Podcasts about zakaj

Ali ste že slišali za goro, kjer plešejo vile? Luka in Maja sta v Atlasu našla goro Vrh vil v Javornikih, severno od Ilirske Bistrice. Zakaj je dobila tako ime? Kaj ima skupnega z vilami? In ali tam še danes plešejo vile?Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, bere Nataša Holy

Kaj je tisto, kar človeka naredi človeka? Empatija? Intelekt? Možnost samorefleksije in zavestnega poseganja v svet? Karkoli boste izbrali bo verjetno pasalo pod krovni naziv kognitivnih sposobnosti. In kaj potem, ko pride do kognitivnega upada? Z doktorico Čebašek Travnik, zdravnico, psihiatrinjo in avtorico, sva se pogovarjala o nevarnostnih dejavnikih za demenco; o nevroprotektivnem vedenju, ki ga lahko prakticira vsak od nas; in o tem, kaj storiti potem, ko do bolezni morda že pride. Demenca je kompleksen sindrom, ki ga je nujno obravnavati v širšem, ne le medicinskem ampak tudi družbeno socialnem kontekstu. Upam, da ga boste po poslušanju današnjega pogovora tudi vi razumeli bolje. Knjiga Kje so moji ključi: https://emka.si/products/kje-so-moji-kluci-o-zivljenju-z-demenco?gad_source=1&gad_campaignid=14655065738&gbraid=0AAAAAD9LKOM9UzG8irMYfH5TQyiz6HQai&gclid=Cj0KCQiAk6rNBhCxARIsAN5mQLsdWPO05yr_DXFD1PUAqWNzvgvwq-rXD3ed4sbYpyW_WC5fa7N5h5AaAsyTEALw_wcB (na voljo tudi v e-obliki na aplikaciji MK Plus)Med pogovorom omenjava knjige: Zgodbe ob kuhinjski mizi (Rachel Naomi Remen), Odprto srce izkušnje in spoznavanja ob umiranju in smrti (Urška Lunder). Omenjava seznam knjig o demenci, ki je dostopen na spletni strani društva Spominčica: https://www.spomincica.si/literaturaOmenjam raziskavo, ki je povezovala prakso čuječnosti z nižjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen (Lutz et al): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34718153/ ČASOVNICA0:00 Uvod in predstavitev gostje: dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med.2:50 Zakaj medicina in psihiatrija (namesto sprva načrtovanega novinarstva)5:40 Povezava med medicino in umetnostjo: Projekt Ars Hipokratis7:50 Pomen družinske medicine in zakaj potrebujemo močno primarno zdravstvo10:50 Slovenija kot "mokra kultura" in vpliv alkohola na možgane15:40 Kaj je kognitivni upad in kdaj je demenca lahko reverzibilna?19:50 Narativna medicina: Zakaj se o boleznih najbolje učimo skozi zgodbe25:00 Zgodnji opozorilni znaki demence, ki jih opazijo svojci28:40 Urgentne situacije: Tavanje, nevarna vožnja in agresivno vedenje31:45 14 dejavnikov tveganja – od krvnega tlaka do izgube sluha35:45 Gibanje kot zdravilo: Doživljajska pot za spomin v Arboretumu38:15 Ali križanke res pomagajo? Pomen družabnih iger in učenja novih stvari42:10 Čuječnost kot preventivni ukrep in podpora oskrbovalcem44:40 Skrita stiska svojcev: Kako podpreti tiste, ki skrbijo za bolnika49:00 Pravni vidiki in izzivi: Skrivanje bolezni v službi in oskrba na domu51:20 Soočanje z realnostjo napredovale bolezni in občutki krivde56:10 Kako komunicirati z osebo z demenco (umetnost prijaznosti)1:00:20 Priporočila za branje s področja narativne medicine1:02:35 Ozadje nastanka knjige "Kje so moji ključi"1:07:10 Dr. Zdenka Čebašek Travnik in njena "umetnost lenarjenja" (projekt Modra palica)

Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?Živa Ahac je strokovna delavka, svetovalka in predavateljica na Logoutu, centru pomoči pri čezmerni rabi interneta. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Zakaj borza vlagatelje hitro nauči ponižnosti? Matej Rigelnik, direktor nepremičninske družbe Equinox, o investiranju na slovenski borzi, nepremičninah, aktivističnem delničarstvu, nizkem prometu z delnico Equinox in inflaciji, ki jo najbolje ponazori kar cena bureka. Pred mikrofonom: Matej Rigelnik, direktor nepremičninske družbe Equinox ______________________ Ups, zamudil sem oddajo davčne napovedi. Ni panike. TAXISTENT, davčni asistent, pomaga tudi pri samoprijavi :) Uvažate lahko poročila IBKR; Trade Republic, Revolut, eToro in Trading 212. Z nekaj kliki ustvarite XML za uvoz v eDavek. Če zamudite, lahko v Taxistentu pripravite tudi dokument za Samoprijavo. Več na https://money-how.si/taxistent/ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 27. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord _____________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.

Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol. »Danes težko najdemo koga, ki je star več kot 60 let in še ima mandlje,« pove otorinolaringolog dr. Janez Rebol. Včasih so zdravniki mandlje in tudi žrelnico odstranili zelo hitro, danes pa je praksa drugačna – za operacijo mandljev in žrelnice se odločijo precej redkeje. Najpogostejši vzrok so pogoste in težke angine ter druga vnetja, tudi težave z dihanjem. V Ultrazvoku s prof. dr. Janezom Rebolom s Klinike za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu UKC Maribor govorimo o tem, kdaj je poseg res potreben, kako »rutinska« je danes odstranitev mandljev in žrelnice, kako poteka, koliko časa traja in zakaj je treba opozoriti na morebitne zaplete. Foto: dr. Janez Rebol/ UKC Maribor

Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.

Uporaba klepetalnikov, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, je zelo raznolika. V tokratni oddaji Intelekta nas bo zanimalo predvsem, kakšne so posledice antropomorfizacije teh orodij? Zakaj nekatere uporabnice in uporabniki v pogovorih s klepetalniki razvijejo prijateljska in ljubezenska čustva? Ali lahko klepetanje povzroči manije, psihoze in vodi v samomor? Kako prepoznati tvegane rabe? Se ekonomija pozornosti spreminja v ekonomijo navezanosti in kako preprečiti črne scenarije? Odgovore na vprašanja išče Urška Henigman s sogovorniki: - Nuša Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo in Filozofske fakultete Univerze v LJubljani in - Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala #to sem jaz. Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na: 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) https://medijimladih.si/

Piše Matjaž Zorec, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Zbirka Jožeta Štucina Marš na Soči neposredno, preprosto in brez kakšne posebne pesniške zakodiranosti upesnjuje staranje, minevanje in nujnost preminitve. Poezija in umetnost nasploh pogosto obravnavata, tematizirata ali utelešata konec – smrt je ne nazadnje poleg ljubezni ena od velikih, marsikdaj tudi klišejskih tem. A to se praviloma dogaja na ravni abstrakcije, ideje, vtkanosti v siže, velikega zanosa, modrovanja in tako dalje; redkokdaj pa na ravni prakse, refleksijske umirjenosti in dejanskega izkustva, vsakodnevnosti, čeprav tudi to ni čisto brez abstrakcijskih momentov. Ustvarjalci in ustvarjalke praviloma kreirajo, kar se jih neposredno tiče oziroma kar menijo, da bi se moralo tikati umetnostnih odjemalcev in širšega sveta. V tem smislu dobimo občutek, kot da mora človek priti v določena leta, da lahko brez pompa in mirno obdela tematiko starosti in neizogibnega konca lastnega in prek tega vsakega individuuma. To se morda sliši samoumevno, a v resnici niti ni toliko, kolikor kultura in popularna kultura fetišizirata mladost ter nove in nove konzumacijske trende. Ne nazadnje sta smrt in starost tako v javnih kot zasebnih diskurzih še vedno prevečkrat tabuizirani in pozabljeni. Nekričeče sprijaznjenje s staranjem, pešanjem življenjskih moči in vse manj oddaljenim izginotjem v knjigi Marš na Soči dobro povzema moto, citat jugoslovanske igralke Mire Furlan: »Vendar vem in se poskušam vedno znova opominjati: to se zgodi samo enkrat. Ne bo se ponovilo. Kot se nič ne ponovi. To je čuden občutek. Budizem v praksi. Zdaj in nikoli več.« Poznejše življenjsko obdobje je sicer prevladujoča vsebinska linija zbirke, ni pa edina; beremo številne refleksije in samorefleksije, misli o prijateljih, glasbene utrinke, splošne ugotovitve in ocene trenutkov, sveta ali stvarstva, meditacije o poeziji in ustvarjanju. Verzi in pesmi so kratki, razen zgornjeprimorske narečne obarvanosti tu pa tam stilno nezaznamovani ter vseskozi uglašeni v jasni preprostosti. Recimo: »reke tečejo, / dol in dol. // po strugi se vali voda, / po strugi se kotalijo kamni, / po strugi drsijo duše. // dol in dol. // vse teče na nižji nivo, / pod korenine, / pod obrežje, / pod gladino, / pod zemljo ...« Iz sebe in poezije nasploh se znajo tudi ponorčevati: »sveta preproščina / je kratiti papirju / belino«. Poleg omenjenih življenjskih zadev, subjektovih spraševanj, staranja, preminevanja in tako dalje kakšna pesem nagovarja tudi, recimo temu, bolj teološke teme. Te so obarvane z individualističnim panteizmom in vsaj zase odklanjajo normativno religiozno organiziranje. V tem lahko beremo nadaljevanje dobršne linije slovenskega tako imenovanega modernističnega pesnjenja, ki je svoj glas in kreativno svobodo našlo v intimi individualizma, kar pa je bil prej funkcionalen obrat in upor proti določeni nuji politične socializacije v javni ustvarjalnosti kot kakšna res izvirna misel. Zbirka Marš na Soči sicer na nobeni točki ne politizira in niti zares ne polemizira z ničimer, temveč vestno vztraja na ravni posameznika in njegovega postajanja v starostni fazi življenja. A ravno ta dosledna, nepolemična drža razkriva tudi odsotnost kakšne res razburljive in za mišljenje izzivajoče ideje v tem intimističnem, individualističnem modernizmu. Kot napoveduje uvodni moto, vse vztraja v nevprašljivem, čutenem zenovskem vsevedju; splošne črtice o človeku, vesolju in pojavnosti, o tem kako se stekajo v bitje in se skozenj pretakajo. To morda kontraintuitivno še podčrta, recimo temu, specifično, skladno z omenjeno varianto modernizma ideologizirano linijo zdravega razuma v Štucinovem pisanju. Današnja pesniška, literarna in kulturna scena je sicer heterogena, lahko pa identificiramo nekaj generalnih linij; denimo umetniški družbeni angažma, konceptualne umetniške prakse, teoretiziranje, aktualne tematike. Štucina bi lahko umestili v pesniško tradicionalnejše pisave, torej pesniško mesenje in modrovanje o teh ali onih človeških in bivanjskih razsežnostih; a te praviloma precej pretencioznejše, zabuhle in tudi patetične. Marš na Soči, četudi jim je idejno blizu, vendarle deluje malo bolj življenjsko, prizemljeno, brez konstantnega povzdigovanja pesništva. »smešen princip – poezija zaradi poze. / poziram poezijo, sem pesnik – / pozer.« Zakaj naj bi bile neposredne poezijske refleksije o staranju in neujemljivi prisotnosti smrti kaj manj relevantne od drugih individualiziranih modrovanj in stanj. Tudi če so slednja denimo odeta v domnevne progresivnosti aktualnih politik, ne funkcionirajo nič manj subjektivistično. Ravno zato, ker knjige ni mogoče takoj uvrstiti v prevladujoče načine sočasne literarne produkcije, nam jo lahko nenadejano razsvetli. To pa je ne nazadnje njena najučinkovitejša identiteta.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 253 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! ČLANI: Nekaj se nama je zapletlo, tako da trenutno še ni vse urejeno. Bova naslednjič napisala […]

V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega.

Se napihuje balon umetne inteligence? Kaj pomeni korekcija v primerjavi z medvedjim trgom? Zakaj psihologija pogosto premaga razum? Kako naj vlagatelj reagira na hrup, ki ga ustvarjajo mediji, algoritmi in vplivni glasovi z Wall Streeta? Je v takšnem okolju bolj smiselna aktivna ali pasivna strategija? Kam danes investirati 20.000 evrov – tudi v luči prihajajočih individualnih naložbenih računov (INR)? Katere so TOP delnice, na katere se splača biti pozoren? Pred mikrofonom: Izidor Jerman, direktor področja individualnega upravljanja premoženja pri Triglav Investments “Negotovost ni razlog za umik, je pa razlog za disciplino.“ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 27. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ KNJIGA: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Modernizacijski pritiski sodobnega sveta so v zadnjih desetletjih korenito spremenili življenja ljudi v Nadiških dolinah, te spremembe pa so se potem odrazile tudi v močno spremenjeni podobi tamkajšnje kulturne krajinePred nekaj leti je slovenske ljubitelje in ljubiteljice sedme umetnosti navdušil film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, celovečerec, ki ga je njegov režiser in so-scenarist Gregor Božič umestil med strme hribe in odročne doline Beneške Slovenije. Film je gledalke in gledalce očaral predvsem z lepimi, pravzaprav že kar sapo jemajočimi podobami tamkajšnje neokrnjene narave. A te estetizantne podobe tihih, rumenečih gozdov imajo tudi svojo senčnejšo, hrbtno stran, stran, o kateri se lahko pouči, kdor v roke vzame Zaraščanje in upanje v Beneški Sloveniji. Gre za intrigantno razpravo, ki jo je pri Založbi Univerze v Ljubljani lani objavila antropologinja, predavateljica na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Tina Ivnik, v njej pa piše – kot pravzaprav lahko razberemo že iz podnaslova knjige – o preobrazbah kulturne krajine Nadiških dolin. To pomeni, povedano precej preprosto, da se avtorica v svoji monografiji posveča vprašanju, kako so modernizacijski pritiski sodobnega sveta spremenili življenja ljudi v Beneški Sloveniji in kako so se te spremembe potem navzven odrazile v podobi tamkajšnje krajine, ki se je v zadnjega pol ali tri četrt stoletja menda precej spremenila, precej pogozdila. In kolikor je razumeti razpravljanje dr. Ivnik, so ti isti gozdovi, ki so tako navdušili slovenske cinefile, v očeh Beneških Slovencev videti čisto drugače. Takole namreč beremo v predgovoru: »O gozdu so mi pripovedovali z nejevoljo, večkrat so me podučili, da gozd Nadiških dolin ni lep gozd, in ga nasploh opisovali kot nekakšno nadlogo.« Zakaj tako? Od kod ta resentiment? Kaj se je Beneški Sloveniji, njenim krajem in njenim ljudem zgodilo v novejši dobi, da so razvili tak odnos do gozda? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Tino Ivnik. Foto: kulturna krajina v Nadiških dolinah septembra 2022 (Tina Ivnik, objavljeno z dovoljenjem avtorice)

Spregovorili smo o branju in razlogih, zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan. Številne raziskave kažejo, da je branje zelo pomembno za zdrav in uspešen razvoj otrok in mladih, zelo koristno pa je tudi za odrasle. A v našem vsakdanjiku smo obkroženi z digitalnimi podobami, všečki in kratkimi sporočili. Z nami je bila Alenka Štrukelj iz Andragoškega centra Slovenije.

Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom. Gostja: Parmy Olson, novinarka (Bloomberg) in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet'. Knjiga je v prevodu Sama Kuščerja dostopna tudi v slovenskem jeziku. V Xpertizi (39:31) se predstavlja Anita Bolčevič, raziskovalka na področju turizma, FKBV UM. Avtorstvo fotografije na naslovnici podkasta: Kim Farinha     Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:01:53 Parmy Olson in kaj jo je navdušilo za poročanje o tehnologiji 00:05:38 Kdo sta Sam Altman in Demis Hassabis 00:11:24 Na prizorišče stopita Google in Microsoft 00:14:41 Kakšna je bila vloga Elona Muska? 00:16:43 Google in njegov Goljatov paradoks 00:17:45 Kitajska noče zaostajati 00:20:55 Kakšna je dejanska tržna vrednost umetne inteligence 00:24:39 Zakaj je regulacija umetne inteligence tako težavna? 00:30:06 Negotov položaj novopečenih diplomantov ali kdo bo opravljal prakso? 00:33:30 Umetna inteligenca, njena 'empatija' in skriti interesi v ozadju 00:36:27 UI uporabljamo za preverjanje lastnih idej, ne njihovo generiranje 00:39:31 Xpertiza: Anita Bolčevič

Mesec februar se bliža koncu, informativni dnevi so za nami, prav tako zimske počitnice za polovico šolarjev, ostala polovica jih preživlja ta teden. V tem mesecu so šolarji, ki jih letos čaka pomembna odločitev - kam naprej, zagotovo veliko razmišljali v tej smeri. Izbrati gimnazijo ali poklicno šolo? Kaj mi prinaša poklic in kaj izobrazba v današnjem času? Nadaljevati šolanje po triletni poklicni šoli ali se zaposliti? Vse to so se spraševali tudi mojih gosti, danes dijaki 5. letnika na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Zakaj so se odločili za poklic kuharja, mesarja, peka in slaščičarke ter kaj jim je ta odločitev prinesla, so nam povedali v tokratni oddaji Gymnasium.

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Danes mineva natanko 4 leta od začetka napada Rusije na Ukrajino. Zakaj še ni miru? Zakaj ni dogovora? Ali Rusija ni dovolj močna, da konča vojno, Ukrajina pa dovolj močna, da prepreči poraz, hkrati pa ne dovolj močna, da zmaga? 2 milijona žrtev na obeh straneh, 10 milijonov ljudi iz Ukrajine razseljenih in doseljenih, tudi to je statistika.

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in koroška Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942 

Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.

Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?Dr. Maša Jazbec je robotičarka, umetnica in raziskovalka. Opisuje neverjeten napredek v robotiki: “Za to, da smo robota nekaj naučili, smo včasih potrebovali en mesec. Danes je to mogoče tudi v eni uri. Je pa tehnologija še zelo draga.” Zapiski: Maša Jazbec priporoča branje znanstvene fantastike in knjige avtorjev: Isaaca Asimova in Kate Darling Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:03:17 Zakaj humanoidni roboti? 00:05:18 Robot MAX v Sloveniji 00:07:34 Izzivi finomehanike in zlaganje perila 00:09:08 Boston Dynamics in "atletska inteligenca" 00:14:05 Varnost in zasebnost v naših domovih 00:17:30 Kako se roboti učijo? 00:22:50 Fizična varnost in odgovornost 00:30:45 Cena in prihodnost humanoidnih robotov 00:33:14 Avtonomija in baterije

Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.

Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?

Začela se je uradna kampanja pred marčevskimi volitvami v Državni zbor. Stranke si želijo predvsem srečanj z volivci na terenu.Strokovnjaki Zobec, Jaklič, Fridl Jarc in Videtič ob začetku kampanje o predpogojih poštene tekme in svarilih pred »instrumentalizacijo.«V Washingtonu prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir, brez večine evropskih voditeljev.Policija zaradi suma zlorabe javne funkcije v povezavi s primerom Epstein, aretirala nekdanjega princa Andrewa.ŠPORT: Kanada–Finska in ZDA–Slovaška polfinala olimpijskega hokejskega turnirja.VREME: Padavine se bodo nadaljevale. Meja sneženja se bo na vzhodu in severu do jutra spustila do nižin, drugod pa bo večinoma na nadmorski višini približno 600 metrov. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem 11 °C.Zakaj sodišče v aferi Fotopub še vedno ni uspelo vročiti obtožnice Dušanu Smodeju?Odbora državnega zbora za notranje zadeve in pravosodje ne podpirata zahteve po presoji ustavnosti glede sprememb kazenskega postopka o priporu.V društvu Viljem Julijan razočarani: Zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni, pomanjkljiv.

Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sam ali sama postavi diagnozo. A kaj je resnično ADHD? Zakaj je samodiagnosticiranje lahko nevarno? Kako strokovnjaki postavijo diagnozo odraslim pacientom? Za odgovore smo v Maribor poklicali klinično psihologinjo Taro Klun z Oddelka za psihiatrijo tamkajšnjega Kliničnega centra. Članek o ADHD v Zdravniškem vestniku TUKAJ Foto: Tara Klun/ osebni arhiv Tare Klun

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo.

Avstrijska cesarica in ogrska kraljica Elizabeta (1837–1898), najbolj znana po vzdevku Sisi, je v drugi polovici 20. stoletja postala nekakšna pop ikona. Zakaj je bila ta cesarica zanimiva zgodovinska osebnost, koliko je bila politično dejavna in v kakšnem odnosu je bila do Slovencev – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s Sisi, v pogovoru z zgodovinarjem dr. Gregorjem Antoličičem, avtorjem prve slovenske biografije o njej z naslovom Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025). FOTO: cesarica Elizabeta v poročni obleki, izrez iz naslovnice knjige Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025).

Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas.

Luka in Maja sta odprla Atlas in med krajema Podtabor inŽvirče, v Suhi krajini našla hrib, ki ima zanimivo ime. Pa ni tako majhen. Zakaj ravno to ime? Ali so tam res živele posebne miši? Ali pa je bil hrib včasih tako majhen kot miška? Ali morda oblika hriba spominja na mišje ušesce?Pridružite se jima na potovanju v svet podzemnih dvorcev,neustrašnih malih junakov in mišje glasbe, ki je očarala cel gozd. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga inGeodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slike: Artistly, bere Nataša Holy

Mariborska občina je naredila prvi veliki korak v prizadevanjih za gradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov oziroma t. i. sežigalnice – prijavila se je na državni razpis za koncesijo. Zakaj in kako nameravajo projekt izvesti, katere so še neznanke in kako bodo komunicirali s skeptičnim delom javnosti, o tem v oddaji Maribor, imamo problem!

Neža Vene Pongrac je fizioterapevtka, podjetnica, žena in mama, ki svoje delo posveča razumevanju ženskega telesa skozi gibanje. Po selitvi v Velenje je zgradila svojo podjetniško zgodbo in odprla studio, kjer lahko ženske vseh starosti – tudi nosečnice in mamice po porodu – vadijo varno, premišljeno in brez pritiska popolnosti.Njeno delo temelji na spoštovanju telesa, znanju in poslušanju. In ja – tudi sama redno hodim k Neži na reformer, zato lahko iz prve roke povem, da je občutek po vadbi nekaj čisto drugega kot klasičen “fitnes”.V najinem iskrenem in izjemno zanimivem pogovoru se dotakneva tem, ki jih pogosto spregledamo:Zakaj “nazaj v formo” po porodu ni vedno prava pot.Kaj se v telesu ženske po nosečnosti zares spremeni - in česar pogosto sploh ne razumemo.Zakaj bolečine, uhajanje urina in občutek teže niso nekaj, kar bi morale sprejeti kot normalno.Kaj pri vadbi žensk najpogosteje manjka v klasičnih pristopih.Kako graditi studio – in hkrati skupnost žensk, ki si med seboj zaupajo.Kako Neža združuje vloge fizioterapevtke, podjetnice, žene in mame.Kdaj pride trenutek, ko se mora ženska nehati dokazovati in začeti skrbeti zase.To je pogovor o telesu, ki ni projekt, ampak odnos. O gibanju, ki ni kazen, ampak podpora. In o tem, kako lahko z več razumevanja do sebe ustvarimo več varnosti – zase in za svoje otroke.Če si želiš drugačnega pogleda na žensko telo, materinstvo in gibanje, si vzemi čas in prisluhni najinemu čveku ob matchi.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu: ► https://www.instagram.com/malincanastja/ ► https://www.instagram.com/nezavene/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Komedije, grozljivke, fantazije in kriminalke. Značilnost žanra je, da ima stroga pravila in izoblikovana pričakovanja. In tudi jaz sem imel zelo izoblikovana pričakovanja, ko sem na sogovorniški sedež posadil Aljošo Harlamova, pisatelja, dolgoletnega glavnega urednika Cankarjeve založbe, podkasterja in specialista za žanr. Govorila sva o zgodbah in knjigah, o umetni inteligenci in šolskem sistemu, o Francetu Prešernu kot detektivu in o prodoru žanra na slovensko literarno in televizijsko sceno. Pogovor, ki bo v vas verjetno vzbudil željo po ogledu kakega res hudega trilerja. Samo upam, da boste izbrali kvalitetnega :)Aljoša je lani izdal odlično kriminalko Dohtar in povodni mož. Knjigo iz srca priporočam. Naroči svoj izvod na: https://www.goga.si/izdelek/dohtar-in-povodni-moz/Aljošin podkast OBOD najdeš na: https://apparatus.si/oddaja/obod/ (in na vseh podkast aplikacijah).Aljoša omenja knjigo Živalsko mesto (Manca Renko), omenja avtorico Natašo Kramberger. Omenja tudi filma Weapons in Sinners.Hvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Se poslušamo vsako prvo soboto v mesecu.ČASOVNICA:0:00 Uvod: Kdo je Aljoša Harlamov in zakaj potrebujemo fikcijo2:30 Aljoša Harlamov: "V prvi vrsti sem bralec"4:00 Ali si lahko pisatelj, če ne bereš?5:40 Statusni simboli v Sloveniji: Posadi drevo, naredi otroka, napiši knjigo8:20 Je v Sloveniji težko izdati knjigo? (Brandon Sanderson vs. slovenska realnost)9:50 Zakaj je Aljoša zapustil varno službo urednika in postal pisatelj11:30 Kaj sploh je "žanr" in kakšen je njegov namen13:10 Zvestoba bralcev fantazije in kriminalk15:00 Zakaj 76 % mladih bere v angleščini in zakaj je to problem za jezik18:20 Razcvet slovenske žanrske scene (Tadej Golob in ostali)21:00 Elitizem v literaturi: Zakaj "resni" avtorji vihajo nos nad žanrom24:45 Kritika šolskega sistema: Kako vzgojiti bralca namesto učenja podatkov na pamet28:00 Zakaj bi morali imeti slovenščino na vseh fakultetah (tudi na medicini)31:00 Slovenščina kot "skrivni" jezik in superpower v tujini34:50 Humor v slovenski literaturi – zakaj ga je tako malo?38:00 Prešeren kot detektiv: Kako je nastal roman "Dohtar in povodni mož"43:00 Raziskovalno delo za zgodovinski roman: Je v 19. stoletju obstajal CPR?46:00 Ustvarjanje likov in vizualizacija stare Ljubljane49:00 Zakaj se več naučiš iz slabih knjig kot iz dobrih52:00 Žanr kot orodje za empatijo in družbene spremembe56:30 Umetna inteligenca (AI) v pisanju1:01:00 AI namesto ustvarjalnosti1:05:00 Utopija vs. distopija: "Naj mi AI pomije posodo, ne pa piše knjig"1:08:00 Priporočila za knjige in filme (grozljivke za začetnike)1:12:30 Moč kratkih zgodb in napoved nove knjige Davida Zupančiča z očetom1:15:30 Podcast Obod in pomen odklopa v dobro zgodbo

V tokratni epizodi je poseben poudarek na prihodnosti avtomobilizma: električnih vozilih, hitrem padcu vrednosti dražjih modelov in prehodu v naročniške oblike mobilnosti, kjer lastništvo nadomešča mesečni paket storitev. Pogovor pokaže, da se razmerje med udobjem, ceno in svobodo hitro spreminja ter da bo klasičen model “kupim avto in ga imam” za vse več ljudi postal finančno vprašljiv. Pred mikrofonom: Andrej Brglez, strokovnjak na področju mobilnosti, novinar, urednik, sociolog, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo ____________________________ KNJIGA: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 19. februar 2026 med 10.00 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X. Gostje: izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.  Poglavja: 00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji? 00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej. 00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj? 00:10:51 Ondinino prekletstvo 00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj? 00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate 00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu 00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom 00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa? 00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom 00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje 00:32:21 Dihanje in bolečina 00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas 00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus

V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o celiakiji, kronični avtoimunski bolezni, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Zakaj zbolimo za celiakijo, kako jo diagnosticiramo in zdravimo? Na vaša vprašanja bo odgovarjal asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Kakšno je tveganje za posege v temeljne pravice in svoboščine zaradi uporabe umetne inteligence? Kakšna so tveganja pri digitalizaciji zdravstvenih podatkov? Zakaj je razkritje okoljskih podatkov pomembnejše od poslovne skrivnosti? Kakšna so tveganja pri Šutarjevem zakonu?Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik predlaga, da vsi delamo na tem, da predvolilnega časa ne bodo zaznamovale manipulacije, potvorjene podobe in potvorjeni osebni podatki posameznikov.

Mraz, sneg in poledica so v prvih tednih letošnjega leta botrovali izrazitemu porastu števila intervencij na cesti. Vremenske razmere v zimskih mesecih od voznikov terjajo več pozornosti, ne samo na cesti, pač pa tudi pri skrbi za vozilo, saj je mogoče številne okvare preprečiti z rednim in ustreznim vzdrževanjem. Analize za lansko in začetek letošnjega leta kažejo, da so najpogostejši razlogi za pomoč na cesti težave z akumulatorjem in zagonom vozila, sledijo okvare motorja in izpuha ter težave s krmiljenjem, vzmetenjem in zavorami. Zakaj priprava vozila na zimo ni samo menjava pnevmatik, katere komponente je v mrzlih mesecih dobro preveriti, zakaj je stanje akumulatorja pogosto problem pozimi? Na vprašanja odgovarja Iztok Podobnik, direktor mobilnostnih storitev pri AMZS-ju.

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Poslanke in poslanci bodo o njem odločali prihodnji teden, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem vnovič v Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; dr. Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. Poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kakšna so cenovna razmerja med posameznimi vrstami biomase? Prednosti in slabosti polen, peletov in sekancev? Gostja petkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Razprava na dogodku Money-How Live: Spopad bikov in medvedov je jasno poudarila tudi glavno tveganje LJSE: nizka likvidnost. Lahko to ogrozi preveč skoncentrirane portfelje slovenskih vlagateljev? Mimogrede, eden od sogovornikov že mesec dni prodaja delnice Telekoma Slovenije. Zakaj? Pred mikrofonom so: - Blaž Hribar, Pokojninska družba A - Andraž Grahek, Capital Genetics - Nikola Maljković, Optimtrader - Tilen Šarlah, Acex - Simon Logar, NLB Skladi - Saši Šmigić, Generali Investments ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Zdravo. Tokrat slalomiramo med vojno, starimi slovenskimi pregovori, šefi in predelom, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime, ter dejstvom, da je treba biti tudi za živahen metabolizem hvaležen. Vsekakor je praksa dnevnika hvaležnosti nekaj, za kar bi nedvomno lahko bili hvaležni. Potem se pa preselimo v Afriko, na poti proti našim najbližjim sorodnikom, gorilam. Ne izostanejo niti birokracija, evropski Balkanci in čudežna zdravila. Zakaj človeštvo bolj skrbi, da so rakete pokončne, kot pa to, da vrste izumirajo. Tudi o ščurkovi zadnji desni nogi.

Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore? O novih časih optimizacije spletnega iskanja razmišljata vodja digitalnih projektov na agenciji Futura DDB Gregor Čič in Jake Kastrenakes, urednik na ameriškem tehnološkem mediju The Verge. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si The poeple who ruined the internet Poglavja: 00:00:01 Prva epizoda v letu 2026: Kaj sta Anže in Maruša nazadnje guglala? 00:01:05 Predstavitev gosta: Gregor Čič (digitalni projekti, Futura DDB) 00:01:54 Kaj je sploh optimizacija spletnih strani (SEO) in zakaj je bila do zdaj ključna? 00:03:35 Vloga SEO strokovnjaka v času prevlade Googlovega algoritma 00:04:31 Research vs. Search: Kdaj uporabimo Google in kdaj chat GPT? 00:05:44 Primer picerije: Kako se odgovori razlikujejo med iskalniki in klepetalniki 00:06:28 Pogovor z izvršnim urednikom portala The Verge (Jake Kastrenakes) o "zatonu Googla" 00:07:54 Koncept "Google Zero": Bo obisk spletnih strani zaradi UI popolnoma usahnil? 00:08:44 Ali je SEO mrtev? 00:10:54 Podatki o uporabi: 16 milijard iskanj na Googlu vs. 1 milijarda na chat GPT dnevno 00:12:13 Kako mlajše generacije (Gen Z) iščejo izdelke prek TikToka in klepetalnikov 00:13:24 Izguba "lijaka": Kako spletne strani izgubljajo prihodek od oglasov 00:15:45 Pritisk umetne inteligence: UI povzetki na vrhu Googlovih rezultatov 00:16:41 Kako danes vplivati na odgovore velikih jezikovnih modelov (LLM)? 00:18:03 Pomen prisotnosti na forumih in portalih s pregledi (TripAdvisor, Reddit) 00:18:41 FAQ za robote: Zakaj vsebino pišemo za UI agente? 00:20:25 (Ne)merljivost uspeha: Ni več garancije, da boste na prvem mestu 00:22:13 Sistemi "črne skrinje": Zakaj ne vemo natančno, kako UI sintetizira odgovore 00:24:52 Ali se sploh splača "izigravati" klepetalnike? 00:26:27 Nevarnost za manjše spletne strani: Kdo bo sploh še ustvarjal vsebino? 00:29:10 Prihodnost: Nakupovanje neposredno znotraj klepetalnika 00:30:12 Amazon vs. roboti: Boj za človeške kupce 00:30:56 Ali bodo klepetalniki postali podkupljivi s strani oglaševalcev? 00:33:04 Tehnične zahteve v letu 2026: Sheme v ozadju spletnih strani 00:34:27 Od SEO do GEO: Kako marketing spreminja kratice 00:35:00 Zaključek

Kje je peron 94 ali 97? Ali je tudi tam blagajna za nakup vozovnice? Zakaj ne gre brez zamud? Kako dobro je Slovenija z vlaki povezana s tujino? Bo znova obujena parna lokomotiva vozila le Božička ali tudi med letom? To je nekaj od vprašanj, ki jih bomo zastavili v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo predstavnik Slovenskih železnic – potniški promet Primož Kokalj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

No, pa skupaj odtecimo nov krog usmiljenja in pomilovanja. Prazniki so minili pričakovano, a nekaj novega obredja je dovolj, da posvetimo današnjo analizo festivalu, ki je za nami. Najprej k običajnemu; odrasli in mladina so si ponovno z veseljem odstreljevali dele okončin, holesterol je tekel v potokih in tradicionalna družina v krizi se je za nekaj ur prebila v ospredje. Novosti letošnjih praznikov pa so naslednje: zapadel je sneg, kapitalisti so ukinili MTV, ameriškemu predsedniku je Božiček prinesel državo, zajček mu bo še drugo. Kot znajo povedati etnografi, se tradicija, da postane tradicija, najprej rodi, in nenavadno, da smo prav v teh neveselih časih priča tolikim rojstvom novih tradicij. Zato danes, še vedno v prazničnem vzdušju, nekaj o rojstvu najnovejše praznične tradicije. O novoletnih skokih v stoječe, tekoče, slane in sladke vode. Včasih je bilo namakanje v zimski vodi rezervirano za severnjake, pri nas se je pred nekaj leti začelo na obali. Če kaj, potem so prvojanuarski možje in žene v kopalkah priklicali novinarske ekipe, ki prvega že tako trpijo zaradi pomanjkanja dogodkov. Nato pa se je začela ta moda širiti – težko zapišemo kot požar – po naši prekrasni deželi. Ob obali so prišle na vrsto reke, potem jezera, potem ribniki, potem mlake in letos so naši marljivi dopisniki poročali o vsaki malo bolj ambiciozni vodi, ki je imela na sredi Slovenca, tresočega se v objemu tistih nekaj stopinj. Ob rojstvu te nove tradicije pa si vsi zmrzljivi ne moremo kaj, da se ne vprašamo: »Zakaj« in pa še tudi: »Čemu?« Nekaj drži kot pribito. Verjetno ni bolj učinkovitega načina za preganjanje novoletnega mačka, kot je proces, pri katerem telo izpostavimo temperaturnemu šoku. Kri v žilah zblazni, toksini se izločijo in spoli nagoni izginejo. Potem pa je, vsaj po izjavah udeležencev, tu še metafizični element. Voda čisti in po tej logiki tista voda, ki je tik na tem, da spremeni agregatno stanje, čisti še bolj. Ko na začetku koledarskega leta torej zaplavamo v ledeni vodi, nas ta očisti preteklega leta in na simbolni ravni pozabimo na dogodke preteklega leta. Če nas pa kap, pozábimo še na vse ostalo. Obstaja pa za te vrle može in žene še ena mogoča razlaga; včasih so spremembo koledarja imenovali tudi »skok v novo leto«. Ker pa se je ta skok iz izreke počasi izgubil, ga plavalci ponovno uvajajo s tem, da skačejo v januarske vodotoke. Eden izmed elementov, ki ga ne smemo zapostaviti, sploh v civilizaciji spletnih vplivnežev, pa je tudi kultura kopanja v ledeni vodi, ki jo reklamirajo na internetu in imajo nekateri izmed teh junakov toliko sledilcev, da jim je čemenje med ledenimi kockami postalo poklic. To naj bi zdravilo večino znanih bolezni, človeško zavest pa postavilo na povsem novo raven. Kar z lahkoto verjamemo. Da ta zapis ne bo razumljen kot zanikanje te nove tradicije, še enkrat poudarimo, da gre za junaško dejanje, ki ne le dokazuje klenost, dolgoživost in vitalnost naroda, temveč tudi samodejno izpostavlja tiste najpogumnejše med nami; tiste, ki nas naj vodijo v svetlejšo prihodnost. In na tem mestu imamo vsi, ki prvega januarja sedimo v copatih, največja žrtev pa je med koncertom in skoki pojesti samo en kos potice, veljaven pomislek. Dejstvo je namreč, da novoletno kopanje skokovito narašča. Vsako leto se mu pridruži nova voda, število kopalcev pa raste na potenco. Tako ne bo dolgo, ko bo plavajočih več kot zmrzljivih boječk. In kot to počnejo večine nad manjšino, bo novoletno kopanje postalo splošna norma, vsi, ki se ga ne bodo udeležili, pa bodo praznično marginalizirani. Kajti tako obredje in tradicije delujejo. Ob večerjah, smrekici, darilih in ognjemetu se bo praznikom priključil še skok v ledeno vodo in dva milijona Slovencev, se bo, kot Indijci v Gangesu, na začetku leta obredno očistilo. Rešitev za vse tiste med nami, ki nočemo testisov v trebušni votlini, prihaja iz nepričakovane smeri. Verjetno se sprašujete, čemu se tradicija rojeva tako pozno v zgodovini naroda. Se pravi, zakaj niso že naši predniki slekli kožuhov in cap in se ob solsticiju zagnali v vodo. »I, niso se mogli!« Kajti vodotoki so bili ob tem času tradicionalno zamrznjeni. Hočemo povedati, da prvega januarja v preteklosti, ko so zime še bile zime, ni bilo prosto dostopnih voda, ker jih je prekrival led. Tako bi si morali naši predniki s sekiro najprej razbiti odprtino, v katero bi se nato po tjulenjsko potopili. Kar pa jim ni prišlo na pamet. In ker kaže, da se bodo klasične zime vrnile, bi lahko bilo tudi te nove tradicije na hitro konec. Kdo ve, mogoče pa jo bo nadomestilo novoletno golo drsanje.

NAGRADNA IGRA - prijavi se na moj YouTube profil (Subscribe) in pusti komentar pod YouTube videom in sodeluj v žrebu za podpisan izvod Anjine knjigice pravljic Mala miš, ti loviš!V prvi epizodi v letu 2026 se mi je pridružila pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan. Na pogovor sem jo povabil kot navdušenec nad poezijo, kolega pisec, pa tudi kot velik oboževalec njenega dela - Anjine pesmice s hčerko bereva praktično vsak večer, tako kot na tisoče drugih staršev in otrok. Neka posebna mehkoba prežema njene verze, obenem pa Anja o poeziji, umetnosti, pripovedništvu in ustvarjanju razmišlja tudi zelo zrelo, globoko in navdihujoče. Navdušen sem, da leto pričenjamo s pogovorom o umetnosti in poeziji. In upam, da nas ta topel zanos spremlja čim dlje v 2026. Hvala, ker spremljate podkast Umetnost lenarjenja. In srečno novo leto!Vabim vas, da si na pametni telefon naložite aplikacijo Mladinska knjiga PLUS, ki združuje najbolj iskane zvočnice, e-knjige in video vsebine. Med drugim na aplikaciji najdete vse moje knjige v e-obliki in zvočni obliki, pa tudi marsikatero Anjino knjigo.V pogovoru omenjava pesnike Hafis, Rumi, Kajetan Kovič, Gregor Strniša, pesnico Svetlano Makarovič.Omenjam raziskavo o privzeti nevronski mreži v povezavi s kreativnostjo: https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0956797618820626Časovnica:0:00 Napovednik: Kdo je Anja Štefan in moč njene poezije3:20 Zakaj so poglobljeni pogovori dragoceni4:10 Otroštvo v vili Coronini: Igra, narava in moč opazovanja7:20 Prvi stiki s pravljicami in glasbeno izročilo družine10:20 Soočanje z disleksijo – ko branje postane stiska in izziv14:00 Raziskovanje ljudskega izročila: Od starih običajev do modrosti non18:00 Ustvarjalni proces: Zakaj Anja še vedno piše s svinčnikom na roko23:00 Kje se rodijo ideje: Navdih na kolesu, med hojo in plavanjem27:30 Disciplina proti navdihu – pisanje pod časovnim pritiskom32:40 Zakaj je treba poezijo in prozo brati na glas35:50 Razlika med "poceni" in "plemenito" rimo38:30 Kaj sploh je poezija41:30 Poučevanje poezije v šoli: Nesmisel vprašanja "Kaj je pesnik mislil?"46:30 Pomen mentorstva in učenje pesmi na pamet kot popotnica za življenje51:10 Uglasbitev poezije in sodelovanje s slovenskimi skladatelji58:30 Literarni koncerti in čar nastopanja z glasbeniki1:02:40 Poklic pripovedovalke: Ko pravljice ganejo zapornike do solz1:07:30 Formatska moč kratkih zgodb: Od Singerja do Andrića1:10:00 Prihajajoči projekti: Glasbena antologija in nove živalske zgodbe1:13:00 Zakaj bi morali v šolah in družinah spet več peti1:16:10 Priporočila za branje: Od Ježka do Strniše in Makarovičeve1:19:30 Iskanje ravnovesja med svetlobo in temo v umetnosti in družbi

Jutri začnem! Čisto zares! Bi morda raje v ponedeljek? Ah, kaj pa če prestavim na novo leto? Januar! Takole se v naše odločitve prikrade marsikatera novoletna zaobljuba, ki jih po raziskavah kar 80 odstotkov ljudi opusti že do februarja. Zakaj želja za spremembo v življenju ni dovolj? Kako si postaviti uresničljive cilje in pri njih vztrajati? O prelomnicah in doseganju ciljev bomo govorili v zadnjem svetovalnem servisu v letu 2025, naša gostja bo univerzitetna diplomirana psihologinja Eva Kovač. Pokličite ali nam pišite!

Zdravo. V letošnji novoletni epizodi se z vso resnostjo lotimo (prvega dela) pregleda leta in ga že kaj kmalu tudi sami sabotiramo. Začnemo s stvarnikom, goloto, silikonskimi joški, kraguljčki, nadaljujemo z optimizmom, depresijo, svetlečo prihodnostjo, električno mobilnostjo in se ustavimo pri jezeru, ki se je delalo, da je gin s tonikom.Aljo razkrije šokantno novico povezano s Tjašo in parkirnimi angelčki, mi pa nadaljujemo s teorijami zarote, birokracijo, religijo in ostalimi letošnjimi temami. Zapomnite si tudi nasvet, ki vam bo na delovnem mestu prišel še kako prav: "manj delaš, manj zajebeš". Srečno 2026

Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?Maruša in Anže v živo na Knjižnem sejmu z gostoma: medijsko psihologinjo Martino Peštaj in ustvarjalcem podkasta Očka se pofočka Miho Goršinom. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si