Podcasts about ukc ljubljana

Arterijska hipertenzija ali kronično visok krvni tlak prizadene že vsakega četrtega zemljana, v Sloveniji pa ima povišan krvni tlak že vsak drugi odrasel. Nezdravljena ali prepozno odkrita hipertenzija lahko poveča tveganje za pojav hudih zdravstvenih težav, za preventivo in zdravljenje je zelo pomembna sprememba življenjskega sloga. Na vaša vprašanja o hipertenziji bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

V četrtkovem Svetovalnem servisu po deveti uri bo z nami travmatolog Aleš Fischinger, dr. med. iz UKC Ljubljana. Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in rokovanjem s tkivom poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Celjenje je lahko kompleksno in ko je brazgotina enkrat že zrela, je za ustrezno nego prepozno. V oddaji nas bo zanimalo tudi, kako prepoznati vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati.

Težave z refluksom vsaj enkrat na leto občuti več kot polovica ljudi. Gre za pojav, ki povzroča ljudem večje ali manjše težave. O dejavnikih tveganja, preventivi in zdravljenju bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu, naš gost bo asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Ker večino informacij iz okolja prejmemo prek oči, je več kot pomembno, da nam te dobro služijo. Solzenje, srbečica, pekoč občutek, dvojni ali meglen vid ter občutljivost za svetlobo so nekatere izmed pogostejših težav, ki jih imamo s tem organom. Kako pomagati in zakaj se sploh pojavijo? Jih lahko s preventivo preprečimo? O vsem tem v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo tudi na vaša vprašanja odgovarjala dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana, Nataša Vidovič Valentinčič.

Nika Prevc z zmago v Lahtiju sklenila letošnjo odlično sezono, na odru se ji je s tretjim mestom pridružila Ema Klinec.Nadškof Gallagher: Papež še vedno služi Cerkvi in človeštvu v svoji krhkosti.Stanje makedonskih pacientov v UKC Ljubljana kritično a stabilno.Slovenske železnice v največjo pomladitev tovornega voznega parka v 20 letih.Urša Cankar Soares za Radio Ognjišče o nedeljskem Pohodu za življenje v Kopru.Vreme: Jutri bo večinoma oblačno. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno deževalo.

Gost kateheze je bil nekdanji bolniški župnik v UKC Ljubljana in rektor bazilike na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc. Kot pomemben del komunikacije z bolniki in svojci vidi tudi trenutke, ko je potrebno povedati slabo novico. O pravilnih načinih posredovanja je poučeval tudi zdravstvene delavce, saj se je ob spremljanju bolnikov veliko koristnega naučil.

Pred petimi leti smo se zbudili v epidemiji, ki je bila razglašena večer prej. V tistem obdobju smo večkrat slišali, da naša življenja nikoli več ne bodo enaka. Kako je epidemija covida 19 v resnici spremenila naša življenja, kakšen je njen vpliv 5 let pozneje? Kaj so se naučili prebivalci, kaj se je naučila zdravstvena in epidemiološka stroka in kaj država? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 , v katerem tudi o tem, kako smo pripravljeni na morebitni izbruh nove epidemije nalezljive bolezni in kaj moramo še postoriti. Gostje bodo: dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana; dr. Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ; Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU.

Ime meseca februarja sta Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od široke ekipe izjemnih strokovnjakov, kardiokirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter tima otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli transplantacijo srca, ki so pri tako majhnih otrocih zelo zahtevne in izjemno redke.

Kako gledamo na epidemijo koronavirusne bolezni pet let pozneje? Smo se iz epidemije kaj naučili, si pridobili izkušnje, smo bolj ozaveščeni, ali smo posledice te bolezni preprosto potisnili v podzavest in nanjo pozabili? Kako na bolezen gledajo tisti, ki so se borili za življenje, kakšne posledice jim je bolezen pustila in kako živijo danes? Nekdanji dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana in višji zdravstveni svetnik prof. dr. Adolf Lukanović je bolezen prebolel v najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal takrat in kako gleda na bolezen in epidemijo pet let pozneje, boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami v pogovoru z novinarko Petro Medved.

Hitrost, natančnost, koncentracija – lahko slabo prespana noč odloči tekmo na košarkarskem igrišču? Pestro športno dogajanje v zadnjem času nas je vodilo do vprašanja, kako pomemben je spanec za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Bi morali v športne ekipe vključiti tudi somnologa? Odgovore na številna vprašanja prepleta spanja in vrhunskega športa je Nika Vrabec poiskala pri prof. dr. Leji Dolenc Grošelj, vodji Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana ter klinični in športni psihologinji doc. Dr. Maji Smrdu. Iz Chicaga pa se nam je oglasil trenutno najbolj opazen slovenski predstavnik v ameriški univerzitetni ligi NCAA, Saša Ciani, ki je meddrugim spregovoril tudi o spopadanju z »jet legom«. Vabljeni na možgansko igrišče! Oddajo je pripravila Nika Vrabec, skoznjo vas popelje Mojca Delač.

Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Ime tedna sta postala Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od široke ekipe izjemnih strokovnjakov, kardiokirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter tima otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, pa tudi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli transplantacijo srca, ki so pri tako majhnih otrocih zelo zahtevne in izjemno redke.Kandidata sta bila še: Urška Djukić, režiserka celovečernega igranega prvenca Kaj ti je deklica, ki je na letošnjem Berlinskem filmskem festivalu prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v uradnem tekmovalnem programu Perspektive. Film je bil izbran tudi kot otvoritveni film omenjenega tekmovalnega programa, s čimer je slovenski film prvič odprl sekcijo na Berlinalu. Primož Štamcar, planinski vodnik, inštruktor planinske vzgoje in gorski reševalec, ki je s skupino turnih smučarjev na Bogatinskem sedlu nad Komno opazil, da je snežni plaz zajel dva planinca. Eden se je rešil sam, zasutega pa je lociral s sondo, ga ob pomoči skupine izkopal izpod snežne gmote in mu tako rešil življenje.

Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za kronično ledvično boleznijo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcevAli ste vedeli, da so za učinkovito delovanje vitamina D potrebne zdrave ledvice? »Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D,« pravi specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Kaj se v ledvicah dogaja z vitaminom D? Odgovor izveste v oddaji Ultrazvok. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen s kratico KLB. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo po svetu oboleva že več kot 800 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo do leta 2040 že peti najpogostejši razlog za smrt. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo med 10 in 15 odstotki prebivalcev. To pa morate vedeti, da je za zgodnje prepoznavanje kronične ledvične bolezni nujna in pomembna preiskava na prisotnost beljakovin v seču. Tudi o tem v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Pred nami je nova doba zdravljenja demence. Gre za zdravilo, ki je namenjeno upočasnjevanju napredovanja Alzheimerjeve bolezni. Kaj si lahko obetamo od novega zdravila in kdaj? V Sloveniji je 45.000 ljudi z demenco in kakovostna obravnava se le počasi izboljšuje. Kako to bolezen zamakniti, če nam je položena v zibko? Kje in kdaj družina bolnika z demenco poišče pomoč in kaj lahko pričakuje ob tem? Gostje: dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana; Nadja Čobal, ministrstvo za zdravje; Špela Zupan, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin. Gostje: Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana  Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.

V oddaji smo govorili o boleznih ledvic in njihovem zdravljenju, kako je z dializo in presaditvijo ledvic. Z nami je bil predstojnik kliničniga oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana dr. Miha Arnol.

Ste kdaj zasledili, koliko zdravstvenih zapletov se v zadnjem obdobju v laičnih pogovorih pripisuje okužbam s covidom oziroma cepljenju zoper njega? Pa kaj od tega drži? V pogovoru z imunologom, pulmologom, epidemiologinjo raka in nevrologom pet let po izbruhu pandemije raziskujemo, če je raka res več, kako je z dolgotrajnim covidom, kako hitro so okrevali najhuje prizadeti in kako kaže mRNK cepivom. Sodelovali so: dr. Rok Berlot, Klinični oddelek za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, docent za področje nevrologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani prim. mag. Matjaž Turel, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Strokovna sodelavka: dr. Zarja Muršič. Bral je Igor Velše.

V drugi epizodi o prehranskih dopolnilih nadaljujemo pisanje slovarja o najbolj prodajanih in oglaševanih izdelkih. Ali je magnezij res treba jemati ob mišičnih krčih? Je omega-3 učinkovita kot preventiva? Kaj pa kolagen, ali se resnično dokoplje do zadnjega nohta? Kako je v praksi in komu se predpisuje prehranska dopolnila? Kaj pa otroci - res potrebujejo te izdelke za boljšo rast in razvoj možganov? Tole je nekaj poudarkov druge oddaje Frekvence X o prehranskih dopolnilih. Sogovorniki so: - dr. Nada Rotovnik Kozjek, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani,  - Mia Majerr, klinična dietetičarka, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani, - dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, - dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje in - dr. Tanja Varl Turk, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.

Med najpogostejšimi bolečinami pri ljudeh je glavobol. To potrjujejo tudi strokovnjaki, ki ocenjujejo, da najmanj enkrat na leto doleti kar polovico vseh odraslih ljudi. Najpogostejši je tenzijski glavobol, sledita migrenski in glavobol v rafalih. Pogost je tudi glavobol ob vnetju sinusov. Ali res za večino glavobolov ne poznamo vzroka? Kaj naj naredimo, ko protibolečinska zdravila ne pomagajo več? Kateri glavobol je lahko nevaren? Gost je nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pixabay, cc

Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil. Sogovorniki so: - dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, - dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - dr. Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in - Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata.

Obhajamo praznik svetih treh kraljev, pravoslavni verniki pa bodo drevi praznovali badnji dan.Kaj prinaša novi medijski zakon? Komentar profesorja Žige Turka.Pred ljubljansko upravno enoto shod proti izdaji gradbenega dovoljenja za zadnji del kanala C0. Primc: Dolžnost uradnikov je zaščita pitne vode, ne zastrupitev!Urgentni center soboške bolnišnice prezaseden, odprli dodatni urgentni oddelek, težave z okužbami tudi v UKC Ljubljana.Za večino kršitev s pirotehniko odgovorni mladoletniki.Se v Avstriji obeta nova koalicija med Ljudsko stranko in Svobodnjaki?Vreme: Popoldne bo oblačno in vetrovno. V zahodnih krajih bo rahlo deževalo.Severna Koreja po dveh mesecih z novo izstrelitvijo balistične rakete.Kopeinig zadovoljen z letošnjim novoletnim srečanjem treh Slovenija v Tinjah.Šport: V Bischofshofnu danes odločitev o velikem zmagovalcu novoletne skakalne turneje. Na tekmi tudi vseh pet Slovencev.

Med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije je skoraj polovica žensk, njihova povprečna starost pa je skoraj 43 let. Ponavadi se okrog 50-ega leta ženske soočijo s hormonskimi spremembami menopavze. To obdobje vsekakor vpliva tudi na počutje na delovnem mestu, o čemer pa največkrat ne govorimo. Kaj ženska lahko pričakuje in kako si lahko olajša ta leta? To bo tema četrtkovega svetovalnega servisa, svetovala bo prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Motnje menstrualnega cikla, čezmerna poraščenost, mozoljavost in izpadanje las ter nekatere presnovne motnje - vse to so glavne značilnosti sindroma policističnih jajčnikov, ki se pojavlja pri 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi in je najbolj pogosta hormonska motnja in najbolj pogost vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Sindrom se pojavlja družinsko, pomembni so tudi zunanji vplivi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Proračunski dokumenti na poslanskih klopeh, opozicija kritična do načrtovanega trošenja.1000. dan ruske invazije na Ukrajino. Kijev: okupatorjem se ne bomo podrejali.Prva dama Zelenska na obisku v Sloveniji o potrebah Ukrajincev po pomoči.Papež na vrhu G20: Kdor povzroča lakoto in smrt z oderuštvom in pohlepom, zagreši umor.Vlada se še naprej sooča z nizko javnomnenjsko podporo, SDS trdno v vrhu.VREME: Oblačno bo, na jugu s krajevnimi padavinami. Jutri nas bo obšla hladna fronta.Na Dnevih slovenskega turizma poudarili pomen trajnosti in odpornosti na krize.UKC Ljubljana začel uporabljati napredno metodo motenj srčnega ritma.ŠPORT: Tadej Pogačar in Urška Žigart najboljša slovenska kolesarja leta.

Župnik bolniške župnije UKC Ljubljana g. Anže Cunk je izpostavil pomen vere in upanja v večno življenje za kristjana.Pojasnil je pravi namen odpustkov, saj smo pred svetim letom 2025. Ustavili smo se tudi o pomenu Svetovnega dneva ubogih in o duhovnem sporočilu praznika Kristusa Kralja Vesoljstva in njegovem mestu v cerkvenem bogoslužnem letu.

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanjePregled literature pokaže, da polovica odraslih vsaj enkrat na leto občuti glavobol. Strokovnjaki so do zdaj opredelili že 200 različnih vrst glavobolov. Večina – več kot 90 odstotkov – jih je nenevarnih; zgolj nekaj jih ogrozi človekovo življenje. Tema tokratnega Ultrazvoka bodo nevarni glavoboli; izvedeli boste naslednje: Kdaj in kateri glavobol je lahko nevaren? Zakaj s slikanjem glave pri veliki večini glavobolov ne odkrijemo ničesar? Kateri glavobol je najpogostejši? Odgovarja nevrolog Igor Rigler iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Prvi

Tokrat se gremo znova potepat v zanimiv svet, ki ga odpiramo s človeško zmožnostjo govora. Konec oktobra smo obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. Mojco Delač pa je zanimalo, ali se jecljane lahko pojavi tudi kot simptom nevroloških motenj oziroma bolezni? Po odgovore je zavila na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana, k Klari Trpkovi, specialistki klinične logopedije in vodji tamkajšnje enote za logopedijo.

Virus, ki v otroštvu povzroči norice, lahko pozneje v življenju ponovno izbruhne. V odraslem obdobju se – ob stresu ali padcu odpornosti – lahko pojavi v obliki kožnih mehurčkov, ki jih spremlja pekoča bolečina. Kako prepoznamo pasovca oz. herpes zoster in kakšne so najnovejše smernice pri zdravljenju omenjenega obolenja, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu razložila prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo!

Ime meseca oktobra je Mateja Lasič, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana ter akademska glasbenica, ki s projektom OVITA širšo javnost ozavešča o raku na rodilih. Vsa zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu OVITA zanjo, ki ga je soorganizirala, bodo namenjena kampanji za nakup medicinske opreme, ki je nujno potrebna za kakovostno obravnavo in zdravljenje bolnic.

Ime tedna je postala Mateja Lasič, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana ter akademska glasbenica, ki s projektom OVITA širšo javnost ozavešča o raku na rodilih. Vsa zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu OVITA zanjo, ki ga je soorganizirala, bodo namenjena kampanji za nakup medicinske opreme, ki je nujno potrebna za kakovostno obravnavo in zdravljenje bolnic. Kandidata sta bila še: Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer so ob 10. obletnici portala Fran, spletnega mesta, ki združuje slovarje in slovenistične jezikovne vire, predstavili še nov portal Franja. Večjezični portal na domeni franja.eu omogoča iskanje dvojezičnih parov med 20 slovarji več jezikov, od angleškega do romunskega, na voljo pa sta tudi latinsko-slovenski in starogrški slovar. Žiga Divjak, režiser, ki je za predstavo Bodočnost na sarajevskem festivalu MESS prejel nagrado "Jurislav Korenić" za najboljšega mladega režiserja. Kot so zapisali žiranti, z uprizoritvijo potrjuje status enega najvznemirljivejših gledaliških ustvarjalcev tega prostora, ki je pripravljen umetniško tvegati, hkrati pa ostaja zanesljiv dirigent pristnega umetniškega izraza.

V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake. Sogovornik: Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana

O uporabi ionizirajočega sevanja v mediciniRadioaktivne elemente in njihove izotope že več kot 120 let uporabljamo za zdravljenje ljudi; tako za diagnostične, kot tudi za terapevtske namene. Slednje bomo osvetlili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Tema: uporaba ionizirajočega sevanja v medicini. Ključne besede: obsevanje, radioaktivna zdravila, kobalt, lutecij, jod, radioaktivno zdravilo proti raku prostate, radioterapija s protonskimi žarki. Gosti: doc. dr. Petra Kolenc in prof. dr. Katja Zaletel s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana in prof. dr. Primož Strojan z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Foto: BoBo

Ko se je Mateja Lasič odločila, da bo študirala medicino, je vedela, da si želi delati v tisti veji, kjer bo uporabljala roke. Te so že prej vzljubile klavir in tako je danes specialistka ginekologije in porodništva, kirurginja, zaposlena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, ter tudi akademska glasbenica. Prav glasbo in medicino je združila v projektu Ovita, namen katerega je ozaveščati o raku na rodilih pa tudi prispevati k najboljši mogoči obravnavi, zdravljenju in podpori žensk s temi boleznimi. V sklopu projekta bo danes ob 18-ih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dobrodelni koncert OVITA zanjo, na katerem bo na klavirju zaigrala prav kirurginja Mateja Lasič, na odru pa se ji bodo pridružili še mnogi drugi glasbeniki, med njimi Bojan Cvjetićanin, Tomi Meglič, Anja Bukovec. Pri programu koncerta sta sodelovala tudi skladatelja Anže Rozman in Hans Zimmer s svojo filmsko glasbo, ki bo pospremila tri videozgodbe.

Zadnja desetletja je pojavnost atopijskega dermatitisa v razvitem svetu v porastu. Gre za imunsko pogojeno, kronično, ponavljajočo se bolezen, ki je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih. Vzroki za atopijski dermatitis sicer niso povsem znani, je pa lahko prisoten tudi dedni faktor. Zakaj se razvije, kako negovati in zdraviti takšno kožo ter kako na pojavnost srbeža vpliva stres v Svetovalnem servisu med drugim pove doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr.med., specialistka dermatovenerologije, Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana in Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani.

Vzroki za bolečine v hrbtenici so različni, najpogosteje pa gre za degenerativne spremembe na medvretenčnih ploščicah v ledvenem delu hrbtenice. Katere so bolezni hrbtenice in kako jih zdravimo? Gost Svetovalnega servisa bo specialist ortopedske kirurgije doc. dr. Boštjan Kocjančič z ortopedske klinike UKC Ljubljana. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, ali pokličite med oddajo. Z gostom se bo pogovarjala Petra Medved.

Tema četrtkovega svetovalnega servisa bo epidemija sodobnega časa – sladkorna bolezen. Število obolelih narašča, to je po večini povezano s staranjem prebivalstva in manj zdravimi spremembami v življenjskem slogu, narašča pa tudi pojav sladkorne bolezni med nosečnostjo. Bolezen tako pomeni veliko zdravstveno težavo in izziv za vsakega posameznika in celotno družbo. Naš gost bo prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. .

Izpostavljanje soncu je koristno za telo in počutje takrat, ko je zmerno. Če smo na soncu dlje časa in za povrhu še nezaščiteni, na koži nastanejo opekline, pospešimo staranje kože in tvegamo pojav kožnega raka. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o zaščiti pred soncem, tudi o uporabi raznih krem. Na koliko časa denimo moramo nanos obnoviti? Po deveti bo z nami prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike, UKC Ljubljana.

V Črnomlju so sinoči pripravili državno proslavo ob današnjem prazniku dnevu upora proti okupatorju. Prizorišče ni bilo izbrano naključno, saj je pred osmimi desetletji v Črnomlju potekal prvi kongres slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je vse do konca druge svetovne vojne predstavljal zakonodajni in izvršilni organ narodnoosvobodilnega gibanja. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da s praznikom zaznamujemo eno od temeljnih poglavij zgodovine slovenskega naroda. Druge teme oddaje: - Ministrstvo za zdravje: Dela na glavni stavbi UKC Ljubljana le delno ustavljena - Washington napovedal 6 milijard dolarjev vredno vojaško pomoč Ukrajini - Kamniške odbojkarice ubranile naslov državnih prvakinj

Dermatitis je splošen izraz, ki ga uporabljamo za več vrst kožnih izpuščajev. Najpogosteje so prizadeti pregibi rok in nog ter hrbtna stran vratu; koža je suha, pordela in rahlo ali zelo srbi. Tipični krivci za alergijski dermatitis so dišave, detergenti, nikelj in citrusi, medtem ko vzroki za atopijski dermatitis niso popolnoma znani. Zakaj se razvije, kako negovati in zdraviti tako kožo, bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedala primarijka docentka doktorica Tanja Planinšek Ručigaj, doktorica medicine, specialistka dermatovenerologije, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Nedavno se je zaključil Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu in tej temi namenjamo tudi torkov svetovalni servis. Bolezen lahko preprečimo, da bi pravočasno odkrili predrakave spremembe, ki so navadno posledica okužbe z virusom HPV, pa je pomembno, da se ženske redno udeležujejo odvzema brisa materničnega vratu. Pred okužbo s HPV se je možno zaščitit tudi s cepljenjem. O vsem naštetem v oddaji, odgovarja dr. Nina Jančar s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana

V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.Ob tem se sprašujemo, zakaj je naša idealna temperatura malo pod 37 stopinjami Celzija in kaj se v telesu dogaja, ko se viša. Poizvedujemo tudi, kako je mogoče, da se pri določenih zdravilih kot stranski učinek pojavi kašelj, in zakaj je nevarno zadrževati kihanje. Gostje:• Dr. Maja Bresjanac, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Lana Blinc, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Dr. Marko Pokorn, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana• Pavel Kvapil, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana

Državni program SVIT je program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen ženskam in moškim med 50. in 74. letom. Podatki namreč kažejo, da je ta rak tretji najpogostejši pri ženskah in na četrtem mestu pri moških. Zdravljenje je ob zgodaj odkritih spremembah lahko zelo uspešno. Gost petkovega svetovalnega servisa bo Samo Plut, dr. med., specialist gastroenterolog iz UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Pojav menopavze je zahtevna življenjska sprememba, ki na vsako žensko vpliva drugače. Mnogim povzroči neprijetne simptome, povečajo se tudi možnosti za nastanek nekaterih zdravstvenih težav. Težave v menopavzi so zaradi načina življenja, daljše pričakovane starosti in sprememb, ki vplivajo na telo ženske, vse bolj pogoste. O tem bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo izr. prof. Bojana Pinter, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Težko dihanje, otekanje nog in upad telesne zmogljivosti so lahko simptomi srčnega popuščanja. Ta bolezen doleti vsakega desetega človeka po 65. letu, pojavi pa se lahko tudi pri precej mlajših. Poznate dejavnike tveganja, je mogoče srčno popuščanje kako preprečiti? Kako ga prepoznati in kako poteka zdravljenje? Gost torkovega Svetovalnega servisa po deveti bo prof. dr. Bojan Vrtovec, internist kardiolog z UKC Ljubljana. Vprašanja zanj sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si, spletni strani Prvega ali na telefonski številki 01 475 22 22 med oddajo.

Slovenija se uvršča med države, ki okužbo s HIV-om dobro obvladujejo. Izboljšanje informiranosti in dostopnost do zdravil ob tem ostajata dva vidika, ki lahko dobro vplivata na zmanjševanje in zamejevanje spolno prenosljivih bolezni. Pred svetovnim dnevom boja proti AIDS-u bomo zato na Prvem Svetovalni servis posvetili spolnim okužbam; predvsem njihovemu zamejevanju oz. preventivi, pa tudi prepoznavanju in zdravljenju. Sogovornica bo infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja - UKC Ljubljana.

Vemo, da so odnosi in komunikacija na delovnem mestu zelo pomembni, ko govorimo o preprečevanju mobinga. Zato bomo tej temi posvetili torkov Svetovalni servis na Prvem. Poudarili bomo preventivno delovanje in tudi ukrepanje v primeru mobinga. Kaj mora narediti vsak delodajalec za preprečevanje mobinga? Kam naj se po pomoč obrne delavec, ki je žrtev? Gostja v studiu Prvega bo Tanja Urdih Lazar, ki vodi Center za promocijo zdravja na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.

Bolnišnice v Gazi in bolnišnica doma. Tistih v Gazi skoraj ni več, deluje jih zgolj še 9 od skupno 31. In tudi te niso varne pred novimi izraelskimi napadi. Domača bolnišnica pa ne vključuje posega, ki se je uspešno zaključil v UKC Ljubljana. Vključuje pa, vsaj na papirju, popolnoma zdrave ljudi.

V Sloveniji imamo en večji obrat, ki za gorivo pri proizvodnji cementa uporablja tudi odpadke, in enega, ki proizvaja toploto in električno energijo le iz odpadkov. Za sežig in sosežig trenutno veljajo različni standardi, predlagatelji sprememb Zakona o varstvu okolja pa menijo, da bi jih morali izenačiti. O razlogih za in proti, pa tudi o tem, ali bi spričo kopičenja odpadkov potrebovali še več sežigalnic, kakšni so načrti države v zvezi s tem in kakšni so zdravstveni pomisleki, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana; Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije.