Podcasts about umetnost

Urška Bernik, na Instagramu poznana pod profilom Milina čez milino, je žena in mama ter vsestransko nadarjena umetnica. Svoj poklic je našla v glasbi, saj poje v Zboru Slovenske filharmonije. Poleg glasbe, skozi katero jasno čuti nagibe Svetega Duha v svojem življenju, pa ustvarja tudi preko fotografije ter izdeluje čudovite izdelke iz polstene volne. Njene jaslice iz polstene volne so bile za božič leta 2024 razstavljene celo v Vatikanu. Umetnost preplavlja vse vidike Urškinega življenja in je zanjo nagib srca, ki nas dviguje in navdihuje. Naj pričujoča oddaja Reflektor navdihne tudi vas. Linki: https://www.instagram.com/milina.cez.milino/ http://www.kavicazmano.si/

Še drugi poudarki iz oddaje: - Pomurski materinski dom, ki deluje že deset let, ženskam z otroki nudi tudi strokovno pomoč. - V Slovenski Bistrici Tedni vseživljenjskega učenja pod okriljem tamkajšnje Ljudske Univerze potekajo pod geslom Umetnost mirnega življenja. - Družba 2TDK je začela s postopki odkupa parcel za gradnjo vzporednega levega tira nove proge Divača-Koper. - V Mariboru nadaljujejo z urejanjem manjkajočih delov Dravske kolesarske poti.

V naslednjih dveh do treh tednih bodo Združene države Amerike Iran napadale še posebej močno. Donald Trump napoveduje, da jih bo vrnil »v kameno dobo, kamor sodijo.« Žal vse več avtokratov po svetu dela vse, da bomo na koncu v kameni dobi pristali vsi. Izraelsko-iranska skupine Sistanagila, ki deluje v Berlinu, medtem s svojim ustvarjanjem sporoča, da medsebojno poslušanje in radovednost povezujeta. Pravijo, da težava niso ljudje, ampak vlade in politiki.Viri: Iransko-izraelski ansambel Sistanagil: "projekt, ki je mogoč le v Berlinu – ne v Izraelu ne v Iranu", MMC RTV Slovenija Sistanagila - Live Full Length Concert at the Neukölner Opera Smrt na meji, Tednik, TV Slovenija Druga jutranja kronika, 2. april 2026, Radio Slovenija Prof. dr. Siniša Malešević: Bolj kot svetovna vojna je nevarno večje število regionalnih vojn, Prvi Dogodki in odmevi, 30. marec 2026, Radio Slovenija Mirko Cigler: Bo Trump začel kopensko ofenzivo v Iranu?, Prvi Ekonomist Kovač o podražitvah, vladi in Petrolu, 30. marec 2026, Odmevi Dogodki in Odmevi, 31. marec 2026, Prvi Umetnost možnega: Politika, denar in videotrakovi (Primož Cirman in Silvester Šurla) Aktualna tema: Navedbe v prisluhih so zaskrbljujoče, Slovenija bi lahko padla še nižje na lestvici zaznave korupcije, Prvi Druga jutranja kronika, 1. april, Radio Slovenija Hafis: Zbirka zapleši z menoj, Tribuna Zapleši z menoj, 108 divje sladkih pesmi sufijskega mojstra

Skozi kakšne transformacije je v teku stoletij šlo naše razumevanje ljubezenskega čustva, za katerega sicer tako radi verjamemo, da je večno in nespremenljivo?Veliki starorimski pesnik Ovidij v prvi knjigi svoje znamenite pesnitve Umetnost ljubezni takole svetuje moškim zapeljivcem: »Vlogo ljubimca igraj, spregovori kot žrtev ljubezni; / spomni se veščih zvijač, le da prepričaš dekle. / Zlahka verjamejo; vsaki se zdi, da je vredna ljubezni; / naj bo še táko babšè, sebi neznansko je všeč. / Večkrat nanese celo, da hinavec v resnici jo vzljubi; / večkrat zares se zgodi, kar je le hlinil pred tem. / Torej, dekleta, zato se le vdajte hinavskim ljubimcem; / lažna ljubezen lahko resna postane nekoč.« Čeprav vemo, da so ti verzi nastali pred več kot 2000 leti, v njih lahko brez posebnih težav prepoznavamo dinamiko intimnih odnosov, ki jo poznamo tudi iz naše lastne sodobnosti, nemara celo iz naše lastne izkušnje. Čeprav se je v teh dveh tisočletjih, ki nas ločijo od Ovidija, svet nekajkrat postavil na glavo, se torej vendarle zdi, da se – vsaj ko gre za ljubezen – na tem svetu ni spremenilo prav nič. V podporo tej tezi bi seveda lahko navajali še številne druge verze drugih pesnic in pesnikov – od Sapfo prek Danteja do Puškina ali, zakaj pa ne, Prešerna. Vsi so se več kot očitno znašli v položajih, ki jih mi danes brez težav prepoznavamo kot naše lastne; svoje občutke, svoje vzhičenosti in pobitosti, ki so se zbudili v njihovih zaljubljenih srcih, pa so ubesedili v verzih, ki jih – ponovno brez posebnih težav – mi danes lahko vzamemo za svoje. Sklep, ki se nam na ozadju teh opažanj precej premočrtno vsiljuje, je torej jasen – ljubezen kratko malo ne pozna zgodovine. Toda pred nedavnim je pod založniškim okriljem Društva za teoretsko psihoanalizo izšla Logična struktura ljubezni, intrigantna razprava psihologa in filozofa Dina Manzonija, raziskovalca na Družbeno-medicinskem inštitutu ZRC SAZU, ki prepričljivo dokazuje prav nasprotno. Da ljubezen vsekakor ima zgodovino. Da starogrški eros, krščanska caritas in Minne, o kateri pojejo srednjeveški trubadurji iz nemških dežel, nikakor niso ena in ista stvar, čeprav seveda vse prevajamo z besedo »ljubezen«. In da si na sodobnih aplikacijah za zmenke v resnici nihče ne želi srečati se z Goethejevo Lotte ali z gospodom Darcyjem Jane Austen. Če to drži, tedaj se seveda velja vprašati, kakšna pravzaprav je zgodovina ljubezni? Skozi kakšne transformacije je v teku stoletij šlo naše razumevanje tega čustva, za katerega sicer tako radi verjamemo, da je večno in nespremenljivo? Kaj tem transformacijam botruje, kaj jih poganja? In, nikakor ne nazadnje, zakaj tako zelo hočemo verjeti, da ljubezen nima zgodovine? – To je le nekaj v vrsti vprašanj, povezanih z ljubeznijo in njeno izmuzljivo zgodovino, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Dina Manzonija. Foto: Gustav Klimt, Objem, 1905, izrez (Wikipedija, javna last)

Umetnost vojne mojstra Suna, znanega tudi pod imenom Sunzi, je klasično besedilo starodavne kitajske vojaške strategije, ki ohranja svojo vrednost tudi v današnjem času.Nastalo je pred skoraj dvema tisočletjema in pol. To je bilo obdobje, ko so kitajski kulturni prostor skozi dolga stoletja definirale nenehne vojne, intrige in spletke med številnimi tekmujočimi državami, obenem pa ta čas velja za zlato obdobje kitajske misli. Umetnost vojne je v marsičem paradoksalen tekst, sočasno zagovarja najpodlejšo prevaro, če le-ta vodi k zmagi, ter se obenem vztrajno vrača k pozivom k miru.V današnjem času, ko vse kaže, da spremljamo konec mednarodnopravnega sistema, ki je po drugi svetovni vojni zagotavljal sorazmerno stabilnost odnosov med državami po svetu, in se zdijo še včeraj trdna zavezništva vse bolj vprašljiva, vojne pa vse pogostejše, se ne zdi povsem odveč, če si nekoliko podrobneje pogledamo spoznanja mojstra Suna in druge lekcije iz obdobja vojskujočih držav ter preverimo, kako so današnji rivalstva videti skozi lekcije izpred dveh tisočletij in pol. Gostji v intelekti sta sinologinji prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik ter doc. dr. Maja Veselič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Foto: Glineni vojščaki iz grobnice prvega cesarja, ki je z združitvijo celotnega kitajskega kulturnega prostora zaključil obdobje vojskujočih se držav, vir: Wikipedia, By kevinmcgill from Den Bosch

In zakaj se zdi, da priročnega odgovora, ki bi z besedo ali dvema elegantno povzel vse raznolike prakse sodobnega umetnostnega ustvarjanja ter tako pokazal na njihove jedrne skupne poteze, pravzaprav nihče ne pozna?Vzemite v roke katerikoli umetnostnozgodovinski učbenik in izvedeli boste, da v kontekstu evropske likovne in arhitekturne ustvarjalnosti stilnemu obdobju romanike, ki je zaznamovala čas nekako med 10. in 13. stoletjem, sledi gotika, gotiki renesansa, tej manierizem, ki se hitro umakne baroku in klasicizmu. Potem napoči – zdaj ste že v zgodnjem 19. stoletju – romantika, no, ko med listanjem pridete do strani, ki govorijo o umetnosti 20. stoletja, pa se boste poučili, da je to čas modernizma. Toda Pablo Picasso, bržčas prvo ime modernistične likovne umetnosti, je umrl že leta 1973. Marc Chagall mu je sledil 12 let pozneje in Salvador Dalí leta 1989. Eden zadnjih nesporno velikih modernistov je bil slej ko prej abstraktni ekspresionist Willem de Kooning, od čigar smrti pa bo prihodnji teden tudi že minilo 29 let. Zato se počasi menda lahko vprašamo, kaj pravzaprav sledi modernizmu? Učbenik, po katerem ste doslej listali, vam tu slej ko prej ne bo v pomoč; pa ne zato, ker bi bili njegovi avtorji in avtorice leni, ampak zato, ker sama umetnostnozgodovinska veda slej ko prej ne ve prav dobro. Vprašanje, kaj pride po modernizmu, je pač na široko odprto. In to ne le zato, ker v polju umetnostne produkcije danes cveti pregovornih sto cvetov, ker, drugače rečeno, vsak umetnik, vsaka umetnica krčevito zasledujeta le sebi lasten, unikaten in neponovljiv umetniški izraz, ampak najbrž tudi zato, ker dandanes ni povsem jasno, kaj umetnost sploh je, kako razume človeka in njegov položaj v svetu, kakšno mesto zavzema v življenju posameznic in posameznikov, kakšno pa v življenju različnih skupnosti – od tistih lokalnega, regionalnega ali nacionalnega značaja do one, relativno mlade, ki ji lahko vse bolj upravičeno rečemo globalna. Glede sodobne umetnosti se, skratka, ne strinjajo niti filozofi in drugi teoretiki, ki se ukvarjajo z njo; orientirati se v pravem pravcatem metežu idej, konceptov in vrednostnih sodb, ki poganjajo diskusije, debate in prerekanja o zdajšnji umetnosti oziroma umetnostni produkciji, pa je vse prej kot enostavno. No, eno izmed možnih rdečih niti, kako se znajti v tem zagonetnem blodnjaku, nam ponuja intrigantna knjiga Umetnost v živem in mrtvem kotu, v kateri je slikar, grafik, likovni teoretik in filozof, dolgoletni predavatelj na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, akad. dr. Jožef Muhovič, zbral svoje razprave, svoja razmišljanja o moči in nemoči umetniških del, da izrekajo resnico, da izrekajo lepoto, da spreminjajo svet. Kakšne so perspektive, ki se nam torej odpirajo ob branju njegove knjige, ki je izšla pod založniškim okriljem Slovenske matice, smo v pogovoru z dr. Muhovičem preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: instalacija Sound II britanskega kiparja Antonyja Gormleyja v kripti katedrale v angleškem Winchestru iz leta 1986 (David Kernan / Wikipedia)

Gostja epizode je dr. Maša Mikkel Jazbec, intermedijska umetnica in raziskovalka na področju robotike, humanoidnih tehnologij in nevrotehnologij. ============================= V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Humanoidni roboti in njihovi funkcionalni vidiki Uncanny Valley in interakcija človek–robot Kulturni pogledi na robotiko Umetnost in robotika: povezovanje tehnologije in človeštva Eksperimenti s prenosom lastništva telesa Prihodnost humanoidnih robotov v domači in industrijski uporabi Ekonomske in družbene posledice robotike

Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?Grafiti zavzemajo precej dvoumno mesto v očeh javnosti. Če so po mnenju nekaterih pravzaprav eklatanten primer vandalizma in simptom širše družbene dekadence, nekakšnega celostnega razkroja moralnih vrednot, pa drugi v njih, nasprotno, prepoznavajo dragoceno pričevanje, nepogrešljivo družbeno-politično intervencijo oziroma že kar ključen umetniški izraz deklasiranih slojev, ki o sebi in svojem položaju v svetu nočejo ali ne morejo govoriti kako drugače, saj nimajo dostopa do akademij, galerij, muzejev, založb in tiskarn, vseh tistih institucij, skratka, ki služijo ustvarjalkam in ustvarjalcem iz socialnih okoljih, ki so pač nekoliko višje na družbeni hierarhični lestvici. Ta ambivalenca v našem odnosu do grafitov se je, če dobro premislimo, v zadnjih nekaj desetletjih kvečjemu še poglobila. Dela kolikor anonimnega toliko razvpitega Banksyja, bržčas najbolj slavnega uličnega umetnika na svetu, katerega prava identiteta ostaja skrbno varovana skrivnost, se, denimo, na dražbah zdaj prodajajo za milijone. Po drugi strani pa je nedavna odločitev ljubljanske policije, da z grafiti že dolgo porisano Metelkovo z okolico razglasi za varnostno tvegano območje, slej ko prej potrdila najhujše sume in strahove vseh tistih, ki imajo od vsega najraje neomadeževane fasade – kakor da bi veljala enačba, da tam, kjer so grafiti, je pač tudi kriminal. Nič čudnega, skratka, če je antropologinja dr. Helena Konda svojo knjigo Mizzart in Strip Core : proto street art na Slovenskem (Založba Univerze v Ljubljani), v kateri pretresa delovanje dveh umetniških, grafitarskih kolektivov – Mizzarta in Strip Cora, kajpada – v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, začela s temle stavkom: »Umetnost na ulicah obstaja, odkar obstajajo ulice, spreminjajo pa se njene pojavne oblike in položaj v družbenem vrednostnem sistemu.« Kako torej vrednotiti grafite oziroma, širše, ulično umetnost? Še bolj konkretno: kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti in murali na ljubljanski Metelkovi? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Heleno Konda.   Foto: ena izmed poslikav, ki so jih člani kolektiva Mizzart ustvarili leta 1993 v prostorih kluba Bunker v Ljubljani (arhiv kolektiva Mizzart, poobjavljeno v knjigi Helene Konda Mizzart in Strip Core : proto street art na Slovenskem)

Ernst Hans Gombrich nas v svoji knjigi Zgodovina umetnosti, ki je prvič izšla leta 1950, vodi po zgodovinskem zemljevidu umetnosti. Bralcu ponuja koordinate za orientacijo v kronološki zgodbi umetnosti, ki se je – podobno kot jeziki – rodila ob neznani uri, v kraju, ki mu človek še ni podelil imena. Avtorja ne zanima zgolj zaporedje slogov in obdobij, temveč predvsem vprašanje, kako umetnost deluje: kakšno vlogo ima v življenju ljudi, v obredih in verovanjih, v politiki in vsakdanjiku. Zanima ga, zakaj so umetnine nastajale, kakšne potrebe so zadovoljevale, kako so ljudje nekoč gledali svet – in koliko teh, pogosto zelo globokih miselnih vzorcev, nosimo v sebi še danes.Čeprav je od prve izdaje knjige minilo že več kot sedemdeset let, Zgodovina umetnosti ni ostala zamrznjena v času. Ernst Hans Gombrich jo je v novih izdajah dopolnjeval in razširjal, predvsem z dodajanjem poglavij o moderni umetnosti, do katere je gojil določene zadržke. Zavedal se je omejenosti pogleda od blizu in ni želel napovedovati, katere oblike eksperimentalne in abstraktne umetnosti bodo presegle trenutne modne tokove ter prestale presojo časa.Knjiga je bila ob izidu sprejeta z velikim navdušenjem, pozneje pa tudi kritično – zlasti zaradi evropocentričnega pogleda in odsotnosti ženskih umetnic. Kljub tem razpravam delo ohranja svoje izstopajoče mesto in pomen.Gombrich še vedno ostaja ključen avtor za razumevanje umetnosti, v marsičem je presenetljivo aktualen, v povsem drugačnem svetu, nas lahko še vedno uči nečesa bistvenega: kako gledati. Sogovornica: Katja Jenčič, prevajalka in urednica knjigeFotografija: detajl stropa Sikstinske kapele, Michelangelo, iz knjige Zgodovina umetnostiZaložba Studia humanitatis

Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generacij. "To je tako kot podcast, vsi izražajo sebe. Verjamejo, da je to res iskreno, ker so res iskreno mislili, ampak bralcu pa to seveda ni tako jasno. Vsak meni, da je to, kar je naredil, že tako dobro, da bi tudi Prešeren samo sapo zajel in ne bi več napisal nobene pesmi. Zato se mi zdi, da večina te produkcije ni vredna neke širše obravnave."

V knjigi Kaj le v sebi nosiš v intenziven dialog stopata ustvarjanji kiparke, ki je lani prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ter pisateljice, ki so ji – prav tako lani – podelili nagrado Prešernovega skladaV naših predstavah, slej ko prej podedovanih s konca 19. stoletja, se umetnosti še vedno drži nekaj nežnega, rahlega, krhkega in neživljenjskega. Saj vemo: preciozne mlade dame, ki v pozlačenih meščanskih salonih igrajo klavir, pa bledični mladeniči, ki, nesramežljivo očarani nad intenzivnostjo lastnega čustvovanja, globoko zdihujejo in pišejo otožne verze. No, tem starosvetnim predstavam bi kazalo zoperstaviti delo kiparke Dragice Čadež, ki je lani prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ter pisateljice Nataše Kramberger, ki so ji – prav tako lani – podelili nagrado Prešernovega sklada. Prva je namreč najmonumentalnejši del svojega opusa ustvarila s hrupno motorno žago v roki, prav rada pa, kot vemo, tudi gnete mastno glino in iz nje izvablja nepričakovane oblike, medtem ko pisanje druge zadnja leta poganja in raste predvsem iz znoja, s katerim zaliva mastno zemljo svoje biodinamične kmetije na štajerskem severovzhodu. Dobro, Dragica Čadež in Nataša Kramberger pač ne ustvarjata v bidermajerskih salonih, njune roke so žuljave, a to seveda še ne pomeni, da je zaradi tega delo ene in delo druge mogoče vzporejati ali da se tisto, kar nam kaže ena in pripoveduje druga, v estetskem oziroma sporočilnem smislu stika, dopolnjuje ali celo prekriva. Prekriva najbrž res ne, a ko so v začetku lanskega decembra v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev odprli pregledno razstavo Dragice Čadež, je Galerija istočasno izdala knjigo Kaj le v sebi nosiš, intriganten dialog med likovno in literarno umetnostjo, pri katerem so fotografijam skulptur Dragice Čadež so-in-zoper-postavljena žanrsko raznolika besedila Nataše Kramberger. In kaj iz tega srečanja kipa in teksta navsezadnje vznika? Je to nekakšen ljubeč klic nazaj k materialnemu in naravnemu, k otipljivim rečem in brstečim stvarem tega sveta ali vendarle kaj čisto drugega? – Prav to je vprašanje, ki nas je v pogovoru z Dragico Čadež in Natašo Kramberger zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: Dragica Čadež in Nataša Kramberger (Goran Dekleva)

Naši gosti so bili mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski impro ligi. Gre za program improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kako potekajo vaje, kaj je z nastopi in s tekmovanji, katere discipline poznamo in kako dobri so mladi tudi v improvizaciji izven ŠILE, torej v življenju, so vprašanja, o katerih smo se pogovarjali z dijaki (Julija, Marija, Maja, Katja, Marjeta, Iva, Natan) in koordinatorjem ŠILE Martinom Kerinom. Dve disciplini so prilagodili radijskemu mediju in ju tudi uprozorili, uganete, kdo je bil vremenarka?

NAGRADNA IGRA - prijavi se na moj YouTube profil (Subscribe) in pusti komentar pod YouTube videom in sodeluj v žrebu za podpisan izvod Anjine knjigice pravljic Mala miš, ti loviš!V prvi epizodi v letu 2026 se mi je pridružila pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan. Na pogovor sem jo povabil kot navdušenec nad poezijo, kolega pisec, pa tudi kot velik oboževalec njenega dela - Anjine pesmice s hčerko bereva praktično vsak večer, tako kot na tisoče drugih staršev in otrok. Neka posebna mehkoba prežema njene verze, obenem pa Anja o poeziji, umetnosti, pripovedništvu in ustvarjanju razmišlja tudi zelo zrelo, globoko in navdihujoče. Navdušen sem, da leto pričenjamo s pogovorom o umetnosti in poeziji. In upam, da nas ta topel zanos spremlja čim dlje v 2026. Hvala, ker spremljate podkast Umetnost lenarjenja. In srečno novo leto!Vabim vas, da si na pametni telefon naložite aplikacijo Mladinska knjiga PLUS, ki združuje najbolj iskane zvočnice, e-knjige in video vsebine. Med drugim na aplikaciji najdete vse moje knjige v e-obliki in zvočni obliki, pa tudi marsikatero Anjino knjigo.V pogovoru omenjava pesnike Hafis, Rumi, Kajetan Kovič, Gregor Strniša, pesnico Svetlano Makarovič.Omenjam raziskavo o privzeti nevronski mreži v povezavi s kreativnostjo: https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0956797618820626Časovnica:0:00 Napovednik: Kdo je Anja Štefan in moč njene poezije3:20 Zakaj so poglobljeni pogovori dragoceni4:10 Otroštvo v vili Coronini: Igra, narava in moč opazovanja7:20 Prvi stiki s pravljicami in glasbeno izročilo družine10:20 Soočanje z disleksijo – ko branje postane stiska in izziv14:00 Raziskovanje ljudskega izročila: Od starih običajev do modrosti non18:00 Ustvarjalni proces: Zakaj Anja še vedno piše s svinčnikom na roko23:00 Kje se rodijo ideje: Navdih na kolesu, med hojo in plavanjem27:30 Disciplina proti navdihu – pisanje pod časovnim pritiskom32:40 Zakaj je treba poezijo in prozo brati na glas35:50 Razlika med "poceni" in "plemenito" rimo38:30 Kaj sploh je poezija41:30 Poučevanje poezije v šoli: Nesmisel vprašanja "Kaj je pesnik mislil?"46:30 Pomen mentorstva in učenje pesmi na pamet kot popotnica za življenje51:10 Uglasbitev poezije in sodelovanje s slovenskimi skladatelji58:30 Literarni koncerti in čar nastopanja z glasbeniki1:02:40 Poklic pripovedovalke: Ko pravljice ganejo zapornike do solz1:07:30 Formatska moč kratkih zgodb: Od Singerja do Andrića1:10:00 Prihajajoči projekti: Glasbena antologija in nove živalske zgodbe1:13:00 Zakaj bi morali v šolah in družinah spet več peti1:16:10 Priporočila za branje: Od Ježka do Strniše in Makarovičeve1:19:30 Iskanje ravnovesja med svetlobo in temo v umetnosti in družbi

Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.

Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so očarljivi, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V oddaji bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike.

Na zavod GO! 2025 smo med drugim naslovili vprašanje, kolikšen del od skupnega proračuna na slovenski strani Evropske prestolnice kulture je bil namenjen prav področju likovne in vizualne umetnosti. Ta, po njihovi oceni, znaša okrog 10 odstotkov. Ključni projekti so bili razstavi Zorana Mušiča, festivala R.o.R in Pixxelpoint ter 20. mednarodni bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja. Ob koncu EPK sta nas za komentar v novogoriškem studiu Radia Slovenija obiskali Rene Rusjan, umetnica, profesorica sodobnih umetniških praks in direktorica programa Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, ter Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in programska vodja galerije GONG.

Slikar, performer in vsestranski umetnik Yoshio Nakajima ustvarja že sedem desetletij. Pri štirinajstih letih je pobegnil od doma in se v iskanju svojega lastnega umetniškega izraza iz vaškega okolja preselil v velemesto, Tokio. Na začetku ustvarjalne poti sta ga navdihovala dadaizem in takrat sodobna japonska umetniška skupina Gutai. Pozneje se je preselil v Evropo, kjer živi in dela še danes. Navkljub častitljivi starosti, Nakajima ima kar 85 let, je na povabilo Galerije Vžigalica prišel v Ljubljano in svojo retrospektivo Umetnost je vedno naslednja možnost odprl z dolgim in živahnim performansom skupaj z umetnico Chico Fukushima. Pred mikrofon smo poleg umetnika povabili tudi poznavalca Nakajimove umetniške prakse dr. Williama Marottija, profesorja zgodovine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu. Na povabilo oddelka za japonologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je Marotti ob razstavi pripravil tudi predavanje o Nakajimovem ustvarjanju. Nakajima je ustvarjal v obdobju, ki je bilo zaznamovano z umetniškim in političnim vrenjem. Njegovo delo simbolizira takraten izstop umetnikov iz muzejev in galerij ter upor proti konformizmu. Yoshio Nakajima, Ginza, Tokio, Japonska, 2023 © foto Sakae Okatomi / Arhiv družine Nakajima (izrez)

V drugi epizodi mednarodne konference, ki jo je Društvo Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, raziskujemo, kako lahko umetnost prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Panelna razprava, ki jo je povezovala Urška Jež (Mesto žensk), je prinesla raznolike pristope – od upravljanja zvoka na koncertih, skrbi za zdravje sluha glasbenikov, premagovanja izgorelosti z umetniškimi praksami, do uporabe koreografskih metod za organizacijsko preoblikovanje in pomenjenja (mattering) v delovnih okoljih.V razpravi so sodelovali strokovnjaki in praktiki iz Francije, Romunije in Slovenije, ki so svoje izkušnje in znanje povezali z evropskimi in lokalnimi konteksti, ter refleksije prof. dr. Metode Dodič Fikfak, Goran Lukića, Dana Juvana in Ane Benavides Otero, ki so osvetlile širše sistemske in politične vidike podpore dobremu počutju pri delu.Epizoda poudarja, da umetnost ponuja konkretna orodja za razbremenitev, povezovanje in transformacijo delovnih okolij, ter odpiranje novih možnosti za ustvarjanje zdravih in ustvarjalnih delovnih praks.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija (program Ustvarjalna Evropa). Vsa mnenja in izjave govorcev so osebna in ne odražajo nujno stališč organizatorjev, partnerjev ali financerjev konference.

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti.V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.Slišali boste prispevke strokovnjakinj in ustvarjalk z Danske, Francije, Španije in Slovenije — od umetnosti na recept, podpore oskrbovalcem in skupnostnih umetniških laboratorijev do projektov, ki povezujejo generacije, razvijajo medkulturni dialog in skozi umetniško ustvarjanje opolnomočajo posameznike.Epizodo zaokrožajo refleksije predstavnikov socialnega dela, pedagogike in javnega zdravja, ki razgrnejo izzive in priložnosti pri vključevanju umetnosti v skrbstvene in podporne sisteme.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Predstavljena mnenja so izključno osebna stališča govorcev.

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.

Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.

Sinoči so v Galeriji Vžigalica otvorili retrospektivno razstavo Yoshia Nakajime z naslovom Umetnost je vedno naslednja možnost, ki bo na ogled do 18. januarja naslednje leto. Tudi danes smo se odpravili na Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, ki se je prevesil v drugo polovico. V naslednjih dveh dneh si lahko ogledate več zanimivih filmskih naslovov: opozarjamo na filme Kontinental´25, Nehvaležna bitja in Otoki. S Tonetom Partljičem pa smo se pogovarjali o novem romanu v dveh delih Voranc. Obsežno biografsko delo o življenju in delu Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca bo pisatelj predstavil nocoj v knjigarni Beletrina v Mariboru.

Težko bi z opisi zaobjeli ustvarjalca, kot je 82-letni Stane Jagodič. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem že več kot pol stoletja razvija samosvojo vizualno govorico, temelječo na odličnem obvladovanju likovnih izrazil, ki ne potrebuje besedila, da bi jo razumeli. Njegova dela, naj gre za risbe, grafike, fotokolaže, rentgenske kolaže ali skulpture, so hkrati družbeno kritična, satirična in strašljiva, obravnavajo pa anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo, ekologijo. Stanetu Jagodiču so v Mestni galeriji Ljubljana, kjer se je prvič pregledno predstavil leta 1975, v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, kustosa sta Barbara Sterle Vurnik in Dejan Sluga. Foto: Žiga Bratoš

Umetnost je velikokrat odsev sveta, v katerem živimo, poskuša ga razlagati in napovedovati njegove jutrišnje podobe. Včasih težko razumemo oboje, svet in umetnost. V oddaji Kulturni fokus je govora o vsebinah, temah in pojavih vizualne in likovne umetnosti v Črni gori, ki nam včasih odkriva svet v jasnini, drugič pa je prekrita z metaforami in simboli. Približala nam jo bo kustosinja Teodora Nikčević iz Muzeja sodobne umetnosti Črne gore iz Podgorice. Tako, kot ni nobena umetnostna praksa, črnogorska ali katera druga, stisnjena v zgolj lokalne kontekste, tudi črnogorska ni, čeprav je prav krajina, posejana s posebnimi miti in kulti, verovanji, starimi navadami in vrednotami, zelo navdihujoč in neizčrpen vir sododobnih umetniških interpretacij. Veliko je vzporejanj med aktualnim, kulturnim, družbenim in političnim dogajanjem in preteklo stvarnostjo. Tu so vprašanja dobro in slabo vrednotenih človekovih položajev, pozicij, ki jih skozi čas zavzemajo umetniki ali njihovi motivi. Med njimi so pogosto upodobljene ženske, ki so se morale v preteklosti marsičemu odreči, bile v neenakovrednih položajih z moškimi. Več je premislekov o časih, ki so bili polni upanja, vendar so minili, utvare pa so se na koncu zrušile, podobno kot nekdaj dobro delujoči industrijski centri, na mestu katerih zdaj kraljuje degradirana urbana pokrajina. Gostja: Teodora Nikčević, Muzej sodobne umetnosti Črne gore Fotografija: Le Danse, avtor umetniškega dela Srđa Dragović  (iz kataloga Na liniji pobega – možnim svetovom naproti, Galerija Vžigalica)

V Anton Podbevšek teatru so pripravili nov avtorski projekt Banalnost zla – Hannah Arendt znova, ki izhaja iz teoretskih del Hannah Arendt in se osredotoča na ontologijo nasilja in genocida ter preizprašuje koncept banalnosti zla. Umetnost, po besedah Hannah Arendt, bolje naslavlja temo nasilja kot kritična teorija, saj zajame politično v vsej svoji nedoumljivosti in nezaključenosti. Pri Cankarjevi založbi sta izšli zbirka kratkih zgodb letošnjega nagrajenca Vilenice Georgija Gospodinova in zbirka ljubezenske poezije Ferija Lainščka. Neodvisna italijanska založba Qudu, ki ima sedež v Gorici, pa je izdala zbirko pesmi Miroslava Košute, ki zaobjema štiridesetletno ustvarjalno obdobje Prešernovega nagrajenca.

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza.

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza.

Predstava Umetnost življenja: Umor na podeželju, avtorice so Barbara Kukovec, Katarina Stegnar in Urška Brodar, je predstava o tem, kako resničnost zareže v umetniški proces in ga radikalno preusmeri. Vabimo vas k poslušanju pogovora o recepciji in recipročnosti v umetnosti, o procesu nastajanja predstave in njenih predhodnih performansov, pa tudi o izobraževalni in zagovorniški funkciji feministične umetnosti, v katerem so sodelovale vse tri avtorice, ki so hkrati tudi nastopile v predstavi Umetnost življenja: Umor na podeželju, nastali v soprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in festivala Mesto žensk. foto: Andrej Firm

Danes se v Ljubljani začenja že tradicionalna Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije. Jesenska filmska šola že od leta 1985 prinaša teoretske, politične, estetske ter družbeno-zgodovinske premisleke o filmu filmski kulturi. Letos se posveča LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi. Bili smo tudi v Deželnem muzeju v Celovcu, kjer je na ogled razstava Partizanke art: Umetnost ženskega odpora v Jugoslaviji in na Koroškem.

Novo operno sezono Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo z nocojšnjo premiero odprl muzikal Evita. V Mali Drami SNG Drame Ljubljana si bo danes mogoče ogledati dramski diptih, krstni uprizoritvi dveh besedil slovenskih dramatičark, ki obravnavata temo materinstva. Gre za deli Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek. Predstavi je režirala Brina Klampfer Merčnik. Premiero pa lahko nocoj pričakujemo tudi na televiziji Slovenija, kjer se bo predvajala prva epizoda nove družinske serije Takšno je življenje. Podeželje pa je tema tudi predstave Umetnost življenja: Umor na podeželju, ki bo danes premierno uprizorjena na festivalu Mesto žensk. Danes se je odprla mednarodna konferenca z naslovom Dneva Hannah Arendt, ki ob 50. obletnici smrti te politične filozofinje želi aktualizirati njeno misel in izkazati spoštovanje njenemu opusu. Na festivalu Indigo, ki v prostorih ljubljanske Cukrarne traja že od srede, bo v pogovoru z Manco G. Renko svoj roman Popolnosti predstavljal italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico. Vabljeni k poslušanju!

Pogovor z Boštjanom Gorencem me je spominjal na branje dobrega fantazijskega romana - poln navdihujočega besedotvorja, nepričakovanih obratov in nenadnih komičnih insertov. Govorila sva o pomenu ohranjanja materinega jezika; o pisanju in branju; o pravljicah in domišljiji; o vplivu umetne inteligence na kulturo; in - seveda - o umetnosti lenarjenja :)Boštjana najdeš na: https://pizama.net/Omenjava avtorja Marta Lenardiča, knjigo Benny the Blue Whale in trilogijo Vernon Subutex v prevodu Jedrt Maležič.Epizoda je nastala v sodelovanju z A1, projektom Lahkonočnice. Gre za zbirko brezplačnih sodobnih slovenskih pravljic v aplikaciji in na spletu, pri katerih sodeluje več strokovnjakov in izvrstnih piscev, med drugim tudi Boštjan :) najdeš jih na: https://www.lahkonocnice.si/Časovnica po tematikah:0:00 Uvod in predstavitev gosta, Boštjana Gorenca Pižame5:15 Kdo je Boštjan Pižama in s čim vse se ukvarja?7:35 Pisanje proti prevajanju: Kako ohraniti dušo izvirnika?11:17 Izzivi prevajanja fantazije: Zakaj je "The Hand of the King" postal "gospod Roka"?12:50 Vpliv angleščine in pomen domačih vsebin za mlade17:47 Razvoj žanrske literature v Sloveniji (kriminalke, grozljivke)25:45 Kreativni proces: Od otroških knjig do stripa po "Krstu pri Savici"30:50 Zakaj šola včasih zatre veselje do branja?35:00 Moč knjižnic in spodbujanje bralne kulture39:40 Notranji dialog: Kako jezik oblikuje naše misli in svet?46:25 Umetna inteligenca (Chat GPT): Grožnja ali priložnost za ustvarjalce?55:50 Ustvarjanje za otroke in ozadje projekta A1 Lahkonočnice1:03:00 Pisanje logopedskih pravljic: Kako kreativnost pomaga pri učenju?1:13:37 Kaj je umetnost? Razloženo za 3-letnika1:17:29 Umetnost lenarjenja: Kako se sprošča mojster besed?1:21:20 Kako se ustvarjalec sooča s kritikami in sindromom vsiljivca?1:30:30 Bralna priporočila Boštjana Pižame1:33:06 Misel za konec: "Ugrizni v jabolko in boš videl."#Podcast #Slovenija #UmetnostLenarjenja #BoštjanPižama #Knjige #Branje #Prevod #IgraPrestolov #SlovenskiJezik

Zase skromno pravi, da je le dolgoletni kulturni delavec. Tisti, ki poznajo njegovo delo, ga opisujejo z besedami 'srce in duša kulture v Kamniku', 'kamniški kulturni ataše', 'ambasador Kamnika in slovenske kulture' … Tone Ftičar je kulturi, predvsem ljubiteljski, zapisan že več kot pol stoletja, 43 let pa je deloval kot vodja kamniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, prej Zveze kulturnih organizacij. V Kamniku in okolici že vrsto let ni kulturne prireditve, pri kateri ne bi sodeloval kot producent, scenarist ali povezovalec, običajno celo vse troje hkrati. Prihodnji konec tedna bo kot dolgoletni glavni glas nedeljske povorke spet pozdravil več tisoč obiskovalcev največjega etnološkega festivala v Sloveniji, 52. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Toneta Ftičarja le nekaj dni po uradni upokojitvi v sredinem Intervjuju na Prvem gosti Andreja Čokl.

Dragi poslušalci, drage poslušalke!Prišlo je poletje, čas dopustov, zame pa novega, zelo posebnega (in lepega, četudi napornega!) izziva - odhajam na očetovski dopust :)Najlepša hvala vsem, ki zvesto spremljate moje delo in poslušate moj podkast. Vračamo se ponovno jeseni!Želim vam čudovito poletje,David

V epizodi 183 je bil gost dr. Uroš Ahčan je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter predstojnik Katedre za kirurgijo na Medicinski fakulteti UL. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pot pisanja knjige Adrenalin na poti Izzivi in nagrade v medicini Umetnost in znanost plastične kirurgije Kompleksni kirurški primeri Etika in trendi v estetski kirurgiji Vpliv tehnologije in družbe Filozofski razmisleki o lepoti Prihodnost človeštva in tehnologije Nasveti za naslednjo generacijo =================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …).  https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Miška vsak dan skuha čaj in vanj namoči vse dišeče rože s travnika … Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Evropsko javno tožilstvo je objavilo poročilo o delu v lanskem letu. V vseh sodelujočih državah članicah - zdaj jih je 24, a sta se Poljska in Švedska pridružili šele konec lanskega leta - je tožilstvo sprožilo 1504 preiskave, škoda za proračun Evropske unije je ocenjena na dobrih 13 milijard evrov. V Sloveniji je lani evropsko javno tožilstvo sprožilo 18 preiskav, ocenjena škoda pa 16 milijonov evrov. O delu evropskega javnega tožilstva, s poudarkom na Sloveniji, se je Jolanda Lebar pogovarjala z evropskim javnim tožilcem iz Slovenije Jako Brezigarjem. Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

U 189. epizodi Njuz Podcasta, ekipa u punom sastavu komentariše najsvežija (i najbizarnija) dešavanja: Analiziramo ko se tukao ispred DIF-a u Novom Sadu, zašto dekan Patrik zaključava fakultet i zove žandarmeriju, i šta Željko Mitrović radi na žurkama u Zapa Bazi (i kakve to veze ima sa pumpanjem). Pitamo se zašto Alfa Ćaci ide u šoping donjeg veša sa (minimum) dva druga/telohranitelja, koliko nas košta Ćacilend (i koliko po Vučiću košta studentski doručak), i kako padaju sveže renovirani plafoni u školama dok deca nisu tu (srećom!). Komentarišemo i izjave Patrijarha iz Moskve o "Cvetnaja revoluciji" i prvi diplomatski "blam" novog premijera na sahrani Pape. Pozivamo vas da podržite prosvetare preko akcije "Umetnost solidarnosti" i najavljujemo protest u Subotici 17. maja. Usput, otkrivamo kompleksnost tržišta šolja, tajnu zapleta Sunđer Boba i zašto Makedonci nemaju padeže (ili nas lažu?). Ostavite komentar, lajkujte ako vam se svidelo i pretplatite se za još epizoda! Korisni linkovi:

Improvizator, glasbenik in freestyle raper “Umetnost misli”, nekoč poznan kot Urh Mlakar, v tem delu ustvari spontano pesem: “Vse je kemija!” in našima fantoma pomaga odgovoriti na vprašanje: “Kdo ali kaj je Paspula?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Improvizator, glasbenik in freestyle raper Urh Mlakar, ki ustvarja pod imenom “Umetnost misli” je tokratni gost in s sabo je prinesel ogromno glasbil! Zakaj? To se tudi mi sprašujemo … mislim poleg tega, da se že tako sprašujemo: “Kdo ali kaj je Ondel-ondel?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj […]

Dr Vlasta Sikimić radi na Univerzitetu u Ajndhovenu. Bavi se oblašću odnosa filozofije i veštačke inteligencije (VI). ________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike. V pregledni oddaji na področju kulture in umetnosti v letu 2024.

Pridružite mi se dok razgovaramo sa Hajdi, slikarkom i grafičkom dizajnerkom iz Crne Gore. Otkrijte kako je osvojila svet svojim radovima, od kolekcija holivudskih zvezda do TEDx govora i saradnje sa luksuznim brendovima!Dobrodošli u novu epizodu The Catherine B. Roy Show!

23-letna vizualna umetnica Bayan Abu Nahla do februarja, ko ji je uspelo pobegniti skozi Egipt, še nikoli ni bila zunaj »zapora«, kot pravi Gazi. Med bombardiranji je risala v svoj zvezek, a ugotovila, da je umetnost ne more zaščititi pred bombami.

Operna novost Nane Forte in Jureta Ivanušiča. V središče smo postavili kabaretno opero Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča, ki je nastala v koprodukciji med ljubljansko opero in Slovenskim komorno glasbenim gledališčem ter drugi koncert iz filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem sta se predstavila dirigent Pierre Bleuse in pianistka Marie-Ange Nguci. Potem bomo govorili o koncertu Zagrebškega kvarteta v Celju in napovedali abonmajsko sezono Celjskega godalnega orkestra. Obiskali smo tudi tretji koncert iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji, deveti koncert iz cikla Amabile, na katerem je v Kopru nastopil trio Ardor, in koncert ob odprtju glasbenega abonmaja kulturnega doma v Novi Gorici, na katerem se je predstavil mednarodni mladinski orkester Theresia. Ob koncu bomo napovedali še interdisciplinarni doktorski študijski program UMETNOST in cikel orgelskih koncertov, imenovanih Obiski kraljice v živo, ki ga prireja program Ars.

Nova epizoda podcast-a "Snaga uma" donosi razgovor sa glumcem Bojanom Dimitrijevićem, koji je nedavno imao premijeru predstave "Ućutkivanje Sokrata" u Bitef teatru, gde igra samog Sokrata. Bojan je govorio o procesu preispitivanja kroz koji je prošao gradeći Sokratov lik na sceni, o kritičkom mišljenju koje je skoro 2500 godina uvek na meti i uvek tako krhko, o odnosu kulture i estrade, ali pre svega o umetnosti koja jedina može da nas nahrani lepotom i istinom u vremenu spinova.

Send us a textPOLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=84N6AK9XMXA64Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 152Danes z nami Zala Djurić. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:01:09 Kako smo?00:03:15 Juretov dan00:04:40 Matejev vrat in Zalina knjiga00:05:41 Krindž00:08:18 Izpostavljanje00:10:30 Zakaj je Zala napisala otroško knjigo00:11:52 Zaline knjige00:14:01 Ljubezen00:15:22 Korajža00:16:45 Pogled na svet skozi prizmo ljubezni00:18:23 Zala in New York00:22:22 Fake odnosi00:23:09 Prijatelji iz NYC00:25:13 Zdravstvo00:26:15 Igralska kariera00:28:10 Predstave z veliko ponovitvami00:29:33 Slavni starši00:33:30 Slava00:37:38 Kako je Zala prušla na podcast00:41:20 Kako Zala pri taki izpostavljenosti ohranja samozavest00:47:05 Umetnost in preživetje00:53:39 Sreča00:57:28 Prava pot00:59:18 Kako bi pomagala punci ki ni samozavestna01:01:36 Kaj če si nekdo želi nekaj kar ni zanj01:03:23 Benefiti slave01:04:57 Ne samo dobre stvari01:06:22 Najljubša pijača01:08:52 Zala je vegeterjanka01:12:31 Kaj juretu prinaša veselje?01:15:16 Vprašanja01:16:38 OutroPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Dobrodošli na Zalet Podkast — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Imamo novu gošću! U ovoj epizodi smo ugostili Maju Nedeljković Batić. Maja je inženjerka, umetnica i kreativna developerka. Trenutno radi u kompaniji Linear. Sa njom smo pričali o spoju umetnosti i frontend inženjeringa, saradnji sa dizajnerima, samostalnim projektima i govorništvu na konferencijama.

Ep 237Steve Streza: This is my periodic rant about how stupid it is that iPad, a highly-portable multi-functional device, does not support multiple users.I Know What the Apple Vision Pro Is For — NY MagHow Sandwich streamed The Talk Show Live in 3D on Vision ProEU priprema zakon za masovno nadziranje chat aplikacijaEU cancels vote on child sexual abuse law amid encryption concernsEU has 'very serious' issues with Apple, says competition chiefCommission sends preliminary findings to Apple and opens additional non-compliance investigation against Apple under the Digital Markets ActApple Intelligence Features Not Coming to European Union at Launch Due to DMAStroughton Smith, Betteridge, Arroz, Holwerda, TestutApple ID to Be Renamed to Apple Account, Disrupting Independent Documentation - TidBITSApple's Phone App Finally Supports T9 Dialing in iOS 18Ashley M. Gjøvik: In 2020, I nearly died from mysterious industrial chemical exposure at my apartment. Later, in 2023, I discovered my employer was dumping toxic waste into the apartment windows.In 1978, a woman launched a global microchip revolution, and then disappeared from history.ZahvalniceSnimano 29.6.2024.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na DevianartuSUNČANI VINOGRAD38 x 71 cmulje na platnu2024.Slika koja je bila izložena na ovogodišnjem sazivu "Umetnost i vino"

V epizodi 139 je bila moja gostja Manca Košir, novinarka, publicistka in javna intelektualka. Uveljavila se je kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Priprava na smrt Težka obdobja življenja Nevoščljivost in nesramnost ljudi Srčnost do sočloveka Odnos do smrti Mladost, manekenstvo in videz Neklasična babica in odnos do mladih Mančin vsakdan Nauk religij, Indija in Meher Baba Islam, razsvetljenstvo, miti in sufizem