Podcasts about ljubljani

Vatikanski tajnik za odnose z državami nadškof Paul Richard Gallagher v Ukrajini.Na praznik Karmelske Matere Božje je bilo posebej slovesno pri karmeličankah v samostanu v Sori in v Mirni Peči.V župniji Ljubljani – Štepanja vas bo nocoj sveta maša za onkološke bolnike.Pri Založbi Emanuel je izšla četrta, popolnoma prenovljena izdaja projekta 50+ vprašanj.

Stavba Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v Ljubljani je bogatejša za stalno razstavo z naslovom »Vonj po tobaku«. Na razstavi si je mogoče ogledati največjo zbirko pribora za kajenje v Sloveniji. Še pred poletjem je založba Analecta v drugem letniku zbirke Šund izdala dve leposlovni deli – psihološki roman argentinske pisateljice Claudie Piñeiro in avtobiografski zapis ameriške pisateljice Roxane Gay. Silvia Bigi, italijanska umetnica, raziskovalka in predavateljica se v Galeriji Škuc v Ljubljani predstavlja z delom In tako zelo žive_. Razstavo bo obogatila s parcipativnim performansom A Very Alive Protoccol. Vabljeni k poslušanju!

Pred slabim desetletjem je izšla knjiga treh botanikov o endemični rastlini »Fleischmannov rebrinec«. Gre za dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, najstarejše akademske ustanove pri nas, ustanovljene leta 1810 v tedanjem glavnem mestu francoske politične tvorbe Ilirske province, Ljubljani. Pred dobrim desetletjem smo v tej oddaji predvajali reportažni zapis z učne poti dveh predanih vrtnarjev in botanikov o ekologiji ljubljanskega grajskega griča, na katerem so v prvi polovici 19. stoletja, še pred uvozom krompirja, ene temeljnih gomoljnih jedi evropskih množic, iz Amerike v Evropo, med drugim našli tudi takrat že skoraj izumrli rebrinec. Na grajskih pobočjih so našli preživele primere, za katere je od takrat skrbela akademska ustanova, ki ohranja tudi avtohtone in izumrtju zapisane rastlinske primerke. Po predstavitvi knjige leta 2017 smo posneli pogovor s tremi avtorji, vodjo vrta dr. Jožetom Bavconom, njegovo asistentko, ki je medtem postala doktorica znanosti, Blanko Ravnjak in z botaničarko iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Nado Praprotnik. FOTO: Na ljubljanskem gradu raste endemit Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. Fleischmanni). VIR: Goran Tenze, program Ars

Na Celjskem gradu se je začela zamenjava dotrajane kritine na mostovžu do Friderikovega stolpa in na Pelikanovem stolpu, po nekaj letih pa bo v Ljubljani spet nastopil Bob Dylan.

V Moderni galeriji v Ljubljani, si je mogoče ogledali poleg stalne postavitve sodobnejše slovenske umetnosti tudi razstavo z naslovom Enigma Gregor Perušek (1887 - 1940). Gre za izbor kakih devetdesetih del slovenskega slikarja in grafika Gregorja Peruška, ki je živel in ustvarjal v Združenih državah Amerike, zato je njegovo amerikanizirano ime Harvey Gregory Prusheck. Večina Slovencev ga skorajda ne pozna, čeprav ga umetnostno – zgodovinska stroka že dolgo uvršča v kanon slovenskega modernizma, pripadal je ameriškim krogom modernistov; njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art. Tako bo prva pregledna razstava Enigma Gregor Perušek v Moderni galeriji predstavila izjemno zanimivi opus slovenskega samouka, saj ni bil akademsko izobražen, spremlja pa jo tudi katalog. Razstavo v Moderni galeriji je pripravil kustos Robert Simonišek ob sodelovanju Mirjam Milharčič Hladnik in Josepha Valencica; na ogled bo do konca leta. Kustosa Roberta Simoniška je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Več kot se otroci gibljejo, hitreje rastejo tudi nevroni. Gibanje vpliva na celo paleto dejavnikov, od kvalitetnega spanja, splošnega zdravja, psihičnega dobrega počutja, pa vse do učnega uspeha. Rekordni upad gibalne spretnosti, ki so ga strokovnjaki zaznali ob pandemskem zaprtju, se danes še vedno čuti, obenem pa bo na najrazličnejše načine vplival na kvaliteto življenja številnih generacij otrok in mladih. Kajti le 30 odstotkov otrok danes se giblje dovolj, kažejo raziskave. Kako sta povezana gibalni in kognitivni razvoj in kje se dejansko čutijo vplivi zadostnega gibanja, pojasnjuje vodja slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti SLOfit prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Gre za ponovitev oddaje.

Prejšnji teden so v predverju osrednje stavbe največje banke pri nas, v Galeriji Muza TR2 na Trgu republike v Ljubljani, odprli razstavo projekta z naslovom Cankar150. Gre za izbor študentskih del Oddelka za vizualne komunikacije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ob letošnji 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Že peto leto se v čezmejni goriški prostor vrača mednarodni festival klasične glasbe z mojstrskim tečajem pianista Aleksandra Gadjieva. Festival GoRise, glasba kot točka srečanja somestja, se bo začel v nedeljo v Vili Vipolže. V Perugi v Italiji pa je prejšnji teden potekal festival Umbria Jazz. Mesto s festivalom diha že 53 let in tudi naključni obiskovalci lahko hočeš nočeš spremljajo parado, ulični nastop ali brezplačen koncert. Prav to dela festival magičen, kot mu pravi večina.

Danes veliko ljudi išče podatke, nasvete in pojasnila o zdravju in boleznih tudi – ali predvsem – na svetovnem spletu. »Iskreno povem, da me je na začetku naziv influencer malo motil. Zdaj pa sem nanj ponosen,« pravi znani zdravnik in vplivnež David Zupančič. Infektolog iz Kliničnega centra v Ljubljani ima na družbenem omrežju Instagram več kot 45.000 sledilcev oziroma – v jeziku družbenih omrežij – foloverjev. Stavi na oseben pristop, saj pravi, da mora vplivnež v vsako svojo objavo dati nekaj sebe. Danes veliko ljudi išče podatke, nasvete in pojasnila o zdravju in boleznih tudi – ali predvsem – na svetovnem spletu. Če nekateri še vedno najraje googlajo, pa drugi že raje uporabljajo ChatGPT. Raziskovalci pa so zaznali še en trend, ki je tako rekoč eksplodiral med pandemijo covida. Zelo je naraslo število tako imenovanih zdravstvenih vplivnežev oziroma zdravstvenih influencerjev. Eksplodiralo pa je tudi število njihovih sledilcev – ljudi, ki informacije o zdravju in boleznih iščejo pri vplivnežih na družbenih omrežjih. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ta trend lahko tako pozitivne kot tudi negativne plati. Več v oddaji Glasovi svetov. Sodelujejo: Raziskovalka in pedagoginja prof. dr. Tanja Kamin (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani), filozof in esejist prof. dr. Tomaž Grušovnik (Pedagoška fakulteta v Kopru) in zdravnik vplivnež David Zupančič (@david.zupancic). Kolega Iztok Konc je tematiko lani jeseni že predstavil poslušalcem našega Prvega programa v oddaji Intelekta; zdaj pa k poslušanju vabi tudi vas – poslušalke in poslušalci programa Ars. Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

Nastal je prvi odprtokodni veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS. Z njim so slovenska podjetja postala manj odvisna od tujih ponudnikov, zato se je povečala suverenost slovenščine na področju umetne inteligence. Kako bo v prihodnje, trenutno ni jasno, saj še ni zagotovljenih sredstev za nadaljnji razvoj. Ustvarjanje GaMS-a je razkrilo tudi veliko strahu in nerazumevanja pri ustvarjanju tovrstnih tehnologij. Dr. Simon Krek, vodja projekta PoVeJMo, v okviru katerega je nastal GaMS, je poudaril, da umetna inteligenca ne bo preprosto izginila, ampak bo postajala še močnejša. Od nas samih pa bo odvisno, kako suvereni bomo na tem področju v prihodnje. Projekt so izvedli v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Stalna zbirka Narodne galerije je spet na ogled v vsem svojem sijaju; ponovno so namreč odprli Novo krilo Narodne galerije, kjer je razstavljena umetnost na Slovenskem od leta 1870 dalje. V zbirko se vračajo ključna dela, ki so bila lani in letos na ogled na razstavah v galeriji Belvedere na Dunaju in Likovni galeriji Dachau na Bavarskem. Leto 2026 je tudi leto Lojzeta Krakarja – ob 100. obletnici njegovega rojstva ga je razglasila Občina Semič. V pesnikovem rodnem Semiču in drugod po Sloveniji tako letos poteka niz kulturnih, izobraževalnih in spominskih dogodkov, ki se naslanjajo na bogato ustvarjalno dediščina tega svetovljana. V galeriji Kresija v Ljubljani je trenutno na ogled razstava Od tebe dalje štejem svoje dni, ki jo spremlja tudi posebna knjižna izdaja.

V popoldanskih športnih minutah na Valu 202 bo v ospredju prispevek o evropskem prvenstvu v Ljubljani za košarkarje do 20. leta.

Referendum v Ljubljani ni uspel, a skoraj 40 tisoč glasov proti je županu Jankoviću poslalo jasno politično sporočilo: potrebujemo spremembe.Rezultati splošne mature primerljivi lanskim, 324 zlatih maturantov.Opolnoči krepka podražitev dizla in kurilnega olja.Poslancu Svobode Žavbiju opomin zaradi izjav na račun zagovornika načela enakosti.ZDA ponoči izvedle obsežen napad na Iran, ki vztraja pri pravici do samoobrambe.Koprski škof Štumpf poudarja, da dekret o premestitvah ni nikoli lahek, a se zahvaljuje vsem za zaupanje.V Parizu bo potekala koalicija voljnih s ciljem okrepiti napore za prekinitev ognja v Ukrajini.Matoz: Policija kljub kadrovski podhranjenosti uspešno varuje ljudi in premoženjeŠport: Športni plezalec Luka Potočar je osvojil prve stopničke v tej sezoni; mladi košarkarji premagali Izrael.Vreme: Pred nami je nov vročinski val, jutri popoldne krajevne nevihte.

Svetovni slovenski kongres SSK je s slovesno akademijo obeležil 35-letnico delovanja. Večer na Gradu Fužine v Ljubljani je bil prepleten s spomini in pogledom v prihodnost te pomembne organizacije, ki povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu. Predvajali smo pozdrave in nagovore, ki so jih pripravili: predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, dr. Aleš Musar, ki je govoril v imenu predsednice Republike Slovenije, državni sekretar na zunanjem ministrstvu dr. Stanislav Raščan, eden prvih podpredsednikov Svetovnega slovenskega kongresa, državna sekretarka na uradu za Slovence po svetu dr. Helena Jaklitsch, Ernest Herzog, izvršni direktor programov Svetovnega judovskega kongresa in akademik prof. dr. Jadran Lenarčič, dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan.

Festival Plavajoči grad se z mednarodnim orkestrom Etno Histería letos predstavlja v drugačni obliki. Prizorišče se z gradu Snežnik, ki je v preteklosti izrazito zaznamoval festivalsko scenografijo in vzdušje, seli na podeželje slovenske Istre. Na odru -3 SNG Opera in balet v Ljubljani pa se bo odvil glasbenogibalni performans v trajanju Vexations – Vaje v nelagodju, ki bo preizkušal vzdržljivost, potrpežljivost in nelagodje plesalcev in pianistov, saj bodo ob spremljavi skladbe Vexations Erica Satiea v prostoru performirali kar 12 ur. V Postojni pa bodo v nedeljo že trinajstič odprli prostor muziciranju s klasično kitaro. Pričenja se mednarodni festival Teden kitare. Je zelo strokovno naravnan, ponuja koncerte vrhunskih kitaristov mednarodnega prostora pa tudi priložnosti za dodatna izobraževanja mladim kitaristom.

Izjemno sušne razmere v petih slovenskih regijah.V državnem zboru že dvakrat glasovanje o seji, ki je očitno ne bo, kaj to pomeni za ustanovitev preiskovalnih komisij?Referendum o parkiranju v Ljubljani ali referendum o Jankovićevem vodenju mesta?Upravne enote bodo začele izvajati vpise smrti povojnih pobojev v matični register.Aktivnosti vlade, ki zadevajo okrepljeno pomoč slovenstvu po svetu, prehajajo v višjo prestavo, sta napovedala premier Janša in ministrica Lep Šimenko.Minister Tone Kajzer v Berlinu: Slovenija in Nemčija želita še okrepiti sodelovanje.Šport: Tadej Pogačar po včerajšnji izjemni gorski etapi do svoje 23. etapne zmage na dirki po Franciji in do rumene majice.Vreme: Danes bo večinoma sončno in čez dan nekoliko bolj vroče. Jutri popoldne krajevne plohe in nevihte.Na Poljskem obeležujejo 80. obletnico pogroma nad poljskimi Judi v mestu Kielce (IZG KELCE).Papež iraškim mladim: Vedno se lahko odločite, da bo v vašem srcu mir.Po Slomškovih stopinjah: Od Sv. Pavla v Labodski dolini do Maribora.Šport: Francija prvi polfinalist nogometnega Svetovnega prvenstva v nogometu.

Na tokratnem vrhu Nata v Ankari si je generalni sekretar zavezništva Mark Rutte želel enotnosti in usklajenosti, pa tudi praznovanja dosežkov v preteklem letu, torej postopnega višanja obrambnih proračunov. Zaveze po večjih izdatkih z lanskega vrha se na ravni zavezništva uresničujejo, a tudi to, kot kaže ne more preprečiti jeze ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je, nezadovoljen zaradi pomanjkanja evropske podpore ob napadu na Iran, dal vedeti, da bo srečanje v Ankari izkoristil tudi za novo oštevanje evropski zaveznic. O tem, kakšni so zares transatlantski odnosi in kaj ob naraščanju obrambnih proračunov Evropa in Slovenija sploh potrebujeta, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Erik Kopač, državni sekretar na ministrstvu za obrambo; Iztok Prezelj, katedra za obramboslovje FDV Univerze v Ljubljani; Igor Jurič, posebni poročevalec RTV SLO iz Ankare.

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je potekala Poletna šola kemijskih znanosti, hkrati pa tudi priprave na mednarodno kemijsko olimpijado. Kako je potekalo delo v laboratorjih in kakšne so priprave na kemijsko olimpijado, izvemo od mladih, članov državne ekipe kemijske olimpijade in njihovih mentorjev.

Zelenjavni vrtovi v tem mesecu zahtevajo veliko pozornosti. Poskrbeti je potrebno za zalivanje oz. namakanje, pleveli se bohotijo, nekatere pridelke že pobiramo, določene vrtnine pa bomo šele posejali ali morda ponovno sejali. Kaj lahko zdaj sejemo in kako je s setvijo radičev? Svetovala je dr. Ana Slatnar, redna profesorica z oddelka za agronomijo na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani , ki je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel? V Studiu ob 17.00 tokrat o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Mateja Bučar je slovenska koreografinja in plesalka, ki je svojo umetniško pot začela kot balerina v Operi in baletu SNG v Ljubljani, pozneje in vzporedno je bila članica Plesnega teatra Ljubljana. Baletno izobrazbo je pridobivala doma in v tujini, prav tako tehnike modernega in sodobnega plesa. Z letom 1992 stopi na samostojno umetniško pot koreografinje in plesalke. Od leta 1999 pod okriljem DUM, Društva umetnikov, so njena dela s področij sodobnega plesa in performansa uprizarjana v mednarodnem prostoru. Mateja Bučar je leta 2015 na Trinity Laban konservatoriju za glasbo in ples londonske univerze prejela doktorski naziv na področju teorije estetskih vprašanj v koreografskih praksah. Svoje umetniško delo ustvarja za različne notranje in zunanje ambiente. Pogovor, ki ga poslušamo v dveh delih, je Petra Tanko z Matejo Bučar posnela novembra leta 2023.

Kolesarska dirka po Franciji se je letos zelo udarno začela v Španiji. Tadej Pogačar je že v uvodu dokazal, da upravičeno velja za glavnega favorita. Današnji dan njemu in njegovim tekmecem prinaša zahtevno hribovito četrto etapo. Slovenska košarkarska reprezentanca do 20 let pa je sklenila priprave na domače evropsko prvenstvo, ki se bo v Ljubljani začelo v soboto. V zadnji prijateljski tekmi se je pomerila z Italijo.

V Cukrarni v Ljubljani so danes odprli novo razstavo untranquil now – konstelacija pripovedi in odzvenov, ki je plod sodelovanja z muzejem Hamburger Kunsthalle, katerega stalna zbirka spada med najobsežnejše javne umetnostne zbirke v Nemčiji. Predstavljamo tudi razstavo ''Arne Hodalič: Med svetovi'' na Ljubljanskem gradu.

Novomašna slavja v Sloveniji.V Mariboru in Ljubljani srečanje duhovnikov jubilantov.Sovražna sporočila v Izraelu proti kristjanom in cerkvenim objektom.Papež Leon odšel na počitnice v Castel Gandolfo.

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani so pripravili Poletno šolo kemijskih znanosti, namenjeno dijakom, ki jih zanima raziskovanje kemije skozi praktično delo. O tem, kako mladim približajo te vsebine, kaj se naučijo, pa tudi, kako prepoznati naravoslovca, kakšen študij je to in kako zaposljiv, sta v Svetovalnici spregovorila prof. dr. Miha Lukšič in doc. dr. Bojan Šarac.

Pred časom je v Ljubljani potekal znanstveni posvet Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. Pripravili so ga ob 180. obletnici prve javne rabe modernega imena Slovenija, letos, ko slavimo 35 letnico samostojnosti, pa so ti prispevki še posebej aktualni. V tretji oddaji v nizu lahko prisluhnete prispevku dr. Janeza Höflerja »Od Sclavinie do Sclavonie: o pojmu Slovenija v srednjem veku.« Sledi pa še prispevek dr. Aleša Mavra »Zedinjena Slovenija od programa do prve delne uresničitve.«

Papež Leon XIV. med obiskom Lampeduse pozval svet, naj se sočutno in konkretno odzove na razsežnost trpljenja migrantov.ZDA praznujejo 250 let obstoja. Kje je svetovna velesila danes?V Iranu so se začele večdnevne pogrebne slovesnosti za nekdanjega vrhovnega voditelja Alija Hameneja.Poslanka Katja Kokot: Parlamentarna preiskava ni politična policija, temveč instrument politične odgovornosti.Mariborski radiologi so si premislili in podpisali nove pogodbe o zaposlitvi.Dnevni center za brezdomce v Ljubljani praznuje 20 let dobrote.

Slovenija je imela junija najnižje število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje v svoji 35-letni zgodovini. Konec prejšnjega meseca je bilo v evidencah zavoda 42.245 tisoč brezposelnih. Brezposelnost se je v primerjavi z majem zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje. Zmanjševanje števila brezposelnih se nadaljuje že peti mesec zapored. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih spoprijemala skoraj polovica delodajalcev. Drugi poudarki: - Sedem interventnih radiologov v UKC Maribor vendarle podpisalo nove pogodbe o zaposlitvah. - Načrt za postavitev semaforjev pred pogosto poplavljenimi podvozi v Ljubljani naj bi bil pripravljen še ta mesec. - V Iranu priprave na pogreb nekdanjega vrhovnega vodje Alija Hameneja.

Zakaj nekateri bogataški negativci z velikega platna absolutno odbijajo, medtem ko nas drugi vendarle neustavljivo privlačijo?»Pohlep, ob pomanjkanju boljših besed, je dober,« pravi Michael Douglas v slovitem monologu iz filma Wall Street, pod katerega se je podpisal režiser Oliver Stone. Se pa Douglas tu seveda ne ustavi, temveč v vlogi brezvestnega investitorja Gordona Gekka, za katero je leta 1987 prejel tudi oskarja za najboljšega igralca, nadaljuje: »Pohlep se nikoli ne moti. Pohlep deluje. Pohlep razjasni sleherno situacijo in izraža samega duha evolucije. Naj gre za pohlep po življenju, po denarju, po ljubezni ali znanju, pohlep je obraz nezadržnega vzpona človeštva.« Te besede so se razločno vpisale v naš kolektivni kulturno-zgodovinski spomin. Berejo se namreč kot nekakšen eleganten destilat dominantne ideologije zadnjih nekaj desetletij na Zahodu; so esenca neoliberalizma, njegovega – ob pomanjkanju boljših besed – temeljnega etosa. No, kar se ni vpisalo v naš kulturno-zgodovinski spomin, pa je, da je jedrno sporočilo filma, sporočilo Wall Streeta kot celote, natanko nasprotno razmišljanju Gordona Gekka. Oliver Stone, čigar levičarske simpatije niso nikakršna skrivnost, namreč skuša pokazati, kako pohlep spodjeda tradicionalne vrednote, kot sta pošteno delo in osebnostna integriteta, pokazati skuša, kako pohlep razgrajuje ključne medčloveške, družbene vezi, ne nazadnje skuša pokazati, kako pohlep uničuje tudi t. i. realno gospodarstvo. Vse to film poskuša, gledalke in gledalci pa smo si zapomnili – in najbrž vsaj malo tudi ponotranjili – predvsem poglede, stališča in vrednote karizmatičnega negativca Gekka. Zakaj? Morda zato, ker se vrtoglavega bogastva vedno drži nekaj magnetično, neustavljivo privlačnega? – Ta argument sicer zveni precej prepričljivo, a zakaj potem nihče ne sanjari o tem, da bi nekega dne postal odtujeni magnat à la Charles Foster Kane iz Državljana Kana, legendarne mojstrovine Orsona Wellsa iz leta 1941? Zakaj nikomur ne pade na misel, da bi svoje življenje živel kot gospod Potter, brezčutni, hladnokrvni skopuh iz filma Čudovito življenje, ki ga je leta 1946 posnel Frank Capra? Pravo vprašanje, ki si ga v tem kontekstu torej velja postaviti, je slej ko prej tole: zakaj nekateri bogataški negativci z velikega platna absolutno odbijajo, medtem ko drugi vendarle zapeljivo mamijo? K temu pa morda lahko dodamo še tole podvprašanje: ali je filmov, ki zasledovanje in kopičenje bogastva ter življenje na veliki nogi prikazujejo v privlačnejši luči, kaj več, odkar sta ob koncu 70-ih let 20. stoletja Margaret Thatcher in Ronald Reagan sprožila neoliberalno revolucijo? – Odgovore smo v tokratnem, filmsko obarvanem Kulturnem fokusu iskali v pogovoru z dr. Jelo Krečič, filozofinjo, raziskovalko in predavateljico na več fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani.   Foto: Lionel Barrymore v vlogi gospoda Potterja iz Caprovega filma Čudovito življenje; poznavalci sedme umetnosti, ki jih je leta 2003 k sodelovanju povabil Ameriški filmski inštitut, so gospoda Potterja postavili na šesto mesto lestvice 50 največjih zlikovcev v zgodovini ameriškega filma (Wikipedija, javna last)

Kako bomo v Evropi ob vse hujših vročinskih valovih, suši in poplavah v prihodnje pridelovali hrano? Kmetje ob neustrezni evropski politiki in neučinkovitih okoljskih ukrepih opozarjajo, da so vse bolj ujeti med podnebne spremembe, nizke odkupne cene in globalno konkurenco. V okviru Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki ta teden poteka v Ljubljani, smo se pogovarjali z Morgan Ody, francosko kmetico in aktivistko, ki zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Teme pogovora pa: kdo ima po njenem največjo moč v prehranskem sistemu ter ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko. Gostja: Morgan Ody, francoska kmetica in aktivistka, ki kot generalna koordinatorka gibanja La Via Campesina zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Brala je Mateja Perpar. 

Na voljo tretji dokumentarni film o papežu Leonu XIV.Odziv Dikasterija za nauk vere na škofovska posvečenja v Bratovščini Pija X.Umor duhovnika Monga v Srednjeafriški republiki.20 let delovanja dnevnega centra za brezdomce v Ljubljani.

V dopoldanskem Navalu na šport več o tekmah šestnajstine finala na svetovnem nogometnem prvenstvu in odzivih po polfinalu evropske lige za odbojkarice po gostovanju Slovakinj v Ljubljani.

V teh dneh v Ljubljani potekajo oziroma se bodo začeli tradicionalni programi, ki prispevajo h krepitvi povezovanja slovenskega kulturnega prostora. Vodi jih Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta ponedeljek se je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji začela dvotedenska 21. Mladinska poletna šola slovenščine s prijavljenimi 119 udeleženci iz 22 držav. V ponedeljek se bo na Filozofski fakulteti začela dvotedenska 45. Poletna šola slovenskega jezika s prijavljenimi 80 udeleženci iz 31 držav. Istega dne se bo v Cukrarni začel dvotedenski 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo »Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi«; pričakujejo 113 udeležencev iz 25 držav. Čez dobra dva tedna pa se bo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon, v bližini Maribora začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga za mlade med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Dopoldne izboljšujejo znanje slovenščine, popoldne pa v medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije.

Kako izgleda kada prođeš vojni dril i rigidne korporacije, pa odlučiš da iz čistog inata napišeš romane koji seciraju sve naše promašene izbore?

Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten preskok v znanstveni misli tedanjega časa. Stoletje pozneje po zaslugi umetne inteligence znova živimo v obdobju velikih prelomov. Kaj je bil kvantni skok znanosti tedaj in pred kakšnimi izzivi je danes? Več v tokratni Frekvenci X v sredo opoldne na Valu 202. Gostje:dr. Anton Ramšak, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljanidr. Janez Vrečko, avtor razprave Čas ≡ prostor (iz oddaje Kulturni fokus na Prvem novinarja Gorana Dekleve)dr. Tim Mauldlin, ameriški filozof znanosti, ustanovitelj Instituta John Belldr. Franc Mali, epistemolog znanosti, Fakulteta za družbene vede v LjubljaniMarko Grobelnik, Institut 'Jožef Stefan' (z njim se je za Radio Prvi pogovarjal Luka Bregar) Bral je Igor Velše. Gostja Xpertize je Manca Boh (na 34. minuti), ki je s pomočjo analize črnil raziskovala, v katerih literarnih slogih je ustvarjal Srečko Kosovel. Poglavja: 00:00:19 O odzvenu dogajanja v tedanji znanosti v opusu Srečka Kosovela z Janezom Vrečkom 00:11:03 Zakaj se je v začetku 20. stoletja zgodila tolikšna revolucija v znanosti, na čelu s fiziko? 00:18:37 O genialnosti določenih umov tedanjega časa s Timom Mauldlinom 00:23:47 Pred kakšnimi izzivi je znanost 100 let pozneje? 00:34:02 Xpertiza: Manca Boh

Pred jutrišnjim dnevom državnosti bodo po državi ves dan potekale slovesnosti, osrednja državna proslava bo večerna na Trgu republike v Ljubljani. Tokrat bosta dva slavnostna govornika, predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša. Po umiku spornega dela vabila veteranskim organizacijam je pričakovati udeležbo večine praporščakov. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož na predvečer dneva državnosti opozarja, da Slovenija mora ostati zavezana vladavini prava. Če se želimo uspešno spopasti s korupcijo, samo ustanovitev tako imenovanega SKOK-a ne bo dovolj, pravi. Druge teme: - Izraelsko-libanonska pogajanja v Washingtonu, kjer bo ameriški predsednik Trump gostil prvega moža Nata Rutteja. - Roman Ajde Bračíč "Kresníčevje" sinoči ovenčan s kresnikom. - Dvorana Stožice bo do konca tedna gostila drugi turnir elitne lige narodov.

Kaj se dogaja z delavskimi pravicami domačih in tujih delavcev? Kako se ponovno vračajo prakse izkoriščanja, za katere smo že mislili, da so stvar preteklosti? Obiskali smo Festival delavskega filma Kamerat v Hrastniku in Delavsko svetovalnico v Ljubljani. Sogovorniki: - režiser Matevž Luzar; - srbski režiser Vladimir Šojat; - hrvaški režiser Srđan Kovačević; - Goran Lukić, Delavska svetovalnica; - Hana Radilović, Delavska svetovalnica; - Laura Orel, Delavska svetovalnica; - predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj; - namestnica varuhinje človekovih pravic Dijana Možina Zupanc; - izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota; - Peter Gole, avtor knjige Podobe od kdo ve že kdaj; - programski vodja festivala Kamerat Simon Tanšek; - obiskovalci Festivala delavskega filma Kamerat. 

Gost zadnje epizode 9. sezone Vodenja s posluhom je Aljoša Marković, lastnik in direktor verige restavracij Baščaršija. Diplomant menedžmenta na London School of Economics in magister financ z univerze Cambridge se je po sklopu okoliščin znašel v gostinstvu. Kako je iz družinske zgodbe ustvaril eno najbolj prepoznavnih gostinskih blagovnih znamk v Sloveniji? In kaj je težje; magistrirati na prestižni univerzi ali odpreti novo restavracijo? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian sta podpisala mirovni sporazum, ki med drugim prinaša konec spopadov med državama, odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana. Zdaj naj bi se začela ključna 60-dnevna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Ali bo tokratni sporazum resnično prinesel mir na Bližnji vzhod ali gre le za predah pred novim konfliktom? Več o aktualnem dogovoru in razmerah v tej nemirni regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Faris Kočan, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mirko Cigler, nekdanji diplomat, publicist; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Blaž Ermenc.

V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin. Gostje: Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v KairuGeert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček) V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni. Zapiski: Radiovedni: Po čem imajo vonj knjige? Poglavja: 00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu 00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali 00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti 00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek? 00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način. 00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Alenka Potočnik Anžič je direktorica marketinga Hisense Europe in predsednica Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Zelo odkrito govori o svojih izzivih pri vodenju, kako razume to, da ji sodelavke rečejo, da je zahtevna in kako sodeluje s kitajskimi kolegi. Naša gostja je tudi nekdanja vrhunska košarkarica in prav to je bilo izhodišče za začetek pogovora. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Svoboda govora, individualizem, potrošništvo kot način življenja in domnevna svoboda, ki s tem pride, tehnološki napredek, filmski način upovedovanja zgodb, kavbojke, hitra hrana, globalna glasbena industrija. Ne da bi omenila državo, sem prepričana, da je večina pomislila na Združene države Amerike. Da je ta globalna velesila vstopila v podzavest in življenje velike večine prebivalcev tega sveta, je posledica večdesetletne sposobnosti prepričevanja z uporabo mehke moči: zaželene cilje v mednarodnih odnosih je dosegla s privlačnostjo in prepričevanjem, predvsem pa brez uporabe prisile ali groženj. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovorniki:-profesor politologije dr. Tomaž Deželan, predstojnik Katedre za analizo politik in javno upravo ter koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-izr. prof. dr. Mirt Komel z Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-prof. dr. Peter Stanković s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Foto: Treptower (Pixabay)

Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se dogaja z našim telesom, ko večino dneva preživimo v sedečem položaju, kako to vpliva na naše mišice, kosti in na naš srčno-žilni sistem in predvsem, kaj lahko naredimo, da omilimo negativne posledice sedenja.Gostje: specialist kardiologije in vaskularne medicine na ljubljanskem Kliničnem centru dr. Daniel Košuta, dr. Maja Petrič z Oddelka za fizioterapijo ljubljanske Zdravstvene fakultete, osebni trener Ivan Plavšić, in zdravnica ter avtorica programa Pokončna drža, Dobra drža Saša Staparski Dobravec. V Xpertizi (na 28 min 33 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, se predstavlja Natalija Trunkelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki se pri svojem delu druži z ultra natančnimi mikroskopi. Bral je Aleksander Golja.

Zdravstvo v ZDA funkcionira kot gospodarska dejavnost. Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe? O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ). Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt. Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay

Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo. V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve; Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo. Gostje: dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcudr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v GradcuDarko Kolar, Univerza v Novi GoriciIgor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literature V Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot prvi slovenski raziskovalec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti, ki izpostavlja najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije. Brala sta Lidija Hartman in Igor Velše. Vir fotografije: Nasa Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:02:40 Od odkrivanja planetov k njihovemu karakteriziranju 00:05:13 Kako lahko astrofiziki sploh odkrivajo eksoplanete? 00:08:48 O vrstah eksoplanetov, njihovih atmosferah in zvezdah 00:13:58 Kako določijo atmosfero eksoplanetov? 00:19:17 So že našli Zemljinega dvojčka? 00:23:12 O oddaljenih svetovih v znanstvenofantastični literaturi z Igorjem Harbom 00:31:52 In če odkrijejo Zemlji podoben planet? 00:35:22 Xpertiza: Svit Komel

Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev. Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove? Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije; Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja; prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostje: Anja Zag Golob, pesnica, založnica; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.