Podcasts about zakaj

  • 235PODCASTS
  • 2,612EPISODES
  • 30mAVG DURATION
  • 1DAILY NEW EPISODE
  • Oct 27, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024

Categories



Best podcasts about zakaj

Show all podcasts related to zakaj

Latest podcast episodes about zakaj

Svetovalnica
Kuhajmo s sestro Nikolino

Svetovalnica

Play Episode Listen Later Oct 27, 2025 32:18


Zakaj se kruh drobi, moka za rezance, nadevana jabolka, dober sladki kruh, kislo testo za kruh (droži), kostanjev domači prijatelj, ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Klepet ob Kavi
EPIZODA 211: To je 5 ORODIJ za SODOBNE BIOHACKERJE in tiste, ki želijo optimizirati svoje ZDRAVJE IN POČUTJE

Klepet ob Kavi

Play Episode Listen Later Oct 23, 2025 11:25


Kaja Travnik nam razloži, kako preprosto je bolje skrbeti zase v 5 trikih, ki imajo seveda biohackersko osnovo. Kaja je namreč ena izmed slovenskih biohackerk, ki verjamejo v biohacking načela, ki so v osnovi povezana s naravo in njenimi cikli.Kako pravilno spati, da bo regeneracija resnično optimalna Zakaj uporabljati panel za fotobiomodulacijo? Kako preprosto je prizemljevanje z energijami našega planeta?

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
Si sploh želimo do konca razvozlati možgane?

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later Oct 23, 2025 12:53


Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?

Klepet ob Kavi
EPIZODA 210: Kaj so MOTNJE MEDENIČNEGA DNA? Jih sploh poznamo, zakaj do njih pride in kaj LAHKO PREPREČIMO sami?

Klepet ob Kavi

Play Episode Listen Later Oct 23, 2025 13:01


Težave medeničnega dna se pogosto pojavijo zaradi oslabelih ali prekomerno napetih mišic, ki podpirajo mehur, maternico in danko. Najpogostejši vzroki? Ti vključujejo nosečnost, porod, hormonske spremembe v menopavzi, debelost ter ... ne boste verjeli - zaprtost! To velja tako za moške kot ženske - pazite na svoje dnevno odvajanje blata in zdravje črevesja in njegovo delovanje podprite s pravilno prehrano, zadosti tekočine, vlakninami in probiotiki.S prepoznavanjem težav in ustrezno vadbo, kot so Keglove vaje, lahko okrepimo mišice medeničnega dna in izboljšamo kakovost življenja.

Frekvenca X
Mitohondriji: Superjunaki naših celic

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Oct 22, 2025 35:34


Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje. Gostji: dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana Brala je Mateja Perpar.  V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević

Rožnata dolina
Lea, spolna delavka: V tem uživam

Rožnata dolina

Play Episode Listen Later Oct 22, 2025 85:42


Lea Aymard je transspolna ženska, spolna delavka, aktivistka in osebna asistentka. Ta epizoda ni prikaz prostitucije v Sloveniji, temveč je zgodba Leje, od njenega prvega stika s spolnimi delavkami pri štirinajstih, do tega, da je ena od njih postala tudi sama. Zakaj in kako je začela, kakšen je cenik, kako se zavaruje, ali je slovenska skupnost velika, kako to sprejema njen partner ter kako jo to delo osvobaja.

Money-How
Kripto popravek: 'Odziv je bil pretiran'

Money-How

Play Episode Listen Later Oct 21, 2025 71:07


Tokrat ni šlo za “Trumpov tvit” ali klasičen makro šok – dramo na kripto trgu je povzročila napaka v konstrukciji trga na največji kriptoborzi Binance. Kakšen je sentiment med kripto vlagatelji? Kakšne so napovedi do konca leta? Pred mikrofonom Money-How: Nejc Bizjak, Robinhood V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Uvod: “Uptober” in rekordne ravni bitcoina 01:20 Kaj se je zgodilo 10. oktobra – napaka na Binanceu 03:45 Zakaj je kripto bolj ranljiv kot delniški tri 05:20 Hyperliquid in skrivnostni veliki short 09:00 Binance in tehnične težave 11:30 Kripto infrastruktura in odvisnost od Amazaon Web Services (AWS) 17:00 Gotovina v ustavi in digitalna svoboda 20:20 Bitcoin proti zlatu: digitalno vs. fizično 25:30 Volatilnost, zlato in dolgoročni trendi 30:00 Ameriške banke, “ščurki” in kreditni trg 35:00 Mali vlagatelji in globalna likvidnost 38:00 Sentiment na trgu in štiriletni cikel bitcoina 44:30 Makro slika do konca 2025 45:30 Pogled v leto 2026: nižje obrestne mere 50:00 AI balon in “prestrašen trg na vrhu” 53:00 Denarna masa, inflacija in fiskalna dominanca 54:30 Brokerji vstopajo v kripto 57:00 Meja med demokratizacijo in manipulacijo 1:00:00 Stabilni kovanci kot geostrateški instrument 1:04:30 Kriptodavek v Sloveniji 1:06:00 Zaključek: volatilnost bo ostala _____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ poglobljeni članki ___________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo (28.10.2025) Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. https://money-how.si/izobrazevanja _____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (27.11. 2025) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ Ostala izobraževanja: https://money-how.si/izobrazevanja Več o Money-How na https://money-how.si/

#Ofsajd
Ofsajd: Zic #29

#Ofsajd

Play Episode Listen Later Oct 20, 2025 56:08


So ponedeljki in so ponedeljki po taki nedelji. Ko je in ko ni. Ko je igra in ko ni točk(e). Maribor je v Kopru izgubil z 1:0. Pa ocena, da je bila to najboljša tekma v sezoni? Je? Ni? Zakaj so bile Viole igralec tekme, zakaj je Jan Repas enkrat pogrešljiv, drugič pa se pozna, ko ga ni, kakšen je Benjamin Tetteh letos, zakaj in kakšna krila ima Maribor. In zakaj 2014/15 Maribor "premaga" tistega iz 1999/2000? Pa čestitke mestu Maribor! To pa!

Pogled v znanost
Zakrasevanje Keopsove piramide v Gizi pri Kairu

Pogled v znanost

Play Episode Listen Later Oct 20, 2025 23:06


Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Zakaj? Ker so jo zgradili iz dvotonskih blokov iz po nastanku mlajše karbonatne kamnine iz kamnolomov blizu Nila. Raziskovalec prof.dr. Tadej Slabe nam je ob vznožju piramide na zahodni stranici kvadratnega temelja nazorno pojasnil, zakaj se je v tolikih tisočletjih za razliko od pred vetrom zaščitene vzhodne stranice površina kamnitih blokov tako »zakrasila«. In kaj to pravzaprav pomeni! In kot so zapisali v najnovejšem članku na to temo, objavljenem letos v strokovni reviji Acta Carsologica (54/1 2025): »Izpostavljeni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. …« Članek so poleg našega sogovornika podpisali še prof.dr. Martin Knez z inštituta v Postojni, prof.dr. Magdy Torab z Univerze v Aleksandriji in doktorska študentka krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici mag. Noura Fayad. Nekaj besed je sogovornik Slabe namenil tudi zakrasevanju antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin. FOTO: Keopsova piramida v Gizi VIR: Program Ars, Goran Tenze

Ocene
Erika Johnson Debeljak: Samo seks

Ocene

Play Episode Listen Later Oct 20, 2025 8:57


Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Mateja Perpar. Roman Samo seks se napaja pri izviru erotike, seksualnosti, a govori in reflektira o vsem mogočem. Pisateljica Erika Johnson Debeljak je vanj postavila primarne reči, vse pa je zgradila na bivanjski substanci razmnoževalnega akta, ki opredeljuje življenje, ga celo poraja, a če smo pri tej oznaki vsaj malo previdni, skozi branje seks postaja vedno bolj muzikalen, večglasen, kot kakšen krasen zborovski seks-tet, proti koncu knjige pa se besedi pridruži še "pripomenka" sekstant, orodje, ki nas vodi po svetu, nam kaže strani neba in nam pomaga živeti. Knjiga je, to nam kmalu postane jasno, roman, ki miselno in vsebinsko plahuta po civilizaciji, obdeluje vse mogoče teme, s seksom pa se ukvarja sporadično, kot bi brskali po netu za pornografskimi vsebinami in ob slikah imeli čisto druge misli v glavi. Libido je širok pojem. Mogoče se res začne z vonjavami izpod pazduhe, konča pa se gotovo v abstraktnih parfumih, ki segajo do neba. Tudi eros je delikatna beseda s številnimi vsebinami in pomeni. Če smo jezikovno dosledni, je pri starih Grkih to bog ljubezni, poželenja in spolne privlačnosti, Rimljani so ga preimenovali v Amorja, vendar ni, da bi človek preveč razglabljal – seks, ki nekako krmari knjigo, je pač tista elementarna prvina, nemara goli gon, nagon in sla, ki vse pogojuje. Erosa ni brez seksa, če bi hoteli biti pragmatični, platonovski verziji navkljub, kjer oznaka pomeni višjo, duhovno obliko ljubezni, silo, ki človeka vodi k lepoti in modrosti. Ergo, na spolzkih tleh smo, ko zaidemo v ta arhetip, v ta summus vseh človekovih stremljenj in dejanj, ki ga je med prvimi iz mita izluščil Sigmund Freud in mu nadel uzde, ki konja vodijo, gonijo in krotijo ... Vsaj mislimo, da je tako. Glede na tematiko ne preseneča, da pisateljica začenja roman z Meduzo. Za razumevanje branja je vendarle treba vedeti, kaj ta starogrški mit pomeni in v kakšne variabilne oblike se je skozi zgodovino modificiral. Meduza, ena od treh Gorgon, je bila smrtnica. Sprva ni bila pošast, temveč lepa deklica, ki je služila kot svečenica v Ateninem templju. To, porečemo, je bilo lepo delo, no, se pa stvari zapletejo, ko jo je bog morja Pozejdon zapeljal, mogoče celo posilil. Atena se je razjezila – kako domače! – ne na Pozejdona, temveč na Meduzo in jo spremenila v pošast z lasmi iz kač, in vsak, ki bi jo pogledal, bi se spremenil v kamen. Meduza v tem romanu je čista metafora, je samo namig v smeri mitologije, v tiste plasti literature, kjer se kopičijo arhetipi, pravzgibi, osnovne strasti, nagon po življenju. Glavna protagonostka v knjigi je vendarle sodobna ženska, ki se sooča s staranjem, ki počasi čuti v sebi smrtno sapo, konec "mita", in se zaradi tega nenadejanega položaja, ko se vse sanje po zakonih narave spreminjajo v moro, začne ukvarjati sama s sabo na zanimiv način. Pisateljica pravi, da gre za "protiljubezensko zgodbo". Glavna oseba v knjigi je Ona v tretji osebi: "Njo svet vidi, toda le, če se tako odloči, in pri mojih letih – kajti če uporabim kliše, moja najboljša leta so mimo, sem ženska na napačni strani šestdesetega - se raje odloča za ne. Se pravi, je nevidna, prozorna, skoraj neobsotoječa." Slednje, o nevidnosti, je kasneje lepo razdelano. Staranje pomeni počasno izginjanje iz vidnega polja sveta. Nihče ne opazi starca, ni zanimiv, nima perspektive, ni atrakcija za oko. To pa je lahko, tudi pravi avtorica, celo koristno, saj kot nevidnež, kot nihče, lahko opazuješ življenje brez interakcije, brez refleksij in povratnih impulzov; resnica postaja jasna in popolnoma čista ter – enosmerna. Tole je nekakšen pritajeni kredo v knjigi, nekakšen potisk za bralca, ki si o staranju ne želi vedeti veliko ali celo nič, a ga te uvodne teze prepričajo, da bere naprej in proti koncu že hlasta po zgodbi. Pisateljica se je spretno izognila lamentacijam vobče, jamranju in strahu pred smrtjo na način, ki preferira mladost, živost in erotično razburljivost. Še zadnjič postaja deklica s sanjami, zakaj pa ne?, kdo nam določa, kdaj je konec strasti, hrepenenja, ljubezi in seksa. Patriarhat, ta kumulus naše civilzacije, nam govori eno, starejša gospa, pa gre po svoje, suvereno in odločno. In naenkrat smo na drugem polu iste premice življenjske črte, ki jo tokrat riše Tinder, in se vprašamo: Kaj ti je, babica? Zakaj so tvoje želje tako velike? Zakaj še hrepeniš po moškem, ker imaš že suha usta od skrbi in peze življenja? Kje so tvoje meje? Zakaj si še polna sle in upanja? Krasna prekucija, v romanesknem in vsebinskem smislu, preskok na premici življenja, ko se proti koncu oziramo nazaj in živimo naprej, avtorica pa nonšalantno ošvrkne svet, ki ga krojijo moški, tudi možače in ponižne ženske, in v prvi plan postavi svojo vizijo svobode, osvobojenosti, nekakšne enakopravnosti in enakovrednosti. Hecno je, da za svoj boj v roke vzame moško orožje, seks, uzi, ki ponavadi kosi po ženskih sužnjah in zadovoljuje samo moški del populacije. Sicer je preprosto, pisateljica že uvodoma namigne, "da so dogodki zgolj naključni, a ne bi imela nič proti, če bi si ji res zgodili," saj se v krizi poznih srednjih let, če pomislimo, da je premagala že vsa "mlada leta" in se sooča s starostjo, odloči na svoj računalnik naložiti program za stike, znameniti Tinder in nadaljevati "mladost". Kratek rezime romana, ki je poln duhovitih izpeljav, iskrivih razmislekov o položaju ženske v našem času, pa tudi na splošno, skratka o dominaciji patriarhata, pa o staranju, predvsem v povezavi s predsodkom, da ženske v zrelih letih (tu je eksplicitno mišljeno po menopavzi, v času sušenja kože in povešanja seksualnih kazalnikov) po nekakšni nazadnjaški tezi ne morejo in ne smejo imeti več spolnih želja. Avtorica se odloči pokazati nove poti, povzdigniti zgodbo do ekstremov, ko se srečata pornografija in primarna sla, živa želja po seksu, še pretkana z ljubezenskimi občutki in nagonom, ki prek suhega užitka »male smrti« vodi v dokončno odmrtje. Intrigantski roman brez primere, voaerje bo vlekel v podrobnosti, emanicipirane bralke bo celo odvračal od konzumacije, sploh, ker avtorica brez težav preklaplja v svet moških pornografskih fantazij; za nekoga, ki ga zamika Erica Johnoson Debeljak, imenitna avtorica, ki se je naselila v naši kulturi in ima častitljiv renome, pa bo branje lep doživljaj: poln erotike, duhovitih indicev, gladkih razmislekov in intimnega razmišljanja in s sklepom, ki pove vse: "Ti boš zadnji. Ti boš tisti, ki mi bo vrnil devištvo. Tako neznansko sem si prizadevala, leta in leta sem se trudila odriniti prerokbo, jo potisniti nekam v prihodnost, spet pomladiti svoje telo, ga narediti lepo, da bo čutilo, da bo živelo. Toda izpolnitivi prerokbe, ko je enkrat oznanjena, se ne moremo izogniti nič bolj kot vsi tisti mogočni kralji in kraljice, vsi tisti mogočni bogovi in boginje. Kajti konec koncev, kdo pa sem jaz?"

Money-How
Fejk Marja in garantirani zaslužki

Money-How

Play Episode Listen Later Oct 17, 2025 59:25


Sanjski zaslužki, ki jih ponujajo lažni profili zdravnikov, bančnikov, celo Luke Dončića in predsednice države Nataše Pirc Musar, so postali stalnica družbenih omrežij. So prevaranti res finančno in digitalno bolj pismeni od povprečnega uporabnika – ali pa preprosto obvladajo psihologijo človeka in vedo, da je pohlep tisti, na katerega večina nasede? Pred mikrofonom: Tadej Hren, vodja oddelka za obravnavo omrežnih incidentov pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT V tokratni epizodi boste slišali 00:00 – Uvod: “fejk Marja” in prijava policiji 01:38 – obljuba 24 tisočakov v 4 dneh: klasična naložbena past 02:54 – Ciljno lovljenje žrtev prek “welcome” DM-jev 05:18 – Socialni inženiring: psihologija namesto tehnologije 06:19 – Pohlep in strah: čustva, ki jih izkoriščajo 13:06 – Fejk Marja” v chatu z direktorjem 16:23 – Zakaj platforme in oglasi pogosto niso pravočasno odstranjeni 17:22 – Natančno targetiranje oglasov 19:11 – Zakaj vseeno prijaviti lažne profile policiji 23:54 – Lažen profil celo na Tinderju 25:47 – Kako “fejk” profili zberejo na tisoče sledilcev 26:41 – Ekonomika prevar: zakaj se jim investicija splača 27:17 – Tipični zneski škode: okoli deset tisoč evrov in več 29:21 – Zanikanje, “še malo vplačaj” in učinek potopljenih stroškov 30:49 – Lahko nasede vsak; tudi finančno pismeni 37:14 – Manipulacijske tehnike korak za korakom 41:59 – Koga najraje zlorabijo: zdravniki, politiki, Luka Dončić … 47:01 – Deepfake predsednice, ki je ponujala sanjske zaslužke 45:29 – Ali ljudje res nasedejo deepfakom? kdo je najbolj ranljiv 51:36 – Kaj storiti, če si že nakazal denar Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene vsebine _____________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 28. oktober 2025 med 10.00 in 15.00 _____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 22. oktober 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki _____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/blog/ ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja __________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________

Ocene
Elvis Škorc

Ocene

Play Episode Listen Later Oct 17, 2025 3:28


Slovenci imamo lepo in dobro tradicijo mladinskega filma, pomislimo samo na Srečo na vrvici, Poletje v školjki ali Gremo mi po svoje, če jih omenimo samo nekaj. Film Elvis Škorc scenaristke Janje Vidmar, ki je scenarij napisala po svoji uspešni istoimenski knjižni predlogi, in režiserja Borisa Jurjaševiča ji suvereno sledi. Posebej preseneti tekoč potek zgodbe, domiselni dialogi, spretna montaža, čarobna fotografija in glasba ter iznajdljiva režija in dobro vodenje igralcev, tako uveljavljenih kot mladih, ki pred kamero stojijo prvič. Med njimi izstopa Maks Peštaj Zevnik v vlogi naslovnega Elvisa Škorca, ki bo imel v resničnem življenju najbrž kar nekaj težav prepričati ljudi, da nikakor ni tak genialni štor kot v filmu, tako prepričljivo se je vživel v vlogo, čeprav je v resnici kot mlad igralec genialen. Boris Jurjaševič je imel srečno roko ali bolje dobro intuicijo tudi pri igralcih, ki v filmu zastopajo odrasli svet: odličen je samo rahlo melanholični, sicer pa prizemljeni Matej Puc v vlogi ločenega očeta, ravno prav nevrotična in zaletava Iva Krajnc Bagola kot Elvisova mama, simpatično nergavi Gojimir Lešnjak Gojc, spravljiva in izkušenj polna babica Zvezdana Mlakar in novi izbranec Elvisove mame, Elvisov zelo človeški učitelj kemije Marko Mandić. Zakaj zgodba Elvisa Škorca pritegne? Osnovna tema nikakor ni lahka, ob tako že težavnem obdobju najstniških let je tu še družinska problematika: Elvis odrašča z mamo, mlajšo sestro in babico, mamo svojega očeta, in kot da to za mlado srce še ne bi bilo dovolj, Elvis izve, da je mama noseča in to s človekom, ki mu je zelo blizu. Poleg vsega tega je še zaljubljen v najlepše dekle na šoli, ki pa je, kot bi rekli stari, "lisička". Stvar bi lahko torej hitro, po neki drugi slovenski tradiciji, zdrsnila v molovske tone, zgodilo pa se je nasprotno, nekako v Feydeaujevem slogu, ki je nekoč rekel, da če želiš napisati dobro komedijo, si jo najprej zamisli kot tragedijo. Film Elvis Škorc namreč premore veliko humornih domislekov in splošen, spodbuden, komično naravnan ton, ki ne popušča. In prav ta svetla obdelava v osnovi temačne teme je gotovo tisto, kar pritegne – številni Elvisu podobni genialni štori in drugi občasni ali stalni šolski obstranci, pa bodo v filmu tudi našli kak nasvet ali dva, kako se spopasti z različnimi razrednimi "nasilneži brez razloga". Film, ki je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija, sicer izstopa še po nečem: jezikovno in govorno današnjega sveta mladih ne olepšuje, ampak sledi vsakdanji govorici, kar mu vtisne pečat pristnosti. Tako na primer v filmu naletimo tudi na napačno, zdaj že pandržavno rabo glagola rabiti – pravzaprav bi bilo čudno, če take napačne rabe - kljub vsem osebnim pomislekom in odporu - v filmu, kot je Elvis Škorc, ne bi slišali. Film je namenjen starejšim od sedmih let, ne dvomim pa, da si ga bodo z veseljem ogledale tudi starejše generacije mladih in mladih po duhu. Recenzijo je napisal Matej Juh.

Babi bere pravljice
6. poglavje: Kam je kazal Palec?

Babi bere pravljice

Play Episode Listen Later Oct 17, 2025 8:08


V Karavankah stoji gora, ki je dobila zanimivo ime  – Palec. Dvignjen palec pomeni, da ti je nekaj všeč, da je nekaj zelo dobro opravljeno, ali da je cilj dosežen. Zakaj so torejgoro ljudje poimenovali tako? Ali je to res palec velikana, izgubljena rokavica ali skrivnostni smerokaz? Luka in Maja bosta raziskovala to nenavadno goro s pomočjo čarobnega zemlljevida, babica pa jima bo povedala kaj zanimivega o tem.Pridruži se jim v novi gorski pustolovščini!Vir:  Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija

Kulturni fokus
Dvojnik – zagonetna figura, ki se dobro prilega tako komediji zmešnjav kakor psihološki grozljivki

Kulturni fokus

Play Episode Listen Later Oct 17, 2025 47:08


Dvojnik je lik, ki nam je sicer podoben kot je jajce podobno jajcu, a z nami vendarle ni istoveten. In kot kaže zgodovina umetnosti, se, paradoksalno, dobro znajde v zelo različnih, tudi diametralno si nasprotnih žanrih. Zakaj?Chaplinov Veliki diktator je, kot vemo, politična satira o fašizmu. Solaris Andreja Tarkovskega je psihološko poglobljena znanstveno-fantastična meditacija o naravi človeških želja in žalovanja. Kagemusha je krvav zgodovinski ep Akire Kurosawe, umeščen v obdobje državljanske vojne, ki je dobro stoletje pretresala deželo vzhajajočega sonca. Stvor je grozljivka Johna Carpenterja o skupini znanstvenikov, ki na Antarktiki med razbitinami nekakšnega vesoljskega plovila odkrijejo neznano življenjsko obliko. Prilagajanje Spikea Joneza pa je postmoderna komedija o umetnikovem ustvarjalnem krču. Kar vse te, žanrsko očitno sila raznolike filme druži, je, da njihov zaplet poganja motiva dvojnika. Zgodb, ki jih ti filmi pripovedujejo, bi, drugače rečeno, ne bilo, ko bi v njih ne bilo dveh likov, ki sta si sicer podobna kot jajce jajcu, a vendarle nista en in isti lik. Toda: v nekaterih primerih ta dvojnost generira vesele zaplete in brezskrben smeh, v drugih pa tragične zmote ali celo eksistencialno grozo. Kako je to mogoče? Kako je možno, da se en in isti motiv ponuja tako raznorodnim, pravzaprav kar diametralno nasprotnim narativnim izpeljavam? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo se sprehodili ne le skozi zgodovino filma ampak tudi skozi zgodovino svetovne književnosti, da bi razumeli, zakaj nas dvojniki že tisočletja tako zabavajo kakor plašijo? – Pri tem je bila naša vodnica filozofinja, predavateljica in raziskovalka na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Bara Kolenc, ki se je tej problematiki posvetila v intrigantni razpravi Figura dvojnika : od komedije k psihozi, ki je v začetku letošnjega leta izšla pri Založbi FDV. Foto: igralca Richarda Mansfielda, ki je zaslovel, ko je igral glavno – dvojno – vlogo v bostonski gledališki uprizoritvi znamenitega gotskega romana Nenavaden primer dr. Jekylla in g. Hydea škotskega pisatelja Roberta Louisa Stevensona, je leta 1895 takole ovekovečil fotograf Henry Van der Weyde (Wikipedija, javna last)

Ultrazvok
V Sloveniji vsako leto odkrijejo okoli 70 primerov tuberkuloze

Ultrazvok

Play Episode Listen Later Oct 16, 2025 12:45


Tuberkuloza še zdaleč ni samo bolezen iz romanov in oper 19. stoletja. Podatki WHO kažejo, da za njo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol.Podatki kažejo, da je po petih letih pandemije covida neslavno prvo mesto med najbolj pogostimi in smrtonosnimi okužbami ponovno prevzela tuberkuloza. Strokovnjaki ocenjujejo, da za boleznijo, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze, vsako leto zboli približno 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol. Kam se po številu primerov tuberkuloze uvršča Slovenija? Zakaj v naši državi cepljenje ni več obvezno? Kako je v zadnjih petih letih napredovalo zdravljenje? V Ultrazvoku odgovarja prim. Petra Svetina, vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije s Klinike Golnik. Foto: NIAID, cc Register tuberkuloze TUKAJ

Lahko noč, otroci!
Zakaj je Gašper nehal stavkati – premiera pravljice Jožeta Sevljaka

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 15, 2025 7:09


Na Prvem programu 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem 22.oktobra. Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Zakaj je Gašper nehal stavkati avtorja Jožeta Sevljaka v interpretaciji igralke Ane Urbanc. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtor besedila: Jože Sevljak. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, junij 2025.

Pogovor o
Obramba, varnost in odpornost

Pogovor o

Play Episode Listen Later Oct 15, 2025 57:25


V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Babi bere pravljice
5. poglavje: Dva Kotla

Babi bere pravljice

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 8:59


Zakaj neki ima gora ali reka prav takšno ime kot ga ima?Včasih so ljudje poimenovali kraj po njegovi obliki – kot na primer Kotel, ki morda malo spominja na prevrnjen lonec. Včasih pa je ime nastalo iz zgodbe, ki so jo ljudje pripovedovali o tem kraju. Luka in Maja danes s pomočjo čarobnega zemljevida odkrivata, kako lahko eno samo ime skriva veliko različnih zgodb. Pridruži se jima v novi pustolovščini!Vir:  Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija

Svetovalnica
Zakaj sončna elektrarna potrebuje hranilnik?

Svetovalnica

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 37:35


Tokrat smo se posvetili tistim, ki imajo sončno elektrarno in so se soočili z vprašanjem, kako izbrati pravi baterijski hranilnik zanjo. Zakaj je to sploh potrebno? V studiu se nam je pridružil Gregor Novak, direktor družbe Suncontract.

Aktualna tema
V ljubljanski Cukrarni se je odvil že četrti Avdiofestival - Zakaj še poslušati radio v letu 2025?

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 13:34


Letošnji dogodek se je zopet vrtel okoli tega, kar nam ponuja medij zvoka, v ospredju pa je bila debata o aktualnih problemih in izzivih v radijskem novinarstvu ter iskanje vedno novih načinov predstavitev radijskih zgodb ter medijskih vsebin na splošno. Vendar pa je skorajda nemogoče predstaviti globino dogajanja v le nekaj stavkih. Nekaj utrinkov in poudarkov z dogodka je poskusila zajeti Lucija Vidergar. Bere: Darja Groznik.

Od slike do besede
Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi, Drago Jančar, prva oddaja

Od slike do besede

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 39:29


V oddaji Od slike do besede smo slišali uvodne misli iz zadnje knjige pisatelja Draga Jančarja ZAKAJ PISATI.

Jezikovni pogovori
Zgodovina brajeve pisave

Jezikovni pogovori

Play Episode Listen Later Oct 14, 2025 19:31


S kombinacijo šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je mogoče zapisati skoraj vse. Tudi arabščino. V tem genialnem izumu pišejo Kitajci. Zakaj se je brajica ali brajeva pisava izkazala za najboljšo pisavo za slepe in slabovidne, da jo uporabljajo v 133 jezikih? V zgodovini je bilo sicer veliko poskusov, pa vendar je brajica postala v 200 letih razširjena metoda branja in pisanja ter simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja slepih v širšo družbo. Gost oddaje je Dušan Brešar, avtor knjige Dotik besed, zgodovina opismenjevanja slepih in slabovidnih (foto: Pixabay / BlenderTimer).

Opravičujemo se za vse nevšečnosti

Zdravo. Tokratno epizodo z vami delimo v celoti, ker v Predigri (bonus epizodi, ki jo pred glavno epizodo ponavadi dobijo naši podporniki) na vse pretege temeljito znanstveno analiziramo čustvenčke, predvsem najljubše kose “zelenjave” in kako se prikazujejo na različnih mobilnih operacijskih sistemih. Čudoviti svet čustvenčkov prekine dejstvo, da je do rojstnega dneva Billa Gatesa še dobra dva tedna (15 dni). Za nepoučene: to je dan, ko bomo vsi cepljeni proti COVID-19 končno končali tostransko trpljenje. Za tiste, ki bi še radi živeli, imamo nasvete: uporaba kisa in aluminijaste folije kot zaščite pred 5G žarki ter bunker, ki naj bo vsaj 7 metrov pod zemljo. Dotaknemo se tudi nasvetov o gledanju v sonce (zjutraj!) in razpravljamo o dvomljivi učinkovitosti kreme za sončenje. Potem spet odrinemo v Ladin Gaj, kjer divje zveri pojejo pozno v noč, na obzorju pa je končno Komodo. Vmes razmišljamo o izgubljenem občutku čudenja. Končamo z apelom: bodite prijazni, hvaležni in uživajte, dokler lahko. Naslednjih 14 dni bo ključnih.

Izšlo je
Blaž Kutin: Kenozoik

Izšlo je

Play Episode Listen Later Oct 9, 2025 28:26


Blaž Kutin (1970-2025) je bil vsestranski umetnik: pisal je scenarije in pripovedna dela ter snemal filme in abstraktne fotografije. Ob njegovi prezgodnji smrti vabljeni k poslušanju Izšlo je. Umetnik je v pogovoru z Markom Goljo, prvič objavljenim 1. avgusta lani, predstavil svoj roman Kenozoik. V pogovoru je zelo preudaren, neposreden in dialoški, na vprašanje: »Zakaj medčloveški odnosi?« pa zgoščeno in povedno odgovori: »Kaj pa?« in tako pove vse.

ob kaj iz zakaj markom goljo
Svetovalni servis
Zakaj naše telo potrebuje obremenitev?

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later Oct 8, 2025 24:55


Da je gibanje koristno za naše zdravje, vemo vsi. Ko dežuje ali je hladno in temno, pa že imamo dober izgovor, da se raje usedemo pred zaslon, kot da bi šli na sprehod ali tek. Kako sedenje, ki se mu sicer ne moremo izogniti, naredimo manj škodljivo? Zakaj naše telo nujno potrebuje ustrezne obremenitve in kakšne obremenitve naj izbere vsak zase? Gost v studiu Prvega profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.

Radijska tribuna
Ali gradimo na neeksplodiranih letalskih bombah iz druge svetovne vojne?

Radijska tribuna

Play Episode Listen Later Oct 7, 2025 42:42


Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Zgodovinar Sašo Radovanovič ocenjuje, da je pod Mariborom še okoli dva tisoč neeksplodiranih letalskih bomb, in opozarja, da je Slovenija brez sistema, ki bi preprečeval gradnjo nad temi zakopanimi, še vedno nevarnimi ostanki tistega časa. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? Zakaj zgodovinarjeva ocena števila odvrženih bomb odstopa od uradnih in zakaj predstavlja desetina neeksplodiranih veliko nevarnost? Se ključ do teh danes tempiranih bomb skriva v zraku? Odšli smo na teren: po poti neeksplodiranih ubojnih sredstev – med arhive, kraterje, na gradbišče in v tujino. Sogovorniki: – zgodovinar Sašo Radovanovič, – preživela Helena Kolarič, – direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, – vodja Oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, – podpolkovnik z Oddelka za strelivo Policije Češke republike Bohuslav Kuda, – poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, – vodja Skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, – poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko Zonjič in – pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko.

Pogled v znanost
Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!«

Pogled v znanost

Play Episode Listen Later Oct 6, 2025 26:38


Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med mladostjo v Lvovu. Te teme se je v svojih delih večkrat dotaknil, morda najočitneje v romanih Gospodov glas, Visoki grad, Prigode pilota Pirxa. Provokacija je zanimiva tudi danes, v času post-resničnosti, stopnjevanja vojn in nasilja in umikanja in zanikanja človečnosti in človeškosti pred militarizacijo – in razvrednotenjem – svobode, človekovih pravic in skrbi za drugega. O pravkar izdanem prevodu tega besedila pri Založbi ZRC SAZU v zbirki Pamfleti in njegovi analizi holokavsta je spregovoril pisec spremne besede dr. Martin Pogačar z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V pogovoru smo skušali odgovoriti na vprašanje: Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!« FOTO: Kje so razlogi za industrijski pomor ljudi v 20. stoletju v organizaciji nemške države ? VIR: https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/photo/deportation-to-belzec

Radiovedni
Radiovedni z Nikom: Zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres?

Radiovedni

Play Episode Listen Later Oct 4, 2025 7:07


Oktobra Radiovedni eksperimentiramo z zvokom. Pridružil se nam bo Nik Škrlec, ki se na svoji prvi zvočni misiji sprašuje, zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres. Za našpičena, kosmata ušesa, majhna, velika ušesa, oslovska in še kakšna ušesa!Gostja: dr. Anka Slana Ozimič, Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Lahko noč, otroci!
Zakaj ima taščica rdeč trebušček

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Oct 3, 2025 10:05


Taščica obudi ogenj s prhutanjem kril … Pripoveduje: Sandi Pavlin. Eskimska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Kulturnice
Marjan Šorli: arhitekt, ki ga je zgodovina obšla

Kulturnice

Play Episode Listen Later Sep 30, 2025 9:27


Zakaj je razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), aktualna danes? Gre za prvo razstavo v novi seriji Predogled, s katero MAO svojo zbirko postopoma predstavlja javnosti. September letos zaznamuje 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija – projektanta, pisca, misleca, predavatelja in izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture spregledala. Razstava ni zasnovana kot klasično kuriran pregled, temveč kot odprt komentar k raznolikemu gradivu, ki ga je muzej pravkar pridobil v svojo zbirko. Po besedah kustosov razstave, Martine Malešič in Andraža Keršiča, želi projekt spodbuditi razmislek o Šorlijevem delu in njegovem mestu v arhitekturni zgodovini

#Ofsajd
Ofsajd: Zic #26

#Ofsajd

Play Episode Listen Later Sep 29, 2025 59:19


Sotočja
Spremembam znotraj slovenskih narodnih skupnosti se morajo prilagoditi tudi manjšinske politike

Sotočja

Play Episode Listen Later Sep 29, 2025 58:12


Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!Foto (OKS- ZŠZ): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu 

Dogodki in odmevi
Zakaj številni opoldne niso dobili testnega obvestila SI-ALARM? Težava naj bi bila pri operaterjih

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Sep 27, 2025 23:58


Točno opoldne je uprava za zaščito in reševanje preverila delovanje sistema SI-alarm; ta bo v prihodnje namenjen množičnemu hitremu obveščanju prebivalcev ob naravnih in drugih nesrečah. Številni potisnega sporočila na svoje mobilne telefone niso prejeli, čeprav so bili povezani v slovensko mobilno omrežje. Direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je pojasnil, da je napaka nastala pri enem izmed operaterjev. Pričakujejo, da jo bo v kratkem odpravil. Več Lucija Dimnik Rikić. V oddaji tudi o tem:- - Janja Garnbret v Seulu po zlatu v težavnosti danes še zlata v balvanskem plezanju - Vse bolj izolirani Izrael še stopnjuje ofenzivo na Gazo, v Berlinu množični propalestinski protesti - V Celju počastili spomin na vrnitev med drugo svetovno vojno ukradenih otrok

Studio ob 17h
Zakaj referendum o pokojninski noveli?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Sep 24, 2025 52:38


Nova pokojninska zakonodaja je v državnem zboru dobila podporo, a pot do uveljavitve novele še ni končana. Del sindikatov ter nevladnih organizacij bo ta četrtek v parlament odnesel zadostno število podpisov, s čimer se bodo začeli postopki za referendum. Prepričani so, da gredo predlagane spremembe "izrazito v škodo delavstva in upokojencev". Vladna stran pa trdi, da ukrepi prinašajo večjo blaginjo upokojencem, a zagotavljajo vzdržnost sistema. O argumentih ene in druge strani v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državi sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; dr. Jaka Cepec, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; David Švarc, Delavska koalicija.

Vroči mikrofon
Spletne trgovine: Če bi nas v fizičnih trgovinah tako priganjali, ne bi več stopili vanje

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later Sep 23, 2025 26:04


Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?Sogovorniki: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija

Opravičujemo se za vse nevšečnosti
Ne se pogovarjat s Chat GPT-jem

Opravičujemo se za vse nevšečnosti

Play Episode Listen Later Sep 22, 2025 33:59


Zdravo. Tokrat snemamo na daljavo. Ima kdo od nas COVID-19 ali smo pač bankrotirali in nimamo niti za bencin do studia (če ta sploh še obstaja)? ⁠hvalazavseribe.si⁠ vas pričakuje. V epizodi začnemo z modro mislijo, da nikoli ne moreš toliko s telesom naredit', kot lahko z usti zafrkneš, zato le treniraj tudi ti na ⁠telovadec.si⁠. Oglasi se tudi naš dopisnik za Bali in poroča, kakšno je stanje insta turizma na otoku (visoka), kakšno je stanje žur turizma (še višje) in še nekaj malega o knjigi. Če se vam zdi, da vam notranji glas govori preveč čudne stvari, raje ne sprašujte za nasvet Chat GPT-ja. Pokličite 24 urno linijo 116 123, povezave na druge oblike pomoči pa v zapiskih … in ne pozabite: "Lepo se imejte in radi se imejte!"

Studio ob 17h
Kakšne novosti se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Sep 17, 2025 55:20


V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

#Ofsajd
Ofsajd: Zic #22

#Ofsajd

Play Episode Listen Later Sep 10, 2025 53:15


muri ker zato zakaj vsi njegova nekega ljudski zic nk maribor ofsajd
Sledi časa
Zavod sv. Stanislava in boj za slovensko srednje šolstvo

Sledi časa

Play Episode Listen Later Sep 7, 2025 39:17


Okoli leta 1900 je pouk na veliki večini srednjih šol, ki so takrat delovale na Slovenskem, potekal v nemščini in tisti, ki s seboj niso prinesli ustreznega znanja tega jezika, so se v akademskem smislu potem lahko kaj hitro znašli v resnih škripcih. To pa je, jasno, tudi pomenilo, da so se jim, še preden so v pravem pomenu besede stopili na poklicno pot, že zaprla vrata številnih karier. Prav zato so si številni Slovenci tistega časa – od samih narodnozavednih učiteljev prek vidnih politikov, duhovnikov in umetnikov do zaskrbljenih mam in očetov – prizadevali, da bi srednjo šolo nekako le »slovenizirali«. V tem, dolgem boju za slovensko srednje šolstvo je eno najbolj bleščečih etapnih zmag izbojeval ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ki mu je leta 1905 uspelo v Šentvidu nad Ljubljano ustanoviti Zavod sv. Stanislava, klasično gimnazijo, na kateri ni le pouk čisto vseh osem let pri vseh predmetih potekal v slovenščini, temveč je kot sploh prva srednješolska institucija svojim dijakom na koncu ponudila tudi slovensko maturo. Zakaj je bil to osupljiv dosežek, ki je pomembno spremenil potek slovenske zgodovine, smo preverjali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja in direktorja Slovenskega šolskega muzeja, mag. Staneta Okoliša, ter dr. Simona Malmenvalla, kustosa z iste muzejske ustanove, sicer pa tudi teologa, rusista in zgodovinarja. Foto: osrednje poslopje Zavoda sv. Stanislava (Doremo/Wikipedija)

Umetnost Lenarjenja
#41 Boštjan Gorenc Pižama - ustvarjalnost in neumetna inteligenca

Umetnost Lenarjenja

Play Episode Listen Later Sep 6, 2025 95:53


Pogovor z Boštjanom Gorencem me je spominjal na branje dobrega fantazijskega romana - poln navdihujočega besedotvorja, nepričakovanih obratov in nenadnih komičnih insertov. Govorila sva o pomenu ohranjanja materinega jezika; o pisanju in branju; o pravljicah in domišljiji; o vplivu umetne inteligence na kulturo; in - seveda - o umetnosti lenarjenja :)Boštjana najdeš na: https://pizama.net/Omenjava avtorja Marta Lenardiča, knjigo Benny the Blue Whale in trilogijo Vernon Subutex v prevodu Jedrt Maležič.Epizoda je nastala v sodelovanju z A1, projektom Lahkonočnice. Gre za zbirko brezplačnih sodobnih slovenskih pravljic v aplikaciji in na spletu, pri katerih sodeluje več strokovnjakov in izvrstnih piscev, med drugim tudi Boštjan :) najdeš jih na: https://www.lahkonocnice.si/Časovnica po tematikah:0:00 Uvod in predstavitev gosta, Boštjana Gorenca Pižame5:15 Kdo je Boštjan Pižama in s čim vse se ukvarja?7:35 Pisanje proti prevajanju: Kako ohraniti dušo izvirnika?11:17 Izzivi prevajanja fantazije: Zakaj je "The Hand of the King" postal "gospod Roka"?12:50 Vpliv angleščine in pomen domačih vsebin za mlade17:47 Razvoj žanrske literature v Sloveniji (kriminalke, grozljivke)25:45 Kreativni proces: Od otroških knjig do stripa po "Krstu pri Savici"30:50 Zakaj šola včasih zatre veselje do branja?35:00 Moč knjižnic in spodbujanje bralne kulture39:40 Notranji dialog: Kako jezik oblikuje naše misli in svet?46:25 Umetna inteligenca (Chat GPT): Grožnja ali priložnost za ustvarjalce?55:50 Ustvarjanje za otroke in ozadje projekta A1 Lahkonočnice1:03:00 Pisanje logopedskih pravljic: Kako kreativnost pomaga pri učenju?1:13:37 Kaj je umetnost? Razloženo za 3-letnika1:17:29 Umetnost lenarjenja: Kako se sprošča mojster besed?1:21:20 Kako se ustvarjalec sooča s kritikami in sindromom vsiljivca?1:30:30 Bralna priporočila Boštjana Pižame1:33:06 Misel za konec: "Ugrizni v jabolko in boš videl."#Podcast #Slovenija #UmetnostLenarjenja #BoštjanPižama #Knjige #Branje #Prevod #IgraPrestolov #SlovenskiJezik

Frekvenca X
Xkurzija: Svet bitij, ki nam pijejo kri

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Sep 3, 2025 15:36


Xkurzija nas tokrat popelje v neverjetni svet tistih bitij, ki nam, vsaj v toplejšem delu leta, najpogosteje pijejo kri. To so komarji in klopi. Kolikšen odstotek klopov sploh prenaša bolezni in katere? Zakaj komar, okužen z virusom zahodnega Nila, na srečo ne pomeni, da bo prihodnje leto ta virus še prisoten pri nas? Kako so eksotične vrste komarjev sploh prišle k nam in zakaj so problematične? Odgovore bomo iskali na travnikih in v gozdovih v okolici Postojne, ki so za dva tedna postali "terenski laboratorij" mikrobiologov in biologov. Sogovorniki: dr. Nataša Knap Gašper, mikrobiologinja iz Laboratorija za diagnostiko zoonoz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete Tea Knapič, biologinja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Gašper Grubelnik, mikrobiolog z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete

Svetovalni servis
Priprave na ogrevalno sezono

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later Sep 3, 2025 28:10


Očiščene kurilne in dimovodne naprave zagotavljajo optimalno in varno delovanje ogrevalnega sistema, ki posledično prinaša tudi finančne prihranke. Kaj obsega priprava ogrevalnih naprav na novo sezono? Kaj lahko kot dober gospodar naredimo sami? Zakaj je pomembna optimalna regulacija ogrevanja? Kateri energenti in kateri sistemi ogrevanja so energetsko najučinkovitejši? Kako preverimo delovanje obtočnih črpalk? Kakšen je optimalen tlak vode v ogrevalnem sistemu? Zakaj je dobro vzpostaviti energetsko knjigovodstvo? Gost sredinega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Intelekta
Imamo v Sloveniji preveč študentov?

Intelekta

Play Episode Listen Later Sep 2, 2025 48:27


Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Studio ob 17h
Zakaj je šola polje tolikšnega števila frustracij za šolarje in njihove starše?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Aug 25, 2025 56:28


Šola - beseda, ki je nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta zagotovo velikokrat izrečena beseda v družinah s šoloobveznimi otroki. Kako pripraviti bodočega prvošolca na pouk, kako to storiti pri starejših učencih in dijakih? Zakaj je šola polje tolikšnega števila frustracij za šolarje in njihove starše? O vsem tem pred začetkom novega šolskega leta v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Adriana Gaberščik, učiteljica razrednega pouka na OŠ Miška Kranjca Ljubljana; Anja Vidmar, psihologinja na Gimnaziji Ledina; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Hana Kolendo, dijakinja, članica predsedstva Dijaške organizacije Slovenije; dr. Uroš Ocepek, prof. matematike in računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje.

Lahko noč, otroci!
Zakaj je morje slano

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Aug 16, 2025 10:50


Ker je vanj padel čarobni mlinček … Pripoveduje: Gregor Čušin. Čilska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

AIDEA Podkast
#190 — Zakaj je Bitcoin pomemben za človekove pravice? (Andrej P. Škraba)

AIDEA Podkast

Play Episode Listen Later Aug 8, 2025 57:56


Gost epizode je Andrej P. Škraba, slovenski podjetnik in ustanovitelj izobraževalne platforme Astra.si ter so-ustanovitelj Astra AI. V epizodi se dotakne: Pomen Bitcoina za človekove pravice  Izginjanje gotovine in finančni nadzor Prihodnost denarja: država, korporacije in Bitcoin Bitcoin kot zaščita pred inflacijo Izzivi in zmotna prepričanja o Bitcoinu Sprejemanje Bitcoina in investicijske strategije Vloga Bitcoina v prihodnosti poslovanja =================== Predavanje je bilo posneto na AIDEA konferenci 2025 v Four Points by Sheraton Ljubljana Mons: Four Points by Sheraton Ljubljana Mons

Studio ob 17h
Zakaj smo v prometu spet manj varni?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Aug 5, 2025 54:17


Prometna varnost se je v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti pri nas poslabšala; samo v preteklem tednu je na naših cestah umrlo 9 oseb, skupaj letos že več kot 60. Po podatkih Agencije za varnost prometa se pri nas največ nesreč z najhujšimi posledicami zgodi prav v poletnih mesecih, od junija do septembra, ko so naše ceste zaradi dopustov in počitnic po vsej Evropi najbolj obremenjene. O razlogih za poslabšanje prometne varnosti in o ukrepih, s katerimi bi lahko ta negativen trend obrnili, se bomo v torkovem Studiu ob 17.00 pogovarjali z gosti: Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS; Kaja Kobal, programski vodja na zavodu Varna pot.

#Ofsajd
Ofsajd #422: Žarometi

#Ofsajd

Play Episode Listen Later Aug 5, 2025 62:29


⏰ Driiiiing! Ofsaaaajd! 422! Tukaj je, stisnila nekako čas, prejšnji teden nikakor ni šlo, zdaj pa, ker ste tako zelo, zelo, zelo želeli. Ker se je reees dosti dogajalo. Seveda se je. In čisto, čisto, čiiiisto na koncu Ofsajda - se zgodi kaj? Olimpija zamenja trenerja. Seveda ga. Itak. Ker Ofsajd pravilo. Ko mi snemamo, ni noben trener varen.