Podcasts about zakaj

Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore? O novih časih optimizacije spletnega iskanja razmišljata vodja digitalnih projektov na agenciji Futura DDB Gregor Čič in Jake Kastrenakes, urednik na ameriškem tehnološkem mediju The Verge. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si The poeple who ruined the internet Poglavja: 00:00:01 Prva epizoda v letu 2026: Kaj sta Anže in Maruša nazadnje guglala? 00:01:05 Predstavitev gosta: Gregor Čič (digitalni projekti, Futura DDB) 00:01:54 Kaj je sploh optimizacija spletnih strani (SEO) in zakaj je bila do zdaj ključna? 00:03:35 Vloga SEO strokovnjaka v času prevlade Googlovega algoritma 00:04:31 Research vs. Search: Kdaj uporabimo Google in kdaj chat GPT? 00:05:44 Primer picerije: Kako se odgovori razlikujejo med iskalniki in klepetalniki 00:06:28 Pogovor z izvršnim urednikom portala The Verge (Jake Kastrenakes) o "zatonu Googla" 00:07:54 Koncept "Google Zero": Bo obisk spletnih strani zaradi UI popolnoma usahnil? 00:08:44 Ali je SEO mrtev? 00:10:54 Podatki o uporabi: 16 milijard iskanj na Googlu vs. 1 milijarda na chat GPT dnevno 00:12:13 Kako mlajše generacije (Gen Z) iščejo izdelke prek TikToka in klepetalnikov 00:13:24 Izguba "lijaka": Kako spletne strani izgubljajo prihodek od oglasov 00:15:45 Pritisk umetne inteligence: UI povzetki na vrhu Googlovih rezultatov 00:16:41 Kako danes vplivati na odgovore velikih jezikovnih modelov (LLM)? 00:18:03 Pomen prisotnosti na forumih in portalih s pregledi (TripAdvisor, Reddit) 00:18:41 FAQ za robote: Zakaj vsebino pišemo za UI agente? 00:20:25 (Ne)merljivost uspeha: Ni več garancije, da boste na prvem mestu 00:22:13 Sistemi "črne skrinje": Zakaj ne vemo natančno, kako UI sintetizira odgovore 00:24:52 Ali se sploh splača "izigravati" klepetalnike? 00:26:27 Nevarnost za manjše spletne strani: Kdo bo sploh še ustvarjal vsebino? 00:29:10 Prihodnost: Nakupovanje neposredno znotraj klepetalnika 00:30:12 Amazon vs. roboti: Boj za človeške kupce 00:30:56 Ali bodo klepetalniki postali podkupljivi s strani oglaševalcev? 00:33:04 Tehnične zahteve v letu 2026: Sheme v ozadju spletnih strani 00:34:27 Od SEO do GEO: Kako marketing spreminja kratice 00:35:00 Zaključek

Jutri začnem! Čisto zares! Bi morda raje v ponedeljek? Ah, kaj pa če prestavim na novo leto? Januar! Takole se v naše odločitve prikrade marsikatera novoletna zaobljuba, ki jih po raziskavah kar 80 odstotkov ljudi opusti že do februarja. Zakaj želja za spremembo v življenju ni dovolj? Kako si postaviti uresničljive cilje in pri njih vztrajati? O prelomnicah in doseganju ciljev bomo govorili v zadnjem svetovalnem servisu v letu 2025, naša gostja bo univerzitetna diplomirana psihologinja Eva Kovač. Pokličite ali nam pišite!

Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?Kdo se je pravzaprav odločil, da se naše koledarsko leto začne s prvim januarjem in ne nemara s kakim drugim dnem? – Kakor v toliko drugih stvareh, smo sodobniki tudi v tem pogledu zadolženi pri starih Rimljanih. Julij Cezar je bil namreč tisti, ki je – to je bilo leta 46 pred Kristusom – določil, da se bo odtistihmal leto začenjalo s prvim januarjem. A zakaj natanko je sloviti rimski diktator izmed vseh izbral ravno ta datum? In zakaj neki je Cezar dve leti pred smrtjo sploh sklenil, da je dotedanji koledar treba spremeniti oziroma reformirati? Pa tudi: kako se je njegov koledar – v zgodovino se je seveda vpisal kot julijanski – razlikoval od tistega, ki so ga Rimljani uporabljali prej? Iskanju odgovorov na ta in druga sorodna vprašanja, odgovorov, ki se tičejo dolge in razmeroma zapletene evolucije rimskega koledarja v počasnem teku stoletij od prvih kraljev do pozne republike, smo se posvetili v tokratnih – silvestrskih – Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili klasičnega filologa in zgodovinarja, predavatelja antične zgodovine na koprski Fakulteti za humanistične študije ter predstojnika Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, dr. Gregorja Pobežina. Foto: rekonstrukcija edinega ohranjenega primerka starorimskega, pred-julijanskega koledarja, ki so ga leta 1915 odkrili na steni vile v Anziu (Museo del Teatro romano de Caesaraugusta / Wikipedija)

Rdečo preprogo prvič srečamo v tragediji Agamemnon, od takrat dalje z njo izražamo čast, spoštovanje, moč in prestiž. Uporablja se v okviru državnega in diplomatskega protokola, predvsem ob uradnih prihodih tujih državnikov, državnih proslavah in slavnostnih sprejemih najvišje ravni. Njena uporaba je natančno določena in pomeni uradni protokolarni sprejem, ne dekorativni element. Na vprašanja o rdeči preprogi tokrat odgovarja prof. dr. Boštjan Udovič.

Zdravo. V letošnji novoletni epizodi se z vso resnostjo lotimo (prvega dela) pregleda leta in ga že kaj kmalu tudi sami sabotiramo. Začnemo s stvarnikom, goloto, silikonskimi joški, kraguljčki, nadaljujemo z optimizmom, depresijo, svetlečo prihodnostjo, električno mobilnostjo in se ustavimo pri jezeru, ki se je delalo, da je gin s tonikom.Aljo razkrije šokantno novico povezano s Tjašo in parkirnimi angelčki, mi pa nadaljujemo s teorijami zarote, birokracijo, religijo in ostalimi letošnjimi temami. Zapomnite si tudi nasvet, ki vam bo na delovnem mestu prišel še kako prav: "manj delaš, manj zajebeš". Srečno 2026

Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.Gostja: Petra Mole, BIC Ljubljana

Leta 325 je na pobudo rimskega cesarja Konstantina v maloazijskem mestu potekalo srečanje škofov z vseh koncev imperija, na katerem so potrdili temeljne verske resnice, glede katerih se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo še danesPred mesecem dni se je novi papež, Leon XIV., odpravil na svoje prvo potovanje. Obiskal je, kot vemo, Turčijo in Libanon. V tem kontekstu je poromal tudi v Iznik, mesto na azijski strani Marmornega morja, in v družbi svojega carigrajskega kolega, pravoslavnega patriarha Bartolomeja I., molil tam, kjer je pred stoletji stala bazilika sv. Neofita. In zakaj sta najeminentnejša cerkvena dostojanstvenika zahodnega in vzhodnega krščanstva izbrala prav ta kraj za srečanje, za pogovor in molitev? Odgovor nam, kajpak, ponuja preteklost. Iznik namreč ni bil vselej Iznik; nekoč davno se je ta kraj imenoval Niceja in prav v Niceji je pozno spomladi leta 325 – pred natanko 1700 leti, torej – na pobudo oziroma povabilo tedanjega cesarja, Konstantina Velikega, potekal prvi ekumenski koncil, srečanje več kot 200 škofov z vseh koncev rimskega imperija. Verske resnice pa, ki so jih zborujoči škofje tedaj sprejeli oziroma potrdili, resnice, ki si jih je zgodovina navsezadnje zapomnila kot nicejsko veroizpoved, še danes predstavljajo tisto točko, glede katere se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo. Drugače rečeno: čeprav sta se že leta 1054 rimski in carigrajski škof vzajemno izobčila, sta skoraj tisočletje pozneje njuna naslednika, Leon in Bartolomej, vendarle lahko skupaj molila, kajti tisto, kar ju druži, je pač pomembneje od tistega, kar ju ločuje. In kaj ju druži? – Prav nicejska veroizpoved, jasno. A kaj natanko je to? Katere so te verske resnice, do katerih so se pred 1700 leti med svojimi deliberacijami dokopali škofje? Zakaj so za kristjane – za vse kristjane – ključnega pomena še danes? Pa tudi: kaj nam dejstvo, da je nicejski koncil potekal na pobudo in pod budnim očesom cesarja Konstantina, pove o pogosto zapletenih odnosih med državo in Cerkvijo, kakor so se oblikovali v kontekstu krščanske ekumene? – To so le nekatera izmed vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, teologa in rusista, dr. Simona Malmenvalla, sicer kustosa v Slovenskem šolskem muzeju ter predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti. Foto: ikona, ki prikazuje cesarja Konstantina v družbi škofov, ki so se udeležili koncila v Niceji (Wikipedija, javna last)

Analí Bider je srednješolka, avtorica pravega romana znanstveno fantastične zvrsti in z več kot dvestotimi stranmi. Napisala ga je v angleškem jeziku. Večkrat je že sodelovala na Cankarjevih tekmovanjih, tudi na pesniških natečajih, kjer je dosegla tudi prvo mesto. Zakaj piše, od kod navdih, kaj z zgodbo sporoča, je povedala v pogovoru.

Tokrat sem se v epizodi I AM / WE ARE ALIVE pogovarjal z Blažem in Nejcem o eni najbolj preprostih, a hkrati najtežjih človeških lekcij — hvaležnosti.Govora ni bilo o lepih besedah ali duhovnih citatih. Govorili smo o tistih trenutkih, ko ti življenje da več, kot si mislil, da zmoreš sprejeti. O trenutkih, ko ne znaš več vzeti — ne pomoči, ne ljubezni, ne podpore — ker si se prevečkrat naučil preživeti sam.Zakaj se toliko ljudi uči dajati, ne pa tudi sprejemati?Zakaj nam je lažje delati, kot dovoliti, da nekdo dela za nas?In kdaj smo izgubili tisti občutek, da “hvala” ni šibkost, ampak moč, ki zapira krog med srcem in življenjem?V pogovoru gremo globoko – v odnose, v podjetniško pot, v tiste neizrečene trenutke med uspehom in izgorelostjo.Ker hvaležnost ni samo čustvo.Je smer.In dokler ne znaš biti hvaležen za to, kje si — tudi če ni popolno — ne boš pripravljen sprejeti tistega, kar prihaja.

okrat se v epizodi I AM / WE ARE ALIVE z Blažem dotakneva ene izmed najbolj pogumnih, a tudi najbolj strašljivih odločitev v življenju — zapustiti varnost in stopiti v neznano.Kaj se zgodi, ko zamenjaš plačo za vizijo?Ko zamenjaš stabilnost za svobodo, rutino za odgovornost in udobje za rast?In predvsem — kdaj veš, da je čas, da greš?Blaž deli svojo zgodbo o tem, kako je zapustil varno zaposlitev, da bi sledil sebi. Govoriva o strahu, dvomih, neuspehih in tistem trenutku, ko se ti življenje začne sestavljati — ravno takrat, ko si bil prepričan, da se razpada.Ta pogovor ni o “motivaciji”.Je o realnosti. O tem, kako izgleda, ko res tvegaš.Ko zjutraj ne vstaneš zaradi plačila, ampak zaradi smisla.Ko ti postane jasno, da je največje tveganje — ostati tam, kjer nisi več živ.

V Srbiji se nadaljujejo študentski protesti. Beograjski župan je iz varnostnih razlogov odpovedal silvestrski koncert na Trgu republike. Prednovoletno vzdušje je kljub temu prisotno v mestu, med drugim ga lahko doživite v zimsko pravljici v Beogradu na vodi.

Iskali bomo odgovore na vprašanja, povezana z Božičem. Zakaj ga kristijani pišemo z veliko začetnico, kako v ospredje postaviti njegovo versko sporočilo in na kakšne načine komercializacija izkrivlja bistvo Božiča. Razmišljali bomo tudi o tem, kako se temu zoperstaviti in Božič ponovno razumeti kot praznik vere, upanja in odnosa. Naš gost bo Peter Čemažar, kaplan v Jegličevem dijaškem domu ter profesor vere in kulture na Škofijski klasični gimnaziji.

Marsikdo se je z novo sezono severnoameriške košarkarske lige NBA znašel pred televizijskim zaslonom, kjer pa tekem ni mogel spremljati. V svetu športnih pravic se spremembe dogajajo pogosto, a tokrat so posledice zelo občutne tudi za gledalce v Sloveniji. Z začetkom nove sezone se prenosi lige NBA v Sloveniji ne predvajajo več na programu Arena Sport, temveč na programu Sportklub. Arena Sport je vključen v ponudbo večine večjih operaterjev: Telekom Slovenije, T2, A1 in drugih, medtem ko je Sportklub na voljo izključno pri Telemachu.Gre za običajen tržni mehanizem športnih pravic, zatrjujejo slovenski operaterji, v praksi pa to pomeni, da je del uporabnikov čez noč ostal brez vsebine, ki je bila doslej samoumevno del njihove naročnine. Nekateri so naročniške pakete sklenili tudi izključno zaradi teh prenosov. Kdo je v takšnih primerih odgovoren? Kaj lahko naročniki zahtevajo, ko se vsebina, zaradi katere so sklenili paket, nenadoma umakne? In ali imamo v Sloveniji sploh mehanizme, ki bi uporabnike v takih primerih zaščitili? Sogovorniki: Tomaž Šaunik, poslušalec, ki pri svojem ponudniku nima dostopa do Arene Sport Luka Štucin, odgovorni urednik televizije Arena Sport Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Marko Simeunovič, pomočnik direktorja televizije Sportklub Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing in direktor agencije Sport Media Focus Marko Milosavljević, profesor novinarstva in medijske regulacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Slovenija je pripravila prvi nacionalni razpis za generativno umetno inteligenco, ki naj bi vsem državljanom, za delo ali zabavo, zagotovil brezplačen dostop do najbolj zmogljivih modelov generativne umetne inteligence. Platforma naj bi zagotavljala tudi varnost podatkov znotraj Evropskega gospodarskega prostora.Umetna inteligenca velja za odločilno tehnologijo 21. stoletja, odvisnost Evrope od ameriških ponudnikov na tem področju pa je eden od evropskih strateških problemov, saj pri razvoju konkretnih tehnologij in infrastrukturi zanje zaostaja.Koliko je torej nakup licenc za dostop do plačljivih modelov ameriških podjetij koristen za nadaljnji razvoj Slovenije, koliko pa le povečuje prav to odvisnost, je tema oddaje Studio ob 17ih.Gostje:dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije;dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino;prof. dr. Blaž Zupan, fakulteta za računalništvo in informatiko.

Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih. Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani

V tokratni oddaji Morje in mi tudi o skupni ribiški politiki. Sprva je bila osredotočena v ohranjanje in upravljanje ribjih staležev, danes pa je njen cilj zagotoviti, da je ribištvo Evropske unije trajnostno tako z okoljskega kot z gospodarskega in socialnega vidika. Nekatere države so bile še pred vstopom v Evropsko unijo članice mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki določa letni dovoljeni ulov modroplavutega tuna. Zakaj kljub skupni evropski ribiški politiki naša država nima kvote, ki bi ribičem dovolila, da lovijo tudi modroplavute tune, je zanimalo Tjašo Škamperle. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V ponovljeni mednarodni raziskavi TIMSS, v kateri je sodelovalo devet držav, so slovenski petošolci pokazali največjo rast znanja matematike in naravoslovja. Kaj kaže ta rezultat naših 11-letnikov? Velike razlike v znanju med učenci iz različnih držav poglabljajo učni načrti; naši učenci se pri matematiki nekatere vsebine učijo v višjih razredih kot najbolj uspešni učenci, sodelujoči v raziskavi, v drugih državah. Ali bo prenovljen učni načrt za matematiko za osnovno šolo premaknil računanje z ulomki in decimalnimi števili v nižji razred? Zakaj imajo matematiko dečki raje kot deklice? Zakaj se naši učenci v šoli počutijo slabše kot njihovi vrstniki iz drugih držav? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Barbara Japelj Pavešič, nacionalna koordinatorico raziskave TIMSS, Pedagoški inštitut; Janja Zupančič, državna sekretarko na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Mojca Suban, koordinatorica predmetne kurikukularne komisije za prenovo učnega načrta za matematiko, zavod za šolstvo; Sašo Božič, ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Kaznivih dejanj med mladoletniki je znova vse več. Stroka opozarja, da bi imele pri njihovem preprečevanju največji učinek hitre obravnave. Bomo končno, z več kot 15-imi leti zamude, dobili zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov? Prejšnji teden je v državnem zboru prestal prvo obravnavo, podpirajo ga tako rekoč vse poslanske skupine. Zakaj ga potrebujemo in kaj bo prinesel? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: mag. Nina Koželj, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje; Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi; Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka; Deja Kozjek, višja sodnica; Katja Filipčič, katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Po dolgem času se s podkastom vračamo k njegovim koreninam. Pred slabimi štirimi leti je namreč nastal kot kanal za širjenje idej in principov umirjanja in bojevanja s stresom. In moja najljubša metoda za tovrstne podvige je - čuječnost. Eva Požar je magistrica sociologije, specializantka psihoterapije in učiteljica čuječnosti. Je ena izmed ustanoviteljic Društva za razvijanje čuječnosti. Kot coachinja na področju spolnosti in odnosov pa je tudi odličen sogovornik za pomembno vprašanje: ali ima čuječnost mesto celo pri seksu? Vabljeni da z nama raziščete čudovito teorijo in prakso čuječnosti. In upam, da tudi vam spremeni življenje na lepše.Epizoda je nastala v sodelovanju z Neuroth, vodilnim evropskim podjetjem za slušno akustiko in zaščito sluha. Vabljeni na njihov brezplačen test sluha: https://www.neuroth.com/sl-SI/spletna-rezervacija-termina/Mala šola čuječnosti na podkastu Umetnost Lenarjenja:- prvi del: https://open.spotify.com/episode/0noH1Al5pnQDTE252g7Fhs?si=OtLBpHl2RRqZmo5vry7zcg- drugi del: https://open.spotify.com/episode/2XoWYLhWQpUshtZFuABKOQ?si=KiTk3FViShedVhfWomEZ_wRaziskava o vplivu prakse čuječnosti na Alzheimerjevo bolezen: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34718153/Evo najdeš na: www.evapozar.comDruštvo za razvijanje čuječnosti: www.cujecnost.orgČASOVNICA0:00 Uvod in predstavitev gostje Eve Požar3:50 Kako postati učitelj čuječnosti: študij v Veliki Britaniji6:00 Budistične korenine vs. sekularna uporaba v psihologiji10:10 Definicija čuječnosti: Namerno usmerjanje pozornosti11:35 Evina osebna izkušnja: Od parka na Danskem do tišine v Indiji14:00 Koncept sprejemanja: Ali to pomeni, da se vdamo v usodo16:40 Prostor med dražljajem in odzivom (primer jeze pri starševstvu)21:30 Fizične spremembe v možganih (amigdala) in manjša reaktivnost23:45 Nevroplastičnost: Zakaj samo branje o čuječnosti ni dovolj25:40 Formalne prakse: Pregled telesa, sedeča meditacija in čuječa hoja28:50 Kako pogosto je treba vaditi za rezultate31:30 Opozorilo: Kdaj čuječnost ni primerna (travme in duševne motnje)33:40 Preprosta vaja: Kako opazovati dihanje in kaj narediti z mislimi40:50 Čuječa komunikacija: Kako resnično poslušati sogovornika44:00 Težave s sluhom, socialna izključenost in stigma48:45 Povezava med čuječnostjo, spolnostjo in užitkom51:40 Mit o spontanem poželenju in pritiski glede pogostosti spolnosti55:00 Čuječ pregled telesa in spoznavanje anatomije57:20 Sprejemanje telesa: Odnos do bolečine in hvaležnost (primer hrbtenice)59:40 Kako misli in pričakovanja ("kako bi moralo biti") uničijo spolnost1:03:40 Strah pred spolno prenosljivimi okužbami in stigma "umazanosti"1:09:40 Dostopnost testiranja v Sloveniji in pomen preventive1:12:40 Evina izkušnja z učenjem čuječnosti v zaporu1:15:20 Čuječnost kot podpora po zdravljenju raka1:17:20 Kje začeti in priporočila knjig in tečajev

Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?Maruša in Anže v živo na Knjižnem sejmu z gostoma: medijsko psihologinjo Martino Peštaj in ustvarjalcem podkasta Očka se pofočka Miho Goršinom. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Slovenski pokojninski sistem deluje po načelu pretočne blagajne, kar pomeni, da današnji zaposleni financirajo današnje upokojence. A demografska slika se hitro spreminja: rodnost pada, življenjska doba narašča, razmerje med aktivnimi in upokojenimi pa se nevarno premika v napačno smer. Epizoda razčleni, zakaj je pokojninski sistem v sedanji obliki dolgoročno nevzdržen, zakaj pričakovanja o “pokojnini, ki bo že nekako” ne držijo več, ter kakšne posledice bodo imele zamujene reforme. Kako se je iz nekdanjega presežka pokojninske blagajne ustvaril kronični minus, zakaj politiki in populizem zavirajo nujne spremembe ter zakaj bodo prihodnje generacije iz pokojninske blagajne prejele manj, kot pričakujejo. Je pokojninski sistem pravičen in za koga? Pokojnine so navzgor omejene na cca 3.500 evrov! Kako obdržati v pokojninskem sistemu velike plačnike? Tisti z višjo plačo, vplača v pokojninski sistem več kot bo dobil, tisti z nizko plačo, dobi več kot je vplačal. Na jesen življenja je treba imeti vsaj 30 tisočakov prihranke za potencialne zdravstvene težave. Pred mikrofonom: Žiga Vižintin, poznavalec pokojninskih sistemov, Pokojninska družba A Opomba: epizoda je bila posneta pred sprejetjem pokojninske reforme ____________________________ Money-How Live: Spopad biki in medvedi: Kam z denarjem v letu 2026 Kdaj: 4. december ob 17:00 v Kristalni palači Prijava https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti v Ljubljani in prvič v Mariboru Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: Ljubljana: 22. januar 2025 Maribor: 5. febuar 2025 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije

Dr. Jaka Čibej je raziskovalec, ki se na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ukvarja z računalniškim jezikoslovjem. Pred kratkim se je lotil popisovanja slovenskega tabujevskega besedišča - torej kletvic, slabšalnih izrazov in podobno. Zakaj, kakšna je uporabna vrednost takšne raziskave in kaj nam pove o slovenski družbi, izveste v tokratnem Jezikanju.

Zmaga s sporočilom. In karakterjem. In borbo. In smislom. Po derbiju tri res nujne točke. Zakaj nujne? Ker tako se igra. Ni lepo, je pa uspešno. Pogledala sva malo o bekih, pa malo v prestopni rok, pa kdo bi šel, pa kdo bi ostal, pa ... Taki, klasično nabriti Zic.

Gostja 203. epizode AIDEA podkasta je bila Erika Žnidaršič, slovenska novinarka in televizijska voditeljica, najbolj znana kot dolgoletna voditeljica informativne oddaje Tarča na RTV Slovenija. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj novinarstvo? Svoboda govora Zakaj je pomembno raziskovalno novinarstvo? Razlika med komercialno in javno televizijo? Vloga podkasta v političnih kampanjah RTV prispevek, javni sektor in pogoji dela Oddaja o RTV na RTV Katere medije spremlja Erika Žnidaršič? Volitve 2026, politika in sprejemanje odgovornosti

Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.V slovenskih estetskih klinikah Fabjan in Juventina opozarjajo na nujnost konservativnega pristopa, številne posege pri mladih odsvetujejo, saj pravijo, da so nepotrebni ali celo škodljivi. Ob tem izpostavljajo še tveganja medicinskega turizma: vse več mladih zaradi nižjih cen potuje v Turčijo ali Srbijo, kjer se pojavljajo zapleti, od okužb in poškodb živcev do posegov v hotelskih sobah. Sogovorniki: Samir Horvat in Žan Kajtna, Golden Boys Lucija Čevnik, doktorica sociologije in specializantka lacanovske psihonalaize dr. Uroš Ahčan, specialist splošne kirurgije ter specialist rekonstruktivne, plastične in estetske kirurgije dr. Matic Fabjan, specialist plastične kirurgije Zapiski: Vroči mikrofon - Lepotni posegi na črnem trgu in v rokah amaterjev Knjiga: Super market lepote, Uroš Ahčan Foto: Golden Boys

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde. V Xpertizi pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Gostje so bili:  - prof. dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani. - dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani - prof. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani     Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo? 00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu? 00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji? 00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes? 00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno? 00:26:55 Novice iz sveta astronomije

V epizodi se pogovarjamo o stanju slovenskega trga, prihajajočih individualnih naložbenih računih (INR) in o tem, zakaj 25 milijard evrov na bančnih računih predstavlja tveganje, ne varnosti. Bombač razloži, zakaj meni, da bi moral vsak vlagatelj marca prihodnje leto opraviti prvo vplačilo v INR, ter izpostavi, da bodo znotraj računa vsi donosi neobdavčeni do dviga. Dotakneva se stroškov in pasti neobrokerjev, vloge pokojninskih skladov, možnosti slovenskega trga za preboj v višjo kategorijo ter njegove osebne naložbene strategije – kot pravi, je "hodler", ki stavi na disciplino in razpršitev, ne na dnevno trgovanje. Epizoda je bila posneta konec avgusta 2025. Objavljena je tudi na Youtube. V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Intro 03:00 – Se napihuje balon 05:10 – Koncentracija v SBITOP-u in vloga "svete trojice" 07:30 – Ali Slovenija lahko dočaka nove velike IPO-je? 10:00 – Individualni naložbeni računi: zakaj marca 2026 ne smeš zamuditi prvega vplačila 14:30 – Psihologija malih vlagateljev in lekcije iz krize 2007–2009 17:00 – Koliko slovenskih delnic naj ima vlagatelj v portfelju? 19:30 – Likvidnost Ljubljanske borze: miti in realnost 22:00 – Neobrokerji: zakaj "ničelna provizija" ni vedno najcenejša 25:00 – Zakaj hrvaški pokojninski skladi bolj verjamejo v slovenske delnice kot slovenski 28:00 – Preveč denarja na bankah: izguba tretjine vrednosti v 20 letih 31:00 – Vizija LJSE do 2028 in pot do trgov v razvoju 35:00 – Ljudske obveznice in prihod novih finančnih instrumentov 38:00 – Osebni portfelj in "hodler mindset" 42:00 – Pogled na FIRE: zakaj ga ne zanima zgodnja upokojitev 45:00 – Zaključek epizode *ustavrjeno s pomočjo umetne inteligence ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Miha Jagodic, soustanovitelj Bloq.it, razkrije, kako se je ena najhitreje rastočih evropskih logističnih zgodb začela na plaži in v nekaj letih zrasla v podjetje s 300 zaposlenimi ter 80 milijoni evrov prihodkov. Od prve investicije očeta–poslovnega angela do ključnega preboja z Vintedom – Miha odkrito govori o eksekuciji, talentu, neusmiljeni konkurenci in gradnji globalne infrastrukture paketomatov. Pojasni, zakaj živi v Lizboni in kako je urejal davčno rezidentstvo, razkrije svojo osebno investicijsko strategijo (ETF-i, blue chip delnice, bitcoin) ter zakaj FIRE filozofija zanj ne deluje. Zaposlene vidi kot ključ do uspeha – in želi, da jih Bloq.it naredi milijonarje prek lastniškega deleža. Za konec svetuje: "Do hard things". V tokratni epizodi boste slišali: 00:00–03:00 Intro 03:00–05:20 "aha" trenutek na plaži 08:00–10:30 Prva investicija: oče kot poslovni angel 14:00–17:00 Eksplozivna rast: v šestih letih od 300 tisočakov prihodkov do 80 milijonov 17:00–19:00 Kaj je Bloq.it 19:00–22:00 Podjetje je talent + kapita 22:00–25:00 Kitajska konkurenca, cena proizvodnje in strateška prednost 25:00–28:30 Zakaj so Vinted in veliki kurirji prelomna točka 28:30–33:00 Poslovni model, ponavljajoči prihodki in širitev po Evropi 33:00–36:00 Načrti naslednjih 3–5 let: 250 milijonov prihodkov 36:00–39:00 Zakaj ustanovitelji ne razmišljajo o hitri prodaji podjetja 39:00–41:30 Sekundarni trgi in zakaj lahko prodajaš delež podjetja, ne pa podjetja 41:30–43:30 ESOP: želim narediti čim več milijonarjev med zaposlenimi 43:30–47:00 Zasebne finance: od želje po lastništvu nogometnega kluba do osebnega portfelja 47:00–51:30 Investicijska strategija (ETF-i, blue chipi, bitcoin) 51:30–54:00 Varnostna mreža malo drugače 54:00–56:45 Bitcoin kot dolgoročna naložba in varnost pred valutnimi šoki 56:45–59:00 Selitev na Portugalsko in davčno rezidentstvo 59:00–01:02:00 Življenje v Lizboni, nepremičnine in visoki stroški 01:02:00–01:05:00 Podjetništvo in stres: zakaj Miha ne mara dopustov 01:05:00–01:08:00 FIRE? Ne, hvala – zakaj podjetniki ne znajo mirno sedeti 01:08:00–01:09:10 Zadnje misli: "Do hard things" Spopad bikov in medvedov : 4.12. dogodek Money-How Live v Kristalni palači ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Esop deluje tako, da lastnik proda delež zadrugi zaposlenih, odplačevanje odkupa pa poteka iz razpoložljivega denarnega toka podjetja. Zaposleni tako postanejo delničarji podjetja, v katerem delajo, in so lahko udeleženi v dobičku prek izplačila dividend. Ne delajo več le za plačo, ampak tudi za dobiček, ki se pošteno deli mednje. Njihov finančni vložek je omejen na 300 evrov, njihova odgovornost pa veliko večja – gre za zavezo pripadnosti, učinkovitosti in soodločanja. Kaj ta model dejansko pomeni, kako se razlikuje od menedžerskih odkupov in zakaj so prvi kandidati zanj prav družinska podjetja z izzivi nasledstva? Kako je mogoče, da podjetje odkupi samo sebe prek denarnega toka? In zakaj je pri tem finančna pismenost zaposlenih ključna? V epizodi razčlenimo, kako deluje inkluzivni kapitalizem v praksi, kje se je model v tujini izkazal in kaj bi lahko pomenil za slovenski trg dela ter lastništva v naslednjem desetletju. Pred mikrofonom: Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo O tem smo podrobneje pisali v članku https://money-how.si/blog/poleg-place-v-prihodnje-se-dividende-iz-solastnistva/ V tokratni epizodi boste slišali*: 00:00 – Uvod: zakaj Esop ni samo­upravljanje, ampak inkluzivni kapitalizem 03:20 – Kako je nastal zakon in zakaj ime »lastniška zadruga delavcev« zavaja 06:00 – Kaj je Esop in kako deluje mehanizem odkupa prek denarnega toka 08:30 – Od kod ideja: Louis Kelso in ameriški koreni modela 10:00 – Zakaj lastniki razmišljajo o prenosu lastništva na zaposlene 15:40 – Kaj v praksi pomeni vključevanje zaposlenih v lastništvo 21:00 – Davčna logika: zakaj država model spodbuja 23:30 – Esop ni menedžerski odkup: ključne razlike 29:00 – Primeri iz prakse: kako to deluje v ZDA in v Evropi 33:00 – Slovenski primeri in potencialni kandidati (Akrapovič, Dewesoft, družinska podjetja) 36:30 – Kdo odloča: vloga zadrug in upravnih odborov 39:00 – Kako se določa vrednost deleža in kdaj pride do izplačil 42:00 – Finančna pismenost kot pogoj za uspeh 45:00 – Zakaj bi Esop lahko povečal produktivnost in zadržal kadre *ustvarjeno z umetno inteligenco ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Zdravo. Epizodo začnemo s predvolilnimi temami, kot so božičnica, regres, november in veselje do dela. Izvemo, da je za uspeh na delovnem mestu bistveno predvsem veselje do dela. Ko obdelamo litostrojske štrajke v 90-ih, skočimo k ortodoksnim martinovalcem in napovemo našo bodočo selitev v klet na Trstenjakovo. Namesto na Komodo se preselimo v Rim, kjer najdemo zlata (sveta) vrata. Tam ti odpustijo vse grehe, še posebej, če še nisi krščen. Spoznamo tudi megapoda, letečo kuro, ki ne želi sedeti na jajcih. Douglas pove, da rad programira, čeprav traja programiranje precej dlje, kot če bi stvari izračunal "na peš". Ampak saj veste: važno je predvsem veselje do dela!

Tako pravi dolgoletni borznik Zlatko Turkovic, avtor knjige Modri investitor - praktični primeri. Obrestne mere bodo narekovale tempo dogajanja, zloma zato ni na vidiku. "Nihajem od 10 do 15 odstotkov ne dajem večje pozornosti," pravi Turkovic. Dnevna nihanja tečajev so v tej fazi cikla bolj hrup kot signal. Trg se odziva na stavke, ton glasu in celo mimiko šefa ameriške centralne banke Jeroma Powlla, a resni premiki prihajajo s spremembo stroška kapitala. Če denar postopno postaja cenejši, se lahko tudi začasni strah razpusti precej hitreje, kot bi si mislili. To pa ne pomeni, da je kupovanje padcev (buy the dip) univerzalna strategija. V takih okoljih se razlike med izvrstnimi, dobrimi in slabimi podjetji samo še bolj razkrijejo, pravi Turkovic. V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 – Uvod (napoved epizode) 05:34 – Popravek na trgih: korekcija ali začetek medveda? 09:12 – Zakaj "do zloma ne bo prišlo" 12:08 – Obrestne mere kot ključni signal, ne tečaji 15:46 – Buy the dip: kdaj ima smisel in kdaj ne 20:10 – Izvrstna vs dobra vs slaba podjetja (kako jih razlikovati) 24:18 – Buffettov rekordni kup denarja (382 milijard) – zakaj čaka? 28:52 – Buffett kupuje podjetja, ne delnic: kaj to pomeni za male vlagatelje 32:37 – Mr. Market: gospod Trg in psihologija vlagateljev 36:49 – Buffettov indikator: kako brati razmerje med trgom in BDP 41:15 – Koncentriran portfelj 46:10 – Ko Buffett ravna kontra trgu 51:42 – Kako vlagatelj ohrani mirno glavo, ko trg paničari 55:58 – Nepremičnine so za tiste, ki želijo spati ponoči 1:09:00 – Recept za dolg zakon Prednovoletni dogodek: Spopad bikov in medvedov - 4.decembra https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Zdravo. Tokrat smo z vami Gustl, Lojz in Štef, konca sveta pa ni! Zato smo začeli epizodo z razpravo nesmrtnosti duše in o tem, kaj se z njo zgodi ob teleportu, ter ugotovili, da je demenca najbrž razkrajanje duše. Spomnimo se tudi na novico, da tudi v cerkve prihajajo POS terminali in brezgotovinsko poslovanje. Švedski akademiji, ki podeljuje Nobelove nagrade predlagamo, da za oranžnega zeta izumi posebno priznanje: Nobelovo nagrado za Trumpa. Take nagrade nima in je ne bo imel nihče drug. Naj bo to najlepša nagrada in najbolj velika. Večja kot navadne Nobelove nagrade. In bolj zlata. In bolj unikatna. Enkratna. Seveda ne pozabimo na Komodo, na zmaje in na kačo, ki je padla z nadstreška, spomnimo pa se tudi na slikanje s tigri (tega raje ne počnite) in posledično na Darwinove nagrade!

Ameriška centralna banka Fed je znižala obrestne mere v času, ko na borzi padajo rekordi. To se je zgodilo le štirikrat v 50 letih. Zakaj je to lahko opozorilo, ne pa dobra novica, odgovarja centralni bankir Egon Zakrajšek, ki dela na Banki zveznih rezerv v Bostonu. Ključna vprašanja, ki bodo vplivala na ameriško gospodarstvo in finančne trge, bodo povezana predvsem s trgom dela, ki že kaže znake ohlajanja, investicijami v umetno inteligenco ter občutljivostjo podjetij in trgov na spremembe inflacijskih pričakovanj. Že majhen premik lahko sproži velik odmik. Finančne krize so predvidljive, pravi centralni bankir Egon Zakrajšek, ki še dodaja, da obstaja velika verjetnost, da se zgodi v roku dveh do treh let.

Robert Friškovec je oseba, ki ima zelo zanimiva področja delovanja. Kot zaporniški vikar se srečuje z vsemi skupinami, kise jih zapor dotika na tak ali drugačen način: zaprte osebe, žrtve kaznivih dejanj, svojci, zaposleni v zaporskem sistemu, ljudje po prestani kazni. Obenem je zaposlen na Ministrstvu za pravosodje na uradu za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč, dela pa doktorat iz obnavljalne pravičnosti. Pa vendar je tista Robertova vloga, ki je mene spodbudila, da sem ga povabil na pogovor, vloga predavatelja - Robert je učitelj tehnik (nenasilne) komunikacije, znanje pa črpa tako iz močne teoretične podlage kot izjemnih lastnih izkušenj v praksi. Sporazumevanje je danes prevečkrat pozabljena veščina in ena najpomembnejših orodij uspešnega modernega človeka. Robert pravi, da se komunikacija prične s poslušanjem. Vabim vas torej, da prisluhnete :)Robert omenja knjigi Zakaj se ti bojim povedati kdo sem (John Joseph Powell) in Tišina v času hrupa (Erling Kagge).Brezplačen tečaj čuječnosti Palouse Mindfulness najdeš na: https://palousemindfulness.com/Hvala, ker me spremljaš!

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje. Gostji: dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana Brala je Mateja Perpar.  V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević

Tokrat ni šlo za “Trumpov tvit” ali klasičen makro šok – dramo na kripto trgu je povzročila napaka v konstrukciji trga na največji kriptoborzi Binance. Kakšen je sentiment med kripto vlagatelji? Kakšne so napovedi do konca leta? Pred mikrofonom Money-How: Nejc Bizjak, Robinhood V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Uvod: “Uptober” in rekordne ravni bitcoina 01:20 Kaj se je zgodilo 10. oktobra – napaka na Binanceu 03:45 Zakaj je kripto bolj ranljiv kot delniški tri 05:20 Hyperliquid in skrivnostni veliki short 09:00 Binance in tehnične težave 11:30 Kripto infrastruktura in odvisnost od Amazaon Web Services (AWS) 17:00 Gotovina v ustavi in digitalna svoboda 20:20 Bitcoin proti zlatu: digitalno vs. fizično 25:30 Volatilnost, zlato in dolgoročni trendi 30:00 Ameriške banke, “ščurki” in kreditni trg 35:00 Mali vlagatelji in globalna likvidnost 38:00 Sentiment na trgu in štiriletni cikel bitcoina 44:30 Makro slika do konca 2025 45:30 Pogled v leto 2026: nižje obrestne mere 50:00 AI balon in “prestrašen trg na vrhu” 53:00 Denarna masa, inflacija in fiskalna dominanca 54:30 Brokerji vstopajo v kripto 57:00 Meja med demokratizacijo in manipulacijo 1:00:00 Stabilni kovanci kot geostrateški instrument 1:04:30 Kriptodavek v Sloveniji 1:06:00 Zaključek: volatilnost bo ostala _____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ poglobljeni članki ___________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo (28.10.2025) Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. https://money-how.si/izobrazevanja _____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (27.11. 2025) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ Ostala izobraževanja: https://money-how.si/izobrazevanja Več o Money-How na https://money-how.si/

So ponedeljki in so ponedeljki po taki nedelji. Ko je in ko ni. Ko je igra in ko ni točk(e). Maribor je v Kopru izgubil z 1:0. Pa ocena, da je bila to najboljša tekma v sezoni? Je? Ni? Zakaj so bile Viole igralec tekme, zakaj je Jan Repas enkrat pogrešljiv, drugič pa se pozna, ko ga ni, kakšen je Benjamin Tetteh letos, zakaj in kakšna krila ima Maribor. In zakaj 2014/15 Maribor "premaga" tistega iz 1999/2000? Pa čestitke mestu Maribor! To pa!

Na Prvem programu 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem 22.oktobra. Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Zakaj je Gašper nehal stavkati avtorja Jožeta Sevljaka v interpretaciji igralke Ane Urbanc. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtor besedila: Jože Sevljak. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, junij 2025.

Zdravo. Tokratno epizodo z vami delimo v celoti, ker v Predigri (bonus epizodi, ki jo pred glavno epizodo ponavadi dobijo naši podporniki) na vse pretege temeljito znanstveno analiziramo čustvenčke, predvsem najljubše kose “zelenjave” in kako se prikazujejo na različnih mobilnih operacijskih sistemih. Čudoviti svet čustvenčkov prekine dejstvo, da je do rojstnega dneva Billa Gatesa še dobra dva tedna (15 dni). Za nepoučene: to je dan, ko bomo vsi cepljeni proti COVID-19 končno končali tostransko trpljenje. Za tiste, ki bi še radi živeli, imamo nasvete: uporaba kisa in aluminijaste folije kot zaščite pred 5G žarki ter bunker, ki naj bo vsaj 7 metrov pod zemljo. Dotaknemo se tudi nasvetov o gledanju v sonce (zjutraj!) in razpravljamo o dvomljivi učinkovitosti kreme za sončenje. Potem spet odrinemo v Ladin Gaj, kjer divje zveri pojejo pozno v noč, na obzorju pa je končno Komodo. Vmes razmišljamo o izgubljenem občutku čudenja. Končamo z apelom: bodite prijazni, hvaležni in uživajte, dokler lahko. Naslednjih 14 dni bo ključnih.

Da je gibanje koristno za naše zdravje, vemo vsi. Ko dežuje ali je hladno in temno, pa že imamo dober izgovor, da se raje usedemo pred zaslon, kot da bi šli na sprehod ali tek. Kako sedenje, ki se mu sicer ne moremo izogniti, naredimo manj škodljivo? Zakaj naše telo nujno potrebuje ustrezne obremenitve in kakšne obremenitve naj izbere vsak zase? Gost v studiu Prvega profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.

Taščica obudi ogenj s prhutanjem kril … Pripoveduje: Sandi Pavlin. Eskimska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.