Podcasts about zakaj

Zakaj je med slovenskimi kmeti veliko tihe stiske? Zakaj mnogi težko priznajo, da ne zmorejo več? In ali so njihove težave res predvsem vprašanje duševnega zdravja – ali so vzroki še kje? Kako preseči ustaljene vzorce in kje poiskati pomoč? Naša gostja je bila višja znanstvena sodelavka na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU dr. Duška Knežević Hočevar.

O presenetljivi moči gibanja v boju proti simptomom nevrodegenerativnih in motoričnih obolenj.V Ultrazvoku o Parkinsonovi bolezni – nevrodegenerativnem obolenju, pri katerem propadajo možganske celice, ki proizvajajo dopamin. Zakaj število bolnikov narašča? Kako lahko z rednim gibanjem, kakovostnim spanjem, uravnoteženo prehrano ter socialnimi stiki vplivamo na simptome Parkinsonove bolezni in na zdravje možganov? O preprečevanju in lajšanju Parkinsonove bolezni govorita fizioterapevtka Tina Štrumelj z Nevrološke klinike (UKC Ljubljana) in nevrologinja prof. dr. Elena Moro iz Univerzitetne bolnišnice v Grenoblu (Francija). Oddaja predstavi tudi inovativne pristope rehabilitacije – od boksa do bobnanja. Mlada zdravnica, ki preučuje neinvaziven pristop k izboljšanju Parkinsonove bolezni TUKAJ Društvo Trepetlika TUKAJ Foto: Elena Moro (levo) in Tina Štrumelj (desno)/ Miran Juršič

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN in med ustanovnimi člani tega centra so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, Janko Lavrin, France Stele in drugi, njegov prvi predsednik pa je bil takrat Oton Župančič. Slovenski center PEN je že od svoje ustanovitve deloval kot nacionalna veja Mednarodnega centra PEN in je tako ena najstarejših slovenskih kulturnih in literarnih organizacij, ki je od svojega nastanka imela pomembno vlogo pri povezovanju z mednarodnim prostorom. Posebno mesto pri tem so odigrala Blejska srečanja, ki jih Slovenski center PEN organizira od leta 1967, na začetku v Piranu, pozneje na Bledu, in na katerih so sodelovali številni ugledni domači in tuji avtorji in avtorice. Letos Slovenski center PEN obeležuje sto let delovanja. Ob tem visokem jubileju v skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju našega programa, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec pretresamo angažma literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter predstavljamo njegovo delovanje nekoč in danes. V pogovoru sodelujejo Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN, Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN. Foto: Logotip Slovenskega centra PEN ob 100-letnici delovanja

Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja. To je bil rojstni dan očeta modernega čebelarstva Antona Janše. Da bi spoznali njega, njegov doprinos k čebelarstvu in prepoznavnosti Slovenije na tem področju, se bomo z Nedeljsko reportažo odpravili k Janševemu čebelnjaku – kulturnemu spomeniku lokalnega pomena, ki stoji sredi vasi Breznica v občini Žirovnica. Tam pa smo izvedeli več tudi o tradicionalni poslikavi panjskih končnic, ki ne vključuje kričečih živih barv. Zakaj, tudi to izveste v oddaji Nedeljska reportaža.

Najtežja letala na svetu tehtajo tudi več sto ton, najtežja več kot 430 povprečnih avtomobilov skupaj. Zakaj jih potem sila gravitacije ne premaga, da bi strmoglavila proti zemlji?Na terenu sta se nam pridružila 9-letni Maj in 12-letni Jakob, velika navdušenca nad letali. Preizkusila sta tudi simulator letenja, ki ga lahko na Fakulteti za strojništvo v poletnih mesecih testiraš tudi ti.Poletna šola strojništvaPoletni raziskovalni tabor za dijake Sogovornik: dr. Igor Petrović

V Tržaškem zalivu so se konec aprila množično pojavili veliki morski klobuki. Ne gre za nenavaden pojav, pravijo morski raziksovalci, saj so podobna opažanja zabeležili že v preteklih letih. So pa ta opažanja vse pogostejša. Ožig morskega klobuka je za človeka običajno nezaznaven, zaradi svoje teže in velikosti povzroča preglavice predvsem ribičem. Nasprotno pa je ožig kompasne meduze zelo boleč. Pred dnevi je bilo v slovenskem morju videti večje število prav te vrste meduz. Zakaj se množično pojavljajo v določenem obdobju, kakšen je ob tem vpliv na morski ekosistem, pa v pogovoru s fizikalnim oceanografom dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.

Zakaj Slovenci kopičimo denar na bankah? Ali imajo zaradi tega banke rekordne dobičke? Zakaj imajo slovenske banke eno najvišjih neto obrestnih marž v evrskem območju in kaj to pomeni za varčevalce? Kaj bi se zgodilo, če bi prenesli 10 ali 20 odstotkov svojih prihrankov v ETF-je, obveznice, na neobanke in druge bolj produktivne naložbe? Bi se zaradi tega res lahko podražila posojila? V pogovoru tudi o tem, zakaj Slovenci ostajamo med najbolj konservativnimi varčevalci v Evropi, kako Banka Slovenije gleda na neobanke, kaj prinaša digitalni evro in zakaj centralne banke vse bolj kopičijo zlato. Kako Banka Slovenije upravlja svoje rezerve in ali del sredstev investira tudi v ETF-je. Pred mikrofonom: guverner Banke Slovenije dr. Primož Dolenc Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maj 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Ema Cindro Kostelec je zdravnica, ki na družbenih omrežjih pod imenom med.zdravje na jasen, iskren in razumljiv način približuje medicino širši javnosti. S svojimi vsebinami razbija zdravstvene mite, pojasnjuje dileme in spodbuja ljudi, da o svojem zdravju razmišljajo bolj kritično – ne skozi strah, ampak skozi znanje.V najinem pogovoru ob matchi sva govorili o zdravju brez olepševanja, pritiskih sodobnega časa, hormonih, spanju, gibanju in tudi o tem, kako težko je danes sploh vedeti, katerim informacijam lahko verjamemo.Dotakneva se tem, kot so:Kako danes ljudje gledamo na zdravje – in zakaj pogosto iščemo hitre rešitve namesto osnov.Zakaj so spanje, gibanje in prehrana še vedno najbolj podcenjene stvari za naše zdravje.Kako prepoznati kakovostne informacije o zdravju in zakaj je kritično razmišljanje danes tako pomembno.Katere so najpogostejše zmote o hormonih, prehrani in “zdravem življenju”.Kaj dejansko najbolj vpliva na naše fizično in psihično zdravje.Zakaj preventiva ni nekaj, o čemer bi morali razmišljati šele, ko zbolimo.Kako stres, tempo življenja in vsakodnevne navade vplivajo na hormonsko ravnovesje.Kakšen odnos imamo danes do zdravnikov – in kako je videti medicina tudi z druge strani. To ni pogovor o popolnem življenju ali “biohackih”. Je pogovor o osnovah, ki jih pogosto pozabimo. O zdravju, ki ni trend, ampak odnos do sebe. In o tem, zakaj je včasih največ za svoje telo narediti ravno to, da stvari poenostavimo.Če si želiš bolj realnega, strokovnega in hkrati zelo človeškega pogleda na zdravje, hormone, navade in sodobno medicino, si vzemi čas in prisluhni najinemu čveku ob matchi.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu: ► https://www.instagram.com/malincanastja/ ► https://www.instagram.com/med.zdravje/

Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali. Gostji: dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka Bral je Jure Franko. Avtorica fotografije: Umetna inteligenca. Poglavja: 00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah? 00:05:14 O tokratnih gostjah 00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat? 00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več 00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika 00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro 00:10:14 O epigenetski uri 00:11:18 Apoptoza in senescenca 00:13:52 O vlogi telomer 00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev 00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju. 00:23:29 Geni niso vedno odločilni 00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic 00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav 00:28:36 Ponovimo … 00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja? Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin, profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije.

Ena največjih industrij je tehnološka industrija, ki ima posledično tudi enega največjih proračunov za lobiranje v Bruslju. Evropska unija je sprejela zakonodajo, ki naj bi ščitila uporabnice in uporabnike pred škodljivimi in nezakonitimi praksami spletnih gigantov. Vendar v Bruslju trenutno pripravljajo spremembe, ki naj bi to regulacijo omilili. Zakaj zdaj te spremembe? Pomembno vlogo pri rahljanju regulacije igra lobiranje, ki ga preiskujejo v organizaciji Corporate Europe Observatory. Pogosto se ukvarja s problematično industrijo, kjer gre za jasen konflikt med interesi javnosti in poslovnim modelom posamezne industrije. Za to uporabljajo javno dostopne informacije, pa tudi metode, ki jih uporablja preiskovalno novinarstvo, kot so dostop do informacij javnega značaja ali intervjuji. Bram Vranken, ki preiskuje, kako tehnološki velikani lobirajo, koliko denarja porabljajo za te namene, koliko tehnoloških lobistov sploh je v Bruslju, se je pred kratkim mudil v Ljubljani, kjer je v Hiši EU v organizaciji Inštituta Danes je nov dan predaval o vplivu korporacij na evropsko politiko, lobiranju ter transparentnosti odločanja v institucijah Evropske unije. Pred predavanjem se je v radijskem studiu z njim pogovarjala Urška Henigman.  

Vas mučijo kronične bolečine v križu, vratu ali sklepih? Bolečina je alarm vašega telesa, ki sporoča, da nekaj ni v redu. Če ga ignorirate, tvegate zmanjšanje kakovosti življenja in trajne poškodbe. V današnji oddaji gostimo Alenko iz terapevtskega centra Diantus, ki razkriva, kako si lahko pomagamo na naraven in holističen način.V videu raziskujemo:⚡ Zakaj pride do kroničnih bolečin in kako jih ustaviti na samem začetku⚡ Zakaj sedenje v pisarni uničuje vaš križ (in preprosta rešitev)

V letošnjem ciklu Korenine vere smo odprli eno najzahtevnejših, a hkrati zelo bogatih svetopisemskih knjig – Levitik. Škof dr. Jurij Bizjak je razkril, zakaj pogosto spregledana Tretja Mojzesova knjiga skriva dragocene uvide za duhovno življenje danes. Zakaj so obredi pomembni? Kako so daritve nekoč izražale hvaležnost, spravo, odnos z Bogom in kaj povedo o notranjem očiščenju, miru ter naših odnosih? Oddajo, ki starodavne modrosti prepleta z aktualnim trenutkom, si lahko tudi ogledate na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Trump je Američanom obljubljal boljše in cenejše življenje, zdaj smo priča vse dražjim naftnim derivatom v ZDA. Trumpu se mudi pred jesenskimi vmesnimi volitvami. Kaj bo prinesel Trumpov obisk na Kitajskem? Ob tem se ZDA soočajo tudi s kitajsko konkurenco na južnoameriškem nebu.

V poznih 30. letih 20. stoletja se je že jasno začela vzpostavljati nova geopolitična realnost, ki je izpodrinila dobri dve desetletji trajajoč Versajski mir. Stare politične tvorbe so razpadle, pod vprašaj se je postavljala stabilnost zahodnih liberalnih demokracij in nove sile so začele narekovati novo politično ureditev starega kontinenta. Kraljevina se je znašla v zelo nezavidljivem položaju, znotraj nje pa se je še slabše pisalo slovenskim deželam. Pod pritiski zunanjih sil in s potrebo po lastnem političnem preživetju, se je meščanska politika na Slovenskem obupana začela zatekati k silam novega svetovnega reda in poskušala izboriti ugoden položaj slovenskega ljudstva. Kako so se lotili teh dejanj? Kako uspešni so bili? Zakaj so pri tem videli okupatorje kot možne sogovornike pri ohranjanju slovenske avtonomnosti? Na ta in druga vprašanja sta nam v tokratnih Sledeh časa pomagala odgovoriti raziskovalca in znanstvena svetnika na Inštitutu za novejšo zgodovino dr. Bojan Godeša in dr. Jure Gašparič. foto: Natlačen in Sosvet na srečanju z Mussolinijem v Rimu, 8. junija, 1941, Wikipedija, javna last

Pred dnevom praznovanja »miru in enotnosti v Evropi« smo govorili o programu Erasmus+, ki že skoraj štiri desetletja povezuje mlade po vsej Evropi. Zakaj zanimanje iz leta v leto raste? Kaj Erasmus mladim prinese – ne le na študijski, ampak tudi na osebni ravni? In kako danes program vključuje vse generacije, od šol do univerz in izobraževanja odraslih? Naši gostji sta bili Maja Pavšič, svetovalka na področju terciarnega izobraževanja, in Erika Bolčina z Univerze v Ljubljani.

50 let po rušilnem potresu, ki je spodbudil premike: iz Špetra iz muzeja SMO. Radio Trst A in Prvi program o medijih v slovenskem jeziku, ki skrbijo tudi za ohranitev domačih narečij. Zakaj je izdajanje slovenskih časopisov kljub tako pomembno, pripovujeta EZIO GOSGNACH odgovorni urednik kulturno verskega lista za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino Dom in MIHA OBIT, odgovorni urednik Novega Matajurja, tednika Slovencev Videmske pokrajine.  

Resnična zgodba čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice, ki je ob hudi anafilaktični reakciji izvedel, da je alergičen na čebelji strup. V oddaji Ultrazvok predstavljamo zgodbo čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice (Čebelarsko društvo Krka Zagradec), ki je vedel za svojo alergijo na čebelji strup in je imel pri sebi adrenalin – ko pa ga je pičila čebela, ga ni uporabil. Zakaj je v ključnem trenutku odpovedal in ga ni uporabil? Kaj se v telesu zgodi, ko gre za sekunde? Kakšni so znaki in simptomi hude alergije na pike žuželk? Najhujša oblika alergijske reakcije je anafilaksija. Ta se lahko razvije v nekaj minutah! Otekanje obraza in ustnic, dušenje, stiskanje v grlu, koprivnica, slabost. Telo se odzove burno, časa za razmislek skoraj ni.

Slovenci smo rekorderji v kopičenju denarja na bančnih računih. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije imajo Slovenci na bankah skoraj 33 milijard evrov, skupaj z gotovino v nogavici pa še bistveno več. Zakaj ta denar ostaja neaktiven in kaj to pove o vlagateljih? Kako poiskati varne naložbe za naš denar? Kaj je obveznica, zakladna menica, kako lahko investiramo v obvezniške sklade, ter kakšna so tveganja, stroški in davčna obravnava. Ali je smiselno še naprej puščati denar na banki? Pred mikrofonom: Domen Granda, Prva pokojninska družba *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 5. maja ob 16:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Zakaj je mama žaba odklonila ježevo povabilo? Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Glavna tema pogovora so kontracepcijske tabletke in njihov pogosto spregledan vpliv na žensko telo.Razkrivamo:

Svet zmeraj bolj prepričljivo prepljavlja epidemija debelosti, obenem pa imamo zmeraj več znanja in priporočil na področju gibanja in zdrave prehrane; toliko, da se včasih zdi preveč! Ali na področju športa in prehrane sploh še obstajajo enostavni, zanesljivi koncepti? In kako po eni strani skrbeti za grajenje mišične mase, po drugi pa izgubiti odvečno maščobo? Ali imajo pri celostnem pristopu k hujšanju mesto tudi zdravila in kirurški posegi? Neža Majdič je zdravnica, specialistka fizikalne, rehabilitacijske medicine, doktorica znanosti in docentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima tudi diplomo Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem in je vodja tima za klinično prehrano na URI Soča, poleg tega pa se aktivno ukvarja tudi s športom in športniki. Skupaj sva skušala kompleksno tematiko predstaviti na razumljiv način in iskreno upam, da bova komu pomagala k bolj premišljenim in zdravim odločitvam o prihodnosti!Hvala, ker spremljate podkast Umetnost Lenarjenja! Prijavite se, da ne zamudite nove epizode - vsako prvo soboto v mesecu.Za več informacij o izgubi telesne mase vas vabim, da obiščete www.resnicaodebelosti.siTa podcast epizoda nastaja v sodelovanju z družbo Novo Nordisk. Podpora podjetja ne vpliva na vsebino podcasta – mnenja in stališča, ki jih slišite, so izključno moja oziroma Nežina.Časovnica00:00:00 – Uvod: Gibanje, prehrana in zdravje00:02:16 – Kdo je dr. Neža Majdič in pot do specializacije FRM00:08:42 – Rehabilitacija športnikov vs. poškodovancev: Kaj je skupnega00:13:29 – Čuječno prehranjevanje in principi zdrave prehrane00:16:44 – Realistično zdravo prehranjevanje v praksi (služba, naročanje)00:18:56 – Pravilo 80/20 in krivda ob "grešnih" obrokih00:20:21 – Čustveno prehranjevanje in stres00:29:45 – ITM ni vse: Mišice vs. maščoba in merjenje telesne sestave00:32:50 – Centralna maščoba: Zakaj je nevarna in kaj dela v telesu00:34:26 – Hujšanje: Realna pričakovanja, jojo efekt in kdaj poiskati pomoč00:38:47 – Celostni pristop k debelosti in stanje sistema v Sloveniji00:46:43 – Zdravila za hujšanje (GLP-1) in zakaj vadba ostaja nujna00:47:00 – Trening moči kot temelj: Zakaj upor, ne kardio00:49:23 – Longevity, sedenje in gibanje v modernem življenju00:55:50 – Kako Neža sama živi, kar priporoča00:59:12 – Knjižna priporočila in zaključna misel

Tokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.

Ob bližajočem se 1. maju smo spregovorili o delavskih pravicah. Zakaj so mobing, preobremenjenost in negotove zaposlitve v porastu? Kje delavci največkrat ostanejo brez zaščite – in kaj lahko naredijo sami? Naš gost je bil predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

V epizodi raziskujemo biološke in psihološke dejavnike, ki lahko vplivajo na oblikovanje političnih ideologij, ter pojasnjujemo, zakaj je družbeno nestrinjanje pravzaprav znak zdrave civilizacije. Če na družbo pogledamo kot na živ organizem, lahko levi um razumemo kot živčni sistem, občutljiv na zaznavanje krivic, medtem ko desni um pogosto poudarja stabilnost in kontinuiteto, ki sistem varujeta pred kaosom. Politična sredina pa lahko deluje kot krvožilje, ki omogoča pragmatične kompromise. Ta prispodoba seveda ni popolna, vendar pomaga osvetliti, kako različne perspektive opozarjajo na različna tveganja. Prava nevarnost zato ne tiči v samem konfliktu, temveč nastopi šele takrat, ko ena izmed ideologij doseže absolutno prevlado. Prisluhnite in odkrijte, zakaj sta dinamična napetost in odprt dialog ključna za ohranitev delujoče družbe. Izvorni članek: Anatomija političnega uma - zakaj družba potrebuje nestrinjanje Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

"Živimo v obdobju tesnobe," pravi dr. Leerom Medovoi z Univerze v Arizoni. Podnebne spremembe so samo eden izmed vzrokov za tesnobo. Zanikanje človeške odgovornosti se zdi najlažja pot iz te stiske. Kakšno vlogo imajo pri tem magično razmišljanje in fetiši? Zakaj se ljudje počutijo varnejše, če lahko s prstom pokažejo na sovražnika?

»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.

Vsakdo ima svojo mestno izkušnjo. Zakaj se na nekaterih točkah mesta počutimo dobro in varno, tudi če so neurejena. Kaj ustvarja mestno doživetje, kaj so gradniki mesta!? O tem v pogovoru z Alešem Gabrijelčičem, ki bo nocoj na povabilo Nine Zagoričnik, gost oddaje Proti etru spet ta dež. Aleš Gabrijelčič je arhitekt Biroja Arhitektura, ki si ga deli skupaj z očetom in bratom Boštjanom. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot asistent v seminarju profesorja Roka Žnidaršič. »Delo s študenti je zelo intenzivno, letos se ukvarjamo z zanimivo temo: to je predsedniška rezidenca!« pravi Gabrijelčič. 

Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford V Xpertizi (od 40. minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji. Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše.  Vir fotografije: Osebni arhiv Poglavja: 00:00:02 Kako hitro in za kako dolgo vas posrkajo telefoni? 00:02:03 Odmevna sodba: Meta in YouTube kriva za povzročanje odvisnosti 00:07:13 Kaj naredi neko snov ali vedenje zasvojljivo? 00:12:17 Lembke: Družabna omrežja so droga 00:17:57 Kaj je dopamin? 00:20:27 Kako se razvije toleranca? 00:26:48 Možgani se izčrpajo zaradi stalnih "dopaminskih udarcev" 00:28:46 Abstinenca ali o boju proti zasvojenosti 00:34:46 Bolečina ni le nekaj negativnega, ampak nujen pogoj za dobro počutje. 00:40:19 Xpertiza: Živa Šuta

Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave. Poglavja: 00:01:46 Oznake romana 00:04:47 Obnova 00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci 00:08:55 Liki: Eva 00:18:47 Gregor 00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe? 00:24:33 Stranski liki 00:31:35 Narava 00:32:32 Klanec 00:37:22 Kotel in Ljubljana 00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom) 00:42:17 Medgeneracijski odnosi 00:46:57 Konec romana 00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana? 00:56:24 Sporočila romana 01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj 01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?

Miha Šalehar - kolumnist, podkaster, radijski voditelj. Tokrat v vlogi gosta, torej na drugi strani mikrofona. Ob izidu njegove nove knjige s pomenljivim naslovom Krasni novi spet sva z Mihom sedla pred občinstvo razprodane dvorane in se pogovarjala o medijih, umetnosti, denarju, tehnologiji, (ne)umetni inteligenci in prihodnosti človeštva. Raznolik, zabaven in globok pogovor, ob katerem je težko ostati ravnodušen - pa če si za, ali proti gotovini :)Knjiga Krasni novi spet: https://emka.si/products/krasni-novi-spet?srsltid=AfmBOoqVTHPZdlzqro28qhwVnf_6vN3TIR9QMIdRiDukTpZssLCTb-FEHvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Prijavi se na YouTube ali na svoji najljubši podkast aplikaciji!0:00 Uvod in predstavitev knjige Krasni novi spet1:25 Branje Mihe Šaleharja: Kot obisk pri zdravniku, ki ga niste načrtovali3:10 Zakaj "šopek teorij zarote" in upor proti "ready-made" produktom7:00 Nova medijska realnost: Joe Rogan proti CNN11:15 Kritika urednikov: Zakaj so postali nastrojeni aparatčiki17:30 Od gostilniškega šanka do globalne moči socialnih omrežij20:30 Pozornost kot najpomembnejša valuta današnjega časa25:30 Algoritmi, ki zlorabljajo naše šibkosti namesto kreposti29:00 Etična dilema: Gledati novice o vojni ali narediti "detoks"?33:15 Kako mediji čez noč zamenjajo fokus (od COVID-a do vojne)36:30 Odnos z umetno inteligenco: Prijateljstvo in toplina s ChatGPT42:00 Bo AI znala ločiti umetniške presežke od TikTok smeti?48:00 Ko ChatGPT simulira Miho Šaleharja (intervju z umetno inteligenco)50:30 Kontroverzno mnenje: Odprava gotovine in slovenska obrtniška mentaliteta53:50 Letališki terminal kot simbol sodobne distopije in nadzora58:30 Izguba skupnosti in naravni nagon po sodelovanju1:02:00 Kako postati bolj sočuten v svetu bližnjic1:04:00 Kako bodo našo dobo imenovali čez tisoč let?1:11:40 Vprašanje iz publike: Medijska pismenost v osnovnih šolah1:14:20 Zaključek: Kaj nas v resnici definira?

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski:Vroči mikrofon o Ozempicu V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne. Poglavja: 00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku? 00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ! 00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati? 00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči. 00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina? 00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo. 00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo." 00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli? 00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost? 00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito? 00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva 00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil 00:25:45 Kaj pa prihodnjič? 00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš

Gost epizode je Smiljan Mori, podjetnik, predavatelj in avtor, znan po svojih seminarjih o prodaji, motivaciji in finančni uspešnosti. https://smiljanmori.com/  =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Tony Robbins Širitev na balkanske trge Izkušnja pomanjkanja Reševanje konfliktov Zakaj se ljudje bojijo bogastva Delovne navade in vrednote Gradnja zaupanja in vodenje uspešnih ekip Kako se soočiti z obsojanjem Pomen molitve in hvaležnosti Zgodbe o življenjskih čudežih

V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja. Gosta: Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju Aljoša Masten Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter V prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer tiste septembra lani, letošnje marčne in konference na predvečer objave oddaje.  V Xpertizi (39'10'') gostuje Marcell Gyurkač iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s pomočjo zelenih topil nadomeščali plastiko.  Vir fotografije: Nasa Poglavja: 00:04:01 Zakaj je misija Artemis II tako prelomna? 00:09:14 O članih tokratne misije 00:10:31 Profesor Zwitter o poteku in tehnoloških novostih tokratne misije 00:13:08 Kaj bo glavni izziv misije? 00:17:50 Tehnične pomanjkljivosti pri izstrelitvi rakete SLS 00:21:30 Zakaj so prestrukturirali načrte za Artemis III? 00:23:48 Nasa in zasebniki – kako uigran tandem so? 00:26:32 Vesoljska geopolitična tekma na vse večjih obratih, Kitajci Američanom dihajo za vrat 00:29:23 Zwitter: Pri velikopoteznih načrtih osvajanja Lune velja biti previdno skeptičen 00:32:19 Kaj pa Slovenci in kaj se skriva za slovenskim jeklom? 00:35:01 Robotski dež na Luno in ostale odprave v letu 2026 00:38:24 Kaj bo v Frekvenci X prihodnji teden? 00:39:10 Xpertiza: Marcell Gyurkač 00:00:36 O poudarkih najnovejše Nasine novinarske konference v zvezi z načrti osvajanja Lune

Zdravo! Tokrat analiziramo volilne rezultate in ugotovimo, da smo zmagal', ali pa so letošnje parlamentarne volite ukradene. Pričakujemo zmago desnice in posledično takojšnje znižanje davkov in seveda občutno zvišanje plač delavcev. Govorimo seveda tudi o korupciji, prisluhih, Titaniku, volilnih kampanjah, Mosadovem Wi-Fiju in geslu, se poklonimo komadu Čreva na plot in razmišljamo, zakaj Slovenija ne more imeti belgijskega scenarija. Za knjigo ostane ravno toliko časa, da Boštjan Videmšek prebere citat o Kes, preden zaključimo, da dokler ne bo konca te volilne drame, na družabna omrežja raje ne sploh hodite.

“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.

Zakaj preproge sploh letijo? Pripoveduje: Majda Kohek. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost. Gosti:- doc. dr. Eva Vrtačič z oddelka za kulturologijo in centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede (z dr. Karmen Šterk je napisala monografijo Serijska kultura, popularni morilec: serijski morilec v popularni kulturi),- filozofinja in raziskovalka na Univerzi v Ljubljani dr. Jela Krečič,-literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in voditelj podkasta OBOD, v katerem s sovoditelji analizira žanrske vsebine, dr. Aljoša Harlamov. Foto: sir Anthony Hopkins kot Hannibal Lecter v filmu Ko jagenjčki obmolknejo iz leta 1991 (Wikipedia, poštena uporaba)

Kaj je tisto, kar človeka naredi človeka? Empatija? Intelekt? Možnost samorefleksije in zavestnega poseganja v svet? Karkoli boste izbrali bo verjetno pasalo pod krovni naziv kognitivnih sposobnosti. In kaj potem, ko pride do kognitivnega upada? Z doktorico Čebašek Travnik, zdravnico, psihiatrinjo in avtorico, sva se pogovarjala o nevarnostnih dejavnikih za demenco; o nevroprotektivnem vedenju, ki ga lahko prakticira vsak od nas; in o tem, kaj storiti potem, ko do bolezni morda že pride. Demenca je kompleksen sindrom, ki ga je nujno obravnavati v širšem, ne le medicinskem ampak tudi družbeno socialnem kontekstu. Upam, da ga boste po poslušanju današnjega pogovora tudi vi razumeli bolje. Knjiga Kje so moji ključi: https://emka.si/products/kje-so-moji-kluci-o-zivljenju-z-demenco?gad_source=1&gad_campaignid=14655065738&gbraid=0AAAAAD9LKOM9UzG8irMYfH5TQyiz6HQai&gclid=Cj0KCQiAk6rNBhCxARIsAN5mQLsdWPO05yr_DXFD1PUAqWNzvgvwq-rXD3ed4sbYpyW_WC5fa7N5h5AaAsyTEALw_wcB (na voljo tudi v e-obliki na aplikaciji MK Plus)Med pogovorom omenjava knjige: Zgodbe ob kuhinjski mizi (Rachel Naomi Remen), Odprto srce izkušnje in spoznavanja ob umiranju in smrti (Urška Lunder). Omenjava seznam knjig o demenci, ki je dostopen na spletni strani društva Spominčica: https://www.spomincica.si/literaturaOmenjam raziskavo, ki je povezovala prakso čuječnosti z nižjim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen (Lutz et al): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34718153/ ČASOVNICA0:00 Uvod in predstavitev gostje: dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med.2:50 Zakaj medicina in psihiatrija (namesto sprva načrtovanega novinarstva)5:40 Povezava med medicino in umetnostjo: Projekt Ars Hipokratis7:50 Pomen družinske medicine in zakaj potrebujemo močno primarno zdravstvo10:50 Slovenija kot "mokra kultura" in vpliv alkohola na možgane15:40 Kaj je kognitivni upad in kdaj je demenca lahko reverzibilna?19:50 Narativna medicina: Zakaj se o boleznih najbolje učimo skozi zgodbe25:00 Zgodnji opozorilni znaki demence, ki jih opazijo svojci28:40 Urgentne situacije: Tavanje, nevarna vožnja in agresivno vedenje31:45 14 dejavnikov tveganja – od krvnega tlaka do izgube sluha35:45 Gibanje kot zdravilo: Doživljajska pot za spomin v Arboretumu38:15 Ali križanke res pomagajo? Pomen družabnih iger in učenja novih stvari42:10 Čuječnost kot preventivni ukrep in podpora oskrbovalcem44:40 Skrita stiska svojcev: Kako podpreti tiste, ki skrbijo za bolnika49:00 Pravni vidiki in izzivi: Skrivanje bolezni v službi in oskrba na domu51:20 Soočanje z realnostjo napredovale bolezni in občutki krivde56:10 Kako komunicirati z osebo z demenco (umetnost prijaznosti)1:00:20 Priporočila za branje s področja narativne medicine1:02:35 Ozadje nastanka knjige "Kje so moji ključi"1:07:10 Dr. Zdenka Čebašek Travnik in njena "umetnost lenarjenja" (projekt Modra palica)

Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?Živa Ahac je strokovna delavka, svetovalka in predavateljica na Logoutu, centru pomoči pri čezmerni rabi interneta. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 253 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! ČLANI: Nekaj se nama je zapletlo, tako da trenutno še ni vse urejeno. Bova naslednjič napisala […]

Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom. Gostja: Parmy Olson, novinarka (Bloomberg) in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet'. Knjiga je v prevodu Sama Kuščerja dostopna tudi v slovenskem jeziku. V Xpertizi (39:31) se predstavlja Anita Bolčevič, raziskovalka na področju turizma, FKBV UM. Avtorstvo fotografije na naslovnici podkasta: Kim Farinha     Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:01:53 Parmy Olson in kaj jo je navdušilo za poročanje o tehnologiji 00:05:38 Kdo sta Sam Altman in Demis Hassabis 00:11:24 Na prizorišče stopita Google in Microsoft 00:14:41 Kakšna je bila vloga Elona Muska? 00:16:43 Google in njegov Goljatov paradoks 00:17:45 Kitajska noče zaostajati 00:20:55 Kakšna je dejanska tržna vrednost umetne inteligence 00:24:39 Zakaj je regulacija umetne inteligence tako težavna? 00:30:06 Negotov položaj novopečenih diplomantov ali kdo bo opravljal prakso? 00:33:30 Umetna inteligenca, njena 'empatija' in skriti interesi v ozadju 00:36:27 UI uporabljamo za preverjanje lastnih idej, ne njihovo generiranje 00:39:31 Xpertiza: Anita Bolčevič

Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?Dr. Maša Jazbec je robotičarka, umetnica in raziskovalka. Opisuje neverjeten napredek v robotiki: “Za to, da smo robota nekaj naučili, smo včasih potrebovali en mesec. Danes je to mogoče tudi v eni uri. Je pa tehnologija še zelo draga.” Zapiski: Maša Jazbec priporoča branje znanstvene fantastike in knjige avtorjev: Isaaca Asimova in Kate Darling Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:03:17 Zakaj humanoidni roboti? 00:05:18 Robot MAX v Sloveniji 00:07:34 Izzivi finomehanike in zlaganje perila 00:09:08 Boston Dynamics in "atletska inteligenca" 00:14:05 Varnost in zasebnost v naših domovih 00:17:30 Kako se roboti učijo? 00:22:50 Fizična varnost in odgovornost 00:30:45 Cena in prihodnost humanoidnih robotov 00:33:14 Avtonomija in baterije

Kurilne naprave za lokalno ogrevanje so običajno namenjene ogrevanju prostora, v katerem so postavljene. Pri njihovi uporabi moramo paziti, da v napravo pride dovolj zraka za zgorevanje in poskrbeti za kakovosten odvod dimnih plinov. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost peči? Katere so prednosti lončenih peči? Zakaj so spet priljubljeni večfunkcijski štedilniki na lesna goriva? Gost petkovega svetovalnega servisa na Prvem bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani www.prvi.rtvslo.si.

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X. Gostje: izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.  Poglavja: 00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji? 00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej. 00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj? 00:10:51 Ondinino prekletstvo 00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj? 00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate 00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu 00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom 00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa? 00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom 00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje 00:32:21 Dihanje in bolečina 00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas 00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus