Podcasts about umetnost

V tokratni epizodi Kulturosfere se potopimo v živahno razpravo z dogodka WellBIEN 2025, programske enote Mednarodnega bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025 v organizaciji Zavoda Carnica. V razpravi odpiramo prostor premisleku o presečiščih umetnosti, zdravja in skupnosti. Osredotočamo se na tekstilne prakse kot orodje za promocijo zdravja, kulturno predpisovanje ter na izzive in potenciale, ki jih prinaša sodelovanje med umetniki, terapevti in zdravstvenimi delavci.Osrednja gostja epizode je Pamela Whitaker (Irska), predavateljica likovne psihoterapije na Univerzi v Ulstru, ki raziskuje tekstil kot prostor refleksije, skupnostne solidarnosti in skrbi za duševno zdravje. Njeno delo naslavlja preplet umetniške prakse, socialne angažiranosti in ustvarjalnega zdravja v kontekstih travme, neenakosti in družbenega okrevanja.Ob njej se v pogovoru predstavijo še članici tekstilnih skupnosti Aleksandra Šuler in Jasmina Ferček ter vodja strokovne pisarne Asociacije in predstavnica konzorcija Kultura za duševno zdravje Polona Torkar, ki raziskujejo, kako lahko lokalne ustvarjalne pobude postanejo pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti življenja.Skupaj razmišljamo:- Kako tekstilna praksa lahko deluje kot terapevtsko in emancipatorno orodje?- Kje so stičišča in razlike med socialno angažirano umetnostjo, umetnostno terapijo in praksami ustvarjalnega zdravja?- In kako lahko izkušnje iz tujine osmislimo v našem kulturnem in zdravstvenem prostoru?Prisluhnite pogovoru, ki tke nove niti med umetnostjo in zdravstvenim varstvom.

Razstava SKRB: Ko reke jočejo, ki je na ogled v Galeriji Y v Ljubljani, skozi tri dela štirih umetnikov preizprašuje naš odnos do naravnih virov in okolja. Brezglavo izkoriščanje v službi tehnološkega napredka in ekonomije ni brez posledic. S svojim arogantnim obnašanjem in ekspanzijo vnašamo v občutljive ekosisteme tujerodne vrste, krnimo naravne habitate in biološko raznovrsnost. Razstavljena dela, ki nagovorijo več obiskovalčevih čutov – sluh, vid, vonj in okus – naslavljajo konkretne okoljske probleme: izčrpavanje amazonskega gozda, uničene oljčne nasade v Apuliji in manipulacijo rek po Evropi. V spremljevalnem programu razstave so v prostorih knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani izpeljali tudi okrogli mizi z naslovom Civilna družba in okoljska demokracija ter Pomen prostotekočih rek, evropske smernice ter Slovenija in življenje v dolini. Naš gost je kurator Jernej Čuček Gerbec. Foto: Katarina Kolenc

V zborniku The Resilience of History – se pravi: Odpornost zgodovine – mednarodna skupina raziskovalk in raziskovalcev premišljuje o vojnah ob razpadu Jugoslavije, kakor se nam kažejo skozi prizmo umetnostiUmetnost – pa naj gre za glasbo, za slikarstvo, za gledališče, film, strip ali literaturo – se je v teku stoletij izkazala kot tista dejavnost, v kontekstu katere lahko ljudje zelo dobro, tehtno in poglobljeno govorimo o sila široki paleti naših ključnih bivanjskih izkustev – pa naj gre za bolečino neuslišane ljubezni, za tesnoben strah pred boleznijo in smrtjo, za negotovo iskanje bivanjskega smisla sredi absurdnega sveta, za vznesenost ob pogledu na lepote neokrnjene narave, za predelovanje kompleksne dinamike odnosov znotraj družine ali za vselej budno erotično poželenje. Ko pa umetniki in umetnice skušajo vzeti v precep vojno in travme, ki jo vojno nasilje pusti v preživelih, no, tedaj se pogosto zdi, da je to problem, ki presega človeške kreativne zmožnosti, da, drugače rečeno, preprosto manjka besed, da manjka not, kadrov, gibov in barvnih odtenkov, s katerimi bi lahko kdorkoli adekvatno izrekel tovrstno grozo, tovrstno brezno. Pa vendar umetniki in umetnice ne odnehajo; in če pomislimo na slike Francisca Goye, v katerih je upodobil nasilje, ki je pretresalo Španijo med napoleonskimi vojnami, če pomislimo na Vasilija Grosmana in njegov veliki roman o drugi svetovni vojni Življenje in usoda ali če pomislimo na film Bitka za Alžir, v katerem Gilo Pontecorvo govori o alžirskem boju zoper francosko kolonialno nadoblast, tedaj je treba priznati, da umetnost le ni brez moči pred obličjem vojne. A kaj natanko umetnost naredi z vojno, kadar je na ravni svoje nelahke naloge? Nas potolaži? Mar najde smisel v nesmiselnem ubijanju, mučenju, posilstvih in stradežu? Ali pa brezno, pred katerim stojimo, pravzaprav samo še poglobi? – To je vprašanje, ki si ga je zastavila mednarodna skupina razpravljavk in razpravljavcev, ko so pisali prispevke za intriganten zbornik The Resilience of History : The Yugoslav Wars through Art (se pravi: Odpornost zgodovine : jugoslovanske vojne skozi prizmo umetnosti), ki je pred nedavnim izšel pod založniškim okvirom Zavoda Maska. Do kakšnih zaključkov so se ti razpravljavci in razpravljavke navsezadnje dokopali, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili filozofa dr. Gregorja Modra in literarnega zgodovinarja dr. Blaža Kavška, ki sta nad omenjenim zbornikom bdela po uredniški plati. Foto: prizor iz obleganega Sarajeva leta 1992 – Vedran Smailović igra violončelo sredi ruševin poslopja Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine, ki so jo enote vojske Republike Srbske v noči s 25. na 26. avgust 1992 obstreljevale in tako povzročile požar, v katerem je zgorelo več kot milijon in pol knjig (Mikhail Evstafiev / Wikipedija)

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na praznik Fatimske Matere Božje v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Crngrobu daroval sveto mašo za mir, odpuščanje in spravo. Sledilo je odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Jošta Snoja, ki bo v omenjenem Marijinem svetišču na ogled do konca junija. Njegova dela izražajo pretresljivo lepoto barve kot odgovor na bolečino umetnika, ko je obiskal Hudo jamo. Ker je zlo osvetlil z Božjo lučjo je razstavi tudi dal naslov: Umetnost kot preboj v drugi svet. Dogodka se je udeležila Marjana Debevec in z njim posnela pogovor.

K profesorju je stopil študent in rekel: »Umetnost pogovarjanja je temeljnega pomena za uspeh v mojem bodočem poklicu. Pa vendar ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

U 189. epizodi Njuz Podcasta, ekipa u punom sastavu komentariše najsvežija (i najbizarnija) dešavanja: Analiziramo ko se tukao ispred DIF-a u Novom Sadu, zašto dekan Patrik zaključava fakultet i zove žandarmeriju, i šta Željko Mitrović radi na žurkama u Zapa Bazi (i kakve to veze ima sa pumpanjem). Pitamo se zašto Alfa Ćaci ide u šoping donjeg veša sa (minimum) dva druga/telohranitelja, koliko nas košta Ćacilend (i koliko po Vučiću košta studentski doručak), i kako padaju sveže renovirani plafoni u školama dok deca nisu tu (srećom!). Komentarišemo i izjave Patrijarha iz Moskve o "Cvetnaja revoluciji" i prvi diplomatski "blam" novog premijera na sahrani Pape. Pozivamo vas da podržite prosvetare preko akcije "Umetnost solidarnosti" i najavljujemo protest u Subotici 17. maja. Usput, otkrivamo kompleksnost tržišta šolja, tajnu zapleta Sunđer Boba i zašto Makedonci nemaju padeže (ili nas lažu?). Ostavite komentar, lajkujte ako vam se svidelo i pretplatite se za još epizoda! Korisni linkovi:

Direktorica Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbara Jaki zapiše, da so botanični vrtovi pravzaprav sorodniki muzejev in galerij. V njih so zbrane različne rastlinske vrste, ki na enem kraju omogočajo spoznavanje bogastva flore in ohranjajo izginjajoče rastline. Povezava med vrtovi, parki, pa tudi cvetjem, sadjem in slikarstvom je zato toliko bolj na mestu. O tem pričajo knjige Cvetje in ženske, Vrtovi in parki, Sporočilnost cvetlic in zdaj še nova Sadje na slikah Narodne galerije, ki so nastale v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok. V zadnji recimo izvemo marsikaj o simboliki sadja, od kod izvira, kako so ga pri nas gojili, pa seveda kako se likovno izkazuje, torej kako je upodobljeno na slikah, ki jih najdemo v naši Narodni galeriji. Vsem štirim knjigam je skupno, da od bralca oziroma gledalca ne zahtevajo posebnega predznanja, saj ne gre za znanstvene monografije, umetnostno zgodovino in botaniko povezujejo poljudno. Avtorja besedil v omenjenih publikacijah sta direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak in Jassmina Marijan, kustosinja in vodja Fototeke v Narodni galeriji. Henrika Šantel – Tihožitje z oranžami in medenino, 1929 (izrez)

Umetnost potrebuje večjo prepoznavnost in veljavo tako znotraj univerze kot družbe. Okrepiti bi bilo treba tudi interdisciplinarno povezovanje znotraj univerze, že od vrtca dalje pa dati večji poudarek na ustvarjalnosti in kulturno-umetniški vzgoji. Na to opozarjajo nekateri profesorji in profesorice s treh umetniških akademij. V tokratni oddaji Glasovi se o večji vlogi umetnostno-znanstvenega raziskovanja znotraj univerzitetnega okolja pogovarjamo s profesoricama dr. Nadjo Zgonik in dr. Barbaro Predan z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Ko je neki general poskušal mladim častnikom pokazati, v čem je umetnost vodenja, je za ponazoritev uporabil kratek ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

Umetnost onkraj vidnega je naslov razstave programa evropske prestolnice kulture 2025, ki je namenjena slepim in slabovidnim obiskovalcem. Z njo smo dobili prvo taktilno galerijo, ki domuje v prostorih nakupovalnega središča v Kromberku in je uresničitev več kot desetletne vizije. V svet onkraj vidnega pa vstopa tudi delo Kitice ob očetovi smrti, katerega osrednji motiv je pojem minljivosti. Pesniško zbirko enega temeljnih del španske književnosti Jorgeja Manriqueja je prevedel Aleš Berger.

Improvizator, glasbenik in freestyle raper “Umetnost misli”, nekoč poznan kot Urh Mlakar, v tem delu ustvari spontano pesem: “Vse je kemija!” in našima fantoma pomaga odgovoriti na vprašanje: “Kdo ali kaj je Paspula?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Improvizator, glasbenik in freestyle raper Urh Mlakar, ki ustvarja pod imenom “Umetnost misli” je tokratni gost in s sabo je prinesel ogromno glasbil! Zakaj? To se tudi mi sprašujemo … mislim poleg tega, da se že tako sprašujemo: “Kdo ali kaj je Ondel-ondel?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj […]

Dosegli smo tu neku zrelost da nam ovo bude najduža i najozbiljnija epizoda. Ali daleko od toga da smo stvarno ozbiljni, samo imamo divnu sagovornicu - glumicu/muzičarku Kiku. Razgovarali smo, između ostalog, o muzici, umetnosti i hrani. Sve što vole mladi!

Dr Vlasta Sikimić radi na Univerzitetu u Ajndhovenu. Bavi se oblašću odnosa filozofije i veštačke inteligencije (VI). ________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Slika preteklosti, ki jo zarisuje zgodovina kulturne dediščine, z njo sakralne arhitektura, stavbarstvo z gradovi in dvorci na Goriškem, slikarstvo in kiparstvo, je morda gledalcu, ki se zazre na goriško krajino, morda manj blizu in razpoznavna s svojimi posebnostmi, kot je nedavna podoba preteklosti Nove Gorice. Publikacija Umetnost na stičišču kultur: Mestna občina Nova Gorica, ki je bila izdana v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov v slovenskih mestih v zgodovinskem okviru, od tega marsikaj odkriva; seveda niso bili iz vsebine izrinjeni modernistični konteksti Nove Gorice. Dr. Helena Seražin z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU - gostja oddaje predava tudi na Univerzi v Ljubljani - meni, da knjiga poglobljenemu bralcu lahko služi kot zelo obširen umetnostni vodnik, vendar še zdaleč ne v klasičnem pomenu besede, ampak bolj kot umetnostnozgodovinski oris, v katerem so izpostavljeni najpomembnejši umetnostni in arhitekturni spomeniki v Mestni občini Nova Gorica. V oddaji se podajamo predvsem v srednjeveške in novoveške čase tega goriškega območja. Foto: Wikipedia

Ob slovenskem kulturnem prazniku leto za letom sipamo kupe zvenečih besed o tem, da bi morala država skrbeti za kulturo naroda, zdaj pa mu odmerja samo drobtinice z bogate mize davkoplačevalskega denarja, ki se zgrinja v državni proračun. Brez dvoma drži, da je slovenski jezik tako zelo pomembna, a hkrati tako krhka in drobna lupina naše narodne zavesti in identitete, da se ne more – kakor jeziki velikih narodov – prehraniti sam. Predvsem slovenska književnost torej potrebuje močno finančno podporo, če hočemo ohraniti tiskano slovensko besedo. Na drugi strani pa mora biti ta beseda predvsem iskrena, taka, ki bo bralca, gledalca, poslušalca znala in zmogla predramiti iz njegove ujetosti v družbene laži in ga izvleči iz prividnega prepričanja o narodni razdvojenosti in konfliktnosti, ki ga v svojem samoohranitvenem nagonu zavestno ustvarjajo mediji in politiki. Umetnost je bila v slovenskem prostoru vse do devetdesetih let zrcalo družbe, njen kritični kažipot. Kot nam z vrhunskim pisanjem še sto let po smrti živo izpričuje Ivan Cankar, je človeka najprej usmerjala predvsem k preiskovanju samega sebe, če je hotela zdramiti in premakniti narodovo leno družbeno telo. Danes, v slovenski demokratični družbi, pa se zdi, da obnavljamo obrazce, ki jih je v umetnosti v obdobju atenske demokracije odkrival že filozof Platon. Umetnik, ki ga financira država, je podoben ujetniku v Platonovi votlini, ki mora verjeti le v sence resničnih stvari – da so torej denar, moč, vpliv in oblast edino vodilo človekovega bivanja in prebivanja v svetu. Umetniki podlegajo terorju kapitala, lastne nečimrnosti in političnih idej in prodajajo svoje umotvore neukemu ljudstvu kot edino pravo resnico. V svetu, razsutem od nihilističnega in etičnega nesmisla, umetnost ne bi smela prikimavati, ampak bi morala biti tista luč, ki bi človeka, utrujenega od svobode vsega dovoljenega, znova popeljala na pot kulture srca. Prav tu, v srcu tebe in mene, umetniškega ustvarjalca in spremljevalca umetnosti, se začenja edina kultura, ki jo lahko tudi zares poimenujemo s tem imenom.

Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike, v pregledni oddaji s področja kulture in umetnosti v letu 2024.

Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike. V pregledni oddaji na področju kulture in umetnosti v letu 2024.

Lutkovno gledališče Maribor je konec novembra praznovalo jubilej, pet desetletij profesionalnega delovanja. Pred mikrofon smo zato povabili Katarino Klančnik Kocutar, direktorico mariborskega lutkovnega gledališča, ki je lutkariji predana že četrt stoletja, in bo za vedno, je med drugim povedala Brigiti Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Tanja Lužar: Srce v temi, sezona 2022/23, vir foto: lg-mb.si

Pridružite mi se dok razgovaramo sa Hajdi, slikarkom i grafičkom dizajnerkom iz Crne Gore. Otkrijte kako je osvojila svet svojim radovima, od kolekcija holivudskih zvezda do TEDx govora i saradnje sa luksuznim brendovima!Dobrodošli u novu epizodu The Catherine B. Roy Show!

Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste, ki zavest premorejo.

23-letna vizualna umetnica Bayan Abu Nahla do februarja, ko ji je uspelo pobegniti skozi Egipt, še nikoli ni bila zunaj »zapora«, kot pravi Gazi. Med bombardiranji je risala v svoj zvezek, a ugotovila, da je umetnost ne more zaščititi pred bombami.

Jenkovo nagrado za poezijo sta prejeli pesniški zbirki Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta in Vračanje k čistosti Roberta Simoniška. Pa še o razstavi koroškega Slovenca, umetnika Rudia Benetika, ter slikarja in grafika Bogdana Borčića z naslovom Čustveni svetovi, ki je na ogled v galeriji Alpe Adria v Celovcu. Omenili bomo tudi premiero naše nove radijske igre Bog masakra in ocenili predstavo Umetnost preživetja, ki je na ogled v Mini teatru.

Danes Cankarjev dom začenja sezono Zlatega abonmaja, odprli jo bodo Bamberški simfoniki. V Gledališču Koper bodo danes uprizorili premiero igre Tri verzije življenja francoske dramatičarke Yasmine Reza, režirala jo je Nina Šorak. Na mariborskem Intimnem odru GT22 se bo začela avtorska predstava Smrt in zvok, v Cankarjevem domu pričakujemo premiero plesne predstave Nezaželeni Marjaža Fariča, v Cukrarni bo na ogled razstava Scenarij za soobstoj Nicolása Lamasa. Društvo slovenskih književnih prevajalcev bo danes podelilo Jermanovo nagrado, v Mini teatru pa bo jutri premiera predstave Umetnost življenja. Konec tedna bo torej pester, zato vabljeni k poslušanju!

Operna novost Nane Forte in Jureta Ivanušiča. V središče smo postavili kabaretno opero Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča, ki je nastala v koprodukciji med ljubljansko opero in Slovenskim komorno glasbenim gledališčem ter drugi koncert iz filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem sta se predstavila dirigent Pierre Bleuse in pianistka Marie-Ange Nguci. Potem bomo govorili o koncertu Zagrebškega kvarteta v Celju in napovedali abonmajsko sezono Celjskega godalnega orkestra. Obiskali smo tudi tretji koncert iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji, deveti koncert iz cikla Amabile, na katerem je v Kopru nastopil trio Ardor, in koncert ob odprtju glasbenega abonmaja kulturnega doma v Novi Gorici, na katerem se je predstavil mednarodni mladinski orkester Theresia. Ob koncu bomo napovedali še interdisciplinarni doktorski študijski program UMETNOST in cikel orgelskih koncertov, imenovanih Obiski kraljice v živo, ki ga prireja program Ars.

Nova epizoda podcast-a "Snaga uma" donosi razgovor sa glumcem Bojanom Dimitrijevićem, koji je nedavno imao premijeru predstave "Ućutkivanje Sokrata" u Bitef teatru, gde igra samog Sokrata. Bojan je govorio o procesu preispitivanja kroz koji je prošao gradeći Sokratov lik na sceni, o kritičkom mišljenju koje je skoro 2500 godina uvek na meti i uvek tako krhko, o odnosu kulture i estrade, ali pre svega o umetnosti koja jedina može da nas nahrani lepotom i istinom u vremenu spinova.

Send us a textPOLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=84N6AK9XMXA64Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 152Danes z nami Zala Djurić. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:01:09 Kako smo?00:03:15 Juretov dan00:04:40 Matejev vrat in Zalina knjiga00:05:41 Krindž00:08:18 Izpostavljanje00:10:30 Zakaj je Zala napisala otroško knjigo00:11:52 Zaline knjige00:14:01 Ljubezen00:15:22 Korajža00:16:45 Pogled na svet skozi prizmo ljubezni00:18:23 Zala in New York00:22:22 Fake odnosi00:23:09 Prijatelji iz NYC00:25:13 Zdravstvo00:26:15 Igralska kariera00:28:10 Predstave z veliko ponovitvami00:29:33 Slavni starši00:33:30 Slava00:37:38 Kako je Zala prušla na podcast00:41:20 Kako Zala pri taki izpostavljenosti ohranja samozavest00:47:05 Umetnost in preživetje00:53:39 Sreča00:57:28 Prava pot00:59:18 Kako bi pomagala punci ki ni samozavestna01:01:36 Kaj če si nekdo želi nekaj kar ni zanj01:03:23 Benefiti slave01:04:57 Ne samo dobre stvari01:06:22 Najljubša pijača01:08:52 Zala je vegeterjanka01:12:31 Kaj juretu prinaša veselje?01:15:16 Vprašanja01:16:38 OutroPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Tihožitje v zrcalu časa je naslov 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU. Na največjem likovnem festivalu v Sloveniji se bo med 3. oktobrom in 4. novembrom na različnih prizoriščih v Kranju predstavilo 79 umetnic in umetnikov iz 11 držav. 30. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, ki bo potekal med 4. in 13. oktobrom, skozi različne umetniške formate odpira temo sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje mnogih žensk, spolno nekomformnih oseb in podpornikov. S svojim programom bo festival prvič segel še v Celje. Dan arhitektov je osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. Letošnji, z naslovom Umetnost poslušanja, bo 4. oktobra v Novem mestu.

Rožančevo nagrado za esejistiko prejme Helena Koder za zbirko esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži in to je naša prva tema. Pogovarjali se bomo z Leo Ypi, albansko filozofinjo in profesorico politične teorije, katere roman Svobodna : odraščanje na koncu zgodovine je pred nedavnim izšel v prevodu pri Mladinski knjigi. Sledi nekaj o mednarodni konferenci Močnikovi koncepti, s katero so obeležili 80-letnico sociologa, profesorja in urednika dr. Rastka Močnika. Odpravili se bomo v Narodno galerijo na razstavo Starih mojstrov iz zbirk zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt, pa na 16. festival sodobne tehnologije, umetnosti in virtualne resničnosti Speculum Artium v Trbovlje. In tu je še 17. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2024.

23. avgusta je akademik Lojze Lebič, slovenski skladatelj in dirigent, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Prevaljah, študiral je arheologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, na akademiji za glasbo pa kompozicijo in dirigiranje. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 2004 pripoveduje o svojih prvih letih doma in v njemu tedaj tuji Ljubljani ter o posebnem ozračju mučnih povojnih časov, ko je bilo zanj dogajanje na tedanjem evropskem glasbenem ustvarjanju neznano in daleč. Premik je nastal, med drugim, z delovanjem v skupini Pro musica viva, pa tudi s tečaji za sodobno glasbo v Nemčiji. Lojze Lebič je svoje skladanje izoblikoval iz napetosti med tradicijo in modernostjo v izjemen avtorski opus, prepoznan doma z največjimi nagradami, kot so Prešernova, Kozinova, Župančičeva, pa z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije za življenjsko delo; tudi v tujini, saj je, na primer, zunanji član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije, Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

Roman sodobnega norveškega pisatelja, ki v marsičem spominja na potopis, se navsezadnje bere kot nekakšna meditacijo o nikoli razrešljivem razmerju med mirovanjem in gibanjem, med tesnobo, ki jo zbuja zlata kletka doma, in tesnobo, ki jo zbuja cesta, ki ne pozna koncaSaj drži, da je lani Nobelovo nagrado za književnost prejel pisatelj in dramatik Jon Fosse in da so drame Henrika Ibsena nenavadno pogosto predmet obravnave na maturitetnem eseju, a v splošnem vendarle lahko rečemo, da norveške književnosti bralke in bralci na Slovenskem ne poznamo prav dobro. No, ta bela lisa na našem literarnem zemljevidu Evrope se je pred nedavnim vsaj malo skrčila, saj je v prevodu Marije Zlatnar Moe pod okriljem založbe Beletrina izšla knjiga Peš (ali umetnost divjega in poetičnega življenja), pod katero se podpisuje danes 63-letni norveški pisec Tomas Espedal. Pričujoče delo se, kakor pravzaprav sporoča že njegov naslov, umešča v bližino potopisa. Tematizira pač izkušnjo z niza krajših in daljših pohajkovanj oziroma potovanj, ki jih Espedalov prvoosebni pripovedovalec, v katerem bržčas smemo prepoznati figuro, precej podobno svojemu avtorju, peš opravi po domovini in tujini – od Britanije in Španije do Grčije in Turčije. Toda: od kod natanko prihaja ta neodjenljiva, kompulzivna želja po hoji, po vandranju? Od kod sirenski klic ceste? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Marijo Zlatnar Moe.   foto: Goran Dekleva

Umetnost na pijaci virtuelnog sveta? Slike poznatih slikara su i dalje vrlo tražene kada se nude na aukcijama. Koje slike su najskuplje plaćene? Kako stoje stvari sa slikama manje poznatih slikara? Za kolike sume one mogu da se kupe i pod kojim uslovima? Možda ćete se iznenaditi kada saznate da to nisu basnoslovne cene kako to mnogi zamišljaju. Naprotiv! O najnovjim trendovima na tržištu likovne umetnosti, sa posebnim osvrtom na digitalnu umetnost (NFT) informišu Vas Saša Bojić i Maja Marić. Von Sasa Bojic.

V oddaji boste izvedeli več o festivalu Poletje na platnu in med platnicami, ki bo v šestih avgustovskih večerih povezal film in poezijo. Festival, ki ga s skupnimi močmi pripravljata Slovenska kinoteka in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature bo drevi odprla projekcija armenskega filma Barva granata v režiji sovjetskega režiserja armenskih korenin Sergeja Paradžanova. Za vas smo prelistali tudi najnovejše knjižne izdaje založbe Mladinska knjiga.

28. julija je minilo 110 let od začetka prve svetovne vojne; to je bil globalni spopad med antanto in centralnimi silami. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Pozneje so se stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. K antanti so pristopile Romunija, Japonska, Italija in ZDA, k centralnim silam pa Otomansko cesarstvo in Bolgarija. Boji so potekali predvsem v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila eden najbolj smrtonosnih spopadov v zgodovini, saj je po ocenah umrlo 9 milijonov vojakov, 23 milijonov je bilo ranjenih, med žrtvami je bilo tudi veliko civilistov. Oddajo pa posvečamo vprašanju, kako je prva svetovna vojna zaznamovala svet in ustvarjanje v njem. Pred slabim desetletjem se je Staša Grahek o tem pogovarjala z umetnostnim zgodovinarjem akademikom dr. Milčkom Komeljem in zgodovinarjem dr. Markom Štepcem.

Dobrodošli na Zalet Podkast — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Imamo novu gošću! U ovoj epizodi smo ugostili Maju Nedeljković Batić. Maja je inženjerka, umetnica i kreativna developerka. Trenutno radi u kompaniji Linear. Sa njom smo pričali o spoju umetnosti i frontend inženjeringa, saradnji sa dizajnerima, samostalnim projektima i govorništvu na konferencijama.

Ep 237Steve Streza: This is my periodic rant about how stupid it is that iPad, a highly-portable multi-functional device, does not support multiple users.I Know What the Apple Vision Pro Is For — NY MagHow Sandwich streamed The Talk Show Live in 3D on Vision ProEU priprema zakon za masovno nadziranje chat aplikacijaEU cancels vote on child sexual abuse law amid encryption concernsEU has 'very serious' issues with Apple, says competition chiefCommission sends preliminary findings to Apple and opens additional non-compliance investigation against Apple under the Digital Markets ActApple Intelligence Features Not Coming to European Union at Launch Due to DMAStroughton Smith, Betteridge, Arroz, Holwerda, TestutApple ID to Be Renamed to Apple Account, Disrupting Independent Documentation - TidBITSApple's Phone App Finally Supports T9 Dialing in iOS 18Ashley M. Gjøvik: In 2020, I nearly died from mysterious industrial chemical exposure at my apartment. Later, in 2023, I discovered my employer was dumping toxic waste into the apartment windows.In 1978, a woman launched a global microchip revolution, and then disappeared from history.ZahvalniceSnimano 29.6.2024.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na DevianartuSUNČANI VINOGRAD38 x 71 cmulje na platnu2024.Slika koja je bila izložena na ovogodišnjem sazivu "Umetnost i vino"

Na začetku pojasnilo za tistih nekaj sto Slovencev, ki v Ljubljani ne živijo, ali ki se v zadnjih nekaj dneh niso odpeljali v prestolnico po takšnih ali drugačnih opravkih. Na Trgu republike, na tistem trgu, ki je težo slovenske zgodovine in z njo povezane usodnosti prevzel na svoja pleča od Kongresnega trga, so se pojavili medvedi. Na Trgu Republike se po navadi pojavljajo protestniki te ali one sorte, kdaj pa kdaj tudi kakšen poslanec iz bližnjega parlamenta, ali pa naključni mimoidoči. Seveda tudi mladi, ki z deskami skačejo prek legendarnih stopnic modernistične arhitekture. Kako so se tam znašli pisano pobarvani plastični medvedi? Zgodba je razmeroma enostavna. Nemški zakonski par je prišel na idejo, da bo spodbudil tako ulično umetnost v Berlinu kot tudi razumevanje in sodelovanje med narodi s plastičnimi medvedi. Ideja je bila, da vsak izmed medvedov predstavlja posamezno državo in umetnik iz vsake medveda tudi okrasi. Medvedi imajo v Nemčiji smisel, ker Berlin v korenu nosi tega vsejedca, v Ljubljani pa bomo to šele videli. Torej; na Trgu republike se je naselilo 145 medvedov, ki pobarvani z navdihom prav toliko umetnikov širijo idejo sobivanja in miru. Na njih mrko gleda Edvard Kardelj, ki se je njega dni tudi ukvarjal z idejo sobivanja in miru, nedaleč vstran pa se mota spomin na Milana Kučana, ki je prav tu narodu ob rojstvu države zaželel sobivanje in mir. Iz odtočnih kanalov opreza Pavel Rupar, ki si mir in sobivanje ter višje penzije želi predvsem za upokojence, za vsak primer pa je na parkiriščih pod trgom pripravljena cela plejada grotesknih likov, ki so na takšen ali drugačen način zastopali svoje parcialne, ali pa interese koga drugega, na svetem tlaku kultnega mesta slovenstva.Ampak vse te so zdaj zamenjali plastični dvometrski medvedi. Hočemo povedati; ni treba na avtobus ter se z obrabo v kolku, ihto v srcu in oblogo na glasilkah odpeljati do Trga republike. Skoraj enako stori za vas plastičen medved. Pa pustimo ideologijo ter se podajmo na spolzek teren umetnostne kritike. Tudi neizvedenemu v radoživ svet premoderne umetnosti je jasno, da ti medvedi niso umetnostnozgodovinski presežek. Tudi znotraj spoštovanega ceha uličnih umetnikov, (kar bomo sicer kmalu postali vsi, zapisani muzam) ne gre za oblikovalske presežke. Oster kritik zna celo zapisati, da gre za kič … Torej; če ne umetnost, kaj žene te medvede, da zasedajo prostor na Trgu republike? Razmišljujoči, sploh humanist, takoj opozori na plemenito idejo onih dveh Nemcev, ki medvede postavljata po vsem svetu v želji po razumevanju in miru med narodi. Ideja je res plemenita, izvedba pa milo rečeno naivna, bolj grobo rečeno pa skrajno butasta. Če pogledamo samo na dosedanjo prakso … Umetnost se je proti nasilju in za mir ter za razumevanje bojevala z genijem nekaterih največjih umov, kar se jih je rodilo na tem žalostnem planetu. Guernica je recimo prva, ki pade na pamet. Pa ni nič pomagalo. In tam, kjer so bili poteptani največji, kjer so bile slike, kipi, glasba in besede zaman, kjer je vojaški škorenj pomendral vse prošnje in molitve po miru in razumevanju med narodi, bo uspelo plastičnim medvedom? Na ljubljanski občini so prepričani, da jim bo, je pa res, da so na ljubljanski občini tudi prepričani, da je srbski predsednik Vučič demokrat. Če je v ozadju nemško veleposlaništvo, vplivni posamezniki, mednarodni umetniki in predsednica parlamenta, še ne pomeni, da je ideja dveh Nemcev kaj več kot neumnost. »Buddy Bear«, kot se ves projekt imenuje, ima bleščečo zgodovino; v dvajsetih letih so ti medvedi stali na nekaterih najbolj ikoničnih točkah na planetu, videlo jih je na milijone obiskovalcev, o njih so se pozitivno izrazile prominence najvišjih položajev, pa to vse še vedno ne pomeni, da ideja ni butasta. Kot empirični dokaz ponujamo dejstvo, da je prav v času, ko ti medvedi molijo šape v zrak, svet na robu kataklizme, kot ni bil že zadnjih sedemdeset let. Če bi energijo, sredstva in dober namen, ki jih zahteva prevažanje teh medvedov po svetu, kanalizirali v reševanje resničnih problemov z resničnimi sredstvi, bi se morda ne znašli v vsej tej šlamastiki. Še bolj plastično; če diktatorji ne slišijo opozoril in prošenj celotnega svetovnega razumništva, je težko verjetno, da bodo slišali sporočilo 147 plastičnih medvedov. In še pod črto; Edo Ravnikar se mora vsaj malo obračati v grobu, ko mu na trgu krošnjarijo z vso to plastično galanterijo.

V epizodi 139 je bila moja gostja Manca Košir, novinarka, publicistka in javna intelektualka. Uveljavila se je kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Priprava na smrt Težka obdobja življenja Nevoščljivost in nesramnost ljudi Srčnost do sočloveka Odnos do smrti Mladost, manekenstvo in videz Neklasična babica in odnos do mladih Mančin vsakdan Nauk religij, Indija in Meher Baba Islam, razsvetljenstvo, miti in sufizem

Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer. Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?Sogovornika: Tanja Starič, voditeljica Odmevov in sovoditeljica podkasta Umetnost možnega Jure Trampuš, novinar Mladine

Na meniju finalne ŠBB KBB podkast epizode u nedelju sledi "Masterklas o maštanju i radionica za kako sačuvati zdrav razUM". Vodič nam je Miroslav Miša Mogorović, filmski producent čija biografija predstavlja presek savremene istorije domaće kinematografije - alfa i omega produkcije autorskih filmova. I korak po korak došli smo do finala serijala ŠBB KBB podkasta. Za kraj, sačuvala sam pravu delikatesnu epizodu - gost nam je čuveni filmski producent Miroslav Miša Mogorović. "Self Made Man" koji je dvehiljaditih ušao u istoriju domaćeg filma na mala vrata, a danas je vlasnik fascinantne IMDB stranice sa preko trideset filmskih naslova, neke ste verovatno gledali i više puta. Kuriozitet je da je od tri filma za domaćeg predstavnika za Oskara - on bio producent čak dva. Bioskopskog hita "Čuvari formule" i filma koji putuje u Holivud - "Što se bore misli moje". O profesiji producenta - specijaliste za rešavanje tuđih problema, o tome kako se rešava sudoku plasiranja i finansiranja autorskog filma, ali i o budućnosi bioskopa na planeti Zemlje - pričamo u 40. epizodi "Šta bi bilo kada bi bilo. Dobrodošli sanjari! Slušamo se i gledamo na sajtu Nova.rs i YouTube kanalu Nova S. Dobra priča sledi.

Makedonska filmska režiserka Kumjana Novakova živi in ustvarja med Skopjem in Sarajevom. Kumjana Novakova je raziskovalka, ena od pobudnic festivala Pravo ljudski v Sarajevu, ki ga tudi vodi, predvsem pa režiserka. Dokumentarni film Kumjane Novakove Tišina razuma, ki se posveča pričevanjem o zločinih spolnega nasilja med vojno v Bosni, je poleti na Sarajevskem filmskem festivalu prejel nagrado za človekove pravice. Z avtorico se je pogovarjala Petra Meterc. Bere Mateja Perpar, ton in montaža Maks Pust. Foto: Sarajevski filmski festival

SRPSKI RADIO ČIKAGO: SVETLANA HORVAT - PRESIDENT OF SERBIA FASHION WEEKSUZANA PERIĆ - FASHION DESIGNER+ MODA JE VIZUELNA UMETNOSTSERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the show

Zanimajo nas različne umetniške prakse, ki se izvajajo na Metelkovi. Spoznamo žonglerja iz Anglije in Kolumbije. Obiščemo atelje Nevena Korde nad Galerijo Alkatraz in z balkona opazujemo Trg brez zgodovinskega spomina, bližnje instalacije, mozaike in dela nemških rokodelcev. Kipar Marko Kovačič ob sveži stenski poslikavi Slavoja Žižka razmišlja o prednostih zunaj institucionalnega ustvarjanja. V ateljeju Anke Kočevar ugrabimo pripovedovalko pravljic Katjo Preša.

Boris Pohulek je instruktor i trener programa o efektnoj komunikaciji i pregovaranju "Principi superiorne komunikacije"_______________________________________________________________________________________________

Z gostom šestnajste epizode podkasta sem pred snemanjem opravil že nešteto lepih in globokih pogovorov. Zato, ker je pač izjemno zanimiv sogovornik; in seveda zato, ker je moj oče. Matjaž Zupančič je režiser, pisatelj, redni profesor gledališče režije na AGRFT, petkratni Grumov nagrajenec in eden najprepoznavnejših in najuspešnejših sodobnih slovenskih dramatikov. Osrednja nit pogovora sta umetnost in gledališče, z vsemi subtilnimi ločnicami in vzporednicami, ki jih lahko povlečemo z življenjem. Matjaž mi je zaupal podrobnosti glede izbora na Akademiji in razložil proces ustvarjanja predstav na velikih odrih. Opisal mi nekaj zelo zabavnih anekdot iz svoje stroke in predstavil par zelo dragocenih uvidov, med drugim o vprašanju sodobnosti in o prihodnosti gledališča. Predstava Še vedno Alice, ki je na sporedu v SNG Drama: https://www.drama.si/dogodek/se-vedno-alice/ V pogovoru omenjava knjige Awe - The New Science of Everyday Wonder (Dacher Keltner), Pustila bi jih trohneti (Alenka Zupančič), V gozdu (Tana French). Omenjava dramska besedila Vladimir (Matjaž Zupančič) in View from the Bridge (Arthur Miller).

Ivana Muškinja je majka dvoje dece, porodični psihoterapeut sa više od 13 godina iskustva u radu sa roditeljima i porodicama dece predškolskog i osnovnoškolskog uzrasta, što na mestu socijalnog radnika u predškolskoj ustanovi u Novom Sadu, što u privatnoj praksi FamilyLab.

Valentino sem spoznal v tretjem letniku fakultete, ko sva v prostorih Društva študentov medicine Slovenije snovala načrt za delo Dramske skupine Medicinske fakultete. Življenje naju je odneslo vsakega na svojo stran - mene na Infekcijsko kliniko, Valentino pa v tisti glasen rumen kombi, ki z lučkami na strehi šiba po ulicah Ljubljane. Pogovor o nujni medicinski pomoči se mi zdi zelo relevanten za vsakega prebivalca naše države. Prav je, da razumemo, kako je organizirano delo na urgenci, kdo nas pričaka na drugi strani telefona, ko zavrtimo 112 in predvsem tudi to, da lahko vsak od nas reši življenje mimoidočega poškodovanca, če se le zavedamo, kako nenadomestljiva in ključna je prva pomoč. Valentina mi je na simpatičen, odkrit in zelo razumljiv način predstavila delo urgentne zdravnice v Sloveniji, obenem pa tudi delila svoj lasten uvid glede spopadanja s stresom, boleznijo in smrtjo. Slovenija oživlja - informacije o temeljnih postopkih oživljanja na spletni strani Zveze študentov medicine Slovenije: https://www.zsms.si/slovenijaozivlja/podpora Smernice Evropskega reanimacijskega sveta za oživljanje (v slovenskem jeziku): https://www.szum.si/media/uploads/files/Smernice_2021.pdf Projekt "Za življenje" - obnovitvene delavnice temeljnih postopkov oživljanja, v izvedbi študentov medicine: https://www.dsms.net/projekti/javnozdravstveni-projekti/za-%C5%BEivljenje-ljubljana V podkastu omenjava knjige Umetnost preprostosti (Dominique Loreau), The Subtle Art of Not Giving a Fuck (Mark Manson), Into Thin Air (Jon Krakauer), Into the Wild (Jon Krakauer), Pot (Nejc Zaplotnik). Podkast je bil posnet v prostoring co-working skupnosti Impact Hub: https://ljubljana.impacthub.net/

Nikola Kosić je akademski slikar koji se, pored slikanja, specijalizovao za obrazovanje umetnika hobista u svom ateljeu u Beogradu. Pričali smo o tome zašto se treba baviti umetnošću, kako se tržište menja, slikanju konja u galopu i angažovanoj umetnosti. Podržite Pokretače na paypal.me/sgarcevic i patreon.com/belgrade Beleške: https://www.instagram.com/nikokosi_/ https://www.instagram.com/kosiatelje/ https://www.instagram.com/dobre_brlje/ https://www.instagram.com/lovers.rs/