Podcasts about univerze

  • 121PODCASTS
  • 1,320EPISODES
  • 35mAVG DURATION
  • 5WEEKLY NEW EPISODES
  • Aug 2, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024

Categories



Best podcasts about univerze

Show all podcasts related to univerze

Latest podcast episodes about univerze

Naši umetniki pred mikrofonom
Ludvik Pandur: "Iz ekspresivnega odzivanja na svet sem se umaknil v svoj Tusculum."

Naši umetniki pred mikrofonom

Play Episode Listen Later Aug 2, 2025 20:17


26. julija 2025 je umrl slovenski slikar Ludvik Pandur, star sedeminsedemdeset let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. Živel in ustvarjal je v Mariboru, razstavljal pa vsepovsod: od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Do upokojitve je bil priljubljen profesor na pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2018 je Pandur prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje na področju kulture Mestne občine Maribor. Kot hommage umetniku objavljamo pogovor, ki ga je Vida Curk posnela leta 1999. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Podobe znanja
Maja Rupnik: Naše črevo je najbolj gosto naseljen ekosistem na planetu

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Aug 1, 2025 30:42


Bilijarde bakterij, ki naseljujejo naša prebavila, opravljajo najrazličnejše naloge, brez katerih ne bi mogli preživeti. Poleg tega, da pomagajo pri razgradnji hrane, izdelujejo najrazličnejše snovi, ki pomagajo ščititi naš imunski odziv in blažijo vnetja, vplivajo pa celo na naše razpoloženje ter igrajo pomembno vlogo pri duševnih motnjah, kot je depresija. Naše črevesje pa je tudi kraj, kjer nastaja odpornost na antibiotike in kjer se geni za odpornost prenašajo med različnimi bakterijami. Mikrobioto in njene vplive na naše zdravje raziskuje dr. Maja Rupnik s Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Oddaja je bila prvič predvajana v aprilu 2024.

Intelekta
Turizem: nekoč eksotični luksuz, danes osnovna dobrina

Intelekta

Play Episode Listen Later Jul 29, 2025 47:33


V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).

Odprto za srečanja
Nikita Peresin Meden: Privilegij imam, da skačem s kmetije na kmetijo.

Odprto za srečanja

Play Episode Listen Later Jul 29, 2025 43:27


Nikita Peresin Meden je doktorica zgodovine, asistentka na Fakulteti za humanisitko in raziskovalka na Raziskovalnem centru za humanistiko, Univerze v Novi Gorici.Čeprav se je iz rodnih Senožeč pred leti preselila v Goriška Brda, jo še vedno vleče domov še - tudi raziskovalno. Sodelovala je namreč pri zasnovi Muzeja prevozništva in tovorništva.

Radijski dnevnik
Tadej Pogačar tik pred četrto skupno zmago na kolesarski dirki po Franciji

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Jul 27, 2025 17:08


Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na dirki po Franciji loči le še nekaj kilometrov. Organizatorji so namreč odločili, da bodo zaradi vremenskih razmer nevtralizirali čas za skupni seštevek. Končni vrsti red bo tako znan že ob četrtem prečkanju ciljne črte na Elizejskih poljanah, 50 kilometrov pred ciljem in sklepnimi krogi čez Montmartre. Ti bodo torej določili zgolj zadnjega, 21-etapnega zmagovalca. Druge teme: - Bruselj pred začetkom trgovinskih pogovorov z Washingtonom: dogovor bi bil zgodovinski. - Izrael ob vzpostavitvi človekoljubnega premirja v Gazi napoveduje nadaljevanje vojne. - Raziskava o zlorabah športnikov primorske Univerze z zaskrbljujočimi izsledki.

Studio ob 17h
Ali spremljamo začetek konca ameriškega primata v znanosti

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jul 24, 2025 51:27


Od Harvarda do Nase, od raziskav podnebnih sprememb do razvoja novih zdravil, ameriški znanstveno-raziskovalni in visokošolski prostor doživlja pretrese, ki so brez pravih vzporednic v zgodovini. Zaustavljene ali ukinjene so raziskave v višini več milijard ameriških dolarjev, sredstva za prihodnje raziskave se prepolavljajo. Raznolikost, enakost in vključevanje so postale najbolj cenzurirane besede, prav tako nezaželena je omemba podnebnih sprememb. A v praksi ni znanstvenega področja, ki ne bi bilo na tnalu. Nekoč najbolj odprto in stimulativno okolje za raziskave in magnet za talente z vsega sveta, se spreminja v prostor negotovosti in celo cenzure. Kako globoki so pretresi in kakšne utegnejo biti njegove širše posledice, bo v fokusu tokratnega Studia ob 17ih, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Tina Lebar, sintezna biologinja s Kemijskega inštituta, ki se je marca letos vrnila z univerze Harvard; dr. Roman Kuhar, Filozofska fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Maruša Bradač, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani; dr. Matjaž Ličer, Agencije RS za okolje.

Ime tedna
Miha Blažič: Čisto nič posebnega nismo, enaki smo vsem delavcem po državi

Ime tedna

Play Episode Listen Later Jul 21, 2025 14:41


Ime tedna je postal Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk, kjer so skupaj s sindikatoma vzgoje in izobraževanja SVIZ in Glosa po letih prizadevanj uspeli doseči sprejem uredbe o minimalnih standardih plačevanja, ki bodo brez izjem veljali za vse javne kulturne zavode in javne agencije v Sloveniji. S t. i. "Zasukovo minimalko" se ukinja desetletja dolga praksa sistematičnega neplačevanja in podplačevanja prekarnih delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju.Kandidata sta bila še: Boštjan Gombač, multiinštrumentalist, ki z igranjem na rekonstrukcijo neandertalčeve piščali vrsto let pomembno prispeva k raziskovanju igranja na to najstarejše glasbilo na svetu, katerega 30. obletnico najdbe so na osrednji slovesnosti obeležili skupaj s tolminskim Jazz Punt Big Bandom. Na koncertu so premierno izvedli za to priložnost napisano delo Triakonta skladatelja Žige Staniča in Igor Muševič vodja skupine raziskovalcev Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je prva na svetu uporabila tekoče kristale v mikroskopsko majhnih vezjih, delujoče izključno na svetlobo, brez elektrike. Njihov dosežek bo pospešil razvoj energetsko varčnejših naprav, ki bi lahko nadomestile elektronska vezja, posebno priznanje ekipi pa je tudi objava znanstvenega članka o tem mejniku v ugledni reviji Nature Photonics.

Ocene
Primož Mlačnik: Surferski dnevi

Ocene

Play Episode Listen Later Jul 21, 2025 7:19


Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Aleksander Golja. Primož Mlačnik je kulturolog in pisatelj, zaposlen kot docent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Poleg številnih znanstvenih člankov je avtor znanstvene monografije z naslovom Poročilo o melanholiji: primer Kafka (2020), kratkoprozne zbirke Šarm (2017) in romana Otok psov (2022), za katerega je bil pred dvema letoma nominiran za nagrado kresnik, in romana Surferski dnevi. Poleg lucidnega kolaža na zeleni naslovnici nas k branju zgodbe o dogodivščinah surferske druščine privabita tudi ilustracija zemljevida večine znamenitosti iz knjige in opis glavnih junakov na začetku romana. Roman Surferski dnevi je sestavljen iz dveh delov, napisanih iz vidika dveh glavnih junakov – prvi del iz prvoosebne perspektive portugalskega surferja Homerja Fernandeza, drugi del pa iz tretjeosebnega vidika prekarnega detektiva in nekdanjega policista Caetana Assunta, ki preiskuje smrt prvega in ves čas upa, da mu bodo podaljšali enomesečno pogodbo. Čeprav lahko roman beremo kot kritiko prekarnih delovnih razmerij, v katere so ves čas vpeti skorajda vsi surferji v zgodbi, saj zaradi manka začasnih del ne morejo uravnotežiti finančne neodvisnosti in svobode, ki jo prinaša ocean z velikanskimi valovi, ga lahko beremo tudi kot kritiko bogatih in nadutih surferjev, ki izkoriščajo revne surferje za to, da na njihovih plečih doživijo pet minut slave. Surfanje je tako že na začetku romana predstavljeno kot metafora za dvig iz revščine in iniciacija v zrelo dobo materialne in čustvene neodvisnosti. Mali Fernandez, ki ga oče njegovega najboljšega prijatelja skupaj s Fernandezovo mamo deložira iz skromne hiške v bližini obale, saj v nekem trenutku ne zmoreta plačevati vedno višje najemnine, izreče presunljivo misel, v kateri strne surfersko filozofijo: “Surfanje je postalo fantazija o dvigu iz revščine. Zaživeti neki drug lajf … Ampak nisem znal ali hotel zaživeti drugega lajfa. Znal sem samo surfati, ničesar drugega si nisem želel. Ničesar, absolutno ničesar. To je postalo problem. Večkrat. Videl sem skozi slike in strategije, s katerimi nas je družba reveže želela prisiliti, da sodelujemo. Že zgodaj sem zasovražil pozerje. Tudi pozerje, ki so dobro surfali. Malo teže, a brez resnih problemov celo šminkerje, ki so imeli dobro srce, a so v mladosti nasedli istim surferskim revijam kot jaz. Ameriška Surfer, portugalske Surf Portugal, Onfire, Splash – brez teh revij ne bi bil enak, ampak v njih sem prebral toliko pozerskih intervjujev s portugalskimi wannabeji, ki so surfanje popularizirali, a tudi pokvarili. Najprej so bili potepuhi in uporniki, nato so hoteli postati sponzorirani športniki.” Nekaj, kar na začetku deluje kot uporniška in romantična surferska subkultura, se tako v očeh bralca postopoma razkriva kot nepravičen kastni sistem, na dnu katerega so utrjeni, a zaradi nenehne menjave del tudi utrujeni in podplačani deskarji, ki čakajo na orjaški val svojega življenja, na vrhu pa je kasta bogatih deskarjev, ki se izživlja nad siromašnimi in jim ponuja različne življenje ogrožajoče projekte. Mlačnik v prvem delu lepo opisuje družbeno diskrepanco med različnimi “kastami”, utrjevanje socialnih statusov in surferskih simbolov ter prvinsko hrepenenje po preseganju vsega zemeljskega v neskončnem čakanju na val, ki bo odtehtal vse muke. Mali Fernandez ima tako že od vsega začetka smolo, saj ga obkrožajo ljubosumni in povzpetniški prijatelji, ki ga za nameček vodijo v svet alkohola, droge in nasilja. Čeprav iz policijskega, toksikološkega in obdukcijskega poročila, ki vznikne proti koncu romana, ne izvemo več kot to, da verjetno ni šlo za samomor ali nesrečen splet okoliščin, temveč za umor, nas pisatelj po drugi strani drži v šahu tudi z osebnima zgodbama detektiva Caetana in forenzične kriminologinje Glorie Esteves, ki imata hudičevo dober razlog, da ne zaključita prehitro z domnevami, saj potemtakem ne bi dobila podaljšane delovne pogodbe pa tudi nadaljnjih priložnosti za medsebojno flirtanje ne. V prvem delu romana Mlačnik zelo duhovito in spontano razvija psihološke like, v drugem delu pa mu povzročata težave preskok med preteklostjo in sedanjostjo ter kronološki način podajanja informacij, kjer se vse vrti okrog detektiva in njegovih osebnih strahov in ambicij. Čeprav na koncu romana izvemo, kdo je ubil malega Fernandeza, občutek nedokončanosti in opeharjenosti nekako obvisi v zraku, saj med branjem ne dobimo manjkajočega koščka v mozaiku dogodkov zadnjo noč pred umorom. Morda bi dramaturški manko pisatelj lahko nadoknadil, če bi v prvi del romana uvrstil še eno poglavje, ki bi razodelo dogajanje v zadnjih urah pred smrtjo glavnega junaka in razkrilo stopnjujočo se napetost med njim in morilcem. Tako pa se nam zdi smrt mladega Fernandeza, ki je tik pred tem, da ujame val svojega življenja, vsaj dvojno krivična – tako iz vidika zastopanja surferske etike kot iz vidika čakanja na zadoščenje. Na zadoščenje zaradi krivične deložacije, metanja polen pod noge s strani ostalih surferjev in potrjevanja kvalitetne in suverene drže v oceanu plenilcev. Odlika romana Surferski dnevi je torej v tem, da nam Primož Mlačnik pokaže, kako je meja med plenilcem in plenom, žrtvijo in morilcem, trenutkom in neskončnostjo med surferji zabrisana in kako na koncu dneva ostane le boj za golo preživetje: “Vsi smo surferski detektivi. Raziskujemo ocean, preiskujemo obzorje, razlikujemo med dobrimi in slabimi valovi ter odrejamo pravico. V naših očeh je največji zločin neposurfan val. Naša naloga je, da ga najdemo. Napadamo kot morski psi, v drsenju uživamo kot delfini. Iščemo največjo hitrost, nesmrten trenutek negibnosti in ustavljenega časa. Ko se znajdemo sredi sikajočega pršenja, vsak vesel ali žalosten življenjski dogodek presojamo skladno s tem veličastnim trenutkom. Najbolj nasilni valovi postanejo nam naklonjena nesebična dobrota oceana, medtem ko se kopensko življenje spremeni v niz zločinskih incidentov.”

Studio ob 17h
O normalizaciji spolnih, fizičnih in čustvenih zlorab v imenu višjih ciljev

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jul 16, 2025 56:07


V začetku julija je novinarka Dnevnika Tina Jereb prva poročala o tem, da je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja. Sledilo je več izpovedi žrtev, ki jih je nekdanja atletinja in olimpijka Brigita Langerholc pospremila z besedami, da je že pred leti opozarjala, da je v športu veliko fizičnega in spolnega nasilja. To je pokazala tudi prva obsežna raziskava o zlorabah mladih športnikov, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke. Več kot polovica športnikov je do 18. leta starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54 odstotkov poročalo o čustveni zlorabi (o žaljenju, kričanju, ignoriranju in grožnjah), 51 odstotkov o fizičnem nasilju, 47 odstotkov o zanemarjanju, 18 odstotkov pa o spolni zlorabi, tudi o prisilnih spolnih odnosih. O normalizaciji zlorab v imenu višjih ciljev, o odzivih družbe in pristojnih, tudi tožilstva in sodstva, in o tem, kako spolna zloraba vpliva na žrtev, se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Tina Jereb, novinarka Dnevnika; Jerneja Munc, predsednica Združenja za moč; Brigita Langerholc, nekdanja atletinja in olimpijka.

Studio ob 17h
Srebrenica in mi 30 let pozneje

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jul 10, 2025 56:02


Od genocida v Srebrenici, najhujšega zločina na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, mineva 30 let. Veliko žrtev poboja je še vedno pogrešanih, od številnih pa so našli in pokopali le nekaj kosti. Svojci umrlih se ob tem bojujejo tudi za resnico, saj so vse glasnejši zanikovalci genocida. Za omenjeni zločin je bila soodgovorna mednarodna skupnost, ki ni zmogla zavarovati civilnega prebivalstva. Kako malo smo se naučili iz tega, pa kažejo današnje podobe iz Gaze. Gostje: dr. Božidar Jezernik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana.

Odprto za srečanja
Dorijan Maršič: Postavitev minskih polj ne prispeva veliko k doseganju vojaških ciljev

Odprto za srečanja

Play Episode Listen Later Jul 9, 2025 41:25


Dorijan Maršič je direktor sežanskega Inkubatorja. Teče mu že drugi mandat. Pred tem je vodil Univerzitetni razvojni center in Inkubator Primorske, še prej pa je bil direktor Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki se je pozneje preoblikovala in jo zdaj poznamo pod kratico ITF kot Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Izkušnje za izzive, s katerimi se je in se še ukvarja, je med drugim pridobival tudi kot soustanovitelj in direktor Radia Capris, kot član koprskega izvršnega sveta in direktor koprske Gasilske brigade, kot poslanec, direktor Študentskih domov ter kot član upravnega odbora in glavni tajnik Univerze na Primorskem. Dorijan Maršič je na družbenem omrežju, ki povezuje ljudi s poslovnim okoljem, zapisal, da mu ob vseh funkcijah, zadolžitvah in aktivnostih ni bilo in mu ni dolgčas. O podrobnostih njegove pestre kariere, se bo pozanimala Jasna Preskar.

Studio ob 17h
Umetna inteligenca je vse bolj lačna elektrike

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jul 8, 2025 47:55


Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, so preverjali v oddaji Intelekta, ki jo vnovič predvajamo v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Filipčič, Inštitut Jožef Stefan in Univerza v Novi Gorici; dr. Iztok Lebar Bajec, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Lotrič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Patricia Bulić, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Studio ob 17h
O referendumih o obrambnih izdatkih in o članstvu Slovenije v Natu

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jul 7, 2025 54:36


Pred parlamentarnimi počitnicami, ko bi se lahko vsi veselili poletnega odmora, je v slovenski politiki močno počilo. Očitno se bomo jeseni odpravili na posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih, ki ga je izglasovala zelo nenavadna koalicija. Gibanje Svoboda kot protiudarec napoveduje referendum o članstvu Slovenije v Natu. Koalicijski odnosi so prignani do roba. Ali je mogoče še zakrpati razpoke; se res sramotimo v mednarodni skupnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Miro Cerar, nekdanji premiere, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Goran Novković, odgovorni urednik Podjetne Slovenije.

Ime tedna
Alen Kočar: Festival je tudi učna platforma, ki marsikomu da možnost, da razvije svoje talente

Ime tedna

Play Episode Listen Later Jul 7, 2025 10:59


Ime tedna je postal Alen Kočar iz Kluba študentov Kranj in organizator Tedna mladih v Kranju, tradicionalnega mladinskega festivala, ki ga študenti pripravljajo že 30 let. S paleto družabnih dejavnosti so tudi letos privabili številne mlade, ki so se družili in zabavali na glasbenih, športnih, kulturnih in izobraževalnih dogodkih. Kandidata sta bila še: Dominik Konec, vodja Reševalne službe slovenske Istre, kjer že desetletje v času poletnih počitnic in kopalne sezone na območju obalnega pasu v izolski občini zagotavljajo hitro dostopno pomoč reševalcev na kolesih, sploh na območjih, na katera z reševalnim vozilom ni mogoče dostopati. Gre za unikaten projekt, s katerim so uspešno rešili že več življenj. Marko Mikuž s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalec IJS-ja in dolgoletni vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu. V 43 letih sodelovanja s Cernom je podrobno spoznal vse plati njegovega delovanja in bil pobudnik za sodelovanje slovenskih znanstvenikov v tej organizaciji, ki je Slovenijo zdaj tudi formalno sprejela v svoje vrste. 

Svet kulture
Kronanje Popeje in Primorski poletni festival

Svet kulture

Play Episode Listen Later Jul 4, 2025 11:00


V Ljubljani bodo uprizorili zadnjo opero velikana baročnega glasbenega gledališča Claudia Monteverdija Kronanje Popeje, ki v nasprotju z uveljavljeno tradicijo mitoloških tem upodablja resnično zgodovinsko snov. Prvo izvedbo je doživela leta 1643 v beneški operni hiši Santi Giovanni e Paolo in kmalu postala prava senzacija. Koprodukcijo podpisujejo Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, SNG Opera in balet Ljubljana in Festivala Ljubljana. Pričenja se Primorski poletni festival, ki ponuja žanrsko raznovrstne dogodke slovenske in tuje produkcije. V pretežno gledališkem in plesnem programu veliko pozornosti namenjajo tudi čezmejnemu sodelovanju.

Studio ob 17h
Suša že povzroča škodo, zakaj ni več namakanja?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jul 3, 2025 57:04


Prvi letošnji večji vročinski val, ki traja že od začetka prejšnjega tedna, še ni popustil. Kmetijska suša v zadnjem mesecu je za sabo že pustila nepopravljivo škodo. Glavni ukrep za povečanje odpornosti kmetijstva na sušo in ekstremne temperature je namakanje. Toda zakaj je Slovenija obstala na približno enem odstotku namakanih kmetijskih površin? Kaj je narobe s sistemom, da se skoraj polovica površin, pripravljenih za namakanje, sploh ne namaka? Kako se premakniti naprej? O tem z Jernejko Drolec in gosti: - Maša Žagar, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pred tem raziskovalka in avtoriteta na področju namakanja; - Andreja Sušnik, agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje - ARSO in vodja Centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi in - Marko Černe, specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Radijska tribuna
Bo študij logopedije tudi v Mariboru?

Radijska tribuna

Play Episode Listen Later Jul 1, 2025 15:49


Logopedov na severovzhodu naše države zelo primanjkuje, saj poteka tovrstni študij za zdaj le v Ljubljani. A senat Univerze v Mariboru je potrdil vlogo za akreditacijo tega študijskega programa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru, tako da bi lahko, če bo NAKVIS izdal pozitivno odločbo, prve študente vpisali že v študijskem letu 2026/2027.

Naš gost
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Naš gost

Play Episode Listen Later Jun 28, 2025 59:33


Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Podobe znanja
Tomaž Prosen: S kvantnim računalnikom do odkritja superdifuzije

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Jun 27, 2025 31:51


Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science. Gre za ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajana aprila 2024.

Kulturni fokus
Indija – naša imaginacija in njena štirivalenta logika

Kulturni fokus

Play Episode Listen Later Jun 27, 2025 56:51


Naše predstave o Indiji, sploh njeni preteklosti, mnogokrat prikličejo poenostavljene podobe, ki so nastale kot posledica kolonialistične ignorance in občutka evropske duhovne in civilizacijske superiornosti, brezbrižnih kulturnih prevodov, prenašanja in vsiljevanja zahodnih konceptov in paradigem v njena raznolika okolja ter napačna branja njenih svojstvenih fenomenov. Tako so Indiji, prepredeni z mnogimi etničnimi skupinami, verskimi praksami in jeziki, predpisali konstrukte duhovne in religiozne univerzalnosti, kar ustvari hinduizem kot absolutno esenco indijske identitete in nacionalnosti, med vsemi religijami najbolj univerzalno in tolerantno religijo … Zanimivo, pred evropskimi posegi hinduizem v Indiji sploh ni bil prepoznan kot religija, potem pa so tej domislici, ki je zelo uspela, pritrjevali tudi indijski izobraženci, ki so v prilagajanju kolonialistični prizmi, skozi katero je bila Indija tudi romantizirana, iskali možnosti upora. O imaginacijah in interpretacijah Indije, ki so ubrale stranpoti ter življenjskih logikah, ki ne dokazujejo prav in narobe, resnico in laž, belo in črno, najboljše in najslabše, več dr. Tamara Dietrich, profesorica indologije na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Wikipedija

Sedmi dan
Umetna inteligenca kot nadomestilo za presežno?

Sedmi dan

Play Episode Listen Later Jun 27, 2025 23:30


Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani sta sredi meseca junija pripravili mednarodno konferenco z naslovom: »Religijsko izkustvo v kontekstu digitalne kulture«. Njeni udeleženci so poskusili odgovoriti na vprašanja, kaj digitalizacija pomeni za delovanje verskih ustanov, kako vpliva na podajanje verskih vsebin? Kje je tu vloga t. i. umetne inteligence? O tem sta spregovorila profesorja s TEOF: dr. Bojan Žalec in dr. Janez Vodičar.

Sobotno branje
Jonathan Haidt: Tesnobna generacija

Sobotno branje

Play Episode Listen Later Jun 21, 2025 26:14


Naraščanje duševnih težav otrok in mladostnikov je žgoča družbena tema, ki pretresa ne le Slovenijo, ampak tudi številne druge države. Obdobje epidemije covida je, bi lahko rekli, sodu izbilo dno. Kaj se dogaja z mlado generacijo? Kaj vpliva na spremembe odraščanja, ki je prepredeno s stiskami, te pa mlade velikokrat porinejo celo v brezizhoden položaj? Socialni psiholog Jonathan Haidt, tudi profesor na Sternovi poslovni šoli Univerze v New Yorku, je eden najvplivnejših in najpogosteje citiranih družboslovcev našega časa. Njegovo najnovejšo knjigo Tesnobna generacija, ki razkriva povezavo med uporabo digitalnih naprav med mladimi in njihovim duševnim zdravjem, označujejo kar za sodobni manifest.

Intelekta
Skrajna populistična gibanja poganja sovraštvo do vseh, ki so drugačni od njih

Intelekta

Play Episode Listen Later Jun 17, 2025 44:14


Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa, množična zavzemanja za enakost in upor proti diskriminaciji. Živimo v družbi, kjer so ne le LGBTIQ+ skupnost, temveč tudi druge ranljive družbene skupine tarče nestrpnosti in sovražnosti. Zato smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o porastu sovraštva v družbi in o problematiki skrajnih populističnih gibanj. Odgovore na vprašanja o tem kdo so glavni nosilci populističnih gibanj, kaj sporočajo, zakaj in koga nagovarjajo, so iskali gostje oddaje prof. dr. Jana Javornik z Univerze v Leedsu in sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, pisateljica Suzana Tratnik in prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vroči mikrofon
Težava ni v tehnologiji. Težava smo mi.

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later Jun 12, 2025 26:56


Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

Vroči mikrofon
Otroci po pandemiji: Gibalni in čustveni razvoj še vedno močno prizadeta

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later Jun 10, 2025 25:31


Tri leta po pandemiji covida-19 strokovnjaki ugotavljajo, da je ta med otroki in mladostniki povzročil sindemijo, množico negativnih učinkov, zlasti na telesni in gibalni razvoj. V letošnji raziskavi SLOfit – športnovzgojni karton so podatki pokazali, da rezultati še vedno močno zaostajajo za predkoronsko ravnjo, trendi pa ostajajo skrb vzbujajoči. Posebej izstopa hkraten upad gibljivosti in eksplozivne moči – kombinacija, ki je redka in alarmantna. Telesna zmogljivost pomembno vpliva tudi na čustveno odpornost, samozavest in socialne veščine otrok. Pomanjkanje gibanja tako ne vodi le v slabšo telesno pripravljenost, ampak povečuje tudi tveganje za vedenjske in čustvene težave, kar zahteva resen in celosten odziv šol in širše družbe.Sogovornik: profesor doktor Gregor Starc, vodja meritev nacionalnega sistema ŠVK in član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

Studio ob 17h
Trpljenju prebivalcev v Gazi ni videti konca

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jun 5, 2025 55:44


Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Razgledi in razmisleki
Profesorica Helen Macdonald z Univerze v Cape Townu: "Na splošno lahko rečem, da so v 90 odstotkih čarovništva obtožene ženske."

Razgledi in razmisleki

Play Episode Listen Later Jun 5, 2025 20:38


Helen Macdonald je socialna antropologinja po rodu iz Nove Zelandije. Za potrebe svoje doktorske disertacije je petnajst mesecev preživela v indijski zvezni državi Čatisgarh. Raziskovala je tradicionalna verovanja v osrednji Indiji in jezike modernosti ter se poglobila v to, kaj na ravni vsakdanjega življenja verjujejo Indijci in kako se to kaže v njihovem življenju. Bralka Lidija Hartman, tonska mojstrica Mirta Berlan.

Intelekta
Umetna inteligenca je vse bolj lačna elektrike

Intelekta

Play Episode Listen Later Jun 3, 2025 47:57


Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, preverjamo v tokratni Intelekti, v kateri sodelujejo prof. dr. Andrej Filipčič z Inštituta Jožef Stefan in Univerze v Novi Gorici ter izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec, prof. dr. Uroš Lotrič in prof. dr. Patricio Bulić s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Studio ob 17h
Številni izzivi pred novo turistično sezono

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jun 2, 2025 56:14


V teh dneh mineva 30 let od ustanovitve Centra za promocijo turizma, predhodnika današnje Slovenske turistične organizacije, ki zadnja 3 desetletja sistematično trži slovenski turizem. V tem času so v turizmu naredili pomembne promocijske in razvojne korake. Slovenija je postala prva zelena destinacija na svetu, na globalnem turističnem zemljevidu pa se je uveljavila kot varna, trajnostno naravnana in avtentična destinacija za butična doživetja, ki navdušuje obiskovalce z vsega sveta. A pred nami so še številni izzivi. Zaostajanje ponudbe za zeleno obljubo, nizka dodana vrednost panoge, zagotavljanje kadrov, digitalizacija, pa tudi prilagajanje zunanjim dejavnikom, kot so zunanjepolitični konflikti, vojne, podnebne spremembe in druga tveganja, ki vplivajo na turistične tokove. Kako jih bomo reševali, v današnjem Studiu ob 17.00. Gosti: Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj, Direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, Profesorica na fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem Maja Uran Maravić Predsednik Združenja hotelirjev Gregor Jamnik.

Studio ob 17h
Ali spremljamo začetek konca ameriške vodilne vloge v znanosti

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 29, 2025 51:28


Od Harvarda do Nase, od raziskav podnebnih sprememb do razvoja novih zdravil, ameriški znanstveno-raziskovalni in visokošolski prostor doživlja pretrese, ki so brez pravih vzporednic v zgodovini. Zaustavljene ali ukinjene so raziskave v višini več milijard ameriških dolarjev, sredstva za prihodnje raziskave se prepolavljajo. Raznolikost, enakost in vključevanje so postale najbolj cenzurirane besede, prav tako nezaželena je omemba podnebnih sprememb. A v praksi ni znanstvenega področja, ki ne bi bilo na tnalu. Nekoč najbolj odprto in stimulativno okolje za raziskave in magnet za talente z vsega sveta, se spreminja v prostor negotovosti in celo cenzure. Kako globoki so pretresi in kakšne utegnejo biti njegove širše posledice, preverjamo v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Tina Lebar, sintezna biologinja s Kemijskega inštituta, ki se je marca letos vrnila z univerze Harvard;dr. Roman Kuhar, sociolog, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;dr. Maruša Bradač, astrofizičarka, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, predtem dolgoletna predavateljica na Kalifornijski univerzi v Daviesu;dr. Matjaž Ličer, oceanograf, Agencija RS za okolje.

Studio ob 17h
O vsebini predloga zakona o samousmrtitvi in etično-moralnih dilemah, ki jih sproža

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 28, 2025 57:06


Vse več držav uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Gre za zelo občutljivo etično–moralno temo, ki vzbuja veliko pomislekov in delitev v vseh državah. Poslanska večina je v slovenskem državnem zboru poslala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nadaljnjo obravnavo; podobno odločitev je na isti dan sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. Kakšna je vsebina slovenskega predloga zakona o samousmrtitvi? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo človek z neozdravljivo boleznijo lahko sprejel odločitev o končanju svojega življenja? O vsem tem z zagovorniki in nasprotniki uzakonitve pomoči pri samomoru v tokratnem Studiu ob 17 – tih. Gostje: Tereza Novak, poslanka, PS Svoboda; Alenka Jeraj, poslanka, PS SDS; dr. Dušan Keber, Srebrna nit – združenje za dostojno starost; dr. Roman Globokar, moralni teolog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Poslovne krivulje
Ada Guštin Habuš, soustanoviteljica Kolibri LABS

Poslovne krivulje

Play Episode Listen Later May 27, 2025 33:56


Dr. Ada Guštin Habuš je pred časom akademsko okolje zamenjala za podjetniškega. Je soustanoviteljica in direktorica Kolibri Labs. To je podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem in razvojem programske opreme na področju umetne inteligence. Organizacijam torej pomaga pri vpeljavi umetne inteligence v njihove poslovne procese. Kdo pa pri vodenju pomaga Adi, kaj jo motivira in kako sledi trendom?Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Intelekta
Prekletstvo dolgega covida

Intelekta

Play Episode Listen Later May 27, 2025 44:02


Dr. Špela Šalamon: Recimo, da se bomo "zombi" apokalipsi izognili. Novega koronavirusa sicer ne bomo eradicirali, vendar ne bomo smeli pustiti, da se prosto širi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je z novim koronavirusom SARS-CoV-2 po svetu okužilo več kot 775 milijonov ljudi. Samo v Sloveniji smo potrdili več kot 1.350.000 primerov; nekateri so se z novim koronavirusom okužili enkrat, drugi dvakrat, trikrat, ali celo še večkrat. V središču Intelekte je tokrat dolgi covid in njegove posledice na zdravje ljudi. Sogovorniki in sogovornice bodo govorili o izsledkih raziskav, ki so ključni za boj proti tej zahrbtni bolezni, in tudi o zdravstvenih težavah, stiskah ter ovirah, ki jih doživljajo oboleli in njihovi bližnji. Od hude utrujenosti in stalnih bolečin, do vrtoglavice in izgube spomina. Stroka ocenjuje, da za dolgim covidom trpi do 30 odstotkov vseh tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom. Sodelujejo: Bojan Ambrožič (Ljubno, Slovenija) in Adrian Hillier (Oxford, Združeno Kraljestvo) – oba sta obolela za dolgim covidom, zdravnica prof. dr. Marta Kisiel (Medicinska fakulteta Univerze v Uppsali, Švedska), zdravnica dr. Špela Šalamon (Deželna bolnišnica LKH Zgornje Štajerske, Leoben, Avstrija) in Suzi Zumpe (Angleška narodna opera, London, Združeno kraljestvo). Intervju z dr. Špelo Šalamon TUKAJ Blog Bojana Ambrožiča TUKAJ Intelekta o švedskem "liberalnem" pristopu proti covidu TUKAJ Podkast Pet let pozneje TUKAJ

Frekvenca X
Mladi na Frekvenci 3/3: Potovanje v času

Frekvenca X

Play Episode Listen Later May 21, 2025 33:31


So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski:  Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje

Studio ob 17h
Bodo osnovne šole z novim šolskim letom v vzgoji delovale bolj učinkovito?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 21, 2025 59:15


Uporaba mobilnih telefonov v osnovni šoli le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka; nov obvezni predmet informatika in digitalne tehnologije za učence sedmega razreda čez tri leta; precej sprememb v vzgojnem delovanju šole, na primer umik učenca, ki otežuje varnost in izvedbo pouka, iz šole; učitelji bodo lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli. To so predlogi iz novele zakona o osnovni šoli, o katerih bo junija odločal državni zbor, v praksi pa naj bi zaživele prvega septembra. Kaj o njih menijo vpleteni v šolski sistem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveza aktivov svetov staršev Slovenije; Sašo Božič, ravnatelj OŠ Mengeš, Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Studio ob 17h
O načrtovanih spremembah na trgu dela

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 20, 2025 57:10


V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Svetovalni servis
Les je najbolje zaščititi spomladi

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later May 20, 2025 26:00


S pravočasno zaščito lahko življenjsko dobo lesa podaljšamo tudi do sedemkrat. Kakšna je torej najboljša zaščita lesenih površin, kako izbirati med olji, voski, lazurami, laki in drugimi premazi? Sogovornik: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Poslovne krivulje
Vodenje s posluhom: Jaka Kladnik, soustanovitelj podjetja Switch to eleven

Poslovne krivulje

Play Episode Listen Later May 20, 2025 41:10


Jaka Kladnik ima dolgoletne izkušnje iz marketinga, svoje poslanstvo pa je našel v oblikovanju naprednih organizacij. Ustanovil je podjetje Switch to eleven, ki organizacijam pomaga ustvariti okolje, ki ekipam omogoča odkriti in doseči svoj potencial. To počnejo s pomočjo delavnic, agilnih metod, poslovnega modeliranja. Kakšne so »napredne« organizacije, zakaj so odgovor na izzive avtonomne ekipe in ne izjemni posamezniki? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Studio ob 17h
Evropska unija v nova proračunska pogajanja - prvič v senci vojne in skupnih dolgov

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 19, 2025 55:25


Evropski proračun je za Slovenijo eden ključnih virov za financiranje investicij in razvoja. V povsem novi geopolitični realnosti se začenjajo pogajanja o proračunskih okvirih Unije za 7-letno obdobje po letu 2028. Prvič se bodo pogajali v senci vojne na evropskih tleh in zato prvič o zajetnih izdatkih za obrambo, zaradi posledic pandemije pa tudi prvič o skupnih dolgovih Unije. Kako usodna bodo za Unijo in kako usodna za Slovenijo smo govorili s tremi ključnimi strokovnjaki, ki so že v preteklosti in bodo tudi tokrat v jedru finančnih pogajanj skrbeli za slovenske interese. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emil Erjavec, profesor agrarne ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.

Poslovne krivulje
Vodenje s posluhom: Tomaž Bergoč, izvršni direktor Slovenske fundacije za Unicef

Poslovne krivulje

Play Episode Listen Later May 13, 2025 31:01


Če boste poslušali celoten pogovor s Tomažem Bergočem, boste več izvedeli tudi o projektu Stiske iz omarice, ki razkriva zgodbe o duševnih stiskah otrok in mladostnikov v Sloveniji. Prihodnji teden, 20. maja, bo UNICEF v soorganizaciji Narodnega doma Maribor, na mariborskem Glavnem trgu postavil 90 šolskih omaric z resničnimi stiskami otrok in mladih. Gre za nadaljevanje družbeno-ozaveščevalne kampanje Stiske iz omaric, ki poziva k normalizaciji pogovorov o duševnem zdravju, saj je to prvi korak do rešitve. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Intelekta
Slovenska izkušnja italijanskih fašističnih taborišč

Intelekta

Play Episode Listen Later May 13, 2025 53:18


Za taborišči v Gonarsu in na Rabu sicer vemo, ni pa gotovo, da tudi vemo, kaj natanko so Slovenke in Slovenci tam doživeliVedno se bomo spominjali, so v dneh, ko smo obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, malodane v en glas ponavljali voditelji držav, ki so se borile na strani velike, zmagovite antifašistične koalicije. A česa natanko se bomo spominjali? Junaštva naših dedov in babic? – Gotovo. In zasluženo tudi. A, priznajmo, tega se je menda vedno lažje, prijetneje spominjati kakor gorja, ki ga je povzročilo fašistično barbarstvo, gorja, na katerega je bilo potem treba odgovoriti z junaštvom. Pa vendar se zdi, da današnji svet še bolj kot spomin na junaške zmage potrebuje kolikor mučen toliko streznjujoč spomin na koncentracijska taborišča, na sumarne eksekucije, na posilstva, na mučenja, na stradež, na suženjsko delo, na popolno dehumanizacijo. Te nelahke naloge smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo – pars pro toto – spregovorili o izkušnji Slovenk in Slovencev v italijanskih fašističnih taboriščih. Pri tem sta nam pomagali izvrstni poznavalki te problematike, zgodovinarki dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Urška Strle z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU ter Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki sta v sodelovanju z zgodovinarjem dr. Otom Lutharjem pred dvema letoma in pol pri založbi ZRC objavili obsežno študijo Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča, v kateri so zbrana in analizirana pričevanja poslednjih preživelih z Raba, Gonarsa in drugih krajev groze, ki jih je za Slovenke in Slovence med vojno vzpostavil italijanski fašizem. V pogovoru z gostjama smo preverjali, zakaj so bili vsi ti ljudje internirani, kaj je pravzaprav pomenilo potopiti se v temo fašističnega taborišča, koliko se jih od tam ni nikoli vrnilo, kaj so tisti, ki so nekako vendarle preživeli, potem morali nositi na svojih plečih skoz življenje in kakšno mesto njihova izkušnja zavzema v našem današnjem kolektivnem zgodovinskem spominu. Foto: risba »Gonars« Nikolaja Pirnata je del notranje grafične opreme knjige Užaljeno maščevanje, izsek (Goran Dekleva)

Studio ob 17h
O posledicah referenduma o dodatku k pokojninam umetnikov na politično dogajanje v prihodnjih mesecih

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 12, 2025 50:08


Dan po zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke se bomo lotili zlasti posledic včerajšnje odločitve. Kaj pomeni več kot 90-odstotna zavrnitev zakona za pobudnike referenduma, kaj pa za vladno koalicijo? Boj za razlago številk se je že razplamtel, mi pa se bomo dogajanja in pogleda v prihodnje mesece lotili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: dr. Miro Haček, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Dejan Verčič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Studio ob 17h
Ko praznujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi, se hkrati pripravljamo na naslednjo

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 8, 2025 56:41


Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oborožen konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega so bili več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Studio ob 17h
Bo vlada vztrajala pri predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti kljub uporu kliničnih psihologov in psihiatrov?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 6, 2025 53:38


Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Poslovne krivulje
Vodenje s posluhom: Tilen Sotler, izvršni direktor podjetja Dewesoft

Poslovne krivulje

Play Episode Listen Later May 6, 2025 39:07


Tilen Sotler, direktor podjetja Dewesoft, je prvi gost sedme sezone Vodenja s posluhom. Izvedeli boste, kako si sestavlja svoj urnik, kako geopolitične negotovosti vplivajo na njegovo delo in zakaj se mu zdi vredno ukvarjati z zemeljskimi problemi, čeprav ima podjetje velike ambicije tudi v vesolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Intelekta
Kako različno se pogajajo Rusi, Kitajci, Američani …

Intelekta

Play Episode Listen Later Apr 29, 2025 49:06


Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanjaVsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za družbene vede. Kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, sta predstavila zaslužni profesor, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjan Svetličič ter dr. Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvotno predvajan v oddaji Glasovi svetov na programu Ars. foto: Pogovori kitajske in ameriške delegacije na vrhu G20 v Buenos Airesu leta 2018, Wikipedija, javna last

Studio ob 17h
O zapuščini papeža Frančiška

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Apr 22, 2025 56:19


Po dvanajstih letih vodenja rimskokatoliške cerkve je umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Kot vsak papež je tudi on pustil pečat v delovanju največje krščanske cerkve. Šele čas in njegov naslednik bosta pokazala, kako močna in globoka je njegova zapuščina. O tem z gosti tokratnega Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Nadja Furlan Štante, teologinja, znanstvena svetnica, Znanstveno-raziskovalno središče Koper; dr. Boštjan Udovič, prof. mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV iz Rima.

Studio ob 17h
O razmerah v Katoliški cerkvi pri nas in po svetu

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Apr 15, 2025 56:03


Bliža se največji krščanski praznik: velika noč. Katoliška cerkev preživlja težavne čase zaradi bolezni papeža Frančiška, po drugi strani pa jo je skrb za papeževo zdravje povezala. 2025 je za največjo in najvplivnejšo krščansko cerkev tudi posebno, sveto leto; po mnenju papeža je to priložnost za refleksijo, duhovno prenovo in solidarnost z obrobnimi. Sočasno v cerkvi poteka sinodalni proces prenove. O razmerah v Katoliški cerkvi pri nas in po svetu v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

Studio ob 17h
V katero smer gre današnji svet?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Apr 10, 2025 50:06


Kateri so novi politični vzorci, ki vnašajo negotovost? Zakaj je prišlo do erozije moči in zaupanja v mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, Svet za evropsko varnost in sodelovanje, Svet Evrope, pa tudi celotne Evropske unije? Smo res v obdobju, ko spet prevladujejo interesi velikih sil in geopolitika? Kako smo sploh prišli do takega položaja in ali je na vidiku konec obstoječe svetovne ureditve? O tem razmišljamo v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Kornelija Ajlec, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Janko Lozar Mrevlje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; Branko Soban, publicist in zunanjepolitični komentator.

Studio ob 17h
Trumpove carine bodo vodile v manjšo kupno moč in nižji standard prebivalstva

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Apr 9, 2025 53:17


Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager, Aleš Lokar, Generali Investments.