Podcasts about univerze

Pred slabim desetletjem je izšla knjiga treh botanikov o endemični rastlini »Fleischmannov rebrinec«. Gre za dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, najstarejše akademske ustanove pri nas, ustanovljene leta 1810 v tedanjem glavnem mestu francoske politične tvorbe Ilirske province, Ljubljani. Pred dobrim desetletjem smo v tej oddaji predvajali reportažni zapis z učne poti dveh predanih vrtnarjev in botanikov o ekologiji ljubljanskega grajskega griča, na katerem so v prvi polovici 19. stoletja, še pred uvozom krompirja, ene temeljnih gomoljnih jedi evropskih množic, iz Amerike v Evropo, med drugim našli tudi takrat že skoraj izumrli rebrinec. Na grajskih pobočjih so našli preživele primere, za katere je od takrat skrbela akademska ustanova, ki ohranja tudi avtohtone in izumrtju zapisane rastlinske primerke. Po predstavitvi knjige leta 2017 smo posneli pogovor s tremi avtorji, vodjo vrta dr. Jožetom Bavconom, njegovo asistentko, ki je medtem postala doktorica znanosti, Blanko Ravnjak in z botaničarko iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Nado Praprotnik. FOTO: Na ljubljanskem gradu raste endemit Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. Fleischmanni). VIR: Goran Tenze, program Ars

Več kot se otroci gibljejo, hitreje rastejo tudi nevroni. Gibanje vpliva na celo paleto dejavnikov, od kvalitetnega spanja, splošnega zdravja, psihičnega dobrega počutja, pa vse do učnega uspeha. Rekordni upad gibalne spretnosti, ki so ga strokovnjaki zaznali ob pandemskem zaprtju, se danes še vedno čuti, obenem pa bo na najrazličnejše načine vplival na kvaliteto življenja številnih generacij otrok in mladih. Kajti le 30 odstotkov otrok danes se giblje dovolj, kažejo raziskave. Kako sta povezana gibalni in kognitivni razvoj in kje se dejansko čutijo vplivi zadostnega gibanja, pojasnjuje vodja slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti SLOfit prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Gre za ponovitev oddaje.

Zgodovina kruha je tesno prepletena z enim največjih prelomov v razvoju človeštva, z neolitsko revolucijo, ko je človek opustil nomadski način življenja in začel obdelovati zemljo. Prav udomačevanje žit je omogočilo nastanek stalnih naselbin in razvoj prvih civilizacij, od Rodovitnega polmeseca, kjer so gojili prve vrste pšenice in ječmena, do Azije z rižem, pomembno je tudi proso, ter Srednje in Južne Amerike, kjer je osrednje mesto zavzela koruza. Kruh je tako skozi tisočletja postal več kot le hrana – postal je simbol preživetja, skupnosti in kulture. Stari Egipčani so odkrivali skrivnost kvašenega testa in razvili peko kruha, ki je bil celo plačilno sredstvo, antični Grki in Rimljani pa so to znanje izpopolnili ter postavili temelje pekarstva, kot ga poznamo danes. V srednjem veku je kruh postal osnovno živilo vseh družbenih slojev, pri čemer je njegova kakovost jasno odražala družbeni status. Tudi na Slovenskem ima kruh bogato in globoko zakoreninjeno tradicijo, ki sega vse do prazgodovinskih koliščarjev, skozi stoletja pa se je razvila v raznolikost okusov in oblik, od rženega in koruznega do ajdovega kruha, pogosto povezanega s prazničnimi običaji in obrednim pomenom. O tem, kako kruh presega svojo vsakdanjo vlogo in postaja nosilec simbolike, spomina in identitete, bo spregovorila dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, ki raziskuje pomen kruha v različnih kulturah, religijah in obredih ter skozi dediščino pekarstva in mlinarstva odpira vprašanja o tem, kako lahko z razumevanjem preteklosti ozaveščamo mlajše generacije o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.Sogovornica: Dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, se ukvarja z raziskovanjem pomena kruha v različnih kulturnih okoljih. S študenti Univerze v Novi Gorici je proučevala simboliko kruha v pravoslavni, muslimanski in katoliški veri ter značilne obrede v Rusiji, Srbiji, Severni Makedoniji in Sloveniji, s poudarkom na Primorskem in vplivih iz Italije.Zbira tudi pregovore o kruhu, raziskuje žita na Krasu ter se poglablja v dediščino pekarstva in mlinarstva, zlasti v Zgornji Vipavski dolini. Njeno delo je usmerjeno tudi v ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu ohranjanja kulturne dediščine skozi zgodbe, spomine in odnos do kruha. Fotografija: Detajl tihožitja s kruhom in smokvami, znana starorimska freska iz Herkulaneuma, ki je trenutno shranjena v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju (Wikipedia).

V Narodni galeriji je znova odprto novo krilo galerije, kjer je razstavljena umetnost na Slovenskem od leta 1870 naprej. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem so odprli 33. poletno šolo slovenskega jezika 'Halo, tukaj slovenski Mediteran'. Mariborski Komorni zbor Hugo Wolf je na nedavnem tekmovanju v Franciji prejel veliko nagrado oz. grand prix in postal absolutni zmagovalec tekmovanja.

Nastal je prvi odprtokodni veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS. Z njim so slovenska podjetja postala manj odvisna od tujih ponudnikov, zato se je povečala suverenost slovenščine na področju umetne inteligence. Kako bo v prihodnje, trenutno ni jasno, saj še ni zagotovljenih sredstev za nadaljnji razvoj. Ustvarjanje GaMS-a je razkrilo tudi veliko strahu in nerazumevanja pri ustvarjanju tovrstnih tehnologij. Dr. Simon Krek, vodja projekta PoVeJMo, v okviru katerega je nastal GaMS, je poudaril, da umetna inteligenca ne bo preprosto izginila, ampak bo postajala še močnejša. Od nas samih pa bo odvisno, kako suvereni bomo na tem področju v prihodnje. Projekt so izvedli v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je potekala Poletna šola kemijskih znanosti, hkrati pa tudi priprave na mednarodno kemijsko olimpijado. Kako je potekalo delo v laboratorjih in kakšne so priprave na kemijsko olimpijado, izvemo od mladih, članov državne ekipe kemijske olimpijade in njihovih mentorjev.

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel? V Studiu ob 17.00 tokrat o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Pred petdeset tisoč leti so Zemljo poseljevale vsaj tri različne vrste rodu homo. Danes smo tu samo še mi.V dolgi zgodovini razvoja vrste homo sapiens je naš obstoj večkrat visel na nitki, o čemer pričajo tako imenovana genetska ozka grla, vpisana v našo DNK. V našem genskem zapisu so tudi sledi srečanj naših prednikov z drugimi predstavniki rodu homo, z neandertalci, ki so poseljevali Evropo in osrednjo Azijo, ter novoodkritimi denisovci, ki so živeli v vzhodni Aziji. Spoznanje, da so denisovci sploh obstajali, je prineslo šele odkritje leta 2010, ki je temeljito spremenilo razumevanje evolucije človeka.A če je bilo širjenje homo sapiensa po svetu tako učinkovito, pa je po drugi strani trajalo zelo dolgo, precej več kot sto tisoč let, da so se naši predniki sploh odpravili iz Afrike. Na vprašanje, zakaj je bilo temu tako, še nimamo jasnih odgovorov. A tisto, kar danes vemo o razvoju naše vrste in o poti, ki nas je pripeljala iz dolge kamene dobe, vsekakor kaže na to, kako lahko imajo relativno drobne spremembe zelo daljnosežne posledice.Evoluciji homo sapiensa smo se posvetili v tokratni Intelekti v družbi prof. dr. Petre Golja, ki na ljubljanski Biotehniški fakulteti med drugim predava evolucijo človeka, ter arheologa in antropologa dr. Manuela Willa z Univerze v Tübingenu v Nemčiji.Foto: Roke v jami Pettakere, 50 000 pr.n.št., Sulawesi, Indonezija , vir: Wikipedia, javna last, izrez

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani so pripravili Poletno šolo kemijskih znanosti, namenjeno dijakom, ki jih zanima raziskovanje kemije skozi praktično delo. O tem, kako mladim približajo te vsebine, kaj se naučijo, pa tudi, kako prepoznati naravoslovca, kakšen študij je to in kako zaposljiv, sta v Svetovalnici spregovorila prof. dr. Miha Lukšič in doc. dr. Bojan Šarac.

Zakaj nekateri bogataški negativci z velikega platna absolutno odbijajo, medtem ko nas drugi vendarle neustavljivo privlačijo?»Pohlep, ob pomanjkanju boljših besed, je dober,« pravi Michael Douglas v slovitem monologu iz filma Wall Street, pod katerega se je podpisal režiser Oliver Stone. Se pa Douglas tu seveda ne ustavi, temveč v vlogi brezvestnega investitorja Gordona Gekka, za katero je leta 1987 prejel tudi oskarja za najboljšega igralca, nadaljuje: »Pohlep se nikoli ne moti. Pohlep deluje. Pohlep razjasni sleherno situacijo in izraža samega duha evolucije. Naj gre za pohlep po življenju, po denarju, po ljubezni ali znanju, pohlep je obraz nezadržnega vzpona človeštva.« Te besede so se razločno vpisale v naš kolektivni kulturno-zgodovinski spomin. Berejo se namreč kot nekakšen eleganten destilat dominantne ideologije zadnjih nekaj desetletij na Zahodu; so esenca neoliberalizma, njegovega – ob pomanjkanju boljših besed – temeljnega etosa. No, kar se ni vpisalo v naš kulturno-zgodovinski spomin, pa je, da je jedrno sporočilo filma, sporočilo Wall Streeta kot celote, natanko nasprotno razmišljanju Gordona Gekka. Oliver Stone, čigar levičarske simpatije niso nikakršna skrivnost, namreč skuša pokazati, kako pohlep spodjeda tradicionalne vrednote, kot sta pošteno delo in osebnostna integriteta, pokazati skuša, kako pohlep razgrajuje ključne medčloveške, družbene vezi, ne nazadnje skuša pokazati, kako pohlep uničuje tudi t. i. realno gospodarstvo. Vse to film poskuša, gledalke in gledalci pa smo si zapomnili – in najbrž vsaj malo tudi ponotranjili – predvsem poglede, stališča in vrednote karizmatičnega negativca Gekka. Zakaj? Morda zato, ker se vrtoglavega bogastva vedno drži nekaj magnetično, neustavljivo privlačnega? – Ta argument sicer zveni precej prepričljivo, a zakaj potem nihče ne sanjari o tem, da bi nekega dne postal odtujeni magnat à la Charles Foster Kane iz Državljana Kana, legendarne mojstrovine Orsona Wellsa iz leta 1941? Zakaj nikomur ne pade na misel, da bi svoje življenje živel kot gospod Potter, brezčutni, hladnokrvni skopuh iz filma Čudovito življenje, ki ga je leta 1946 posnel Frank Capra? Pravo vprašanje, ki si ga v tem kontekstu torej velja postaviti, je slej ko prej tole: zakaj nekateri bogataški negativci z velikega platna absolutno odbijajo, medtem ko drugi vendarle zapeljivo mamijo? K temu pa morda lahko dodamo še tole podvprašanje: ali je filmov, ki zasledovanje in kopičenje bogastva ter življenje na veliki nogi prikazujejo v privlačnejši luči, kaj več, odkar sta ob koncu 70-ih let 20. stoletja Margaret Thatcher in Ronald Reagan sprožila neoliberalno revolucijo? – Odgovore smo v tokratnem, filmsko obarvanem Kulturnem fokusu iskali v pogovoru z dr. Jelo Krečič, filozofinjo, raziskovalko in predavateljico na več fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani.   Foto: Lionel Barrymore v vlogi gospoda Potterja iz Caprovega filma Čudovito življenje; poznavalci sedme umetnosti, ki jih je leta 2003 k sodelovanju povabil Ameriški filmski inštitut, so gospoda Potterja postavili na šesto mesto lestvice 50 največjih zlikovcev v zgodovini ameriškega filma (Wikipedija, javna last)

V teh dneh v Ljubljani potekajo oziroma se bodo začeli tradicionalni programi, ki prispevajo h krepitvi povezovanja slovenskega kulturnega prostora. Vodi jih Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta ponedeljek se je na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji začela dvotedenska 21. Mladinska poletna šola slovenščine s prijavljenimi 119 udeleženci iz 22 držav. V ponedeljek se bo na Filozofski fakulteti začela dvotedenska 45. Poletna šola slovenskega jezika s prijavljenimi 80 udeleženci iz 31 držav. Istega dne se bo v Cukrarni začel dvotedenski 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo »Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi«; pričakujejo 113 udeležencev iz 25 držav. Čez dobra dva tedna pa se bo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon, v bližini Maribora začel 30. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga za mlade med 10. in 15. letom starosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije in imajo slovenske starše ali stare starše, pripravlja Svetovni slovenski kongres. Dopoldne izboljšujejo znanje slovenščine, popoldne pa v medsebojnem druženju spoznavajo kulturno in naravno dediščino Slovenije.

Kvantni računalniki bodo v bližnji prihodnosti kos kriptografskim metodam, s katerimi danes večinoma ščitimo digitalne podatke. Prav zato se pospešeno razvija pristope, ki bodo na različne načine omogočali varne komunikacije tudi v prihodnje. Še zlasti se stavi na razvoj t. i. kvantnih komunikacij, ki temeljijo na praktični uporabi zakonov kvantne fizike. Na prvi pogled nenavadni pojavi kvantnega sveta, kot so denimo prepleteni delci, namreč odpirajo možnosti za povsem drugačno zasnovo varnostnih protokolov. Potrebno tehnologijo za kvantne komunikacije se že pospešeno razvija, tudi pri nas. V Laboratoriju za kvantno optiko in temelje kvantne fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani tako med drugim že prepletajo fotone kvantno izmenjavo varnostnih ključev. O prepletanju fotonov ter možnostih, ki se s tem odpirajo, smo v Podobah znanja govorili s kvantno fizičarko dr. Laro Ulčakar.

Ob prazniku države, Dnevu državnosti, smo se pogovarjali z ravnateljico javnega zavoda NUK, Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jano Kolar. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. NUK poleg nacionalne opravlja še vrsto drugih funkcij, je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka.

Ko so v obdobju med obema svetovnima vojnama klerikalci, liberalci, krščanski socialisti in komunisti iskali vsak svoj odgovor na vprašanje, kaj se pravi biti Slovenec, so pravzaprav že tlakovali pot v državljansko vojnoŠolska učenost pravi: na Slovenskem je med drugo svetovno vojno, med letoma 1941 in 1945 torej, potekala državljanska vojna. To seveda drži, a na nek način bi lahko rekli, da – paradoksalno – to obenem tudi ne drži. Pomislimo: dr. France Bučar, prvi predsednik demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, je menil, da se je državljanska vojna v resnici končala šele spomladi leta 1990, ko se je pač konstituirala naša prva večstrankarska skupščina, medtem ko pesimisti med nami najbrž celo mislijo, da se v resnici sploh nikdar ni nič končalo, da je vročo državljansko vojno kvečjemu zamenjala hladna, ki pa slej ko prej traja še naprej. Morda še bolj nenavadno pa je, da niti trenutka, ko se je državljanska vojna začela, ni mogoče določiti z vso gotovostjo. Natanko v tem kontekstu veja omeniti, da je pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani pred nedavnim izšla razprava Slovenski narod, v kateri njen avtor, dr. Sašo Jerše, predavatelj na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, elokventno zatrjuje, da so bile, metaforično rečeno, puške, s katerimi smo se Slovenke in Slovenci med letoma 41 in 45 streljali, pravzaprav nabite že precej prej. Jerše se v svoji knjigi namreč loteva analize slovenske ideološke krajine v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja in ugotavlja, da so bile opredelitve bistva slovenstva, kakor so jih v obdobju med obema svetovnima vojnama oblikovali klerikalci, liberalci, komunisti in krščanski socialisti, med seboj tako fundamentalno različne, da lahko rečemo, da je duh bratomornega spopada iz stekleničke v resnici ušel, že dolgo preden je enkrat po 6. aprilu 1941, se pravi po napadu sil osi na tedanjo Jugoslavijo, prvi Slovenec na svojega soseda, bližnjika oziroma brata pogledal čez puškino cev. Zato se velja vprašati, kako so ti nepomirljivo različni diskurzi opredeljevali, kaj se pravi biti Slovenec; vprašati se velja, katere vrednote so ti nacionalni diskurzi postavljali v samo jedro slovenstva in kako si je bilo skozi njihovo prizmo navsezadnje moč predstavljali táko prihodnost našega naroda, ki bi bila zares svetla? – No, prav tega smo se lotili v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Jeršeta. Foto: detajl s stenske poslikave Zgodovina Slovencev, ki jo je v preddverju Velike dvorane Državnega zbora leta 1958 ustvaril Slavko Pengov (Marko Klinc / arhiv Državnega zbora RS)

Gost zadnje epizode 9. sezone Vodenja s posluhom je Aljoša Marković, lastnik in direktor verige restavracij Baščaršija. Diplomant menedžmenta na London School of Economics in magister financ z univerze Cambridge se je po sklopu okoliščin znašel v gostinstvu. Kako je iz družinske zgodbe ustvaril eno najbolj prepoznavnih gostinskih blagovnih znamk v Sloveniji? In kaj je težje; magistrirati na prestižni univerzi ali odpreti novo restavracijo? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ime tedna je postala Metka Fortuna, vodja Čipkarske šole Idrija, največje in najstarejše čipkarske šole na svetu, ki letos obeležuje 150 let neprekinjenega delovanja. Celostno zasnovani rokodelski center skrbi za ohranjanje, razvoj in promocijo veščine klekljanja idrijske čipke ter ozavešča o pomenu ohranjanja tega znanja, ki je pomemben del slovenske nesnovne kulturne dediščine. Izjemen jubilej je zaznamoval tudi 44. Festival idrijske čipke v Idriji, na katerem se je na klekljarskem tekmovanju pomerilo 210 otrok in več kot 50 odraslih. Kandidata sta bila tudi:Aleš Valič, igralec in ena osrednjih osebnosti slovenskega gledališča, ki že desetletja zaznamuje gledališki oder, radio, film, televizijo in pedagoško delo, za svoje ustvarjanje je prejel tudi Borštnikov prstan. Znan je po močni odrski prezenci, v svoji bogati karieri pa je ustvaril številne nepozabne vloge – od Shakespeara do sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov igralski opus obsega približno 165 gledaliških predstav ter okoli 40 filmskih in televizijskih vlog. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je deloval tudi kot profesor in dekan. Iztok Lebar Bajec, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter idejni vodja vzpostavitve novega superračunalnika Frida, edinega in najzmogljivejšega tovrstnega računalnika v Sloveniji. Opremljen je z najnovejšo generacijo računalniške opreme za umetno inteligenco ter namenjen strojnemu učenju, razvoju velikih jezikovnih modelov, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih količin podatkov. Uporabljali ga bodo lahko raziskovalci, študenti in podjetja.

Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.

Telesna zmogljivost slovenskih otrok in mladostnikov se šest let po začetku epidemije še ni vrnila na predkoronsko raven, kažejo preliminarni rezultati meritev za Športnovzgojni karton 2026. Dekleta in fantje med 6 in 18 let tudi 5 let ne dosegajo predkoronske ravni gibalne učinkovitosti, gibljivosti, hitrosti izmeničnih gibov in deleža prekomerno hranjene mladine, kar po mnenju strokovnjakov vpliva ne le na njihove športne, temveč tudi učne dosežke. Čeprav je slovenska mladima med najboljšimi v Evropi, pa se slaba tretjina otrok in mladih sploh ne ukvarja z rekreacijo ali s športom. Sogovornik: prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK, član raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in avtor preliminarnega poročila.

Zakaj se zdi, da so po 2. svetovni vojni naše galerije javnosti omogočale stik s svetovno likovno ustvarjalnostjo, ki je bil bolj neposreden, bolj živ od tega, kar v slovenskih razstavnih prostorih lahko vidimo danes?Pisateljice sicer lahko še tako vneto pišejo romane in dramatiki drame in skladateljice lahko, sedeč ob domačem klavirju, še tako zavzeto ustvarjajo svoje kompozicije, a dokler romani navsezadnje ne prispejo na naše knjižne police in dokler gledališčniki dramskih besedil ne uprizorijo na svojih odrih in dokler orkestri ne izvedejo sveže komponiranih sonat in simfonij, dokler, skratka, umetnine ne pridejo pred in med ljudi, toliko časa umetniški ustvarjalni proces ni zares zaključen. Če pač umetniško delo razumemo kot nekakšen stroj za ustvarjanje pomena, kot stroj za osmišljanje človeških življenj, tedaj postane jasno, da Prešernov Apel v resnici dokonča svoje delo šele, ko svojo podobo na ogled postavi in dopusti, da tej podobi, metaforično rečeno, zadnjo pa obenem ključno piko postavijo gledalke in gledalci. Zato se tudi vsi tisti znanstveniki in znanstvenice, ki se posvečajo vprašanjem recepcije umetnosti, ki se sprašujejo kako, po kakšnih poteh in v kakšnem kontekstu umetnine pravzaprav prihajajo pred nas oziroma med nas, ne ubadajo z nečim malo pomembnim, sekundarnim ali umetnosti zunanjim, temveč se v resnici zaposlujejo s kar najbolj integralnim delom »fenomena umetnost«. Natanko na ozadju tega uvida velja brati tudi intriganten zbornik Želje in protislovja, ki je pred nedavnim izšel pod okriljem Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter Založbe Univerze v Ljubljani, zbornik, ki ga je po več letih resnega dela soustvarilo enajst raziskovalk in raziskovalcev, in v katerem skušajo, kot lahko razberemo iz podnaslova, na strnjen način predstaviti zgodovino likovnega in arhitekturnega razstavljanja v Sloveniji med letoma 1947 in 1979. V pričujočem zborniku se njegovi avtorice in avtorji namreč sprašujejo, kako so po drugi svetovni vojni najrazličnejše slovenske institucije – z muzeji in galerijami na čelu, kajpada – publiki omogočale živ stik s slovensko, jugoslovansko in svetovno likovno ustvarjalnostjo ter na ta način obenem tudi sooblikovale naš okus, se pravi: ustvarjale refenrenčni okvir, znotraj katerega smo potem navadni gledalke in gledalci vsak zase likovno umetnost navsezadnje interpretirali. Do kakšnih izsledkov so se piske in pisci zbornika slednjič dokopali, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili umetnostno zgodovinarko, predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti in sourednico Želja in protislovij, dr. Beti Žerovc. Foto: skulptura Poklon domoljubom, padlim za svobodo, ki jo je Aicham, francoski kipar judovskega rodu, ustvaril leta 1963 na forma vivi v Portorožu (Wikipedija)

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian sta podpisala mirovni sporazum, ki med drugim prinaša konec spopadov med državama, odprtje Hormuške ožine in sprostitev finančnih omejitev Irana. Zdaj naj bi se začela ključna 60-dnevna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Ali bo tokratni sporazum resnično prinesel mir na Bližnji vzhod ali gre le za predah pred novim konfliktom? Več o aktualnem dogovoru in razmerah v tej nemirni regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Faris Kočan, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mirko Cigler, nekdanji diplomat, publicist; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Blaž Ermenc.

Svoboda govora, individualizem, potrošništvo kot način življenja in domnevna svoboda, ki s tem pride, tehnološki napredek, filmski način upovedovanja zgodb, kavbojke, hitra hrana, globalna glasbena industrija. Ne da bi omenila državo, sem prepričana, da je večina pomislila na Združene države Amerike. Da je ta globalna velesila vstopila v podzavest in življenje velike večine prebivalcev tega sveta, je posledica večdesetletne sposobnosti prepričevanja z uporabo mehke moči: zaželene cilje v mednarodnih odnosih je dosegla s privlačnostjo in prepričevanjem, predvsem pa brez uporabe prisile ali groženj. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovorniki:-profesor politologije dr. Tomaž Deželan, predstojnik Katedre za analizo politik in javno upravo ter koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-izr. prof. dr. Mirt Komel z Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-prof. dr. Peter Stanković s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Foto: Treptower (Pixabay)

Alenka Potočnik Anžič je direktorica marketinga Hisense Europe in predsednica Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Zelo odkrito govori o svojih izzivih pri vodenju, kako razume to, da ji sodelavke rečejo, da je zahtevna in kako sodeluje s kitajskimi kolegi. Naša gostja je tudi nekdanja vrhunska košarkarica in prav to je bilo izhodišče za začetek pogovora. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dočakali smo smrt, dočakali smo »končni« konec, a majhni konci se v našem telesu dogajajo ves čas. Kako se razlikujejo od tistih zadnjih? Kaj se zgodi, ko bi se moralo nekaj končati, pa vztraja? In ko pravi konec pride, kaj nas razgradi in kako?V tokratni epizodi podkasta Navodil za konec gledamo naše celice pod mikroskopom e. Raziskujemo, kaj se z njimi dogaja v trenutku, ko zadnjič izdihnemo, in kaj se zgodi potem z našimi celicami ter vsemi drugimi prebivalkami in prebivalci našega telesa.Vse to mi pomagata razumeti dr. Mateja Erdani Kreft, raziskovalka in profesorica celične biologije z Inštituta za celično biologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, in dr. David Stopar, raziskovalec in profesorja mikrobne ekologije z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.Skupaj se potopimo v očem skrivno, a dinamično življenje naših celic: koliko jih vsak dan umre in tudi ali res drži, da se naše telo popolnoma zamenja vsakih sedem let. Kaj pa se zgodi, ko umremo, ko smo klinično in biološko mrtvi? Takrat pride do avtolize, zunanje okolje celic se spremeni in te postopoma začnejo razpadati. Človek je je kompleksen ekosistem. Zato nas zanima tudi, kaj se zgodi z milijardami mikroorganizmov v nas, ko naše telo ugasne? V pogovoru se s sogovornikoma potopimo v zanimiv biološki svet, kjer spoznamo, da smrt posameznika ali posameznice sploh ni dokončen konec. Je nujen, izjemno urejen proces in začetek nečesa novega. V naravnem krogu namreč ni konca, ki ne bi bil hkrati tudi začetek.Druga epizoda podkasta Navodila za konec je na voljo na vaši najljubši podkast platformi.

Laserji so naprave, ki proizvajajo svetlobo, in so neke vrst svetila, ampak ta svetloba ima posebne značilnosti. Najprej je zelo enobarvna, koherentna, to pomeni, da lahko to svetlobo kot valovanje zelo dobro usmerjamo in fokusiramo. S tem dosežemo zelo visoke gostote moči, s katerimi lahko potem obdelujemo najrazličnejše materiale. Z razvojem laserskih sistemov se ukvarjajo v Laboratoriju za lasersko tehniko LASTEH na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Njihova raziskovalna skupina razvija laserske postopke, ki izboljšujejo kakovost življenja, npr. nežnejše in učinkovitejše laserske metode v zobozdravstvu in zdravstvu.

Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Ob imenovanju nove vlade Janeza Janše je Slovenija tarča očitkov o poslabšanih gospodarskih napovedih ter opozoril o preseženem javnofinančnem primanjkljaju. Našo državo kot majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo so zares močno prizadele geostrateške spremembe in vojna žarišča v svetu. Dodatno se doma že dlje časa spopadamo z nekonkurenčnostjo in premajhno produktivnostjo. V zaostrenih razmerah je zato ključno, ali bodo napovedani vladni ukrepi, kot so davčne razbremenitve in brzdanje javne porabe, zadostovali, ali pa bi za gospodarsko stabilnost in razvoj potrebovali še kaj. O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve; Goran Novkovič, odgovorni urednik Podjetne Slovenije. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev. Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove? Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije; Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja; prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Luka Eržen je akademsko pot zamenjal za izzive v Adidasu. Dela kot strokovna podpora vodstvu kadrovske funkcije na globalnem nivoju. Ima več kot 60.000 sodelavcev in vodi najbolj zahtevne transformacije v podjetju z dolgoletno tradicijo. Zelo neposredo govori o tem, kaj so sestavine dobrega vodenja in kaj potrebuješ za uspeh v globalnem okolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet?V zadnjih mesecih je bilo mogoče slišati kar nekaj ogorčenih pritožb ljudi, ki so med sprehajanjem po ljubljanskih ulicah opazili, da številne prodajalne, restavracije in kavarne potencialnih strank ne nagovarjajo več z napisi v slovenščini – temveč v angleščini. To seveda ni v skladu z zakonom o javni rabi slovenskega jezika, spričo česar potem tudi ni težko razumeti javnega ogorčenja, ki se je dvignilo. Se pa obenem vendarle ni mogoče otresti vtisa, da je problem, na katerega trčimo ob napisih v središču Ljubljane, naravnost minoren v primerjavi z nekim drugim, prav tako z angleščino povezanim trendom, ki ga sicer lahko opazimo v vsakodnevni komunikaciji med govorkami in pisci slovenščine. Pomislimo: dandanes se številni ne dogovarjamo več s prijatelji, da bi skupaj pojedli kosilo, ampak si raje mesedžiramo s frendi za lanč. Podobno se ob večerih ne sproščamo več pred televizijo, ampak čiliramo pred tivijem. In ker nas med delom na računalniku tudi ne priganjajo več neživljenjsko kratki roki za oddajo projektov, temveč za kompom lovimo krejzi dedlajne, se menda lahko vprašamo, ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu pač potopljeni, sploh še znamo slovensko? Oziroma, rečeno nekoliko manj dramatično pa hkrati najbrž tudi bolj natančno, vprašamo se lahko, kako vseprisotnost angleščine v naših življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa celo na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Prav to je vprašanje, ki smo ga pretresli oziroma – kot radi rečemo v današnjem, ne nujno najbolj estetskem novoreku – naslovili v tokratni Intelekti. Razmišljati o metamorfozah sodobne slovenščine so nam pomagali dve strokovnjakinji in dva strokovnjaka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. To so: jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko, dr. Marko Stabej, pa mlada raziskovalka na istem oddelku, Ina Poteko, potem prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, dr. Seta Knop, ter, ne nazadnje, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije, dr. Luka Culiberg. Foto: kolaž je sestavljen iz podob, ki jih je na spletni strani Pixabay objavil David Peterson

V pomladnih mesecih imamo v Sloveniji kar precej bralnih pobud, s katerimi najrazličnejši akterji želijo spodbuditi mlade in starejše k branju knjig kot pomembni človekovi aktivnosti. V Mariboru v tem tednu potekajo 29. Slovenski dnevi knjige v okviru katerih se bodo v teh dneh zvrstili številni dogodki. Kako lahko branje spremeni posameznika ter družbo in o tem, ali je realno pričakovati vsesplošen odziv na bralne pobude v tokratnem Studiu ob 17ih. Pogovor je bil prvič objavljen v Radijski tribuni Radia Maribor. Gostje: Anja Zag Golob, pesnica, založnica; dr. Sabina Fras Popović, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Dragan Potočnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Tema tokratnega Studia ob 17.00 je koalicijska pogodba nove, četrte vlade Janeza Janše. Kaj ukrepi prinašajo gospodarstvu, sociali, pravni državi? Kakšna razmerja vzpostavljajo? Česa se je bati in kaj je razlog za zadovoljstvo? Katere so morebitne pasti? Kakšen način vladanja lahko pričakujemo? Kaj nas čaka v danih geopolitičnih razmerah? Odgovori sledijo v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Jaklič, ekonomist, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Damijan Florjančič, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča; Jakob Počivavšek, sindikalist, Pergam; Antiša Korljan, politični analitik. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Vlada trdi, da smo dosegli cilj 2 % BDP za obrambo, a v Natu se ne strinjajo s tem, saj smo med obrambne izdatke vključili tudi vlaganja v odpornost. Res pa za obrambo še nikoli doslej nismo dajali toliko kot zdaj. Paradoksalno pa se pri nas po drugi strani zmanjšuje delež vlaganj v vojaško opremo. Za povrh bodo obrambnemu resorju odškrtnili 100 milijonov evrov za krpanje proračunske vrzeli. Kako bo to vplivalo na doseganje zavez, tako finančnih kot vojaških, v tokratni oddaji Studio ob 17ih. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu; dr. Erik Kopač, nekdanji veleposlanik pri NATU, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Robert Škrjanc.

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo spremenila praktično vse in to velja še zlasti za področje vojaške tehnologije in sistemov. Tekma med velesilami se je v zadnjih letih izrazito pospešila in načrtovanje napadov kot tudi strateške odločitve se vse bolj naslanjajo na umetno inteligenco. Spor med ameriškim podjetjem Anthropic in Pentagonom o mejah uporabe trenutno najzmogljivejšega modela generativne umetne inteligence Claude je jasno pokazal, kako zelo so se spremenile prioritete in načrti. Ker je podjetje želelo zagotovila, da se njihov model Claude, ki velja za najzmogljivejšega na trgu, ne bo uporabljal za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, je dobil prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za pomenljiv precedens, ki med drugim kaže, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Kaj vse se s hitrim pohodom umetne inteligence na vojaško področje vojskovanja spreminja, so pomagali osvetliti: - obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; - strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; - načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.

Kreme za zaščito pred soncem že dolgo niso več »kreme za sončenje« – zdravega sončenja namreč ni. Če smo soncu predolgo izpostavljeni brez ustrezne zaščite, se lahko pojavijo opekline, hitrejše staranje kože in povečano tveganje za razvoj kožnega raka. V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o zaščiti pred soncem – o mehanski zaščiti z oblačili in pokrivali ter o uporabi zaščitnih krem. Koliko kreme moramo nanesti na obraz? Kako pogosto moramo nanos obnavljati? Ob pol devetih bo z nami dr. Larisa Stojanović, dr. med., spec. dermatovenerologije z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Potem ko so Združene države Amerike januarja uvedle blokado dobave energentov na Kubo, so razmere tam vse bolj kritične. Prebivalstvo je tudi po 20 ur na dan brez električne energije, primanjkuje osnovnih dobrin, zdi se, da je padec komunističnih oblasti, ki so vse od začetka pod nadzorom dinastije Castro, le še vprašanje časa. Več o aktualnem dogajanju na Kubi in ameriško-kubanskih odnosih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Tone Hočevar, nekdanji dopisnik iz Kube; dr. Štefan Bogdan Šalej, poslovnež; Urša Geršak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Se bo o vojaških napadih vse bolj samostojno odločala umetna inteligenca? In kako nove zmogljivosti te tehnologije spreminjajo tako vojskovanje kot zagotavljanje miru.V začetku letošnjega leta je spor med podjetjem Anthropic, enim izmed vodilnih ameriških podjetij na področju umetne inteligence, in ameriškim obrambnim oziroma zdaj vojnim ministrom Petom Hegsethom zelo nazorno osvetlil razsežnosti uporabe umetne inteligence za vojne namene ter smeri, v katere se danes usmerja njen razvoj in integracijo. Vztrajanje podjetja Anthropic pri varovalkah, da se njihov model umetne inteligence Claude, ki trenutno velja za najzmogljivejšega na trgu, ne sme uporabiti za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, se je namreč izkazalo za nepremostljivo oviro. V tolikšni meri celo, da je Pentagon Anthropic označil za tveganje za dobavne verige, kar je oznaka, ki je bila do zdaj rezervirana za tuja podjetja s tesnimi vezmi z ZDA sovražnimi državami. Še včeraj edini izbrani ponudnik velikih jezikovnih modelov za ameriško administracijo je tako čez noč dobil popolno prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za presenetljiv precedens, iz katerega pa lahko jasno razberemo, da je pri razmišljanju o mejah uporabe umetne inteligence v vojni kot tudi pri nadzoru ljudi širše prišlo do pomembnega obrata. Med drugim je postalo očitno, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Seveda intenzivnejša integracija umetne inteligence za potrebe ameriške vojske poteka že vrsto let. V okviru projekta Maven je na tem področju s Pentagonom sprva – od leta 2017 – sodelovalo podjetje Google, od 2020 pa je vodilni ponudnik tovrstnih storitev podjetje Palantir. Vmes se je zgodila revolucija generativne umetne inteligence, ki je izrazito poenostavila uporabo te tehnologije in odprla vrata za njeno široko integracijo v najrazličnejših smereh, tudi seveda za razne vojaške aplikacije. Ta pospešek se danes nazorno kaže marsikje po svetu, poleg ZDA izrazito tudi na Kitajskem, v Rusiji, Ukrajini, Izraelu in tako naprej. A s široko dostopnostjo zmogljivih modelov umetne inteligence se poleg vojaško tradicionalno močnih držav zdaj povsem nove možnosti za napredne oblike napadov odpirajo tudi manjšim igralcem z najrazličnejšimi ambicijami in nameni, kar utegne v pomembni meri premešati karte moči in razmerij v že tako vse manj stabilnem svetu. Kaj pomeni nova doba umetne inteligence skozi optiko vojaške tehnologije, načrtovanja napadov in zagotavljanja miru, bo v središču današnje Intelekte. Gostje v studiu so obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.Foto: Pixabay/Vilkasss

Suša v aprilu, nadpovprečno visoke temperature v poletnih mesecih in drugi vremenski dogodki vplivajo tudi na oskrbo rastlin, ki jim imamo na domačih vrtovih, terasah in balkonih. V zadnjih letih tudi ni redkost, da v celinskem delu države uspevajo bolj eksotične rastlinske vrste, ki smo jih sicer vajeni v obmorskih deželah. Kako se prilagoditi podnebnim spremembam v kontekstu okrasnih rastlin – o tem bo govor v petkovem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja? Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin, profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije.

Spomin na Piso, kot se je imenoval 5. koncert filharmoničnega cikla FKK, je zaznamovalo vnovično sodelovanje slovenskih filharmonikov z legendarnim britanskim dirigentom Trevorjem Pinnockom. Osrednje delo sporeda je bila Mendelssohnova Simfonija št. 2 v B-duru, 'Hvalospev', ki so jo izvedli trije vokalni solisti, Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana ter Zbor in Orkester Slovenske filharmonije. V nadaljevanju bomo poročali še o 5. koncertu filharmoničnega cikla PVC, ki je bil v znamenju vokalnega ansambla Vision Voices, koncertu trobilnega tria Wieder, Gansch & Paul, ki je v ponedeljek poskrbel za uvod v jubilejno 10. sezono cikla SiBrass, z mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki letos poteka v Rigi, se oglaša Arsov delegat Primož Trdan, oddajo pa sklepamo s pregledom dveh opernih dogodkov: prejšnji teden je za prvo slovensko izvedbo Mozartove opere La clemenza di Tito (Titovo usmiljenje) poskrbela Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, v tržaškem gledališču Giuseppa Verdija pa so uprizorili opero Romeo in Julija Charlesa Gounoda.

Pred učenci in dijaki sta še manj kot dva meseca pouka; za številne med njimi je to zaradi zaključevanja ocen najbolj naporen del šolskega leta. V osnovni šoli je kar nekaj novosti, med drugimi nov pravilnik o ocenjevanju znanja, s katerim želi ministrstvo preprečiti tako imenovano »kampanjsko učenje«, prepoved uporabe elektronskih naprav v osnovni šoli ter ukrepi zoper učence, ki ogrožajo pouk ali varnost sošolcev. Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja pa kaže, da so povprečni dosežki slovenskih učencev pri bralni, matematični, naravoslovni in informacijski pismenosti najslabši doslej. Številni opozarjajo na to že kar nekaj časa. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar Ljubljana in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Svet zmeraj bolj prepričljivo prepljavlja epidemija debelosti, obenem pa imamo zmeraj več znanja in priporočil na področju gibanja in zdrave prehrane; toliko, da se včasih zdi preveč! Ali na področju športa in prehrane sploh še obstajajo enostavni, zanesljivi koncepti? In kako po eni strani skrbeti za grajenje mišične mase, po drugi pa izgubiti odvečno maščobo? Ali imajo pri celostnem pristopu k hujšanju mesto tudi zdravila in kirurški posegi? Neža Majdič je zdravnica, specialistka fizikalne, rehabilitacijske medicine, doktorica znanosti in docentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima tudi diplomo Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem in je vodja tima za klinično prehrano na URI Soča, poleg tega pa se aktivno ukvarja tudi s športom in športniki. Skupaj sva skušala kompleksno tematiko predstaviti na razumljiv način in iskreno upam, da bova komu pomagala k bolj premišljenim in zdravim odločitvam o prihodnosti!Hvala, ker spremljate podkast Umetnost Lenarjenja! Prijavite se, da ne zamudite nove epizode - vsako prvo soboto v mesecu.Za več informacij o izgubi telesne mase vas vabim, da obiščete www.resnicaodebelosti.siTa podcast epizoda nastaja v sodelovanju z družbo Novo Nordisk. Podpora podjetja ne vpliva na vsebino podcasta – mnenja in stališča, ki jih slišite, so izključno moja oziroma Nežina.Časovnica00:00:00 – Uvod: Gibanje, prehrana in zdravje00:02:16 – Kdo je dr. Neža Majdič in pot do specializacije FRM00:08:42 – Rehabilitacija športnikov vs. poškodovancev: Kaj je skupnega00:13:29 – Čuječno prehranjevanje in principi zdrave prehrane00:16:44 – Realistično zdravo prehranjevanje v praksi (služba, naročanje)00:18:56 – Pravilo 80/20 in krivda ob "grešnih" obrokih00:20:21 – Čustveno prehranjevanje in stres00:29:45 – ITM ni vse: Mišice vs. maščoba in merjenje telesne sestave00:32:50 – Centralna maščoba: Zakaj je nevarna in kaj dela v telesu00:34:26 – Hujšanje: Realna pričakovanja, jojo efekt in kdaj poiskati pomoč00:38:47 – Celostni pristop k debelosti in stanje sistema v Sloveniji00:46:43 – Zdravila za hujšanje (GLP-1) in zakaj vadba ostaja nujna00:47:00 – Trening moči kot temelj: Zakaj upor, ne kardio00:49:23 – Longevity, sedenje in gibanje v modernem življenju00:55:50 – Kako Neža sama živi, kar priporoča00:59:12 – Knjižna priporočila in zaključna misel

Nobena delavska pravica ni bila podarjena, ampak priborjena, ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, opozarjajo sindikati. V Studiu ob 17 h bomo na razmere na trgu dela pogledali predvsem skozi prizmo mladih delavcev. Kakšen odnos imajo do dela, delodajalcev; ali jih sploh zanima še kolektivna organiziranost; kako pomembna vrednota je. Tudi o predlogu interventnega zakona, ki med drugim predvideva socialno kapico, študentski s. p., dvojni status upokojencev. Gostje: Sabina Leben, Sindikat Mladi plus dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dr. Rudi Klanjšek, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo. Sogovorniki: dr. Vitomir Štruc, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki dela tudi v laboratoriju za strojno inteligenco dr. Igor Vobič, redni profesor na Katedri za novinarstvo in Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno sodeluje tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru Centra odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki Sam Gregory, direktor organizacije WITNESS, kjer si s sodelavci prizadevajo za ohranitev naše pravice, da verjamemo tistemu, kar vidimo in slišimo Kaylee Williams, doktorska študentka na Univerzi Columbia, ki v svojem raziskovalnem delu preučuje prav fenomen generiranih pornografskih ponaredkov

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka. Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja. Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij. Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav. Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.Foto: Pixabay/blickpixel

"Živimo v obdobju tesnobe," pravi dr. Leerom Medovoi z Univerze v Arizoni. Podnebne spremembe so samo eden izmed vzrokov za tesnobo. Zanikanje človeške odgovornosti se zdi najlažja pot iz te stiske. Kakšno vlogo imajo pri tem magično razmišljanje in fetiši? Zakaj se ljudje počutijo varnejše, če lahko s prstom pokažejo na sovražnika?

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi dela žensk v povojni Sloveniji in v njeni modernizaciji vse do konca 60. let. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razkriva pomen ter razumevanje dela žensk v hkratnosti kontinuitet in prelomov, v soobstoju tradicije in modernizacije, v razpetosti med ideološkimi obljubami in vsakdanjo resničnostjo. Zgodovinski pogled na delo žensk ponuja pomembna izhodišča za razmislek o pomenu dela, ekonomske neodvisnosti in položaju sodobnih žensk. V tokratni oddaji Sledi časa bo o zgodovini pravice žensk do dela ter o izzivih, s katerimi se spopadajo današnje ženske, spregovorila zgodovinarka dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

Les je naraven material z odlično toplotno in zvočno izolacijo ter dolgo življenjsko dobo. V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili lesu kot talni oblogi. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri debeline parketa? Kako pomembne so obremenitev prostora, vrsta ogrevanja ter izbira lakov in olj za zaščito? Na vaša vprašanja bo od pol devetih odgovarjal izr. prof. dr. Aleš Straže, vodja Katedre za tehnologijo lesa na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Dotaknili se bomo tudi izbire zunanjih lesenih talnih oblog.

Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.