekmovalca kot sočloveka, se v tokratni Intelekti sprašujemo - ali (vrhunske) športnike sploh še postavljamo na piedestal/zaradi česa, katere so vrline in vrednote ter primankljaji/deviacije, ki jih živijo? In mi z njimi. Kot posamezniki in kot družba. Za premišljevanja in debato so se avtorici in voditeljici Intelekte Liani Buršič v radijskem studiu pridružili gostje: - mag. Sara Isaković, olimpijska podprvakinja v plavanju (Peking 2008 - srebrna medalja na 200 m prosto), magistrica performance psihologije (psihologije uspešnega nastopanja). Študirala je na kalifornijski univerzi Berkeley in univerzi San Diego. Je tudi publicirana znanstvenica na področju nevropsihologije, TEDx govorka in avtorica. 17 let že deluje v vodah psihologije in pomaga ljudem pri optimizaciji vsakdanjega delovanja in vrhunskega nastopanja v stresnih situacijah. - - dr. Milan Hosta – znanstveni sodelavec in predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, športni pedagog, filozof, trener življenjskih veščin ter mentor tudi vrhunskim športnikom pri razvoju zavesti, ustanovitelj Sportikus programa in pobudnik razvoja filozofije športa v Sloveniji leta 2001. Član delovne skupine Consciousness Education Collaborative Inquiry pri Galileo Commission in aktivni sodelavec pri Global Consciousness Project 2.0 pri HeartMath Institute. - - docent dr. Uroš Perko - nekdanji vrhunski športni plezalec, na Fakulteti za vede o zdravju doktoriral na temo duševnih motenj v športu, na podlagi tega je nastala še istoimenska knjiga. Študiral je tudi psihoterapijo na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Je geštalt psihoterapevt, deluje v Zavodu Mitikas, je avtor večih strokovnih in znanstvenih člankov na temo duševnega zdravja športnikov in različnih zasvojenosti. Na Novi univerzi je nosilec predmeta Psihoterapija v športu.

V Ljubljani se pričenja že 11. festival kratkega filma – FeKK, ki na različna prizorišča v Ljubljani prinaša raznolik program domačih in mednarodnih kratkih filmov, skrbno kuriranih tematskih sklopov, strokovnih programov ter družabnega dogajanja. Pogovarjali smo se z Julianom Radlmeierjem, znanem po ekscentričnih in filozofskih komedijah, ki svoj novi film Hrepenenje v Sandhausnu predstavlja v švicarskem Locarnu. V Sarajevu pa bodo premierno predstavili težko pričakovani slovenski film Belo se pere na 90, ki ga je po istoimenski knjižni uspešnici Bronje Žakelj posnel Marko Naberšnik. Ocenjujemo novi film korejske Kanadčanke Celine Song, Popolna zveza.

Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji je kulturno in jezikovno središče zamejskih Slovencev v Italiji, ki prebivajo od Kanalske doline in Rezije do Terskih in Nadiških dolin. Ustanovljen je bil leta 2006 z namenom, da kot močna krovna organizacija omogoči bolj učinkovito uveljavljanje in ohranjanje slovenskega jezika in kulture v krajih, kjer je pripoved zgodovine v odnosu do Slovencev težka in mračna. “Prišel sem z dežja pod kap.” To preprosto reklo zgovorno označuje razmere v Benečiji takoj po drugi svetovni vojni. S temi besedami se začne knjiga Mračna leta Benečije, ki sta jo pod psevdonimom NAZ napisala duhovnika Marino Qualizza in Božo Zuanella. Knjiga o delovanju tajnih organizacij v Benečiji je izšla v italijanščini leta 1996 v Čedadu, slovenski prevod pa je Cankarjeva založba v Ljubljani objavila dve leti pozneje. Duhovnika sta bila za svoje delo preganjana na sodišču, pogum, s katerim sta prekinila molk, dolg desetletja, pa naj bi vplival tudi na njuni profesionalni karieri. Oba sta v visoki starosti umrla maja 2025. Ravno tisti mesec pa je Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji izvolil novo vodstvo sedmih posameznic različnih generacij, vseh izredno dejavnih na raznih področjih življenja slovenske manjšine v Benečiji. Prvi večji dogodek so članice novega vodstva posvetile ravno umrlima duhovnikoma in lokalno skupnost pozvale k skupnemu branju njunih besed. Besedilo je bilo na voljo tako v slovenščini kot v italijanščini, branje pa je spodbudilo tudi marsikatero zgodbo starejših generacij, ki so ji lahko prisluhnili mladi, ki teh časov niso doživeli. Predstavnice vodstva smo povabili k pogovoru o tem, kako vidijo vlogo Inštituta za slovensko kulturo v regiji in širše ter položaju slovenske manjšine v sedanjih časih.

Nama in Maximarket, legendarni veleblagovnici v središču Ljubljane, že nekaj časa kažeta zelo žalostno podobo. Bo o usodi majhnih in velikih trgovin odločal le interes kapitala, ali bi bilo treba prisluhniti tudi ljudem, ki jih hočejo in potrebujejo? Sogovorniki: Metod Brodnik, ki je v zlatih časih v Maximarketu vodil živilski oddelek, Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, Iztok Verdnik, direktor sektorja za korporativno komuniciranje v družbi Mercator, prof. dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Matic Bizjak, mestni menedžer MOL

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oboroženi konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega je bilo več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Izraelska odločitev o zasedbi mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi je bila tarča ostrih kritik z vseh strani, izrazili so jih tudi domača javnost, vojaško vodstvo in sorodniki talcev, ki jih zadržuje Hamas. Tudi nemška vlada, ki je doslej bolj ali manj gledala stran, je napovedala delno prekinitev izvoza orožja v judovsko državo. Predstavnica Združenih narodov v Ženevi Alessandra Vellucci je dejala, da gre za alarmantno odločitev izraelske vlade, ki prinaša katastrofalne posledice za več milijonov Palestincev in ogroža tudi življenja izraelskih talcev v Gazi. V oddaji tudi: - Trump in Putin bi se lahko na pogovorih o Ukrajini srečala že v ponedeljek - Objavljen javni razpis, ki ponuja koncesije za sežigalnice: novi lokaciji bosta v Ljubljani in Mariboru - Kaj lahko pričakujemo od prestopa Benjamina Šeška v Manchester United?

Izraelska vojska si je podredila že tri četrtine opustošene Gaze. Kljub temu naj bi izraelski varnostni kabinet danes odločal o načrtu za popolno okupacijo palestinske enklave. To - uradno zaradi talcev, ki jih še zadržuje Hamas - zahteva premier Benjamin Netanjahu, kljub diplomatskim pritiskom in protestom - tudi v Tel Avivu. Ena od protestnic je povedala, da so proti okupaciji Gaze, kjer že 22 mesecev vlada uničevanje, izganjanje in stradanje. Ob protestih v podporo prebivalcem Gaze, ki so bili včeraj v Ljubljani, zunanje ministrstvo odgovanja, da krepi pritisk na Izrael in zagotavlja dodatno pomoč enklavi. Drugi poudarki oddaje: - Ameriške oblasti uveljavile novo lestvico uvoznih carin - Trump si želi srečanja s Putinom in Zelenskim - V skladiščih humanitarnih organizacij premalo pomoči za družine

Od Harvarda do Nase, od raziskav podnebnih sprememb do razvoja novih zdravil, ameriški znanstveno-raziskovalni in visokošolski prostor doživlja pretrese, ki so brez pravih vzporednic v zgodovini. Zaustavljene ali ukinjene so raziskave v višini več milijard ameriških dolarjev, sredstva za prihodnje raziskave se prepolavljajo. Raznolikost, enakost in vključevanje so postale najbolj cenzurirane besede, prav tako nezaželena je omemba podnebnih sprememb. A v praksi ni znanstvenega področja, ki ne bi bilo na tnalu. Nekoč najbolj odprto in stimulativno okolje za raziskave in magnet za talente z vsega sveta, se spreminja v prostor negotovosti in celo cenzure. Kako globoki so pretresi in kakšne utegnejo biti njegove širše posledice, bo v fokusu tokratnega Studia ob 17ih, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Tina Lebar, sintezna biologinja s Kemijskega inštituta, ki se je marca letos vrnila z univerze Harvard; dr. Roman Kuhar, Filozofska fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Maruša Bradač, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani; dr. Matjaž Ličer, Agencije RS za okolje.