Podcasts about zakaj

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Ljubljanska urbana regija bo v okviru dogovora za razvoj regij največ sredstev namenila za kolesarsko infrastruktro. - Zakaj se je podvojila vrednost obnove koprskega kopališča Žusterna? - Mladi udeleženci jamarskega tabora v Loški dolini se učijo varnega iskanja in raziskovanja jam.

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec.

Obdobje permanentnih kriz, velikih polarizacij, nenadnih in nenavadnih sprememb v politični, družbeni in kulturne sferi – je res konec sveta, kot smo ga poznali po koncu druge svetovne vojne? Peter Klepec v knjigi Časi nočne more (Analecta, 2025) zapiše, da danes zares živimo v burnih, prelomnih časih. A pri tem pogosto spregledamo način, kako te čase razumemo in uokvirjamo. Zakaj je temu tako, pa v pogovoru s filozofom, izr. prof. dr. Petrom Klepcem s Filozofskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Gregor Podlogar (Program Ars, RTVSLO)

Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetuAna Svetel je na slovensko literarno sceno stopila leta 2015 s pesniško zbirko Lepo in prav. Potem je izdala še eno knjigo poezije, Marmor, ter zbirko kratkih zgodb Dobra družba, no, prav ob koncu lanskega leta pa so pri založbi Beletrina luč sveta ugledale Steklene stene, v katerih je avtorica zbrala pet sicer kratkoproznih, a po obsegu vendarle občutno daljših – recimo torej: novelističnih – besedil. In natanko za te novele je potem sredi maja prejela kritiško sito, nagrado, ki jo društvo slovenskih literarnih kritikov zdaj že dobro desetletje podeljuje za najboljše leposlovno delo minulega leta. Če je torej s Steklenimi stenami Ana Svetel navdušila celo tako muhasto in izbirčno bralsko publiko, kot so naši kritiki in kritičarke, tedaj si njeno novelistično pisanje najbrž velja pogledati nekoliko pobliže. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju v pogovoru z avtorico med drugim preverjali, kaj jo je pravzaprav napeljalo k odločitvi, da se preizkusi v pisanju novel? Kakšni so junaki in junakinje, ki jo v ustvarjalnem smislu privlačijo? Zakaj so konci njenih novel pogosto odprti in nedorečeni? Foto: Goran Dekleva

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije  

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, so preverjali v oddaji Intelekta, ki jo vnovič predvajamo v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Filipčič, Inštitut Jožef Stefan in Univerza v Novi Gorici; dr. Iztok Lebar Bajec, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Lotrič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Patricia Bulić, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Kako so videti antične Atene, če jih uzremo z mesta, ki so ga v tedanji družbi zavzemale hetere, rafinirane, visoko izobražene starogrške prostitutke?Antropologinja, raziskovalka antičnih svetov, dr. Svetlana Slapšak, je pri založbi Beletrina pred nedavnim izdala intrigantno študijo Hetera in filozof : iz zgodovinske antropologije svobodnega para, v kateri se, kot pravzaprav pove že naslov, posveča starogrškim prostitutkam, heteram, a to počne tako, da v svoje razpravljanje organsko pritegne še premisleka o delovanju atenske demokracije ter o naravi zakonske zveze v t. i. klasični dobi grške zgodovine, govori pa tudi o mitih in kultnih praksah, o hetero- in homoseksualni spolnosti, o položaju filozofov v grški mestni državi in tako naprej in naprej. Hetera in filozof se, drugače rečeno, bere kot smel poizkus celostne rekonstrukcije nekega sveta, ki je bil in ga ni več. A kaj nam je ta svet – svet, ki ga zaradi Aristotela in Platona, zaradi Sofokleja in Evripida, zaradi Solona in Perikleja še danes radi postavljamo na nedosežen piedestal – zapustil, ko gre za odnose med moškimi in ženskami? – Natanko to je vprašanje, ki nas je v pogovoru z dr. Slapšak zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: hetera in njen klient med banketom, starogrško vazno slikarstvo, okoli 430 pr.n.št. (Marie-Lan Nguyen, Wikipedija)

Vročinski val se bo nekoliko umiril, prihajajo nevihte, ponekod je lahko tudi toča.Referendum o obrambnih izdatkih malo verjeten. Bo situacija podobna tudi referendumu o zdravljenju neplodnosti?V zadnjem desetletju in pol več primerov poslanskega nadzora nad prisluhi policije, v nobenem od njih proti predstavnikom ljudstva ni sledil kazenski pregon.Logarjevi Demokrati bogatejši za članstvo stranke Konkretno.Zakaj bo novi soboški škof posvečen v Črenšovcih in ne v Murski Soboti?Trump od Hamasa še danes pričakuje sprejetje načrta za prekinitev ognja v Gazi.Vreme: Popoldne bodo krajevne nevihte, jutri bo precej jasno in malo manj vroče.Nocoj v Stari Loki začetek pasijonski prvih petkov pred Škofjeloškim pasijonom 2026.Pri frančiškanih na Tromostovju ob 19. uri maša za leta 1949 umorjeno Antonijo Premrov.ŠPORT: Jutri začetek kolesarske dirke vseh dirk, po Franciji. Prvi favorit in branilec lanske zmage, Tadej Pogačar.

Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.

Tudi poletje je lahko čas, ko se naučimo česa novega, zato smo nadaljevali z malo šolo osebnih financ oziroma osnovami finančne pismenosti za vsakdanjo rabo. Kaj je temelj dobre naložbe naših sredstev? Zakaj sploh razmišljati o naložbah in kdaj? Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič.

Prvi letošnji večji vročinski val, ki traja že od začetka prejšnjega tedna, še ni popustil. Kmetijska suša v zadnjem mesecu je za sabo že pustila nepopravljivo škodo. Glavni ukrep za povečanje odpornosti kmetijstva na sušo in ekstremne temperature je namakanje. Toda zakaj je Slovenija obstala na približno enem odstotku namakanih kmetijskih površin? Kaj je narobe s sistemom, da se skoraj polovica površin, pripravljenih za namakanje, sploh ne namaka? Kako se premakniti naprej? O tem z Jernejko Drolec in gosti: - Maša Žagar, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pred tem raziskovalka in avtoriteta na področju namakanja; - Andreja Sušnik, agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje - ARSO in vodja Centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi in - Marko Černe, specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

O tem govori razstava "Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije", ki je na ogled v arhitekturni galeriji DESSA, kjer enajst mladih arhitektov razkriva različne možnosti oblikovanja prostora. Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo obstaja magistrski študij scenografije, ki pa je študentom Fakultete za arhitekturo dostopen le v plačljivi obliki in šele po končanem študiju arhitekture.

Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let  velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.  

Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.

Ekološko vrtnarjenje ima za vse nas številne prednosti. Na ta način uživamo res zdravo hrano, ki smo jo sami pridelali, ima pa ta naša odločitev tudi vpliv na okolje in številna živa bitja, katerih navzočnosti se morda niti ne zavedamo. Pri tem seveda mislimo na opraševalce, na živa in zdrava tla, ki so predpogoj uspešne pridelave, pa tudi na fizično in duševno korist vrtnarjenja, kar prispeva k izboljšaju našega zdravja. O vsem tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih.

"Kdo sem - poleg svoje življenjske zgodbe in svojih vlog?" To strašljivo, hkrati pa tudi osvobajajoče vprašanje si v knjigi Kriza srednjih let – od stiske do smisla, zastavlja dr. James Hollis, ena od svetovnih avtoritet jungovske psihoanalize. Ko odkrijemo, da smo živeli svoj lažni jaz in se šli le začasno odraslost, v kateri so nas gnala nerealna pričakovanja, se nam ponudi možnost druge odraslosti, v kateri resnično postanemo osebnost. Kriza in preobrazba v srednjih letih sta priložnost za preopredelitev in preusmeritev osebnosti, obred prehoda iz podaljšane adolescence prve odraslosti proti neogibnemu snidenju s starostjo in smrtjo. Kdor zna to potovanje opraviti z zavedanjem, si bo osmislil življenje. Kdor pa ne, ostaja jetnik svojega otroštva, najsi se zdi na zunaj še tako uspešen. Zakaj gre v obdobju krize srednjih let toliko ljudi skozi takšne pretrese? Zakaj ravno tedaj in zakaj se nam zdi, da gre za krizo? Kaj pomeni tovrstna izkušnja? V tokratni Intelekti se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič s tem ukvarajala z gostoma strokovnjakoma - magistrico Urško Ajdišek, jungovsko psihoanalitičarko in supervizorko, tudi jungovsko coachinjo v zasebni terapevtski praksi ter Petrom Topićem, univerzitetnim diplomiranim socialnim delavcem in psihoterapevtom v zasebni praksi.

Zakaj se ideja, da bi balkanski narodi mirno sobivali v skupni federaciji, čim bolj politično in ekonomsko neodvisni od velesil, kljub nekaterim resnim poskusom nikoli ni uresničila v okviru, širšem od socialistične Jugoslavije?Iz lastne zgodovine dobro vemo, da države niso nekaj večnega in nespremenljivega, ampak se lahko ista območja v različnih obdobjih vključujejo v zelo različne politične tvorbe. Slovenci smo samo v zadnjih 150 letih izkusili življenje v Avstro-Ogrski monarhiji, Kraljevini SHS, nato preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo, pa pod nemško in italijansko okupacijo, zatem v socialistični Jugoslaviji in nazadnje v samostojni Sloveniji. In vendar le redko pomislimo, da bi se te države lahko oblikovale tudi drugače in da je zgodovina polna nematerializiranih zamisli, ki kasneje izginejo iz našega spomina, pa morda v kakšnem trenutku sploh niso bile nujno tako daleč od uresničitve. Ena od takšnih je tudi ideja balkanske federacije, federacije, ki bi poleg nekaterih ali vseh držav nekdanje Jugoslavije vključevala vsaj še Bolgarijo, v nekaterih različicah pa tudi Albanijo ter celo Romunijo, Grčijo in Turčijo. V tokratnih Sledeh časa se podajamo v zgodovino te nikoli uresničene zamisli, o kateri pa se je vodstvo socialistične Jugoslavije z Josipom Brozom Titom na čelu vsaj z Bolgarijo že pred koncem druge svetovne vojne ter nekaj let po vojni presenetljivo intenzivno pogajalo. Kdaj je ta zamisel sploh nastala in kakšno je bilo njeno življenje v našem političnem prostoru? Zakaj na koncu ni bila uresničena in kako so nanjo gledale velesile tistega časa, še posebej Sovjetska zveza in Velika Britanija? Nastanek zamisli in njeno življenje do druge svetovne vojne nam bo pomagal osvetliti znanstveni svetnik, upokojeni raziskovalec Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jurij Perovšek, njene poizkuse uresničitve med in po drugi svetovni vojni pa zgodovinar dr. Jurij Hadalin z istega inštituta. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Wikipedija, javna last

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.

Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.

Kaj vse otroci in mladi nosijo na svojih ramenih – in zakaj tega (pre)pogosto nihče ne opazi? V tretji epizodi podkasta Strašno hudi glasovi sprememb se z raziskovalko Tamaro Narat pogovarjamo o duševnih stiskah, nevidnih ranljivostih, odzivih sistema in iskanju konkretnih rešitev. Zakaj se osamljenost poglablja? Kje zataji sistem? In kako lahko ustvarimo bolj vključujoč prostor, kjer se otroški glas ne izgubi v tišini? Vabljeni k poslušanju iskrenega in - za mlade, pa tudi odrasle - pomembnega pogovora.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

O ljubezni, navezanosti in poželenju s piscem knjige Biologija ljubezni, nevroznanstvenikom Gregorjem Majdičem Svetovno znana antropologinja Helen Fisher je o ljubezni rekla naslednje: »Ko si zaljubljen, bi lahko storil tudi kaj norega. Za ljubezen živimo, ubijamo, zanjo umremo. Gre za zelo močan sistem v človeških možganih; pravzaprav za enega najmočnejših sistemov, ki je veliko močnejši tudi od strahu.« Kaj je ljubezen in čemu služi? Kakšna je njena kemija? Zakaj za ljubezen ni ključna privlačnost? Zakaj razhod s partnerjem sproži močno abstinenčno krizo? Kaj o ljubezni lahko sklepamo iz vedenja živali? Kaj pa, če je ljubezen zgolj neke vrste prevara? Na ta in še druga vprašanja odgovarja oddaja Glasovi svetov in njen gost predavatelj in raziskovalec, nevroznanstvenik prof. dr. Gregor Majdič z Univerze v Ljubljani.

Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.

Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

V prvem letošnjem četrtletju nas je presenetil občuten upad gospodarske aktivnosti. Je treba razloge iskati le v zunanjih grožnjah s carinami in geostrateškimi spremembami ali jih lahko pripišemo tudi naši prenizki konkurenčnosti ter prevelikim obremenitvam dela s prispevki in davki? Kje so rešitve oziroma katere slovenske in evropske projekte bi bilo treba pospešiti za prepričljivejšo gospodarsko rast? O vsem tem Urška Jereb v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti. To bodo: prvi ekonomist pri Gospodarski zbornici Bojan Ivanc, direktorica Analitskoraziskovalnega centra pri Banki Slovenije Arjana Masten, direktor podjetij Plan-net Avto in Plan-net Solar Marko Femc in direktor podjetja Rihter Janez Rihter.

Garfield, Hobit, Avatar in Aquaman so samo nekateri svetovno znani animirani liki, ki so nastali ob pomoči slovenske programske opreme Ziva VFX. Dr. Jernej Barbič, soustanovitelj podjetja Živa Dynamics in univerzitetni profesor, je zanjo dobil tehničnega oskarja za realistično animacijo v filmih. Zakaj je animirani pes med premikanjem videti tako dobro kot resnični pes in kdaj bi Hollywood lahko igralce začel nadomeščati z digitalnimi ljudmi? Kako uspeti v industriji, ki ima svetovno konkurenco, in kdaj ter kako slediti nenehnemu tehnološkemu napredku in trendom? Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Premožni imajo kar do polovice sredstev v alternativnih skladih. Zakaj? Odgovarja Matjaž Filipič, solastnik in partner v največjem upravljavcu alternativnih skladov pri nas ALFI Alternativni skladi iščejo naložbene priložnosti na nepremičninskem trgu, v neposrednem financiranju podjetij (t.im zasebnem dolgu), infrastrukturnih projektih in kapitalskih udeležbah v podjetjih. Kaj sploh so alternativni skladi? _____________________ Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta): Darilo z dodano vrednostjo ob koncu šolanja Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 21. avgust 2025 med 10.00 in 15.00 Info: www.money-how.si/dogodki _____________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Info: www.money-how.si/dogodki _____________________ Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Mediacija je eden izmed načinov mirnega, zunajsodnega reševanja sporov. Kaj je lahko predmet mediacije? Kako sta zagotovljeni nepristranost in neodvisnost mediatorja? Zakaj je dobro vnaprej vedeti, kaj in koliko lahko pričakujemo od mediacije? Je mediacijski dogovor pravno zavezujoč? V sredo po deveti na Prvem bo naša gostja podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije, upokojena višja sodnica, magistrica Gordana Ristin.

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, preverjamo v tokratni Intelekti, v kateri sodelujejo prof. dr. Andrej Filipčič z Inštituta Jožef Stefan in Univerze v Novi Gorici ter izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec, prof. dr. Uroš Lotrič in prof. dr. Patricio Bulić s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Arterijska hipertenzija ali kronično visok krvni tlak prizadene že vsakega četrtega zemljana, v Sloveniji pa ima povišan krvni tlak že vsak drugi odrasel. Nezdravljena ali prepozno odkrita hipertenzija lahko poveča tveganje za pojav hudih zdravstvenih težav, za preventivo in zdravljenje je zelo pomembna sprememba življenjskega sloga. Na vaša vprašanja o hipertenziji bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Finančni položaj javnega zavoda namreč ostaja zahteven. Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden dalo v javno razpravo dolgo pričakovano novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki med drugim predvideva, da bi se RTV-prispevek letno usklajeval z inflacijo. Bo to rešilo finančne težave zavoda? Zakaj se javna RTV že vrsto let ne more izkopati iz finančnih težav? Kateri ukrepi so nujni za stabilizacijo največjega medijskega in kulturnega zavoda v državi? Kaj načrtuje uprava? O tem v tokratnem Studio ob 17-ih. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice za kulturo za medije; Natalija Gorščak, predsednica Uprave RTV Slovenija; Goran Forbici, predsednik Sveta RTV; dr. Marko Milosavljević, Katedra za novinarstvo na FDV Univerze v Ljubljani.

So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski:  Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje

Kriptovalute? Enim izziv, drugim popolna neznanka. Kako delujejo, zakaj so sploh nastale in kakšna je znanost v ozadju? Frekvenca X je tokrat obiskala mlade v Šolskem centru Celje in skupaj z njimi zagrizla v osnove finančne pismenosti. Zakaj je dobro poznati obrestno-obrestni račun in razumeti tveganje, ko govorimo o denarju?Gosta: • matematičarka dr. Anja Petković Komel • finančni analitik Tilen Šarlah Sovoditelj: • stand-up komik Aleš Novak Zahvala pri organizaciji ravnatelju Gimnazije Lava Petru Juvančiču.

V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija po konklavu preverjamo, kako je z novim papežem zadovoljen Donald Trump, kaj bo v Vatikanu počel Elon Musk, zakaj bo osel Rožmarin novi papamobil in kaj bo počel poveljnik štajerske garde, Franc Kangler. Ponovno se bo oglasil domači strokovnjak za beli dim, Luka Mesec, slišali pa bomo tudi prenos govora Roberta Goloba iz vaje za državno proslavo. Uroš Slak bo tokrat gostil domače športne in legende estrade – Sagadina, Predina in Zahovića, ki bodo spregovorili o starosti slovenskih huliganov, Ivu Danevu. Zakaj je družina Strojan prepričana, da je prireditev "Pot ob žici" nateg, kaj je Matjaž Han zaupal Zvezdani, koliko Falconov namerava nabaviti minister Sajovic in verjetno še nekaj o nutrijah v petek dopoldne na Prvem programu Radia Slovenija.

Čakanje na izpitno vožnjo je vse daljše in daljše. Čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem so presegle štiri mesece, kar kandidatom povzroča tako finančne kot organizacijske stiske. V Vročem mikrofonu se sprašujemo, zakaj se je sistem zagozdil, kako dolge vrste vplivajo na uspešnost kandidatov in zakaj nekateri razmišljajo celo o opustitvi ideje o izpitu. Govorimo s tistimi, ki čakajo, učijo in odločajo.Sogovorniki:- Borut Žagar, lastnik in vodja ene izmed avtošol v Domžalah- Bojan Borišek, strokovni vodja šole vožnje iz zgornje Gorenjske- Manuel Pungertnik, vodja dejavnosti za usposabljanje voznikov ene izmed ljubljanskih šol vožnje- Robert Gril, vodja sektorja za voznike in vozniške izpite z Agencije RS za varnost prometa- kandidata Tim in Katja   Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Med vsemi pomembnimi maji, ki se imajo zgoditi v petem mesecu leta, je prišel in neopaženo odšel tudi četrti maj. Ujet med delom in zmago je njega dni označeval smrt Josipa Broza - Tita. In kar je bilo letos četrtega maja še posebej zanimivo: kljub nedelji, ko mediji sami po sebi niso najbolj dejavni, smo njegovo smrt prvič kolektivno prezrli. Večina spletnih medijev in portalov, ki se hvalijo, da so dejavni štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu, so o Titovi smrti molčali, nekaj drugih medijev ga je pospravilo ob konec novičarskega bloka pred šport in vreme. In zdaj se upravičeno sprašujemo, kaj naj bi pomenila takšna ignoranca do Tita? Oziroma kaj nam govori o Titu, o času in o nas. Poskusimo. Tito je kot človek, kot voditelj in kot simbol prehodil ves krog. Od obskurnosti nikogar v zgodnjem dvajsetem stoletju do ene osrednjih figur istega stoletja, od objokovanja konec osemdesetih let do vnovične obskurnosti v prvi polovici enaindvajsetega stoletja. Takšna je usoda tako diktatorjev kot herojev in v zgodovini je bila videna že ničkolikokrat. Letošnja Titova smrt v medijih je poglavje zase. Če bi pred 45 leti kdo problematiziral ali, nezamisljivo, ignoriral Titovo smrt, bi bil v Jugoslaviji postavljen pred zid; celo v tujini so bili uvodniki spoštljivi, kar je posledično pripeljalo do ikoničnega pogreba, ki je danes zasenčil tako njegove diktatorske kot tudi herojske dosežke. Zatem je Titova smrt vijugala po luknjasti cesti zgodovine. Prva leta smo poslušali sirene pet minut pred petnajsto uro, ko so te utihnile, so se začela dve desetletji dolga prerekanja o tem, ali je bil heroj ali zločinec. Medtem smo dobili izjave in zgodbe stranskih likov, kot so kuharice, zdravniki, žene in ljubice. Potem še nekaj malega o otrocih in potomstvu, dokler ni vse potihnilo. Do 4. maja 2025, ko se ga večina nekdanjih jugoslovanskih medijev ni spomnila niti z generičnim zapisom. Tisti, ki so se ga, pa so pod novičko komaj nabrali nekaj deset komentarjev, kajti, kot vemo, šele komentarji opolnomočijo spletni medij. Kar pa je zanimivo … Medtem ko smo Titovo smrt zatajili, pa imamo prav te dni veliko veselje z obletnico konca druge svetovne vojne. Vsakomur, ki ima vsaj malo uvida v dogajanje pred osemdesetimi leti, je jasno, da je o drugi svetovni vojni, sploh pa o njenem koncu na našem območju, nemogoče govoriti, ne da bi se kot ključno figuro sočasno obravnavalo Tita. Hočemo povedati, da smo Tita kot človeka vrgli na smetišče zgodovine, njegov čas, njegovo epoho, če hočete, pa smo z veseljem obdržali. Zakaj je tako, je mogoče razložiti na dva načina: ali je človek še bolj zapleten in kompleksen kot njegov čas in kot tak prezahteven za vsakdanjo medijsko reciklažo ali pa smo iz njega iztisnili vse, kar se je dalo, medtem ko obdobje še skriva nekaj soka, s katerim se lahko osveži dnevna politika. Titova simbolna smrt, ki jo doživljamo z medijsko ignoranco 45 let po dejanski smrti, pa ima še eno, recimo ji izobraževalno noto. Čeprav je pozabljen, se osrednji igralci današnje slovenske politike neposredno napajajo pri njem. Ali ideološko ali s slogom vladanja so zdajšnje slovenske politične elite še vedno vezane na Tita. Tudi tisti, ki danes besnijo proti krivicam in zablodam socialističnega ali pač komunističnega repertorija, dolgujejo svoj raison dʼêtre Josipu Brozu. Čeprav pozabljen, vpliva na naša življenja zdaj in tukaj veliko bolj, kot si želimo ali upamo priznati. In s tega stališča je zanimivo še nekaj. Številni se sprašujejo, kdaj bomo presegli slovenske politične razkole, kdaj bodo politični dejavniki, ki nas obvladujejo že trideset let, končno pozabljeni. Z letošnjo Titovo medijsko smrtjo smo dobili odgovor. Na Kučana in Janšo bomo pozabili leta 2070.

Pomurje kljub lastnim in prizadevanjem države po razvojnih kazalcih še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Leta 2009 se je tudi zaradi stečaja tekstilno-oblačilnega podjetja Mura, ki je povzročil ogromen skok brezposelnosti, država odločila regiji pomagati s posebnim zakonom. Na njegov račun je bilo v 9. letih, denimo, v okviru več kot 230 izvedenih projektov začetnih investicij ustvarjenih čez 900 delovnih mest, danes pa se lahko 27 pomurskih občin pohvali z mnogimi kohezijskimi projekti, med katerimi je daleč najpomembnejši t.i. pomurski vodovod. Seveda so in ponekod še vedno urejajo tudi kanalizacijski sistem, kolesarske steze in drugo infrastrukturo, mi pa v tokratni oddaji Studio ob 17.00 izpostavljamo zlasti s turizmom povezane projekte. Ravno turizem, trajnostno ter unikatno zasnovan, je v Pomurju rastoča gospodarska panoga. Lani je bila presežena magična meja milijon prenočitev, ravno prenočitvene zmogljivosti pa so nekakšno ozko grlo pomurskega turizma, zato je več kohezijskih projektov namenjenih tudi njihovi širitvi. Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Helga Lukač, strokovna sodelavka Razvojnega centra Murska Sobota in vodja paviljona Expano; Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze; Martina Ficko, vodja turizma v Radgonskih goricah. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

⏰ Ofsaaaaajd! 415. po vrsti! Prejšnji, praznični teden je bil res praznični, hvala, da ste potrpeli in Žigi uspešno vse dobro zaželeli! Zato pa danes polna doza Ofsajda. Pa še Zic, jap jap!

Zakaj gledamo vsebine, ki nas spravljajo ob živce, in kdo so posamezniki, ki pišejo žaljive, nestrpne in nesramne komentarje pod objave blagovnih znamk, medijev, javnih oseb ali vplivnežev. Koga hejterji največkrat napadajo, zakaj je dobro, da se ne znajdejo pod našimi objavami, in kaj lahko naredimo za lepši svet na spletu?Branka Bizjak Zabukovec je direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura DDB. Zapiski: Odbit Discord Jezikovni portal Fran pozna besedo hejter, a uporabniki predlagajo slovenske ustreznice Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Hojo imamo skoraj vsi radi, tek pa malo manj. Nekaterim se zdi celo nesmiseln. Zakaj je tako? Kako spremeniti odnos do teka? Kje poiskati motivacijo? Ali je tek boljši od hoje? Gost je profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.

Kukavičji par ves čas spreminja mesto za gnezdo … Pripovedujejo: Martin Splichal, Alja Tkačev, Tone Kuntner. Napisal: Josef Guggenmos. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Zakaj ribe ne govorijo. Pripovedujeta: Judita Zidar in Boris Ostan. Napisala: Veronika Simoniti. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.