Podcasts about zakaj

Participativni proračun je do lani uvedlo najmanj 66 slovenskih občin. Prebivalci lahko v okviru postopka sami predlagajo projekte, za katere menijo, da bi izboljšali okolje, v katerem živijo. Kakšni so rezultati, kako poteka postopek, kje so težave in zakaj si nekatere občine prizadevajo za uveljavitev tega procesa neposredne demokracije? Sogovorniki: Alenka Blazinšek Domenis, koordinatorka projekta Stičišče Središče Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina Simon Delakorda, prebivalec Občine Logatec

Dr. Saša Aden je doktorica biomedicine, raziskovalka toksinov in komunikatorka znanosti, ki kompleksne teme o kemikalijah, toksinih in vplivih našega okolja pretvarja v razumljive ter uporabne nasvete za vsakdanje življenje. S svojim delom ljudem pomaga sprejemati bolj premišljene odločitve – brez nepotrebnega strahu, vendar z več znanja in zavedanja.V najinem pogovoru ob matchi sva govorili o toksinih in toksičnih snoveh, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem življenju, o njihovem vplivu na naše telo ter o preprostih spremembah, s katerimi lahko zmanjšamo svoje toksično breme.Dotakneva se tem, kot so:Kaj sploh so toksini in toksične snovi ter zakaj je pri njihovem vplivu pomembna predvsem dolgotrajna izpostavljenost.Kaj pomeni toksično breme telesa in kako nanj vpliva kombinacija različnih snovi iz našega okolja.Zakaj so gibanje, spanje, prehrana in obvladovanje stresa osnova naravnih procesov razstrupljanja telesa.Kje v svojem domu smo najpogosteje izpostavljeni neželenim snovem – od novega pohištva in prahu do sintetičnih dišav in sveč.Kako izbrati primernejšo posodo ter zakaj moramo biti previdni pri poškodovanih premazih, plastiki in visokih temperaturah.Kako plesen vpliva na kakovost bivanja in zakaj je pomembno, da jo odstranimo pravilno ter odpravimo njen vzrok.Ali potrebujemo čistilec zraka, rekuperacijo ali zgolj redno prezračevanje in brisanje prahu.Kdaj je smiselno filtrirati vodo in kakšne so razlike med oglenimi filtri, ionizatorji ter reverzno osmozo.Kaj danes vemo o mikroplastiki in kako lahko zmanjšamo njeno prehajanje v hrano ter pijačo.To ni pogovor o popolnoma »netoksičnem« življenju ali domu brez ene same kemikalije. Je pogovor o razumevanju okolja, v katerem živimo, in o majhnih, premišljenih spremembah, ki jih lahko postopoma vključimo v svoj vsakdan.O tem, zakaj ni treba živeti v strahu pred vsem, kar nas obdaja – pomembno je predvsem vedeti, na kaj moramo biti pozorni in kje lahko z malo truda naredimo največjo razliko.Če si želiš strokovnega, razumljivega in praktičnega pogleda na toksine, kakovost bivanja ter zmanjševanje vsakodnevne izpostavljenosti, si vzemi čas in prisluhni najinemu čveku ob matchi.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu:► https://www.instagram.com/malincanastja/► https://www.instagram.com/sasaaden/

Do leta 2018 smo bili priča močni sekularizaciji med mladimi v Sloveniji, na kar sledi religijski obrat. Priča smo rasti religioznosti med mladimi in to med mladimi moškimi med 16. in 29 letom starosti. Zakaj se fantje obračajo religiji, medtem ko se dekleta še naprej sekularizirajo? Kaj to pomeni v praksi? Ali obiskujejo fantje verske obrede pogosteje? Kako pomemben je Bog v njihovem življenju? V Sloveniji se povečuje delež nekatoliških pripadnikov, kašen trend vernosti je med njihovimi mladimi? Na ta vprašanja v oddaji Sedmi dan odgovarja sociolog prof. dr. Miran Lavrič iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ta je pred kratkim na podlagi domačih in tujih raziskav pripravil znanstveni članek o religioznosti mladih v Sloveniji.

Radiovedni tokrat raziskujejo svetove, kjer črtaste proge niso modni dodatek, krila pa še ne pomenijo, da znaš leteti. Tik pred začetkom šolskega leta so namreč v ljubljanskem živalskem vrtu pred zelo zvedavo publiko v živo tamkajšnjega veterinarja Petra Omejca dobesedno zasuli z vprašanji. Tokrat boste slišali prvi izbor posnetkov s tega druženja, z njimi pa bomo odpotovali naravnost v afriško savano: zakaj imajo zebre proge, zakaj noji ne letijo, čeprav imajo krila, in kako žirafa sploh spravi vodo do svojih ust? Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtuNovinarke: Ajda Kus, Vida Lestan, Maja RatejTonska mojstra: Maks Pust in Liam Samsa Posnetek celotnega dogodka lahko najdete tukaj. 

Komaj se je zagnalo novo šolsko leto, že je slovensko šolstvo doživelo dva pretresa. Skrb vzbujajoč padec rezultatov PISA ter napoved ukinitve devetletke in vrnitve osemletke. Pa je glavna težava za pešanje pismenosti pri mladih res v sami strukturi osnovne šole in ali je mogoče tako korenito spremembo, kot je vnovična uvedba osemletke, izpeljati praktično čez noč? Kaj bo vrnitev osemletke pomenila za otroke iz manj spodbudnih okolij, kaj se dogaja z avtoriteto učitelja in merili znanja ter kako v šolo vrniti več odgovornosti, vztrajnosti in pomena znanja? Predlagane spremembe v osnovnih šolah bo v tokratnem Vročem mikrofonu pokomentirala dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko, ki se je prav te dni po 21 letih vodenja šole upokojila. Poglavja: 00:00:10 Namesto uvoda: Kaj so po šolah urejali tik pred začetkom šolskega leta? 00:02:01 Zakaj tako porazni rezultati slovenskih mladih na raziskavi PISA? 00:05:24 Številni današnji otroci so ob vstopu v osnovno šolo govorno osiromašeni 00:07:17 Zakaj je bralna pismenost tako temeljna za življenje? 00:10:13 Odzivi učiteljev in ravnateljev na napoved o vnovični osemletki in ukinitvi devetletke: To je šokantno! 00:13:24 V kaj se je po vseh 'lepotnih' popravkih sprevrgla devetletka? 00:17:49 Kaj bi manko enega leta ob vstopu v šolo pomenil za otroka? 00:20:23 O pomanjkanju kadra in ali bodo mikrodokazila rešila problem? 00:23:55 Kako učiteljem vrniti avtoriteto? 00:26:52 Kako naj v šolo vrnemo delovno etiko in osebno odgovornost? 00:29:48 Je bila ustava kot popotnica prvošolčkom posrečena poteza? 00:32:02 Kaj pa naprej – po upokojitvi?

Predstavljajte si: dobite sporočilo dostavne službe, da boste prejeli paket, ki ga je treba odkupiti. Ker veliko naročate prek spleta, niste prepričani, ali ste kaj naročili. Znesek odkupnine pa ni visok, nekaj deset evrov. V tem času namesto vas doma nekdo drug prevzame in plača paket. V njem pa je v resnici ničvreden predmet, ki ga je poslalo podjetje izven meja Evropske unije. Kaj lahko v tem primeru oškodovanec sploh naredi? Odgovore smo iskali na Zvezi potrošnikov Slovenije, Tržnem inšpektoratu, Policiji in tudi na Pošti Slovenije, ki je enemu izmed takšnih podjetij brezplačno dodelila posebno poštno številko.

V nekaterih veterinarskih ambulantah je ob koncu avgusta zaradi velikega navala lastnikov celo zmanjkalo mikročipov za mačke. Obvezno označevanje in registracija mačk bosta sicer začela veljati šele 1. januarja prihodnje leto. Do takrat velja prehodno obdobje, v katerem država kot spodbudo delno sofinancira označitev in registracijo. Zakaj so številni lastniki pohiteli prav v zadnjih dneh avgusta? Kaj bo obvezno označevanje prineslo in ali lahko pomaga tudi pri problemu zapuščenih mačk? O tem v pogovoru z Damjano Grobelšek, vodjo sektorja za zdravje in dobrobit živali z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V Bazovici pri Trstu se je s tradicionalno spominsko slovesnostjo sklenil niz dogodkov, posvečenih četverici antifašistov, obsojenih na prvem tržaškem procesu in ustreljenih leta 1930. Odpravimo se v Kulturni dom Pliberk, kjer se konec tedna začenja prvi festival DOMA. Odprl ga bo dokumentarni film Timne Katz »Trije dnevi, trije meseci, tri leta – in še vedno smo tu«, ki pripoveduje o pregonu koroških Slovencev z domov leta 1942. V Porabju je po večletnem premoru vnovič začela delovati gledališka družina Nindrik Indrik. Z igro Krčma na koncu vasi so med drugim odprli tudi vprašanje o druženju, ki ga je vse manj. V oddaji pa se nam pridruži tudi reški rojak Natko Štiglić. Večkrat nagrajeni glasbenik, raziskovalec in doktorand diplomacije se je v svoji disertaciji posvetil slovenski manjšini in kulturni diplomaciji. Zakaj? Prisluhnite!

NAPOVEDNIKV Globokem pri Radovljici uspešno odstranili 250-kilogramsko bombo.Papež Leon XIV. ob Angelski nedelji: »Opravljanje in pritoževanje ne ustvarjata ničesar, le hromita.«Škof Jamnik ob prazniku Kronance na Brezjah: »Pri Mariji nikoli nismo sami.«Zakaj na Gorco pri Malečniku v torek prihaja kardinal Makrickas?Kaj lahko prinesejo deželne volitve na Saškem - Anhaltu na vzhodu Nemčije?Posebna ameriška odposlanca Witkoff in Kushner o končanju vojne včeraj v Moskvi, danes pa v Kijevu.Nekdanji prvi mož NATA lord Robertson na Bledu opozoril: »Zavezništvo je v novi oborožitveni tekmi.«Projekt e-Kultura za boljšo dostopnost kulture v digitalnem svetu.ŠPORT: Janja Garnbret v Kopru do 51. zmage v svetovnem pokalu športnih plezalk.VREME: Popoldne bo precej jasno z nekaj plitke kopaste oblačnosti. Jutri bo večinoma jasno, z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 27 do 32 °C.

Denar spremlja skoraj vsako našo odločitev, a le redko se vprašamo, kako smo se sploh naučili razmišljati o njem. Zakaj nekateri denar vidijo kot vir svobode, drugi pa kot razlog za skrbi? Kakšno vlogo imajo pri tem družina, vzgoja in prepričanja, ki jih nosimo iz otroštva? V Mali šoli finančne pismenosti je bil gost finančni strokovnjak Simon Meglič,

8. september je na cerkvenem koledarju označen kot verski praznik – mali šmaren in letos bo v Malečniku to posebni dan. Iz Rima bo prišel visoki gost, kardinal Rolands Makrickas, ki bo blagoslovil obnovljeno fasado svetišča na Gorci in utrdil vezi s papeško baziliko Marije Velike v Rimu. V oddaji je v ospredju logistična plat dogodka, saj pričakujejo veliko ljudi, na kar se tudi skrbno pripravljajo.

Ali se bolezni iz učbenikov vračajo?Davica v Italiji, ošpice v ZDA, malarija v Nemčiji in virus Zahodnega Nila na Hrvaškem. V nekaterih primerih so bolezni terjale tudi življenja. Zakaj se pojavljajo tam, kjer jih ne pričakujemo, in kaj imajo pri tem cepljenje, potovanja in nenazadnje vse bolj ugodni pogoji za širjenje komarjev? O štirih boleznih, ki so letos znova opozorile nase, z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana). Foto: Mateja Logar/ Prvi

Zakaj pokličete nekoga? Po telefonu, na primer. Največkrat, ker kaj potrebujete. Drži? Tako je tudi v večini naših klicev, ki so usmerjeni v nebesa. »Pomagaj s svojo desnico in me usliši,« kličemo že od časov ...

O vedno bolj pogosti uporabe tržnih mehanizmov pri varovanju okolja - od visokih parkirnin do ogljičnih kuponov in ekosistemskih storitevKo so države v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začenjale sistematično varovati okolje, so to počele predvsem z neposrednimi zakonskimi prepovedmi. Ko se je izkazalo, da določene kemikalije uničujejo ozonski plašč ali zastrupljajo naravo, so jih z mednarodnimi sporazumi preprosto prepovedale. Nekaj desetletij kasneje se pri zaščiti narave vse bolj zanašamo na tržne mehanizme. To lahko opazimo na različnih ravneh: od vsakdanjega omejevanja avtomobilov v nacionalnih parkih z visokimi parkirninami, do sistemskega trgovanja z ogljičnimi kuponi, kjer onesnaževanje ni prepovedano, ampak ima svojo ceno. V teoriji pa smo šli še dlje – naravo danes pogosto vrednotimo skozi tako imenovane »ekosistemske storitve«. Nastajanje kisika ali tvorbo tal tako na primer skušamo povsem denarno ovrednotiti in prav ta finančna ocena naj bi nas nazadnje prepričala, naj obvarujemo naravo. To pa seveda odpira celo vrsto vprašanj. Kako je narava, ki je v osnovi skupno dobro, postalo tržno blago, ki si ga lahko privoščijo užiti le tisti, ki imajo dovolj denarja? Zakaj varovanje narave vedno bolj izvajamo prek mehanizma cen in se zanašamo na trg, da nas bo odvrnil od onesnaževanja? Je finančni argument res edini, ki ga kot družba še razumemo? In po drugi strani - ker je ekonomija neizpodbitno pomemben del našega blagostanja in tudi geopolitične tekme - ali si lahko drugačno razmišljanje sploh privoščimo? In ali ni navsezadnje monetizacija narave, kljub vsem pastem, še vedno boljša kot nič, če v praksi zmanjšuje njeno izkoriščanje? O vsem tem bomo v današnji intelekti govorili z okoljskim ekonomistom dr. Jonasom Sonnenscheinom iz okoljevarstvene organizacije Umanotera, makroekonomistom Bojanom Radejem iz Slovenskega društva evalvatorjev, politologom dr. Matejem Klaričem ter biologom dr. Ivanom Kosom s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na ljubljanski Biotehnični fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni na Intelekto v živo na Avdiofestival 28. septembra v ljubljanski Cukrarni ob 19h uri. Govorili bomo o nepredvidljivosti umetne inteligence. foto: Pixabay

Slovenijo čaka pestra politična jesen, toda za strankarskimi spopadi ostajajo vprašanja odgovornosti, zaupanja in dvojnih meril. Zakaj je predsednica spravni proces prestavila v nedoločljivo prihodnost, zakaj Zoran Janković nasprotuje pokopu žrtev na Žalah ter kako sta ustava in slovenska zastava postali problem? O politični šahovnici, na kateri se prepogosto pozablja na ljudi, v komentarju Alena Salihovića.

Pred začetkom novega šolskega leta in vroče referendumske jeseni moralni teolog dr. Ivan Štuhec odpira najbolj pereče družbene dileme v Sloveniji. V dinamičnem pogovoru boste izvedeli:Zakaj šolski sistem iz leta 1996 ne deluje več? Kritika šolskega »piflanja«, pomanjkanja domovinske vzgoje in uničevanja avtonomije učiteljev pod pritiski staršev.Kako ustaviti »beg možganov«? Predlog, da bi morali mladi s svojim delom doma najprej odslužiti brezplačno izobraževanje, preden odidejo v tujino.Finančni monopol RTV Slovenija: Zakaj je obvezni RTV prispevek pravzaprav nepravičen davek in zakaj bi morali ljudje sami odločati, katere medije bodo podpirali.Delo namesto socialnih transferjev: Zakaj bi morali delovno sposobni prejemniki socialne pomoči družbi vrniti svoj dolg z družbeno koristnim delom.Resnica o financiranju Cerkve: Kako župniki in prostovoljci na lastnih plečih rešujejo slovensko kulturno dediščino in zakaj politika s to temo že 35 let manipulira.

Bolečine v križu, vratu ali med lopaticami so med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami sodobnega človeka. Zakaj nastanejo, ali je vzrok bolečine vedno tam, kjer nas boli, in zakaj počitek včasih ni najboljša rešitev? O smo govorili s kineziologom in specialistom za bolečine v hrbtenici dr. Dejanom Kerncem, ki že vrsto let pomaga pri odpravljanju težav - z gibanjem in pravilno vadbo.

Dr. Mateja Kokalj Kokot iz ZD Grosuplje je pregledala več kot 1400 kartotek moških iz cele Slovenije.Rak prostate je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških. Kako hitro moški s sumom na to bolezen in s težavami z žlezo prostato pridejo od družinskega zdravnika do napotnice za specialista urologa? Dobra novica: zelo hitro – mnogi še isti dan, ko pridejo na pregled, največ pa četrti dan od pregleda. Ta podatek je v doktorski raziskavi preverila asist. dr. Mateja Kokalj Kokot, specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Pregledala je več kot 1400 kartotek moških, pri katerih so odkrili raka prostate. Kaj je pokazala raziskava? Kako poteka zgodnja obravnava moških s sumom na raka prostate v slovenskih ambulantah družinske medicine? Zakaj se sogovornica zavzema za uvedbo organiziranega presejalnega programa za raka prostate? Doktorska naloga TUKAJ Projekt preventivnega presejanja za raka prostate - projekt PRO - PETER TUKAJ Foto: Dr. Mateja Kokalj Kokot v svoji ambulanti v ZD Grosuplje/ Prvi

Posvetili smo se vprašanjem, ki so ključna za dobro sodelovanje v župnijah, različnih skupinah in skupnostih ter organizacijah. Kaj pravzaprav pomeni voditi in kaj usmerjati? Zakaj po številnih sestankih pogosto ugotovimo, da smo se veliko pogovarjali, naredilo pa se ni skoraj nič Spregovorili smo tudi o konfliktih, z nami sta bila Matej Cepin in s. Marjeta Pija Cevc, ki pri Socialni akademiji vodita usposabljanje o teh temah.

Zakaj se tudi po 2700 letih vnetega branja še zdaleč nismo naveličali zgodb o mitoloških junakih stare Grčije od Ahila, Brizejde in Hektorja do Odiseja, Telemaha in Penelope?Britanski filmski režiser Christopher Nolan je s svojo ambiciozno predelavo Odiseje to poletje cel svet pripravil do tega, da smo se pogovarjali o Homerju. In imeli smo o čem govoriti! Začetnik grške literature je namreč sila enigmatična figura. Ne vemo, kdaj točno se je rodil, ne vemo, kako točno je živel in kje je umrl, ne vemo niti, ali je čisto zares napisal tako Iliado kot Odisejo. Vemo pa, da brez teh dveh pesnitev kratko malo ni zahodne književnosti oziroma, mutatis mutandis, zahodne civilizacije. In razločno tudi slutimo, da niti po 2700 letih vnetega branja Homerjevih mojstrsko upovedanih zgodb v interpretativnem smislu še zdaleč nismo izčrpali. Zakaj je tako, smo skušali dognati v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dva predavatelja s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, klasičnega filologa dr. Davida Movrina in filozofa dr. Blaža Zabela, ter mag. Jeleno Isak Kres, klasično filologinjo, ki nas je pred šestimi leti oskrbela z novim prevodom ključnih devetih spevov Homerjeve Iliade. Foto: rimska kopija helenističnega doprsnega kipa Homerja iz 2. stol.pr. n. št. (Mike Peel / Wikipedija)

V Sloveniji je zaposlen oziroma delovno aktiven že približno vsak šesti delavec s tujim državljanstvom. Junija jih je bilo med delovno aktivnimi pribl. 153 tisoč. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, hitro pa se povečujejo tudi skupine iz Indije, Nepala, Kitajske in Filipinov. Vprašanje, kako se ti ljudje vključujejo v slovensko družbo in kako hitro se učijo slovenščine, tako postaja eno izmed osrednjih vprašanj naše družbe ‒ slovenskega trga dela, področja vsakdanjega življenja in človekovih pravic. Na tem področju pa se z novo vlado uvajajo spremembe. Če bodo sprejete spremembe zakona o tujcih, bodo ukinjeni brezplačni tečaji slovenščine zanje. Morali bodo pokriti 40 odstotkov stroškov, odpravlja se tudi možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja. Zakaj so se pri ministrstvu za notranje zadeve odločili za te spremembe in kako bodo vplivale na učenje slovenščine pri tujcih, bomo ob koncu javne razprave, ta se konča jutri, preverili z gostoma: magistrico Katarino Štrukelj, direktorico Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, ter Francijem Zlatarjem iz Slovenske filantropije, ki izvaja brezplačne tečaje slovenščine za tujce.

Se sprašujete, zakaj vaš otrok neusmiljeno joka ali ima izbruhe jeze ravno takrat, ko ste vi najbolj utrujeni? V tem videu raziskujemo globoko povezavo med psihičnim stanjem matere in čustvenim razvojem otroka.Otroci so kot majhne antene, ki nezavedno srkajo naš notranji nemir, stres ali tesnobo. Naučili se boste, zakaj skrb zase ni sebičnost, temveč nujna naložba v otrokovo varnost in samozavest. Pojasnjujemo koncept koregulacije – kako lahko s svojim mirom pomirite otrokov "vihar" in zakaj sočutje do sebe spreminja celotno družinsko dinamiko.Izvedeli boste:1. Kako se otrokov živčni sistem odziva na materin stres2. Pomen čustvene prisotnosti (zakaj fizična bližina ni dovolj)3. Praktične načine, kako prekiniti krog krivde in samokritike4. Zakaj je vaš notranji mir najmočnejše vzgojno orodjeOtrok ne potrebuje popolne mame, potrebuje mamo, ki je v stiku s sabo. ❤️Hitri skok na teme: 00:00 – Zakaj je psihično stanje matere temelj otrokovega sveta?01:05 – Kako otrokov živčni sistem "bere" materin stres in tesnobo02:18 – Nevroznanost v ozadju: Zakaj se otrok odziva na vašo energijo, ne le na besede03:42 – Razlika med fizično prisotnostjo in resnično čustveno dosegljivostjo05:10 – Moč koregulacije: Kako vaš notranji mir postane otrokovo orodje za pomiritev06:55 – Pasti materinske krivde: Zakaj se ujamemo v začaran krog stresa08:20 – Kako vaša samoregulacija uči otroka čustvene inteligence09:45 – Praktičen nasvet: Prvi korak, ko začutite, da izgubljate potrpljenje11:10 – Zaključek: Skrb zase je najlepše darilo, ki ga lahko podarite svojemu otrokuPridruži se nam! NAROČI SE NA KANAL za nasvete o zavestnem starševstvu, čustveni inteligenci in osebni rasti.

Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo.Odgovor nam je priskrbel Jure Mravlje z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.   POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.     Poglavja: 00:00:43 Jure Mravlje o evolucijskem nastanku barv in pigmentih 00:01:31 Tri glavne skupine pigmentov: klorofili, karotenoidi in antociani 00:02:29 Spreminjanje barve sadja med dozorevanjem (primer češenj in grozdja) 00:03:13 Zakaj je zelenjava večinoma zelena, sadje pa barvito (koevolucija in privabljanje živali) 00:04:10 Vpliv umetne selekcije in križanja na barvo sadja skozi tisočletja 00:04:29 Dodatne vloge pigmentov: zaščita pred soncem, antioksidanti in obramba 00:04:59 Najljubši poletni sadeži sogovornika 00:05:25 Vabilo na dogodek v živo z ekipo Radio Vednih v ljubljanskem živalskem vrtu

Varuhinja Drenik Bavdek in škof Saje o svobodi veroizpovedi kot temeljni človekovi pravici.Matoz s srbskim kolegom Dačićem o migracijah in boju proti organiziranemu kriminalu.Zakaj se je pomembno spominjati žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov? O tem smo govorili z direktorjem Študijskega centra za narodno spravo Tomažem Ivešićem.Vreme: Zvečer bodo še krajevne padavine z nevihtami, ki bodo lahko tudi močnejše.

Poletna vročina je marsikomu ukradla kar nekaj ur kakovostnega spanca. Ste tudi vi med tistimi, ki ste se v vročih nočeh, ko se temperatura marsikje ni spustila pod 25 stopinj celzija, premetavali in zbujali, podnevi pa le dremavo delovali? Zakaj tako slabo spimo, ko nam je vroče? O tem se bomo pogovarjali v tokratni epizodi, ko bo z nami evropska strokovnjakinja za medicino spanja, prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, ki pravi, da moramo globalne klimatske spremembe in vpliv na organizem vzeti še kako resno. Pripravlja Mojca Delač.

Zakaj je po zaužitju nekaterih zdravil bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Vsi vemo: zdravilo praviloma vzamemo z vodo. A koliko vode je dovolj? In ali veste, da je po zaužitju nekaterih tablet ali kapsul bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Zakaj je pomembno, da zdravilo vzamemo z vodo in ne s kavo, s čajem, z mlekom ali s sokom in tudi ne z gazirano pijačo? Zakaj moramo biti pozorni na zdravila – kot so na primer diuretiki – ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu? Kaj pa v resnici pomeni navodilo, da moramo zdravilo zaužiti na tešče? V Ultrazvoku o podrobnostih jemanja zdravil, ki jih pogosto spregledamo, svetuje mag. Darja Potočnik Benčič, magistra farmacije, ki predseduje Lekarniški zbornici Slovenije. Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

Letošnja turistična sezona v Nemčiji je solidna, primerljiva z lanskim letom. Podatki za prvo polletje pa niso prav spodbudni za Berlin. Nemška prestolnica izgublja privlačnost. Zakaj? Več v pogovoru z dopisnico RTV Slovenija iz Nemčije MAjo Derčar.

Gost epizode je dr. Uroš Ocepek, učitelj in prvi slovenski učitelj med 24 najboljšimi na svetu. V epizodi: Znanje, šola in zakaj je ta pogovor pomemben Ocene, meje in pravičnost v razredu Tehnologija, dopamin in vrednote mladih IQ, talent, odgovornost in učne bližnjice Industrijska šola, design thinking in kriza samozavesti Zakaj učiteljski poklic ni več dovolj cenjen Etika, umetna inteligenca in priprava otrok na prihodnost Veščine za življenje in prihodnost slovenskega šolstva

Šef ameriškega letališča, chief Frank Povšič, je najhitrejši povratnik v Atmosferskem podkastu. Po 35 letih se je vrnil v Slovenijo, ter svojo ženo Julije iz ravnin Floride dvignil v alpska nebesa nad Bohinjem. Pred mikrofon je tokrat prišel z najmlajšim sinom Štefanom Povšičem, šestim najboljšim rokoborcem med floridskimi študenti. Kako seniorju in juniorju z ameriškimi potnim listom leži dinamika slovenskih ovinkov z Atmosfercem za volanom? Zakaj jih je presenetil dizel in kje vidijo največje prednosti ter slabosti naše dežele? Seveda smo nadaljevali z letališkimi anekdotami: Frank je papirje za Fitipaldijev motor našel v smeteh in na pivo bi šel raje z Ronaldom kot Messijem … Frank pravi tudi, da Jure dobro pelje: “Shit, sem skor kozlal!".Zapiski:Podcast: Slovenski šef ameriškega letališča!https://youtu.be/lrYrjbhU-fc?is=Y7JIVfFXj3uO72daAtmosferci na 500 milj Daytone!https://youtu.be/sSuq8_lJ_ik?is=uMikrhVbBIWLY23K.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Zakaj toliko ljudi še vedno sprejema slabe finančne odločitve, čeprav so informacije dostopnejše kot kadar koli prej? Gostja Money-How, profesorica Stanforda Annamaria Lusardi, ena vodilnih svetovnih strokovnjakinj za finančno pismenost, pojasnjuje, zakaj je finančna pismenost danes temeljna življenjska veščina. Govoriva o največjih mitih o investiranju, vplivu družbenih omrežij, ETF-jih, kriptovalutah, umetni inteligenci, vlogi šol pri finančnem izobraževanju ter o tem, zakaj investiranje ni igra na srečo. Izveste tudi, kako svoj denar upravlja ena najvplivnejših raziskovalk osebnih financ na svetu. Transkripcija pogovora je objavljena na blogu https://money-how.si/blog/ali-politikom-ustreza-financno-nepismeno-prebivalstvo-profesorica-s-stanforda-odgovarja/ Vabljeni na dogodek Psihologija denarja z Morganom Houslom, avtorjem svetovne uspešnice Psihologija denarja 19. oktobra v Hali Tivoli. Več informacij na www.psihologija-denarja.si. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Po epidemiji covida med mladimi pogostejše injiciranje heroina.Prestolnica se je v minulih desetletjih zelo spremenila, nihče ji več ne more očitati zaspanosti ali pomanjkanja razvoja. Vendar je začrtana smer v minulih letih premalo pozornosti in sredstev namenila za podporo in pomoč najranljivejših skupin ljudi. Droge in brezdomstvo nista nova pojava, več kot očitno pa določene širše družbeno politične okoliščine vplivajo na večjo vidnost brezdomnih uporabnikov in uporabnic drog. Med njimi je vse več mladih, tudi mladoletnih. Zakaj se je to zgodilo in kako ta problem reševati? O tem v tokratni oddaji, vsak s svojega zornega kota so problematiko razložile doktorica Vera Grebenc in doktorica Amra Šabić s Centra za študij drog in zasvojenosti na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Hana Košan, predsednica društva Kralji ulice, Pavla Zabret, strokovna delavka v dnevnem centru za mlade uporabnike in uporabnice substanc med 15 in 26 let pri združenju Drogart in Borut Bah, predsednik društva Stigma.

Rada bi pekla torte, vendar je na ulici. Komaj polnoletna odvisnica se prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih. Jemlje vse, kar se da dobiti. Pridružili smo se ekipi Kraljev ulice na terenu v Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Kot nam bo povedal odvisniški veteran, mladi na ulici propadajo vse bolj rapidno. In tudi vse bolj vsem na očeh. Zakaj, izveste v oddaji. V drugem delu nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?

V posebni seriji epizod Psihologija denarja na Money-How gostimo dr. Žana Lepa, socialnega psihologa in raziskovalca ekonomske psihologije. Govoriva o tem, kako čustva, socialne primerjave, vzgoja in kulturno okolje oblikujejo naš odnos do denarja. Dotakneva se statusnih simbolov, zavisti, nepremičnin, investiranja, finančne vzgoje otrok, vpliva družbenih omrežij ter vprašanja, zakaj pogosto sprejemamo finančne odločitve, ki niso v našem dolgoročnem interesu. Pred mikrofonom: dr. Žan Lep, socialni psiholog in raziskovalec ekonomske psihologije Vabljeni na dogodek Psihologija denarja z Morganom Houslom, avtorjem svetovne uspešnice Psihologija denarja 19. oktobra v Hali Tivoli. Več informacij na www.psihologija-denarja.si.

Atmosferci so Jureta kočno peljali v avtomobilsko draguljarno - na festival hitrosti v Goodwood! Na sveti travi je med srečevanje svojih strojnih idolov ostal brez besed. Ta največji avtomobilski festivala smo tokrat poskušali spraviti tudi v kontekst ključnih številk, v merilo kW oziroma moči ter Nm navora. Številke so osupljive … Iskali smo Luceja, a ga nismo našli. Zakaj? Pridi z nami v Gooodwood!Seba pa je za mizo pripeljal še kopico avtomobilskih novosti, za povrhu pa je testiral še eno zanimivo rešitev, ki vam utegne poenostaviti počitnice - osebni prevoz, ki je lahko cenejši od letališkega parkinga..Zapiski:Norija v Goodwoodu! Atmosferci na največjem festivalu hitrosti na svetu!https://youtu.be/DyZNdZNG7QMGoodwood special - Podcast #74https://youtu.be/ln-EsDZYkuMTehnološka čudesa Kitajske!https://www.facebook.com/reel/905324602626374.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Američani so na začetku meseca praznovali 250 let samostojnosti. Ko so se pred četrt stoletja uprli britanski kroni, so svojo odločitev za osamosvojitev filozofsko utemeljili v Deklaraciji o neodvisnosti, kjer so med drugim zapisali, da smo vsi ljudje enakopravni in da ima prav vsakdo pravico do življenja, svobode ter zasledovanja sreče. To je gotovo smela, revolucionarna misel, ki že dolgo razgibava borce za svobodo, enakost in bratstvo po vsem svetu. Nerodno pa je, da Američanom samim potem ni uspelo ustvariti družbe, ki bi bila zares na ravni idealov, izraženih v Deklaraciji. Zakaj neki ne? O vlogi, ki so jo ZDA doslej igrale v svetovni zgodovini, pa tudi o izzivih in težavah, s katerimi se Amerika sooča danes, vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Blaž Kosovel, kulturolog; dr. Irena Šumi, antropologinja; dr. Blaž Vrečko Ilc, politolog.

Gost epizode je dr. Miha Mazzini, pisatelj, scenarist, režiser in predavatelj. Epizoda je bila posneta v sklopu AIDEA konference II. 10.5.2026 v Odiseji. V epizodi: Kultura, pozornost in vpliv slabih novic Zavist, pravičnost in slovenska družba Otroci, odnosi in pomen skupnosti Delo, denar, produktivnost in sreča Umetna inteligenca, osamljenost in sodobni ideal uspeha Samopomoč, potrošništvo in moč majhnih dobrih dejanj

V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri njihovem reševanju pa so pogajanja. Živimo tudi v vojni strahov. Naše strahove ojačujejo politika in algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši od upanja? Zapiski: Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika Sonaravno upravljanje planeta: sekati ali ne sekati Sonaravno upravljanje planeta: po sledeh volka Slavca Vojna strahov

V brlog sta prišla kolesarska strokovnjaka, ki poznata vse prodajne in tehnološke trende sodobnega kolesarstva. Kako izbrati prvi "bajk", kaj so novi kolesarski varnostni sistem, ki ti na cesti lahko rešijo življenje, se na elektriko res lahko konkurečno "topi" kile? Kaj je v Sloveniji narobe? Imamo idelni kolesarsko pokrajino in najboljše kolesarje na svetu, a smo vse bolj prisiljeni kolesariti u tujini? Zakaj? Pa bonus podkasta: Klemen si je na Siolu redakcijo delil s Cirilom in Juretom. Veliko smeha! Ciril je na kolesarsko turo prišel v basket opremi! Tokratnega podcasta ne smete zamuditi, če razmišljate o elektromobilnosti na pedalih..Zapiski:Kristjan Vreček - Ukore zamenjal za gorsko kolo - Podcast #92https://youtu.be/US-Eb2g_920Matej Mohorič - 30.000 kilometrov na žgance - Podcast #55https://youtu.be/SAtJ7RZmx-oPogi, koliko koles zamenjaš vsako leto? KVIKI #332https://www.instagram.com/reel/DP29xXTCuMC/?igsh=MXgxeDN2aXczcHZrKolesarski center Valy Žagarhttps://www.instagram.com/valy_zagar_kolesarskicenter?igsh=MTZmcDE0eXFqeHcyNA==.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Ali je prodaja delnic po močni rasti napaka ali disciplina? Kako psihologija denarja vpliva na unovčevanje dobičkov. Kako razmišljati o portfelju v obdobju rekordnih tečajev? Zakaj je unovčevanje dobičkov ena najtežjih investicijskih odločitev? Kako razmišljati o razpršitvi portfelja, zakaj je pomembna disciplina in katere sektorje velja spremljati v prihodnjih letih. Pred mikrofonom: Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A Epizodo je bila predvajana v živo 7.7. ob 10:00 na Youtube/MarjaMilic. Naroči se na kamal in spremljaj v živo tudi ti. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Najprej deliva vtise z mednarodne konference o komuniciranju astronomije v Jerevanu. Obiščeva armenski observatorij, raziskujeva bogato zgodovino tamkajšnjih teleskopov in predstaviva nekaj najpomembnejših dosežkov armenskih astronomov, ki so pomembno prispevali k razvoju sodobne astronomije.V drugem delu se posvetiva Sončevim in Luninim mrkom. Pogovarjava se o letošnjem popolnem Sončevem mrku, razloživa, zakaj so mrki tako posebni, ter se sprehodiva skozi nekaj najbolj zanimivih zgodb iz njihove zgodovine. Kako so z njimi povezani Einstein, odkritje helija, in celo nadzvočno letalo Concorde? Prisluhnite.Odzive, mnenja in želje nama lahko posredujete na družbenih omrežjih, na email naslov ali pa v anketi.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Astrofizikalni observatorij Byurakan v ArmenijiMarkarianova veriga galaksijZanimiva zgodovina Schmidtovega teleskopa na Observatoriju Byurakanvideoposnetki s konference IAU CAP 2026 (Communicating Astronomy with the Public) in najin prispevek o podkastuPotek popolnega Sončevega mrka 12. avgusta 2026Knjiga No Shadow of a DoubtPopolni Sončev mrk leta 1999 iz občine Šalovci v PrekmurjuOdkritje helija med popolnim Sončevim mrkom leta 1868Zakaj mrki potujejo od zahoda proti vzhodu?Opazovanja:(Youtube video) Zakaj ne nastanejo Sončevi in Lunini mrki vsak mesec ob polni Luni oziroma mlaju? Lunin mrk 28. avgusta 2026 (osnovni podatki na strani NASA Eclipse)Koledar meteorskih rojev (tudi Perzeidi) na spletni strani Mednarodne organizacije IMO(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Včasih treba kak zakaj tudi pogoltniti. Ker tako nastanejo biseri. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Klemen Lah. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten preskok v znanstveni misli tedanjega časa. Stoletje pozneje po zaslugi umetne inteligence znova živimo v obdobju velikih prelomov. Kaj je bil kvantni skok znanosti tedaj in pred kakšnimi izzivi je danes? Več v tokratni Frekvenci X v sredo opoldne na Valu 202. Gostje:dr. Anton Ramšak, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljanidr. Janez Vrečko, avtor razprave Čas ≡ prostor (iz oddaje Kulturni fokus na Prvem novinarja Gorana Dekleve)dr. Tim Mauldlin, ameriški filozof znanosti, ustanovitelj Instituta John Belldr. Franc Mali, epistemolog znanosti, Fakulteta za družbene vede v LjubljaniMarko Grobelnik, Institut 'Jožef Stefan' (z njim se je za Radio Prvi pogovarjal Luka Bregar) Bral je Igor Velše. Gostja Xpertize je Manca Boh (na 34. minuti), ki je s pomočjo analize črnil raziskovala, v katerih literarnih slogih je ustvarjal Srečko Kosovel. Poglavja: 00:00:19 O odzvenu dogajanja v tedanji znanosti v opusu Srečka Kosovela z Janezom Vrečkom 00:11:03 Zakaj se je v začetku 20. stoletja zgodila tolikšna revolucija v znanosti, na čelu s fiziko? 00:18:37 O genialnosti določenih umov tedanjega časa s Timom Mauldlinom 00:23:47 Pred kakšnimi izzivi je znanost 100 let pozneje? 00:34:02 Xpertiza: Manca Boh

Gostja epizode je dr. Urška Furlan, egiptologinja in raziskovalka starega Egipta. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj so civilizacije nastale ob rekah? Suženjstvo in gradnja piramid Posmrtno življenje pri Egipčanih Kako so nastale piramide? Hieroglifi, pisava in znanje Faraoni, bogovi in egipčanska religija Tutankamon, grobnice in egiptomanija Aleksander Veliki in prihod Grkov v Egipt Aleksandrijska knjižnica in izgubljeno znanje   

Medved, župan gozda, se je odločil, da bo napravil red ... Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Estonska pravljica. Prevedla: Jana Unuk. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Zakaj je šest največ boste izvedeli nocojšnji pravljici … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Primož Pirnat. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Priznana literarna revija Granta je pred meseci v Veliki Britaniji objavila nagrajeno zgodbo, ki je bila napisana z umetno inteligenco. V Združenih državah pa odmeva primer velike založbe, ki je tik pred izidom ustavila izdajo romana, in to po pritisku bralcev in novinarjev, da avtorica knjige ni napisala sama, ampak ob pomoči umetne inteligence. Zakaj strokovna javnost, ki podeljuje nagrade, ne loči med strojem in človekom? Kako se na pojav umetne inteligence v literaturi in založništvu odzivajo domače založbe in kako bralci sprejemamo spremenjena pravila igre?Aljoša Harlamov je bralec, pisec in urednik. Letos je izdal kriminalko Dohtar in povodni mož, ki jo je v celoti napisal sam. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:41 Nagrajena kratka zgodba, ki jo je napisala umetna inteligenca 00:05:29 Razmere v založniški industriji in vpliv tehnologije 00:09:49 Kako UI vpliva na slog pisanja in moralna panika 00:15:19 Primer umaknjene knjige Shy Girl 00:22:16 Kako slovenska literarna stroka sprejema umetno inteligenco 00:25:34 Primer Super!založbe in normalizacija tehnologije 00:31:00 Raziskovanje z UI vs. človeška izkušnja (Primer Olge Tokarczuk)

Zakaj je mala Alenka jezo odložila v cekar … Pripovedujeta: Majda Grbac in Iva Krajnc Bagola. Napisala: Irena Androjna. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.