Podcasts about ljubljani

Kaj bi pomenil hud zobobol sredi vesoljske misije na poti proti Marsu? Ali pa krvni strdek v vratni veni tisoče kilometrov od doma?V tokratni Xkurziji predstavimo dva projekta, ki bosta astronavtom v prihodnosti omogočili daljše in varnejše misije. Prvi je SpaceDent, pri katerem so raziskovalci zasnovali posebno zobozdravstveno komoro in orodja iz nevnetljivih materialov, da bi astronavti lahko sami poskrbeli za osnovna zobozdravstvena zdravljenja. Drugi projekt pa povezuje srčno-žilne strokovnjake in strojne inženirje. Skupaj razvijajo sistem za zgodnje zaznavanje sprememb v vratni veni, kjer lahko nastanejo nevarni krvni strdki. Kako takšne raziskave potekajo in zakaj so ključne za prihodnost vesoljskih odprav? Sogovorniki: Tine Šefic, absolvent dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, projektni vodja projekta Spacedend dr. Aleš Fidler, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zobozdravnik specialist na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana Hana Prtenjak, študentka na Fakulteti za strojništvo, inženirka strojništva dr. Janez Urevc, docent na Fakulteti za strojništvo, so-vodja projekta: Razvoj tehnologij za varnejše vesoljske misije

Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji. Gost: - Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Klemen Kovačič je bil za svojo magistrsko predstavo Agmisterij nagrajen na 55. Tednu slovenske drame, Bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica in 60. Festivalu Borštnikovo srečanje. Skupaj s sodelavci je za predstavo v trajanju prejel tudi Prešernovo nagrado za študentke in študente Univerze v Ljubljani. Osemurni performerjev obračun s samim seboj je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije razglasilo za najboljšo uprizoritev leta 2024. Kot član Slovenskega mladinskega gledališča je v sezoni 2024/25 ustvaril atraktivne in različne vloge, s katerimi se uveljavlja kot eruptiven ustvarjalec in pronicljiv premišljevalec gledališča. Tonski mojster Jernej Boc.

Izraelska odločitev o zasedbi mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi je bila tarča ostrih kritik z vseh strani, izrazili so jih tudi domača javnost, vojaško vodstvo in sorodniki talcev, ki jih zadržuje Hamas. Tudi nemška vlada, ki je doslej bolj ali manj gledala stran, je napovedala delno prekinitev izvoza orožja v judovsko državo. Predstavnica Združenih narodov v Ženevi Alessandra Vellucci je dejala, da gre za alarmantno odločitev izraelske vlade, ki prinaša katastrofalne posledice za več milijonov Palestincev in ogroža tudi življenja izraelskih talcev v Gazi. V oddaji tudi: - Trump in Putin bi se lahko na pogovorih o Ukrajini srečala že v ponedeljek - Objavljen javni razpis, ki ponuja koncesije za sežigalnice: novi lokaciji bosta v Ljubljani in Mariboru - Kaj lahko pričakujemo od prestopa Benjamina Šeška v Manchester United?

Izraelska vojska si je podredila že tri četrtine opustošene Gaze. Kljub temu naj bi izraelski varnostni kabinet danes odločal o načrtu za popolno okupacijo palestinske enklave. To - uradno zaradi talcev, ki jih še zadržuje Hamas - zahteva premier Benjamin Netanjahu, kljub diplomatskim pritiskom in protestom - tudi v Tel Avivu. Ena od protestnic je povedala, da so proti okupaciji Gaze, kjer že 22 mesecev vlada uničevanje, izganjanje in stradanje. Ob protestih v podporo prebivalcem Gaze, ki so bili včeraj v Ljubljani, zunanje ministrstvo odgovanja, da krepi pritisk na Izrael in zagotavlja dodatno pomoč enklavi. Drugi poudarki oddaje: - Ameriške oblasti uveljavile novo lestvico uvoznih carin - Trump si želi srečanja s Putinom in Zelenskim - V skladiščih humanitarnih organizacij premalo pomoči za družine

Naravno in kulturno okolje Snežniškega gradu bo do nedelje spet prizorišče interdisciplinarnega festivala Plavajoči grad. V Avtonomnem kulturnem centru Metelkova v Ljubljani pa se začne mednarodni umetniški festival recikliranja in kulture naredi-si-sam Reciklart, ki ga organizira društvo Matafir v sodelovanju s KUD-mrežo. S projekcijo slovenske filmske klasike Vesna se danes odpira Letni kino Slovenske kinoteke Ljubljana. Umrla je Vlasta Pacheiner Klander, prevajalka in literarna teoretičarka, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju staroindijske književnosti. Vabljeni k poslušanju!

Več kot 1800 pisem zasebne narave, ki jih je v 30. letih 19. stoletja upokojeni oficir Franz poslal baronu Erbergu, nam odpira nov, dragocen vpogled v življenje kranjske aristokracije in najbogatejših meščanov LjubljaneV tokratni oddaji smo se podali na kakih 190 let dolgo potovanje v preteklost. Obiskali smo namreč Ljubljano, kakršna je bila v 30. letih 19. stoletja. Pri tem smo si pomagali s skoraj 2000 pismi, ki jih je med letoma 1832 in 1840 upokojeni oficir avstrijske vojske, stotnik malce nenavadnega imena Franc Franz, poslal enemu najbolj uglednih Kranjcev tistega časa, baronu Erbergu, ki je sicer živel na svojem posestvu v Dolu pri Ljubljani, v njih pa precej podrobno popisal utrip ljubljanskega mestnega življenja. Podobo našega osrednjega mesta, kakršna se dviga iz Frančevih pisem, so zdaj rekonstruirali naši zgodovinarji in zgodovinarke, svoje izsledke pa predstavili v intrigantnem zborniku Podobe bidermajerske Ljubljane, ki je izšel pri Založbi ZRC. In kakšna je ta podoba? – Prav to smo preverjali v pogovoru z dr. Mihom Preinfalkom, raziskovalcem na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ter predavateljem na koprski Fakulteti za humanistične študije, ki je nad omenjenim zbornikom bdel po uredniški plati. Pogovor je bil premierno na sporedu v okviru oddaje Kulturni fokus. Foto: Franz pl. Kurz zum Thurn und Goldenstein – Del Šentpetrskega predmestja s Cukrarno, 1835/36, detajl z naslovnice zbornika Podobe bidermajerske Ljubljane (Goran Dekleva)

V naslednjih minutah bo zadišalo po kavi. Po prav posebni kavi! Tisti kavi, ki so jo nekoč uglajeni natakarji postregli meščanski klienteli v kavarni Evropa. Torkov kviz se namreč seli na križišče Gosposvetske in Slovenske ceste v Ljubljani, kjer je pred več kot 150 leti svoja vrata odprla ta znamenita kavarna. Sogovornik: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.

V poletnih dneh v Narodno galerijo še vedno vabi obsežna razstava Barok v Sloveniji. Ta je tudi najbolj zanimiva za domače obiskovalce, medtem ko si turisti, teh je okoli 60 odstotkov, najraje ogledajo stalno postavitev. O tem, kaj se v tem času dogaja v osrednji hiši naše likovne umetnosti preteklih stoletij, torej, posvetimo pa se še gostujoči razstavi slovaških likovnikov v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani. Gre za izmenjavo po tem, ko so se na Slovaškem že predstavili naši umetnice in umetniki.

Dve leti po poplavah nekateri župani pogrešajo ažurnost sodelovanja z državo, nekatere družine zaradi sprememb odločitev o sanaciji hiš razočarane. Letošnji julij je bil nadpovprečno namočen, Arso za konec tedna napoveduje vrnitev poletnih temperatur.Nova Slovenija na političnem parketu že 25 let. Pot bo nadaljevala z novim vodstvom.Čaka nas vroča politična jesen, po oceni dr. Hačka pa tudi ostra predvolilna kampanja.V Gazi zaradi lakote umrlo še šest ljudi, Netanjahu Hamas obtožil namernega stradanja izraelskih talcev.Odmevi na jubilej mladih: romarsko vzdušje, spravni dan in Rim kot mesto mučencev.V Katoliški akciji zgroženi nad policijsko intervencijo na avstrijskem Koroškem.Šport: Celje na zadnji tekmi tretjega kroga slovenskega nogometnega prvenstva v Ljubljani s 5:0 premagalo Olimpijo. Maribor-Koper 2:2.Vreme: Jutri bo pretežno jasno in še nekoliko topleje.

Gorski kotar je bil v ospredju letošnjega Romanja treh Slovenij, ki sta ga včeraj na Svetih Višarjah pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Etnolog Marko Smole sicer živi v Ljubljani, z družino skrbi za posestvo in domačo hišo prednikov - Palčavo šišo v Plešcah, ki je od leta 2006 za javnost odprta zasebna etnološka zbirka. Za naš je povedal več o znamenjih upanja, da bi ljudje ostali na področju Gorskega kotarja. Osrednji del romanja je bila sveta maša v božjepotni Mariji cerkvi. Pri njej so se romarji iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva zahvalili za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Več o Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah tudi na naši spletni strani.

KZS zaradi spornega Zakona o zaščiti živali v vseslovenski kmečki protest. Ministrstvo razloga zanj ne vidi.Novogoriški župan Turèl odstavil podžupana Harèja, ki meni, da je razrešitev povezana z njegovim udejstvovanjem za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev.Zaradi dogajanja v Gazi, Slovenija na zagovor poklicala izraelsko veleposlanico v Ljubljani.ŠPORT: Slovenski odbojkarji prek Francije do polfinala svetovne Lige narodov.VREME: Jutri sprva precej jasno, popoldne bo nastalo nekaj ploh ali neviht. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 29 °C.

Na štajerski avtocesti pred počivališčem Tepanje proti Ljubljani se je dopoldne zgodila tragična prometna nesreča. V njej je po doslej znanih podatkih umrlo pet ljudi, vsi so bili tuji državljani. O vzroku nesreče je predstavnica policijske uprave Celje Jasna Božič povedala, da je šlo za neprilagojeno hitrost. Policisti ob tem voznike vnovič opozarjajo na preventivno ravnanje, preden se odpravijo na pot in med njo. Druge teme: - Ostri odzivi Izraela po napovedi Velike Britanije o pogojnem priznanju Palestine - Slovenija korak bližje nakupu novih reševalnih helikopterjev - Predvidoma letos bo končana polovica sanacije na cestni infrastrukturi po katastrofalnih poplavah

štajerski avtocesti se je dopoldne pri Slovenski Bistrici zgodila huda prometna nesreča, ki je vzela štiri življenja. Avtocesta bo proti Ljubljani zaprta dalj časa, začasno so odprli uvoz Slovenske Konjice. Zaprt je tudi vozni pas v nasprotni smeri. V oddaji tudi o tem: - V sklepni izjavi konference Združenih narodov o prihodnosti Gaze brez Hamasa. - V bližini Kamčatke najmočnejši potres od katastrofe v Fukušimi - rušilnega cunamija za zdaj ni. - Občina Ankaran od Luke Koper zahteva takojšnjo zaustavitev gradnje obrobnega kanala.

Nesreča na avtocesti pred počivališčem Tepanje proti Ljubljani zahtevala pet življenj.V Gazo naj bi ob nadaljevanju napadov vstopil nov konvoj pomoči.Bodo Rusi upoštevali Trumpovih deset dni za dosego premirja v Ukrajini?Papež ob jubileju helsinške listine:Diplomacija naj bo prednostna pot reševanja konfliktov.Oškodovanci v poplavah reke Drave leta 2012 pričakujejo povračilo škode od države.V Rimu sinoči maša ob začetku jubileja mladih; te je nepričakovano nagovoril tudi papež.Gradnja odvodnega kanala na Ankaranski bonifiki sproža ogorčenje med kmeti.Število žrtev trgovine z ljudmi v svetu narašča. Kaj pravijo podatki za Slovenijo?ŠPORT: Nogometaši Olimpije so se uvrstili v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige.Vreme: Danes in jutri jasno; v goratem svetu lahko popoldne nastane kakšna ploha.

Medtem ko je velik del študentov komaj čakal, da se začne poletje in da bodo lahko zapustili predavalnice, so nekateri zavili vanje tudi med počitnicami. V Ljubljani so tudi letos posamezniki spoznavali slovenski jezik, književnost in kulturo. Približno 300 posameznikov iz 30 držav se je udeležilo ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si marsikdo v tem času predstavlja oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije.

"Trajna" je sicer pogovorna beseda. Fran pravi, da se tej vrsti frizure reče »trajna ondulacija«, kar pomeni »kodranje s toploto in kemičnimi sredstvi«. Več o trajni ondulaciji danes v Torkovem kvizu s frizerjem Borutom Kusterjem iz salona BKuster v Ljubljani, ki je med drugim povedal: "To je eden izmed najbolj zahtevnih in najmočnejših procesov, ki jih frizerji izvajamo na lasu. To je edini postopek, kjer je las klinično mrtev. Vse vezi so namreč pretrgane in las nima življenja. S fiksirjem nato spet vzpostavimo vezi in ga dejansko oživimo. Če na glavo ne bi dali fiksirja in bi spirali samo z vodo, bi bil las popolnoma uničen in bi odpadel."

Bolivijski fotograf se je najprej izobrazil za gradbenega inženirja. Veščin upravljanja s fotoaparatom pa se je pozneje učil tudi na Danskem. Evropa mu ni tuja. V času študijske izmenjave se je ustavil tudi v Ljubljani. Metelkovo je omenil tudi med druženjem v bolivijskem Santa Cruzu, ko je kot DJ nad plesiščem skrbel za vzdušje v enem izmed lokalov. Kot dokumentarni fotograf se posveča predvsem okoljskim temam.

Kongresni trg s parkom Zvezda je zagotovo eden od najbolj prepoznavnih odprtih prostorov v Ljubljani. Tu je že v baroku bil manjši park, ki so ga nato preuredili v času kongresa svete alianse leta 1821. Od takrat velja za enega najbolj urejenih in preurejenih predelov mesta. Pri tem je zanimivo, da se preveč osredotočamo na posege arhitekta Jožeta Plečnika, ki je Ljubljano s svojimi posegi in ureditvami pravzaprav nadgradil. Poleg tega velja Plečnik za enega zadnjih arhitektov, ki so »imeli Ljubljano v nogah«, kar pomeni, da mesta niso poznali le iz nekih računalniških seznamov, ampak so okolje in prostor odlično poznali, kar se vidi iz njihovih načrtov in risb. Poleg tega je imel Plečnik odličnega svetovalca, dr. Franceta Steleta, in je zato poznal tudi antično zgodovino mesta in parka Zvezda, to pa se kaže tudi v kipu Emonca, ki ga je oblikoval Plečnikov učenec, arhitekt Bitenc. Kongresni trg in park Zvezda bomo spoznali v ponovitvi oddaje Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni.

Letos spomladi je dopolnil 70 let dramski igralec Aleš Valič. Rodil se je v Ljubljani, kjer je leta 1977 končal študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Po študiju se je za dve sezoni zaposlil v SSG Trst, nato pa je bil stalni član ljubljanske Drame od 1990 do leta 2004. V tem obdobju je sodeloval tudi v drugih slovenskih gledališčih in izvedel nekaj lastnih produkcij. Aleš Valič ni samo odličnen karakterni igralec, je tudi izvrsten interpret umetniške besede. Od leta 1990 poučuje na AGRFT, kjer predava umetniško besedo. Leta 2006, ko se je za Radio z njim pogovarjala Tadeja Krečič, je bil tudi dekan Akademije. Aleš Valič veliko nastopa na filmu in na televiziji. Neprecenljiv pa je njegov umetniški opus, ustvarjen na radiu.

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

Filip Firbas, poznavalec nepremičninskega trga, predavatelj na javnem zavodu Cene Štupa v Ljubljani o finančni pismenosti, je svetoval, kako izbiramo nepremičnino glede na stil življenja. Skozi leta, posebej ko moči opešajo, je dobro premisliti, kaj si želimo in koliko zmoremo, kako preurediti ali izbrati stanovanje ali hišo, da bosta bivalno in stroškovno prijaznejša do naših zmožnosti. Vrsto je izzivov, tudi zaradi že pregovorne navezanosti Slovencev na svojo zemljo, lastnino in seveda tudi nepremičnine. Govorili smo tudi o razlikah med stanovanjem in hišo.

Od Harvarda do Nase, od raziskav podnebnih sprememb do razvoja novih zdravil, ameriški znanstveno-raziskovalni in visokošolski prostor doživlja pretrese, ki so brez pravih vzporednic v zgodovini. Zaustavljene ali ukinjene so raziskave v višini več milijard ameriških dolarjev, sredstva za prihodnje raziskave se prepolavljajo. Raznolikost, enakost in vključevanje so postale najbolj cenzurirane besede, prav tako nezaželena je omemba podnebnih sprememb. A v praksi ni znanstvenega področja, ki ne bi bilo na tnalu. Nekoč najbolj odprto in stimulativno okolje za raziskave in magnet za talente z vsega sveta, se spreminja v prostor negotovosti in celo cenzure. Kako globoki so pretresi in kakšne utegnejo biti njegove širše posledice, bo v fokusu tokratnega Studia ob 17ih, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Tina Lebar, sintezna biologinja s Kemijskega inštituta, ki se je marca letos vrnila z univerze Harvard; dr. Roman Kuhar, Filozofska fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Maruša Bradač, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani; dr. Matjaž Ličer, Agencije RS za okolje.

Milijon mladih bo prihodnji konec tedna na jubilejnem srečanju v RimuNa poti proti Assisiju in Rimu že prva skupina slovenskih mladihKatere premestitve se obetajo v Ljubljani in Murski Soboti?Zakaj bodo jutri ob 15.00 po avstrijskih cerkvah zazvonili zvonovi?

Prvi osnutek večletnega finančnega okvira Evropske unije za Slovenijo predstavlja ustrezno podlago za pogajanja, je po sestanku z evropsko komisarko za širitev Marto Kos v Ljubljani dejal predsednik vlade Robert Golob. Komisarka pa je poudarila, da širitev Unije ni samo povečanje njenega ozemlja in števila prebivalcev, ampak gre tudi za krepitev varnosti. Drugi poudarki: - Državni svetniki jutri o vetih na zakone o zaščiti živali, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje. - Svet trebanjskega zdravstvenega doma zaradi odstopa polovice članov ne more odločati o vodji ustanove. - Zaradi mogočih neurij oranžno opozorilo, nekaj vročinskih neviht državo zajelo še pred napovedmi.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Na svetu je debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji po oceni NIJZ približno 400.000. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega septembra 2024.

Od genocida v Srebrenici, najhujšega zločina na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, mineva 30 let. Veliko žrtev poboja je še vedno pogrešanih, od številnih pa so našli in pokopali le nekaj kosti. Svojci umrlih se ob tem bojujejo tudi za resnico, saj so vse glasnejši zanikovalci genocida. Za omenjeni zločin je bila soodgovorna mednarodna skupnost, ki ni zmogla zavarovati civilnega prebivalstva. Kako malo smo se naučili iz tega, pa kažejo današnje podobe iz Gaze. Gostje: dr. Božidar Jezernik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana.

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije  

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, so preverjali v oddaji Intelekta, ki jo vnovič predvajamo v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Filipčič, Inštitut Jožef Stefan in Univerza v Novi Gorici; dr. Iztok Lebar Bajec, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Lotrič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Patricia Bulić, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Pred parlamentarnimi počitnicami, ko bi se lahko vsi veselili poletnega odmora, je v slovenski politiki močno počilo. Očitno se bomo jeseni odpravili na posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih, ki ga je izglasovala zelo nenavadna koalicija. Gibanje Svoboda kot protiudarec napoveduje referendum o članstvu Slovenije v Natu. Koalicijski odnosi so prignani do roba. Ali je mogoče še zakrpati razpoke; se res sramotimo v mednarodni skupnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Cerar, nekdanji premiere, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.

Zdravo. Naravnajte si ure na stare čase, medtem ko se mi sprašujemo o formatu osme sezone (ali bomo zares brali Biblijo?) in o tem, zakaj mišja teorija zarote ni tako dobro sprejeta kot reptilske. Med pogovorom o svetih knjigah ugotovimo, da ena knjiga še manjka in da jo je treba napisati. Dogodivščine mladega Boga? Kdo sploh je ta Bog? Hvala, Oolon. Pridemo do konca 12. poglavja: Thor se v veliki vesoljski bitki bojuje z žužki v zobeh, birokratski zasuki so vredni pridevnika vogonski, mi pa kaj hitro presedlamo na zgodbe, ki jih piše življenje: tamal' per, Hot Horse, neumnost v politiki in bazen Ilirija.

Prvi letošnji večji vročinski val, ki traja že od začetka prejšnjega tedna, še ni popustil. Kmetijska suša v zadnjem mesecu je za sabo že pustila nepopravljivo škodo. Glavni ukrep za povečanje odpornosti kmetijstva na sušo in ekstremne temperature je namakanje. Toda zakaj je Slovenija obstala na približno enem odstotku namakanih kmetijskih površin? Kaj je narobe s sistemom, da se skoraj polovica površin, pripravljenih za namakanje, sploh ne namaka? Kako se premakniti naprej? O tem z Jernejko Drolec in gosti: - Maša Žagar, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pred tem raziskovalka in avtoriteta na področju namakanja; - Andreja Sušnik, agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje - ARSO in vodja Centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi in - Marko Černe, specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Slovenija s praznovanjem dneva državnosti zaznamuje 34 let samostojnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru na sinočnji osrednji državni proslavi v Ljubljani poudarila odgovornost za razvoj naše države in za njen ugled. Med drugim je pozvala tudi k odgovornosti za dostojen pokop vseh - s tem bo Slovenija dozorela kot država in skupnost, je še poudarila. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija potrebuje nov razvojni model, ključne bodo tudi skupne vrednote, poudarjajo pristojni. - Krhko premirje med Iranom in Izraelom, kot kaže, drži. - Na vrhu Nata v Haagu pričakovati potrditev dviga obrambnih izdatkov.

Oddajo smo tokrat obarvali tudi z zborovsko glasbo, saj sta pred časom v Slovenski filharmoniji nastopila finski otroško-mladinski zbor Tapiola in Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. V Logatcu se bo začel festival Cantabile, kaj vse prinaša, bomo slišali v pogovoru, pri sosedih v Benetkah pa smo si ogledali premiero opere Pogovori karmeličank Francisa Poulenca.

Sončnim žarkom nismo izpostavljeni le med poležavanjem na plaži, ampak tudi med rekreacijo ali hitenjem po vsakodnevnih opravkih. Predvsem so ogroženi tisti, ki zaradi svojega poklica veliko časa preživijo na prostem. Kožni rak lahko dobijo tudi mladi in ljudje temnejše polti, zato o preventivi oz. zaščiti pred soncem, rednem samopregledovanju znamenj in preostalih aktivnostih, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za nastanek kožnega melanoma, v Svetovalnem servisu s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Število brezdomcev v Evropi narašča, hkrati pa so, med drugim tudi v Ljubljani, prisotne skrite oblike brezdomstva, je pokazala nedavna mednarodna raziskava. Dve tretjini brezdomcev v Ljubljani je moških, več kot 43 odstotkov pa je brez doma že več kot pet let. Skoraj petina ugotovljenih brezdomcev spi na ulici, hkrati pa se povečuje število brezdomcev v celodnevnih zavetiščih in nastanitvenih programih, kar je po oceni strokovnjakov korak v pravo smer. O tem, kje so razlogi za pojav brezdomstva pri nas, kako jih omejiti in kako omogočiti čim lažji izhod iz brezdomstva, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje voditelja Petra Močnika: Barbara Goričan, Min za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dr. Maša Hrast Filipovič, FDV Tanja Hodnik, Oddelek za zdravje in socialno varstvo, MOL Irena Bilčič, Kralji ulice

Palestinska interdisciplinarna umetnica in filmska ustvarjalka Noor Abed je prejela veliko nagrado 36. grafičnega bienala Ljubljana. Na bienalu sta predstavljeni dve fotografiji iz njenega kratkega filma Noč, ko sva držala med seboj iz leta 2024 in skice. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so ob odprtju bienala prikazali tudi omenjeni film in Naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne, kratki film izpred štirih let. Z Noor Abed, ki preučuje, kako se ideologija uteleša v gibanju v kontekstu družbene koreografije, se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Tesa Drev Juh.

Večina izmed nas je prepričana, da nikoli ne bi mogla pristati v kultu. Toda kot pravijo strokovnjaki, nihče ne vstopi v kult, ampak je vanj načrtno rekrutiran. Obenem sploh v Sloveniji o njih še vedno ne vemo dovolj in smo zato še toliko ranljivejši. Predvsem se ne zavedamo, da ne gre vedno le za materialne zlorabe, ampak tudi duhovne. Pogovarjali smo se s štirimi nekdanjimi člani jogijske šole v Ljubljani, ki je del mednarodne federacije, njen duhovni vodja pa v Parizu čaka na sodni proces zaradi ugrabitev, trgovine z ljudmi in spolnih zlorab. Vsak odrasel človek sprejema svoje odločitve in se sam odloča, komu bo pripadal in čemu se bo posvečal. Vendar pa so tu lahko tudi pasti in manipulacije. Zapiski: Vprašanja in odgovori šole Joga neizmernega zdravja in sreče. Šola Joga neizmerne sreče in zdravja  Sundari tempelj Atman joga federacija Mednarodna spletna stran žrtev Atman cult alert  Podkast The Bad Guru (BBC) Poglavja: 00:00:29 Britanski podkast The Bad Guru (BBC) 00:01:30 Kdo je Gregorian Bivolaru 00:05:21 Pričanja nekdanjih članov Joge neizmerne sreče in zdravja 00:15:27 Odgovor policijske uprave Ljubljana 00:16:00 Odzivi in dopisovanje s šolo Joga neizmerne sreče in zdravja 00:22:19 Masažni center Sundari tempelj 00:26:56 novinarka in producentka podkasta na BBC Cat McShane 00:28:38 Pogovor z Ireno Pan, preučevalko kultov pri nas

Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa, množična zavzemanja za enakost in upor proti diskriminaciji. Živimo v družbi, kjer so ne le LGBTIQ+ skupnost, temveč tudi druge ranljive družbene skupine tarče nestrpnosti in sovražnosti. Zato smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o porastu sovraštva v družbi in o problematiki skrajnih populističnih gibanj. Odgovore na vprašanja o tem kdo so glavni nosilci populističnih gibanj, kaj sporočajo, zakaj in koga nagovarjajo, so iskali gostje oddaje prof. dr. Jana Javornik z Univerze v Leedsu in sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, pisateljica Suzana Tratnik in prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Iran se je z vrsto raketnih napadov na Izrael odzval na včerajšnji izraelski napad. Več raket je zadelo osrednji del države, z največjim mestom Tel Avivom vred. Po najnovejših podatkih so bili ubiti trije ljudje, 60 je ranjenih. Žrtve preštevajo tudi v Iranu, kjer so bili tarče napadov vojaški poveljniki, jedrski znanstveniki, pa tudi civilisti. Umrlo naj bi do sto ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval Irance, naj se uprejo režimu. V oddaji tudi: - Spopadi med Iranom in Izraelom precej podražili nafto in plin. - Schengenski sporazum po 40-ih letih v krizi srednjih let, več nadzora nad notranjimi mejami. - Pred Parado ponosa v Ljubljani številne grožnje skupnosti LGBTIQ+.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Gradec je dopoldne pretresel krvav strelski pohod na tamkajšnji srednji šoli, v katerem je napadalec ubil 9 ljudi, več 10 pa ranil. Šlo naj bi za nekdanjega dijaka omenjene šole, ki naj bi storil samomor. V oddaji tudi: - Rusija izvedla nov obsežen nočni napad na Ukrajino z brezpilotnimi letalniki, glavni cilj je bila prestolnica Kijev - Evropska komisija napovedala pakt za oceane, katerega namen je zmanjšanje onesnaženja morij in zavarovanje morskih ekoksistemov - Za aprilske zastrupitve s hrano v Maximarketu v Ljubljani naj bi bilo krivo mešanje pitne vode in vode za gašenj

Od Harvarda do Nase, od raziskav podnebnih sprememb do razvoja novih zdravil, ameriški znanstveno-raziskovalni in visokošolski prostor doživlja pretrese, ki so brez pravih vzporednic v zgodovini. Zaustavljene ali ukinjene so raziskave v višini več milijard ameriških dolarjev, sredstva za prihodnje raziskave se prepolavljajo. Raznolikost, enakost in vključevanje so postale najbolj cenzurirane besede, prav tako nezaželena je omemba podnebnih sprememb. A v praksi ni znanstvenega področja, ki ne bi bilo na tnalu. Nekoč najbolj odprto in stimulativno okolje za raziskave in magnet za talente z vsega sveta, se spreminja v prostor negotovosti in celo cenzure. Kako globoki so pretresi in kakšne utegnejo biti njegove širše posledice, preverjamo v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Tina Lebar, sintezna biologinja s Kemijskega inštituta, ki se je marca letos vrnila z univerze Harvard;dr. Roman Kuhar, sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;dr. Maruša Bradač, astrofizičarka, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, predtem dolgoletna predavateljica na Kalifornijski univerzi v Daviesu;dr. Matjaž Ličer, oceanograf, Agencija RS za okolje.

Vse več držav uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Gre za zelo občutljivo etično–moralno temo, ki vzbuja veliko pomislekov in delitev v vseh državah. Poslanska večina je v slovenskem državnem zboru poslala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nadaljnjo obravnavo; podobno odločitev je na isti dan sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. Kakšna je vsebina slovenskega predloga zakona o samousmrtitvi? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo človek z neozdravljivo boleznijo lahko sprejel odločitev o končanju svojega življenja? O vsem tem z zagovorniki in nasprotniki uzakonitve pomoči pri samomoru v tokratnem Studiu ob 17 – tih. Gostje: Tereza Novak, poslanka, PS Svoboda; Alenka Jeraj, poslanka, PS SDS; dr. Dušan Keber, Srebrna nit – združenje za dostojno starost; dr. Roman Globokar, moralni teolog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Finančni položaj javnega zavoda namreč ostaja zahteven. Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden dalo v javno razpravo dolgo pričakovano novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki med drugim predvideva, da bi se RTV-prispevek letno usklajeval z inflacijo. Bo to rešilo finančne težave zavoda? Zakaj se javna RTV že vrsto let ne more izkopati iz finančnih težav? Kateri ukrepi so nujni za stabilizacijo največjega medijskega in kulturnega zavoda v državi? Kaj načrtuje uprava? O tem v tokratnem Studio ob 17-ih. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice za kulturo za medije; Natalija Gorščak, predsednica Uprave RTV Slovenija; Goran Forbici, predsednik Sveta RTV; dr. Marko Milosavljević, Katedra za novinarstvo na FDV Univerze v Ljubljani.

So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski:  Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje

V maju se naša znanstvena oddaja odpravlja na teren, ker jo zanima, kaj zanima mlade. In po mini raziskavi Frekvence X smo ugotovili, da mlade zanimajo finance, zanima jih znanost, zanima jih prehrana. Prva postaja je Šolski center Srečka Kosovela v Sežani, kjer smo se osredinili na prehranska dopolnila, energijske pijače in seveda prehrano. Spregovorili smo tudi o tem, da je - kot že mnogokrat poudarjeno - zajtrk zelo pomemben obrok dneva, da so v običajni hrani vsa hranila v optimalnih koncentracijah in kombinacijah, zato ni treba eksperimentirati s prehranskimi dopolnili. Pa še zanimivost: prebavila lahko natreniramo, tako kot natreniramo mišice. Da ne bi bila debata preveč resna, smo k sovodenju povabili komika Žana Papiča, da pa ohranimo strokovnost, so nam pomagale: - Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doktorica biomedicine, ukvarja se z varnostjo hrane, prehranskimi dopolnili in energijskimi pijačami. - Jana Verdnik, psihologinja s filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s kognitivno psihologijo, sprašuje se tudi, zakaj jemo, kako počutje in družabna omrežja vplivajo na izbor prehrane.- Ana Karin Kozjek, biokemičarka, dr. med in strokovnjakinja za športno prehrano.