Podcasts about univerze

V tokratni oddaji Studio ob 17ih o posledicah morebitne ukinitve obveznega RTV-prispevka. RTV-prispevek, ki je bil uveden pred 27. leti, je ključni vir financiranja dejavnosti RTV Slovenija. Katere vsebine dobijo plačniki RTV-prispevka za znesek v višini 14,02 evra? Kakšne učinke bi imelo, če bi namesto iz prispevka javni zavod RTV financirali iz državnega proračuna? Kako bi imela RTV zagotovljeno neodvisnost, če bi bila odvisna od sredstev države? Zakaj potrebujemo močen nacionalni medijski servis? Gostje: Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo; dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica inštituta za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru; dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem; dr. Igor Vobič s Katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Smo na poti k novemu Frankensteinu, ki ga ne bomo znali več nadzorovati, ali pa smo vstopili v novo renesanso? Tako se sprašujejo mnogi ob aktualnem bliskovitem napredku umetne inteligence. Na eni strani se vrstijo opažanja, da prehajamo v nove čase, ki bodo zelo drugačni od tistih, ki smo jih bili vajeni, da bo marsikaj potekalo veliko hitreje in učinkoviteje; a kaj če bo iz enačbe proti svoji volji izvzet tudi človek? S čim imamo dejansko opravka?Sogovorniki: Matej Huš, doktor fizikalne kemije in raziskovalec na Kemijskem inštitutu, ki se ukvarja z znanostjo in tehnologijo ter spremlja tudi razvoj umetne inteligence. Matjaž Humar, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, kjer se ukvarja z biofotoniko, laserji in miniaturnimi optičnimi napravami, pri svojem raziskovalnem delu pa vse bolj uporablja tudi umetno inteligenco. Martin Žnidaršič, dolgoletni raziskovalec umetne inteligence in strojnega učenja na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan. Andrej Bauer, matematik in raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki se v zadnjem času intenzivno ukvarja s tem, kako umetna inteligenca spreminja matematiko. Ernest Ženko, filozof in vodja Centra za odgovorno rabo umetne inteligence v Kopru, kjer se posveča širšim družbenim, okoljskim in etičnim vprašanjem, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence.

V globalnem gospodarstvu in geopolitiki se dogajajo tektonski premiki. Rušijo se mednarodna pravila in stara zavezništva. Ne velja več, da politika sledi gospodarstvu na nove trge in svetovne odre, ampak je gospodarstvo postalo orodje političnih velesil za doseganje bolj ali manj ozkih interesov. Hkrati z geopolitičnimi premiki, ameriško-kitajsko tekmo in regionalnimi vojnami potekajo tehnološka oziroma revolucija umetne inteligence, spoprijemanje z vse bolj očitnimi okoljskimi izzivi in vse bolj neizprosna tekma za surovine in energente. Kaj vse to pomeni za slovensko gospodarstvo, kako se odzivajo slovenska podjetja z izkušnjami na različnih trgih in v različnih sektorjih, kje vidijo priložnosti in kakšna so tveganja za Evropsko unijo? Jim evropska politika pomaga ali otežuje položaj ter kako bi morala ukrepati Slovenija? Gostje: prof. dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, predavatelj na Wirtschaftsuniversität na Dunaju in na Burgundy School of Business v francoskem Dijonu; Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška ter članica Strateškega sveta za gospodarstvo; Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding, d. d. in direktor Domel, d. o. o., član Strateškega sveta za gospodarstvo, in predsednik Regionalne zbornice za Gorenjsko pri Gospodarski zbornici Slovenije. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.

Osem desetletij neprekinjeno deluje edina akademija za gledališko umetnost v Sloveniji. Marca 1946 je v Ljubljani začela delovati Akademija za igralsko umetnost, pozneje preimenovana v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Ob 80-letnici delovanja bo festival AGRFT posebej slovesen in obogaten z gostovanji gledaliških akademij iz tujine. Gledališko-umetnostno nadaljujemo tudi s festivalom sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2026. V Mali Drami na Litostrojski 56 bodo premierno uprizorili krstno izvedbo dramatiziranega romana Bettine Wilpert Nam se to ne more zgodit v prevodu Mojce Kranjc in režiji Eve Nine Lampič. Začenjamo v glasbenem svetu: z jubilejnim koncertom v cerkvi sv. Petra v Radečah se drevi začenja 10. festival komorne glasbe Sonc.

Kaj pravzaprav pomeni ta »celota«, katere razsežnosti človeka zajema in kam segajo začetki geštalt pedagogike? Inštitut za integrativno geštalt pedagogiko izhaja iz krščanske geštalt pedagogike po Albertu Höferju. Do kakšnih spoznanj je prišel in kako so ta vplivala na razvoj tega pristopa? Če govorimo o človeku kot celoti, ne govorimo samo o razumu in znanju, ampak tudi o čustvih, telesu, odnosih, izkušnjah, vrednotah, različnih pogledih in duhovnosti. Zakaj je pomembno, da nobene od teh razsežnosti ne izključimo? V oddaji sta bili naši gostji prof. dr. Iva Nežič Glavica, geštalt trenerka in skrbnica programa Geštalt pedagogika na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter dr. Miriam Stanonik, geštalt trenerka, supervizorka in direktorica Inštituta za integrativno geštalt pedagogiko. Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pravkar potekajo tudi vpisi v program Geštalt pedagogika.

Digitalizacija in mediatizacija vsakdanjega življenja, ekonomija pozornosti in ekonomija navezanosti, ki jo s klepetalnimi roboti gradi bratovščina tehnoloških miljarderjev, vplivajo na medosebne odnose, polarizacija in radikalizacijo glede na spol, pa tudi na intimo in spolnost. Kako v takem okolju skrbeti za zdrave medosebne odnose, spolno zdravje in osrečujočo intimo ter kako naučiti mlade, kje v poplavi informacij in orodij najti točne, kredibilne in relevantne informacije? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tim Prezelj, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU, avtor znanstvene monografije Problematika spolne vzgoje v Sloveniji – kvalitativna analiza učnih načrtov in gradiv; Živa Gornik, antropologinja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je v svoji magistrski nalogi raziskovala študentsko seksualno delo v Sloveniji; dr. Anamarija Šiša, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki se raziskovalno ukvarja s področjem digitalnih intimnosti, s poudarkom na mobilnih aplikacijah za zmenke; Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta safe.si, ki prav tako deluje na FDV. Avtorica oddaje Urška Henigman.

V Galeriji Cankarjevega doma je na ogled razstava Kozmos Kosovel, osrednji razstavni dogodek v Kosovelovem letu, ki »Kosovela ne predstavlja kot oddaljen literarni spomenik, temveč kot izjemno aktualnega misleca, umetnika in vizionarja, ter poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj danes ne zveni staromodno, temveč nelagodno aktualno,« so zapisali v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je bila bistven člen pri pripravi in postavitvi razstave. Kustos je bil namreč mag. Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva v NUK-u, prostorsko zasnovo pa so oblikovali študenti akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani; pri zvočnih posnetkih interpretacij Kosovelove poezije je sodeloval tudi tretji program, program Ars Radia Slovenija. Razstavo v Cankarjevem domu si bo mogoče ogledati vse do 9. maja prihodnje leto. Tadeja Krečič je v studio povabila kustosa, magistra Marijana Ruperta. Tonska izvedba: Liam Samsa.

Tektonske spremembe na avtomobilskem trgu so dosegle tudi Slovenijo. Avtonomna vožnja je odslej možna tudi pri nas. Vsak peti novi avtomobil v prvih osmih mesecih tega leta je bil povsem električen, v avgustu pa celo vsak tretji. In slovenska avtomobilska industrija, tudi na račun elektrifikacije, še vedno ustvari kar desetino bruto domačega proizvoda oziroma četrtino vsega našega izvoza. Kje smo, kam gremo in kako se pripravljamo na velike premike v naši mobilnosti, v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Marko Dvornik, državni sekretar za mobilnost in promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko; Timotej Gruden, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; Andrej Brglez, strokovnjak za mobilnost.

V ekosistemih imajo izjemno pomembno vlogo ptice roparice. Kot vrhnji plenilci prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja, hkrati pa so tudi občutljivi bioindikatorji stanja okolja, v katerem živimo. Veterinarska pomoč in zaščita ptic roparic je eden od ključnih delov projekta Interreg AVIATOR – Preživetje in prilagajanje ptic plenilk s pomočjo poglobljenega poznavanja, zdravljenja ter primernega ozaveščanja ljudi«, ki ga izvajajo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani v partnerstvu z ljubljanskim živalskim vrtom ter Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Gre za mednarodno sodelovanje različnih ustanov v podonavski regiji, ki ga vodijo v Znanstvenem inštitutu za veterinarstvo v Beogradu. Petra Medved je v današnji Nedeljski reportaži obiskala Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete v Ljubljani, na kateri poleg naštetih vrst živali zdravijo tudi prostoživeče živali, najpogosteje ptice. Tudi ob pomoči projekta AVIATOR so od začetka projekta aprila lani sprejeli in veterinarsko oskrbeli 173 ptic roparic. Na fotografiji mladi kragulj (Accipiter gentilis), arhiv fotografij Klinike za ptice, male sesalce in plazilce VF UL.

Do leta 2018 smo bili priča močni sekularizaciji med mladimi v Sloveniji, na kar sledi religijski obrat. Priča smo rasti religioznosti med mladimi in to med mladimi moškimi med 16. in 29 letom starosti. Zakaj se fantje obračajo religiji, medtem ko se dekleta še naprej sekularizirajo? Kaj to pomeni v praksi? Ali obiskujejo fantje verske obrede pogosteje? Kako pomemben je Bog v njihovem življenju? V Sloveniji se povečuje delež nekatoliških pripadnikov, kašen trend vernosti je med njihovimi mladimi? Na ta vprašanja v oddaji Sedmi dan odgovarja sociolog prof. dr. Miran Lavrič iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ta je pred kratkim na podlagi domačih in tujih raziskav pripravil znanstveni članek o religioznosti mladih v Sloveniji.

Čeprav je Mao, ki je deželi na oni strani velikega zidu vladal med letoma 1949 in 1976, odgovoren za trpljenje in smrt milijonov Kitajk in Kitajcev, v svoji domovini vendarle velja za nespornega junaka. Zakaj?9. septembra 1976, pred pol stoletja torej, je v Pekingu umrl Mao Zedong. Komunistični politik, ki se je rodil decembra leta 1893 na podeželju v južni provinci Hunan, se je v kitajsko zgodovino z velikimi pismenkami vpisal najpozneje 1. oktobra leta 1949, ko je na pekinškem Trgu nebeškega miru razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske. No, tej, ljudski Kitajski je Mao potem tudi načeloval naslednjih 27 let in bil neposredno odgovoren za osupljiv niz napak, katastrof in zločinov – od zatrtja kampanje stotih cvetov, ki naj bi sicer spodbujala javno izražanje kritičnih mnenj in pripomb, prek t. i. velikega skoka naprej, poizkusa hitre industrializacije dežele na oni strani velikega zidu, poizkusa, ki se je iztekel v naravnost apokaliptično lakoto, do velike kulturne revolucije, med katero so mladi rdeči gardisti z Maovo rdečo knjižico v rokah uničili na tisoče templjev, palač in drugih vidnih simbolov kitajske starodavne civilizacije. Človeška življenja, ki so bila med vsemi temi brutalnimi pretresi izgubljena, lahko štejemo v desetinah milijonov, preživeli pa najbrž še danes živijo z globoko travmatičnimi spomini na Maovih 27 let na oblasti. In vendar ni dvoma – Mao Zedong je na Kitajskem danes junak. Njegovi portreti in kipi krasijo pisarne in mestne trge od ruske do vietnamske meje, Komunistična partija pa je njegovo zgodovinsko vlogo že pred časom uradno ovrednotila takole: Mao naj bi sicer res bil 30 odstotkov slab, a bil naj bi tudi 70 odstotkov dober. Ob tej partijski igri procentov je kaj lahko zamahniti z roko, češ cenena propaganda oblastnikov, a če to storimo, se slej ko prej prikrajšamo za širše razumevanje novejše kitajske zgodovine, razumevanje, ki bi nam utegnilo še kako priti zdaj, ko je Ljudska republika drugo gospodarstvo sveta in ko očitno tudi že precej uspešno tekmuje z Združenimi državami Amerike za položaj svetovne velesile številka ena. Zato smo se v tokratnih Glasovih svetov spraševali, kaj partija pa tudi milijoni navadnih Kitajk in Kitajcev Mao Zedongu štejejo v dobro in zakaj naj bi to dobro vendarle odtehtalo vse trpljenje in vse smrti, za katere je odgovoren? – Odgovor na to zagatno vprašanje nam je pomagala iskati dr. Maja Veselič, sinologinja in predavateljica na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: propagandni plakat z Maovo podobo, razstavljen v Anrenu v tamkajšnjem Muzeju značk, ur in pečatov iz rdeče dobe (Goran Dekleva)

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem vnovič tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Potapljači že dolgo poznajo preprost trik proti rošenju maske. Preden si jo nadenejo, vanjo pljunejo. Toda ali slina res pomaga in kaj se ob tem dogaja na površini stekla? Na vprašanje 11-letnega Marka odgovarja dr. Matija Tomšič, profesor fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Keramika je eno najpogostejših in najpomembnejših arheoloških gradiv. Ker se žgana glina dobro ohranja, lahko raziskovalci danes že iz majhnih odlomkov posod razbirajo številne podatke o življenju ljudi v preteklosti – od načinov izdelave in prehrane do trgovskih povezav, tehnologije in kulturnih stikov. Keramični predmet tako ni več le »lonček« ali črepinja, temveč vir številnih informacij o ljudeh, ki so ga izdelali in uporabljali. Z raziskovanjem lipidov, torej kemičnih ostankov maščob, ki se lahko ohranijo v poroznih stenah keramičnih posod, lahko keramika razkrije tudi, kaj so ljudje nekoč jedli. Z analizami lipidov je mogoče ugotoviti, ali so bile posode uporabljene za shranjevanje ali pripravo živalskih maščob, rastlinskih olj, mesa ali mlečnih izdelkov. Takšne raziskave omogočajo vpogled v prehrano neolitskih skupnosti in velike spremembe, ki jih je prinesel prehod od lovstva in nabiralništva h kmetovanju. Še posebej zanimivi so sledovi mleka in mlečnih izdelkov, saj pomagajo razumeti razvoj zgodnjega kmetijstva.Tudi Ajdovska jama pri Nemški vasi je pomemben primer, kako lahko keramika pomaga pri raziskovanju preteklih družb. To izjemno jamsko grobišče iz mlajše kamene in bakrene dobe pri nas raziskovalcem pomaga razumeti uporabo prostora, način življenja ljudi in predvsem "nenavadne" pogrebne rituale. Ti so vključevali keramiko, kamnito orodje, kosti in druge ostanke. V širšo zgodbo o skupnosti sodijo tudi izpostavljanje in premeščanje človeških posmrtnih ostankov ter navade darovanja živil in drugih predmetov. Jama tako ni bila le grobišče, temveč tudi prostor posebnega pomena oziroma svetišče, kjer so se odvijali obredi, povezani s kultom posmrtnega življenja. Sogovornica: arheologinja dr. Manca Vinazza s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki vodi projekt POTTERIA – Lončarske tradicije v pozni prazgodovini kot odmevi okoljskih in družbenih sprememb. Fotografija:Keramična steklenička iz Ajdovske jame, avtorica fotografije: dr. Lidija Korat Bensa, Zavod za gradbeništvo

Ministrstvo za kulturo predlaga spremembe na področju medijske zakonodaje, ki jih je sprejela vladna koalicija v minulem mandatu. Zdajšnja ekipa na ministrstvu za kulturo v noveli zakona o medijih omejuje ali celo ukinja nekatere oblike pomoči medijem, kar v negotov položaj postavlja številne medije. V javni obravnavi je tudi predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki po mnenju kritikov odpira vrata večjemu političnemu vplivu na javni zavod. Kaj za medijsko krajino pri nas pomenijo nove zakonodajne spremembe? Ali predlagane rešitve odpirajo vrata večjemu političnemu vplivu na medijski prostor? Bi morebitna ukinitev RTV-prispevka lahko vodila tudi v ukinitev Radiotelevizije Slovenija? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenija in namestnica predsednika sveta RTV; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Pri Založbi Univerze v Ljubljani je izšla nova znanstvena monografija Gledališče v dramatizirani dobi tekoče moderne. V njej dramaturg, teatrolog in redni profesor na ljubljanski AGRFT dr. Tomaž Toporišič gledališče obravnava kot prostor, v katerem se uprizarja družba, pri čemer raziskuje, kako se družbene spremembe skozi različna obdobja odražajo v gledaliških praksah. Z avtorjem smo se pogovarjali o nerazdružljivi povezavi med gledališčem in družbo od avantgardnega gledališča v 60. in 70. letih pa vse do danes.

Po silovitih poplavah in zemeljskem plazu, ki so v sredo prizadeli območje na meji med Nepalom in kitajskim Tibetom, pogrešajo več kot 1300 ljudi. Posnetki iz Nepala so pretresljivi, ogromne količine vode, blata, zemlje so odnesle cele vasi, tako je vsaj videti. Kaj je pravzaprav povzročilo ta 'cunami'? Dogajanje pojasnjuje geolog prof. dr. Andrej Šmuc z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Letošnja poletna sezona je bila znova tudi sezona gozdnih požarov in zdi se, da gre za trend, ki postaja vse pogostejši. Konec koncev zdaj že skoraj vsako leto zabeležimo nov globalni temperaturni rekord in vsi kazalniki kažejo, da tudi tokrat ne bo nič drugače. Kako se torej na vse bolj vročem planetu spreminjajo gozdovi in v kolikšni meri se sploh lahko prilagajajo nenehnemu dvigovanju temperatur? Kakšni bodo čez nekaj let ali desetletij, ko se nam, ob različnih možnih podnebnih scenarijih, obetajo le še mnogo bolj neprijazne razmere? O tem smo govorili v oddaji Glasovi svetov, tokrat ponovno v Studiu ob 17. Gostje: - klimatologinja mag. Mojca Dolinar, vodja Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji za okolje;- prof. dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani;- dr. Andreja Nève Repe z Zavoda za gozdove. Avtorica oddaje Nina Slaček.

Med 17. in 21. avgustom je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani potekal 27. poletni tabor inovativnih tehnologij. Okoli 100 mladih (osnovno- in srednješolcev) se ga je udeležilo, izbrali pa so lahko eno od 10 zanimivih delavnic, na katerih so raziskovali od električnih vozil do elektrike v človeškem telesu.Delo je bilo zasnovano tako, da so mladi tehnologijo ne le uporabljali, temveč tudi soustvarjali in razumeli njeno delovanje. Da bi izvedeli več, je ekipa Prvega obiskala Fakulteto za elektrotehniko, tam postavila terenski studio in pred mikrofon povabila nekaj udeležencev in mentorjev delavnic.

Ljubljana potrebuje več programov za brezdomne uporabnike in uporabnice drog.Na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani letos obeležujejo 20-letnico delovanja Centra za študij drog in zasvojenosti. Konec junija so ob tej priložnosti pripravili posvet. Srečanje je bilo namenjeno pomembni in aktualni temi zmanjševanja škode na področju uporabe drog in drugih zasvojenosti ter refleksiji preteklosti in izkušenj, ki so nastale na tem področju od devetdesetih let preteklega stoletja dalje, so zapisali v vabilu na posvet. O problematiki drog, zasvojenosti in brezdomstva se bomo v tokratni oddaji pogovarjali s strokovnjakinjama. To sta doktorica Vera Grebenc in doktorica Amra Šabić. Z njima se je pogovarjala Urška Henigman.

Bančna digitalizacija prinaša velike prihranke, tako denarja kot časa, toda ne vsem. Dostop do gotovine je z zapiranjem bankomatov in poslovalnic dodatno otežen, zlasti za številne starejše prebivalce na podeželju. To naj bi rešili s predlaganim zakonom o finančni vključenosti, ki naj bi poskrbel tako za zadostno število bankomatov kot tudi za brezplačne bančne račune za najranljivejše. V kolikšni meri je to ekonomsko vzdržno, kdo bo plačal dodaten dostop do gotovine – banke ali komitenti prek višjih cen drugih storitev – ter ali ne gre morda za poseg v zasebno gospodarsko dejavnost? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Peter Papež, državni sekretar na ministrstvu za finance; Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank Slovenije; Tanja Piškur, generalna sekretarka na Zvezi potrošnikov; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Zakaj se tudi po 2700 letih vnetega branja še zdaleč nismo naveličali zgodb o mitoloških junakih stare Grčije od Ahila, Brizejde in Hektorja do Odiseja, Telemaha in Penelope?Britanski filmski režiser Christopher Nolan je s svojo ambiciozno predelavo Odiseje to poletje cel svet pripravil do tega, da smo se pogovarjali o Homerju. In imeli smo o čem govoriti! Začetnik grške literature je namreč sila enigmatična figura. Ne vemo, kdaj točno se je rodil, ne vemo, kako točno je živel in kje je umrl, ne vemo niti, ali je čisto zares napisal tako Iliado kot Odisejo. Vemo pa, da brez teh dveh pesnitev kratko malo ni zahodne književnosti oziroma, mutatis mutandis, zahodne civilizacije. In razločno tudi slutimo, da niti po 2700 letih vnetega branja Homerjevih mojstrsko upovedanih zgodb v interpretativnem smislu še zdaleč nismo izčrpali. Zakaj je tako, smo skušali dognati v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dva predavatelja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, klasičnega filologa dr. Davida Movrina in filozofa dr. Blaža Zabela, ter mag. Jeleno Isak Kres, klasično filologinjo, ki nas je pred šestimi leti oskrbela z novim prevodom ključnih devetih spevov Homerjeve Iliade. Foto: rimska kopija helenističnega doprsnega kipa Homerja iz 2. stol.pr. n. št. (Mike Peel / Wikipedija)

V Sloveniji in drugih državah Evropske unije že nekaj časa teče razprava o uvedbi starostnih omejitev za uporabo družbenih omrežij. V Sloveniji večina staršev podpira omejitev dostopa do družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. To je pokazala raziskava, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko, Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede, v okviru katerega deluje tudi točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Več o tem zdaj Cirila Štuber z gostom, Markom Puschnerjem.

Kmetijstvo je to poletje močno prizadela suša v kombinaciji z visokimi temperaturami. Suše in drugi vremenski ekstremi bodo pogosti tudi v prihodnje. Prilagajanje novim podnebnim razmeram za ohranjanje varne preskrbe s hrano je osrednja tema številnih strokovnih posvetov in okroglih miz na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA te dni v Gornji Radgoni. Tam je nastal tokratni Studio ob 17.00 z osrednjim vprašanjem, kako pospešiti namakanje kmetijskih površin. Bo država odprla projektne pisarne, bo ministrstvo vzpostavilo nov oddelek za namakanje? Bodo poenostavili pridobivanje vodnih dovoljenj? Gostje: Janez Cigler Kralj, kmetijski minister; Peter Lovšin, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor; dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Marko Černe, specialist za namakanje pri Kmetijskem zavodu Ptuj; Jakob Bogovič, mladi kmetovalec iz Krškega.

Ime tedna je postal Seku M. Conde, novinar in ustvarjalec spletnega portala Afrika nikogar ne zanima, ki ponuja sveže novice in povezave do preverjenih virov o dogajanju na afriški celini. Projekt je sprva nastal kot osebni zbiralnik novic s pomočjo umetne inteligence, pozneje pa se je zaradi pomanjkanja tovrstnih vsebin v slovenskem prostoru razvil v javno dostopen portal, katerega namen je preseganje stereotipov in zapolnjevanje informacijske vrzeli o Afriki. Kandidata sta bila tudi: Miran Kostanjevec, vodja prostovoljske akcije Pomoč Omišu, ki jo je začel po katastrofalnem požaru na območju Omiša. Nekaj zbranega materiala je že prispelo v Omiš, zdaj pa zbirajo ponudbe podjetij, obrtnikov in posameznikov, pripravljenih pomagati. Ko bo škoda popisana in bo jasno, kaj ljudje, ki jih je prizadel požar, potrebujejo, se bo pomoč nadaljevala. Kot so zapisali na Facebookovem profilu Pomoč Omišu, akcije niso ustavili, saj želijo najprej ugotoviti, kaj ljudje potrebujejo, in jim tako pomagati prav. Val Vec, mladi raziskovalec in član Laboratorija za informacijske tehnologije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer so razvili sistem, ki s pomočjo senzorja na golf palici spremlja igralčev zamah in ga primerja z njegovim najboljšim zamahom. Senzor spremlja gibanje palice, aplikacija pa golfistu že med vadbo pokaže, kje njegov zamah odstopa, da lahko svojo izvedbo sproti prilagaja. Pri razvoju so sodelovali tudi profesionalni trenerji golfa.

Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo.Odgovor nam je priskrbel Jure Mravlje z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.   POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.     Poglavja: 00:00:43 Jure Mravlje o evolucijskem nastanku barv in pigmentih 00:01:31 Tri glavne skupine pigmentov: klorofili, karotenoidi in antociani 00:02:29 Spreminjanje barve sadja med dozorevanjem (primer češenj in grozdja) 00:03:13 Zakaj je zelenjava večinoma zelena, sadje pa barvito (koevolucija in privabljanje živali) 00:04:10 Vpliv umetne selekcije in križanja na barvo sadja skozi tisočletja 00:04:29 Dodatne vloge pigmentov: zaščita pred soncem, antioksidanti in obramba 00:04:59 Najljubši poletni sadeži sogovornika 00:05:25 Vabilo na dogodek v živo z ekipo Radio Vednih v ljubljanskem živalskem vrtu

Letošnja poletna sezona je bila znova tudi sezona gozdnih požarov in zdi se, da gre za trend, ki postaja vse pogostejši. Konec koncev zdaj že skoraj vsako leto zabeležimo nov globalni temperaturni rekord in vsi kazalniki kažejo, da tudi tokrat ne bo nič drugače.Kako se torej na vse bolj vročem planetu spreminjajo gozdovi in v kolikšni meri se sploh lahko prilagajajo nenehnemu dvigovanju temperatur? Kakšni bodo čez nekaj let ali desetletij, ko se nam, ob različnih možnih podnebnih scenarijih, obetajo le še mnogo bolj neprijazne razmere? To so vprašanja, na katera bodo v Glasovih svetov odgovarjali klimatologinja mag. Mojca Dolinar, vodja Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji za okolje; prof. dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter dr. Andreja Nève Repe z Zavoda za gozdove.Foto: Avgust 2026 v Bohinjski dolini, avtor fotografije Primož Šenk, Zavod za gozdove

Kako je mogoče, da so ameriški ustanovni očetje zaneseno govorili o življenju in svobodi in zasledovanju sreče kot pravicah, s katerimi da je obdarjen sleherni človek, potem pa so v svoji republiki dopustili suženjstvo?V začetku julija so Združene države Amerike praznovale 250. obletnico razglasitve neodvisnosti. V primerjavi s kakšno Kitajsko, Etiopijo ali Portugalsko je Amerika seveda zelo mlada država, a to nikakor ne pomeni, da nima pomembne, globalno odmevne pa tudi zagonetnih notranjih protislovij polne zgodovine. Eden največjih paradoksov te zgodovine pa je slej ko prej tale: kako je mogoče, da so ameriški ustanovni očetje zaneseno, navdahnjeno govorili o življenju in svobodi in zasledovanju sreče kot samorazvidnih pravicah, s katerimi da je obdarjeno sleherno človeško bitje, potem pa so v svoji republiki dopustili suženjstvo? In nadalje: kako je možno, da se država, ki je – nikakor ne neupravičeno – dolgo veljala za nesporen svetilnik svobode in demokracije, v četrt tisočletja še ni uspela otresti toksične družbeno-politične dediščine sužnjelastništva in rasizma? To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali, ko smo ob koncu junija, nekaj dni pred ameriškim 250. rojstnim dnem torej, pred mikrofonom gostili dr. Ireno Šumi, predavateljico na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki se v znanstveno-raziskovalnem smislu posveča preučevanju antropologije nacionalizma, rasizma in antisemitizma. Košček tega pogovora smo 30. junija sicer že objavili v kontekstu oddaje Intelekta na Prvem, no, v tokratnih Glasovih svetov pa diskusijo z dr. Šumi objavljamo v celoti. Foto: voditelji gibanja za državljanske pravice med pohodom na Washington avgusta 1963, na katerem je imel Martin Luther King ml. znamenit govor, v katerem je razvil svojo »sanjsko« vizijo prihodnjih medrasnih odnosov v Združenih državah Amerike (Rowland Scherman / Wikipedia, javna last)

V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov. Pri nas imamo 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah se to število giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Povečuje se tudi število otrok in mladostnikov z govorno-jezikovnimi motnjami. Pred desetimi leti jih je bilo v osnovnih šolah 872, v zadnjem šolskem letu pa 2790. Govorno-jezikovne težave se pojavljajo tudi pri drugih skupinah otrok s posebnimi potrebami. Pred pripravami na nov magistrski študijski program druge stopnje Logopedija in surdopedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bomo pregledali stanje na tem področju in v kolikšni meri lahko nov študijski program razreši pereče razmere.

Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.

Ob še enem vročinskem valu se v XKurziji odpravljamo v laboratorij, kjer skrbijo, da bomo tudi v prihodnosti, ki bo po napovedih vedno bolj vroča, trajnostno ohlajali domove. V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko LAHDE Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani raziskujejo napredne hladilne sisteme in tehnologije za učinkovitejšo rabo energije. Eno od področij, s katerim se ukvarjajo, je magnetno kalorično hlajenje. To je inovativna in okolju prijazna tehnologija hlajenja, ki sicer še nekaj časa ne bo v komercialni uporabi, se pa študije na te področju dogajajo že nekaj desetletij, pravi raziskovalec dr. Urban Tomc.

Po epidemiji covida med mladimi pogostejše injiciranje heroina.Prestolnica se je v minulih desetletjih zelo spremenila, nihče ji več ne more očitati zaspanosti ali pomanjkanja razvoja. Vendar je začrtana smer v minulih letih premalo pozornosti in sredstev namenila za podporo in pomoč najranljivejših skupin ljudi. Droge in brezdomstvo nista nova pojava, več kot očitno pa določene širše družbeno politične okoliščine vplivajo na večjo vidnost brezdomnih uporabnikov in uporabnic drog. Med njimi je vse več mladih, tudi mladoletnih. Zakaj se je to zgodilo in kako ta problem reševati? O tem v tokratni oddaji, vsak s svojega zornega kota so problematiko razložile doktorica Vera Grebenc in doktorica Amra Šabić s Centra za študij drog in zasvojenosti na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Hana Košan, predsednica društva Kralji ulice, Pavla Zabret, strokovna delavka v dnevnem centru za mlade uporabnike in uporabnice substanc med 15 in 26 let pri združenju Drogart in Borut Bah, predsednik društva Stigma.

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in odmor od vsakdanjih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas, bi ga izkoristili, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto nastajajo nesoglasja med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je bil, preden ga je vzel? V Studiu ob 17.00 vnovič o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel? V Studiu ob 17.00 tokrat o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Pred petdeset tisoč leti so Zemljo poseljevale vsaj tri različne vrste rodu homo. Danes smo tu samo še mi.V dolgi zgodovini razvoja vrste homo sapiens je naš obstoj večkrat visel na nitki, o čemer pričajo tako imenovana genetska ozka grla, vpisana v našo DNK. V našem genskem zapisu so tudi sledi srečanj naših prednikov z drugimi predstavniki rodu homo, z neandertalci, ki so poseljevali Evropo in osrednjo Azijo, ter novoodkritimi denisovci, ki so živeli v vzhodni Aziji. Spoznanje, da so denisovci sploh obstajali, je prineslo šele odkritje leta 2010, ki je temeljito spremenilo razumevanje evolucije človeka.A če je bilo širjenje homo sapiensa po svetu tako učinkovito, pa je po drugi strani trajalo zelo dolgo, precej več kot sto tisoč let, da so se naši predniki sploh odpravili iz Afrike. Na vprašanje, zakaj je bilo temu tako, še nimamo jasnih odgovorov. A tisto, kar danes vemo o razvoju naše vrste in o poti, ki nas je pripeljala iz dolge kamene dobe, vsekakor kaže na to, kako lahko imajo relativno drobne spremembe zelo daljnosežne posledice.Evoluciji homo sapiensa smo se posvetili v tokratni Intelekti v družbi prof. dr. Petre Golja, ki na ljubljanski Biotehniški fakulteti med drugim predava evolucijo človeka, ter arheologa in antropologa dr. Manuela Willa z Univerze v Tübingenu v Nemčiji.Foto: Roke v jami Pettakere, 50 000 pr.n.št., Sulawesi, Indonezija , vir: Wikipedia, javna last, izrez

Gost zadnje epizode 9. sezone Vodenja s posluhom je Aljoša Marković, lastnik in direktor verige restavracij Baščaršija. Diplomant menedžmenta na London School of Economics in magister financ z univerze Cambridge se je po sklopu okoliščin znašel v gostinstvu. Kako je iz družinske zgodbe ustvaril eno najbolj prepoznavnih gostinskih blagovnih znamk v Sloveniji? In kaj je težje; magistrirati na prestižni univerzi ali odpreti novo restavracijo? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian sta podpisala mirovni sporazum, ki med drugim prinaša konec spopadov med državama, odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana. Zdaj naj bi se začela ključna 60-dnevna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Ali bo tokratni sporazum resnično prinesel mir na Bližnji vzhod ali gre le za predah pred novim konfliktom? Več o aktualnem dogovoru in razmerah v tej nemirni regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Faris Kočan, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mirko Cigler, nekdanji diplomat, publicist; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Blaž Ermenc.

Svoboda govora, individualizem, potrošništvo kot način življenja in domnevna svoboda, ki s tem pride, tehnološki napredek, filmski način upovedovanja zgodb, kavbojke, hitra hrana, globalna glasbena industrija. Ne da bi omenila državo, sem prepričana, da je večina pomislila na Združene države Amerike. Da je ta globalna velesila vstopila v podzavest in življenje velike večine prebivalcev tega sveta, je posledica večdesetletne sposobnosti prepričevanja z uporabo mehke moči: zaželene cilje v mednarodnih odnosih je dosegla s privlačnostjo in prepričevanjem, predvsem pa brez uporabe prisile ali groženj. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovorniki:-profesor politologije dr. Tomaž Deželan, predstojnik Katedre za analizo politik in javno upravo ter koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-izr. prof. dr. Mirt Komel z Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-prof. dr. Peter Stanković s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Foto: Treptower (Pixabay)

Alenka Potočnik Anžič je direktorica marketinga Hisense Europe in predsednica Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Zelo odkrito govori o svojih izzivih pri vodenju, kako razume to, da ji sodelavke rečejo, da je zahtevna in kako sodeluje s kitajskimi kolegi. Naša gostja je tudi nekdanja vrhunska košarkarica in prav to je bilo izhodišče za začetek pogovora. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo. V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve; Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev. Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove? Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije; Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja; prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostje: Anja Zag Golob, pesnica, založnica; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Tema tokratnega Studia ob 17.00 je koalicijska pogodba nove, četrte vlade Janeza Janše. Kaj ukrepi prinašajo gospodarstvu, sociali, pravni državi? Kakšna razmerja vzpostavljajo? Česa se je bati in kaj je razlog za zadovoljstvo? Katere so morebitne pasti? Kakšen način vladanja lahko pričakujemo? Kaj nas čaka v danih geopolitičnih razmerah? Odgovori sledijo v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Jaklič, ekonomist, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Damijan Florjančič, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča; Jakob Počivavšek, sindikalist, Pergam; Antiša Korljan, politični analitik. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Vlada trdi, da smo dosegli cilj 2 % BDP za obrambo, a v Natu se ne strinjajo s tem, saj smo med obrambne izdatke vključili tudi vlaganja v odpornost. Res pa za obrambo še nikoli doslej nismo dajali toliko kot zdaj. Paradoksalno pa se pri nas po drugi strani zmanjšuje delež vlaganj v vojaško opremo. Za povrh bodo obrambnemu resorju odškrtnili 100 milijonov evrov za krpanje proračunske vrzeli. Kako bo to vplivalo na doseganje zavez, tako finančnih kot vojaških, v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu; dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri NATU, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo spremenila praktično vse in to velja še zlasti za področje vojaške tehnologije in sistemov. Tekma med velesilami se je v zadnjih letih izrazito pospešila in načrtovanje napadov kot tudi strateške odločitve se vse bolj naslanjajo na umetno inteligenco. Spor med ameriškim podjetjem Anthropic in Pentagonom o mejah uporabe trenutno najzmogljivejšega modela generativne umetne inteligence Claude je jasno pokazal, kako zelo so se spremenile prioritete in načrti. Ker je podjetje želelo zagotovila, da se njihov model Claude, ki velja za najzmogljivejšega na trgu, ne bo uporabljal za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, je dobil prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za pomenljiv precedens, ki med drugim kaže, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Kaj vse se s hitrim pohodom umetne inteligence na vojaško področje vojskovanja spreminja, so pomagali osvetliti: - obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; - strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; - načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.

Kreme za zaščito pred soncem že dolgo niso več »kreme za sončenje« – zdravega sončenja namreč ni. Če smo soncu predolgo izpostavljeni brez ustrezne zaščite, se lahko pojavijo opekline, hitrejše staranje kože in povečano tveganje za razvoj kožnega raka. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o zaščiti pred soncem – o mehanski zaščiti z oblačili in pokrivali ter o uporabi zaščitnih krem. Koliko kreme moramo nanesti na obraz? Kako pogosto moramo nanos obnavljati? Ob pol devetih bo z nami dr. Larisa Stojanović, dr. med., spec. dermatovenerologije z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Potem ko so Združene države Amerike januarja uvedle blokado dobave energentov na Kubo, so razmere tam vse bolj kritične. Prebivalstvo je tudi po 20 ur na dan brez električne energije, primanjkuje osnovnih dobrin, zdi se, da je padec komunističnih oblasti, ki so vse od začetka pod nadzorom dinastije Castro, le še vprašanje časa. Več o aktualnem dogajanju na Kubi in ameriško-kubanskih odnosih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Tone Hočevar, nekdanji dopisnik iz Kube; dr. Štefan Bogdan Šalej, poslovnež; Urša Geršak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Suša v aprilu, nadpovprečno visoke temperature v poletnih mesecih in drugi vremenski dogodki vplivajo tudi na oskrbo rastlin, ki jim imamo na domačih vrtovih, terasah in balkonih. V zadnjih letih tudi ni redkost, da v celinskem delu države uspevajo bolj eksotične rastlinske vrste, ki smo jih sicer vajeni v obmorskih deželah. Kako se prilagoditi podnebnim spremembam v kontekstu okrasnih rastlin – o tem bo govor v petkovem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili