POPULARITY
Categories
Stvar je povsem naravna in na žalost zelo pogosta v modernem času, v tempu prehitrega življenja, ko vsaj malo izprežemo zgolj na dopustu. Ko pridemo na počitnice, na morje, na dopust ... se zgodi nekaj, kar se sicer redko. Sprostimo se in telo preneha izločati kortizol, tako imenovani stresni hormon, ki sicer drži telo v konstantni pripravljenosti, ki biča imunski sistem. In organizem enostavno "izpreže", izkoristi ta čas, da se očisti, da izvrže vse, kar prej ni moglo, saj ste s svojim čustvenim, mentalnim, psihičnim stanjem organizmu prikazovali stanje "smrt ali preživetje. Telo takrat nekako zdrži celo leto, a potem pride vse za njim. Na žalost takrat, ko si najbolj obetamo, kako bomo poležavali na plaži, pili koktejle, plavali in podobno. Se lahko temu izognemo?
Gost epizode je Andrej P. Škraba, slovenski podjetnik in ustanovitelj izobraževalne platforme Astra.si ter so-ustanovitelj Astra AI. V epizodi se dotakne: Pomen Bitcoina za človekove pravice Izginjanje gotovine in finančni nadzor Prihodnost denarja: država, korporacije in Bitcoin Bitcoin kot zaščita pred inflacijo Izzivi in zmotna prepričanja o Bitcoinu Sprejemanje Bitcoina in investicijske strategije Vloga Bitcoina v prihodnosti poslovanja =================== Predavanje je bilo posneto na AIDEA konferenci 2025 v Four Points by Sheraton Ljubljana Mons: Four Points by Sheraton Ljubljana Mons
Mineva 100 dni papeževanja Leona XIV. - manj senzacionalnih novic, bolj premišljeni nagovori in zadržano pristopanje k javnosti.70.000 mladih iz Medžugorja poslanih v svet z rožnim vencem v rokah!Slovenska polpretekla zgodovina: Dokumenti ostajajo, akterji odhajajo.Na Dunaju vzpostavljena komisija o ozadju policijske akcije Peršman.Izrael odobril načrt za zasedbo mesta Gaza. Ta sproža zaskrbljenost tako domače kot tuje javnosti.Resorno ministrstvo vzpostavilo register javnih najemnih stanovanj. Kakšen je namen?Evropski akt o svobodi medijev v celoti v veljavi. Zakaj je proti njemu evropska poslanka Romana Tomc?ŠPORT: Šeško za 85 milijonov evrov iz Leipziga v Manchester United, Nogometaši Celja na prvi tekmi tretjega kroga kvalifikacij Konferenčne lige Lugano v Švici odpravili s 5:0, Olimpija proti albanski Egnatii doma remizirala brez golov.Vreme: vztrajalo bo sončno in vroče vreme.
Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Predsednik slovenske vlade je na dan četrte zmage Tadeja Pogačarja organizatorjem slovitega Toura izročil pismo o nameri organizacije velikega starta dirke po Franciji, tako imenovanega »grand departa«. Finančni okvir projekta, ki vključuje organizacijo treh etap, promocijske in logistične stroške ter stroške varnosti in infrastrukture, je od 10 do 12 milijonov evrov. Zakaj sploh tak projekt, kateri so največji izzivi, kako na organizacijo gledajo kolesarski delavci, kako politika, kako ekonomisti in koliko možnosti imamo, da leta 2029 res pozdravimo karavano dirke vseh dirk v Sloveniji.
Pogledali smo v svet katoliških skavtov – gibanja, ki mladim ponuja več kot le pustolovščine v naravi. Z gostjo Matejo Mehle smo govorili o poslanstvu skavtstva, o tem, zakaj starši zaupajo svoje otroke skavtom, kako skavtsko življenje spodbuja odgovornost, prijateljstvo in duhovno rast ter kako izgledajo poletni tabori.
Prometna varnost se je v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti pri nas poslabšala; samo v preteklem tednu je na naših cestah umrlo 9 oseb, skupaj letos že več kot 60. Po podatkih Agencije za varnost prometa se pri nas največ nesreč z najhujšimi posledicami zgodi prav v poletnih mesecih, od junija do septembra, ko so naše ceste zaradi dopustov in počitnic po vsej Evropi najbolj obremenjene. O razlogih za poslabšanje prometne varnosti in o ukrepih, s katerimi bi lahko ta negativen trend obrnili, se bomo v torkovem Studiu ob 17.00 pogovarjali z gosti: Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS; Kaja Kobal, programski vodja na zavodu Varna pot.
⏰ Driiiiing! Ofsaaaajd! 422! Tukaj je, stisnila nekako čas, prejšnji teden nikakor ni šlo, zdaj pa, ker ste tako zelo, zelo, zelo želeli. Ker se je reees dosti dogajalo. Seveda se je. In čisto, čisto, čiiiisto na koncu Ofsajda - se zgodi kaj? Olimpija zamenja trenerja. Seveda ga. Itak. Ker Ofsajd pravilo. Ko mi snemamo, ni noben trener varen.
Z Marjanom Pograjcem iz podjetja Sistem Plus smo govorili o klimatskih napravah, ki jih uporabljamo v naših domovih. Kako jih pravilno uporabljati, na kaj naj bomo pozorni pri nakupu in kako vplivajo na naše počutje. Če razmišljate o nakupu klime ali pa vas zanima, zakaj vas zjutraj boli grlo, ko spite z vklopljeno klimo, mu prisluhnite.
Potem ko je bil na izredni seji DZ sprejet aktivistični zakon o zaščiti živali, kmetje vlado svarijo, naj ga popravi. Napovedana je vložitev ustavne presoje in priprave na vseslovenski protest. V oddaji smo gostili tudi predsednika Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Romana Savška z odzivom na zavajajoče in populistične objave o reji drobnice.
V tokratni katehezi smo osvetlili pot žalovanja, ki jo moramo prehoditi ob pomembni izgubi kot je denimo izguba službe, zdravja ali ljubljene osebe. Svoje pričevanje o smrti očeta je z nami podelila Ute Bender, ki je tudi ena od moderatoric Zdravilne besede v Sloveniji. Katehezo sta pripravila Marko Ipavec in Melita Bevc.
Francozi so v zadnjih desetletjih spremenili način upravljanja rek in ob protipoplavnih ukrepih morajo izboljšati kakovost in ekološko stanje vodotokov. Raznolikost rečne krajine namreč omogoča zadrževanje vode, ki se ne segreva, večjo biodiverziteto in odpornost reke. Regualcija rek v kanale pomeni izgubo raznolikosti. Preverili smo, kako se obnove in renaturiracije rek lotevajo v okolici Lyona.
Kaznovanje malega človeka in medsosedske pomoči, tajkunom pa odpustki? Dr. Lahovnik o postopkih Fursa in neučinkovitosti države pri pregonu gospodarskega kriminala.Zakaj je novogoriški župan Turel razrešil podžupana Hareja?Pozivi Svetega sedeža k miru in novi napadi na Zahodnem bregu znova opozarjajo na nujnost pravične rešitve palestinsko-izraelskega konflikta.Nadškof Cvikl pri slovenski katehezi na jubileju mladih odgovarjal na vprašanja.Vreme: Jutri bo precej sončno in večinoma suho.Inzko pozval avstrijskega notranjega ministra, naj pojasni policijsko intervencijo na taboru slovenskih študentov.Zadnji ruski napadi na Ukrajino zahtevali več kot 26 življenj.Heliport UKC Ljubljana s prilagojenim urnikom znova odprt.
Tri leta in pol od začetka napada Rusije na Ukrajino. Včeraj bi morala biti parada ob dnevu ruske vojne mornarice. Zakaj je odpadla? Poslanci Dume so odšli na poletne počitnice, navadni Rusi so si bržčas oddahnili. Mnogi Rusi si kljub sankcijam in vojni še vedno lahko privoščijo počitnice v tujini.
Ko prinesemo sadje s tržnice ali trgovine, ga pogosto le na hitro speremo. Ampak ali to res zadostuje? Koliko pesticidov ostane na površini in kaj dejansko pomaga pri odstranjevanju?V najnovejši epizodi Radiovednih smo se pogovarjali z dr. Rajkom Vidrihom z ljubljanske Biotehniške fakultete, strokovnjakom za tehnologijo rastlinskih živil, ki razloži: - Kako in zakaj deluje pranje s sodo bikarbono- Koliko sode dodati in koliko časa moramo sadje namakati- Zakaj lupljenje ni vedno najboljša ideja. Praktično, jasno in brez olepševanja. Še več zanimivosti o znanosti v kuhinji najdete tu.
Milijon mladih bo prihodnji konec tedna na jubilejnem srečanju v RimuNa poti proti Assisiju in Rimu že prva skupina slovenskih mladihKatere premestitve se obetajo v Ljubljani in Murski Soboti?Zakaj bodo jutri ob 15.00 po avstrijskih cerkvah zazvonili zvonovi?
Jan Brodar je novi direktor Gasilske brigade Koper, kjer se je kot kandidat za gasilca zaposlil leta 2009, na svoji poklicni poti pa je zamenjal kar nekaj delovnih mest. Sodeloval je v številnih intervencijah, delo gasilca pa opisuje kot poslanstvo. V pogovoru nam bo razkril ozadja gašenja nekaj največjih požarov pri nas, kako nevaren je veter med gašenjem goznih požarov in požarov v predorih in da je med gašenjem osnovno orodje gasilca tudi motorna žaga. Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj? Poglavja: 00:03:11 Zakaj je bil požar na goriškem krasu tako poseben? 00:07:01 Kaj pomeni gasiti požar na nedostopnem terenu? 00:15:25 Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj? 00:23:26 Čudni klici in čudna posredovanja se dogajajo 00:30:07 Kako nevarno je gašenje v predorih? 00:35:38 Kaj so koprskim gasilcem povedali in pokazali kolegi iz Južne Koreje? 00:40:22 Kaj pomeni biti gasilec?
Državni svet izglasoval veto na štiri zakone, med drugim tudi na zakon o samomoru s pomočjo. Državni zbor ima zdaj priložnost popravnega izpita.Mednarodne organizacije opozarjajo na množično lakoto in kolaps humanitarnega sistema v Gazi.Rusija v Carigradu pričakuje zelo težka mirovna pogajanja z Ukrajino.Zakaj se ohlaja gradbeni sektor in kje so možne rešitve?Dve leti po uničujočih poplavah je bilo opravljenega veliko dela, a obnova še ni končana. Šport: V današnji etapi Toura v ospredju sprinterji, Pogačar ostaja v rumeni majici.Vreme: Oblačno bo in vroče, zapihal bo jugozahodnik.
In zakaj se celo danes še vedno zdi, da nam zgodba o metamorfozi Rima iz republike v cesarstvo, zgodba, v kateri nastopajo tako slavne osebnosti, kot so Cezar, Ciceron, Mark Antonij in Avgust, pravzaprav razkriva nekaj ključnega o nas samih, o družbi, politiki in identiteti Zahoda?Zdaj, ko je Donald Trump ponovno predsednik Združenih držav, se številni po svetu sprašujejo, ali so ameriški republiki šteti dnevi. A kako natanko republika propade? Kako družbeno-politične institucije, v katerih se politično lahko udejstvuje razmeroma širok krog ljudi, nadomesti režim, kjer se pravzaprav vsa oblast zgošča okoli enega samega človeka? Nemara najbolj znamenit primer take metamorfoze najdemo v starem Rimu, ki se je proti koncu prvega stoletja pred našim štetjem iz približno pol tisočletja stare republike preobrazil v imperij. Zato smo se v tokratni oddaji spraševali, kako in zakaj je rimska republika propadla? – Odgovore sta nam pomagala iskati dr. Gregor Pobežin, predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije in raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino, ter dr. David Movrin, predavatelj na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Pogovor je bil premierno na sporedu novembra lani v okviru oddaje Intelekta. Foto: Karl Theodor von Piloty – Cezarjev umor, 1865, izrez (Državni muzej Spodnje Saške / Wikipedija, javna last)
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Ljubljanska urbana regija bo v okviru dogovora za razvoj regij največ sredstev namenila za kolesarsko infrastruktro. - Zakaj se je podvojila vrednost obnove koprskega kopališča Žusterna? - Mladi udeleženci jamarskega tabora v Loški dolini se učijo varnega iskanja in raziskovanja jam.
V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec.
Obdobje permanentnih kriz, velikih polarizacij, nenadnih in nenavadnih sprememb v politični, družbeni in kulturne sferi – je res konec sveta, kot smo ga poznali po koncu druge svetovne vojne? Peter Klepec v knjigi Časi nočne more (Analecta, 2025) zapiše, da danes zares živimo v burnih, prelomnih časih. A pri tem pogosto spregledamo način, kako te čase razumemo in uokvirjamo. Zakaj je temu tako, pa v pogovoru s filozofom, izr. prof. dr. Petrom Klepcem s Filozofskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Gregor Podlogar (Program Ars, RTVSLO)
Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetuAna Svetel je na slovensko literarno sceno stopila leta 2015 s pesniško zbirko Lepo in prav. Potem je izdala še eno knjigo poezije, Marmor, ter zbirko kratkih zgodb Dobra družba, no, prav ob koncu lanskega leta pa so pri založbi Beletrina luč sveta ugledale Steklene stene, v katerih je avtorica zbrala pet sicer kratkoproznih, a po obsegu vendarle občutno daljših – recimo torej: novelističnih – besedil. In natanko za te novele je potem sredi maja prejela kritiško sito, nagrado, ki jo društvo slovenskih literarnih kritikov zdaj že dobro desetletje podeljuje za najboljše leposlovno delo minulega leta. Če je torej s Steklenimi stenami Ana Svetel navdušila celo tako muhasto in izbirčno bralsko publiko, kot so naši kritiki in kritičarke, tedaj si njeno novelistično pisanje najbrž velja pogledati nekoliko pobliže. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju v pogovoru z avtorico med drugim preverjali, kaj jo je pravzaprav napeljalo k odločitvi, da se preizkusi v pisanju novel? Kakšni so junaki in junakinje, ki jo v ustvarjalnem smislu privlačijo? Zakaj so konci njenih novel pogosto odprti in nedorečeni? Foto: Goran Dekleva
Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije
Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, so preverjali v oddaji Intelekta, ki jo vnovič predvajamo v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Filipčič, Inštitut Jožef Stefan in Univerza v Novi Gorici; dr. Iztok Lebar Bajec, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Lotrič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Patricia Bulić, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Prvi letošnji večji vročinski val, ki traja že od začetka prejšnjega tedna, še ni popustil. Kmetijska suša v zadnjem mesecu je za sabo že pustila nepopravljivo škodo. Glavni ukrep za povečanje odpornosti kmetijstva na sušo in ekstremne temperature je namakanje. Toda zakaj je Slovenija obstala na približno enem odstotku namakanih kmetijskih površin? Kaj je narobe s sistemom, da se skoraj polovica površin, pripravljenih za namakanje, sploh ne namaka? Kako se premakniti naprej? O tem z Jernejko Drolec in gosti: - Maša Žagar, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pred tem raziskovalka in avtoriteta na področju namakanja; - Andreja Sušnik, agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje - ARSO in vodja Centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi in - Marko Černe, specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.
"Kdo sem - poleg svoje življenjske zgodbe in svojih vlog?" To strašljivo, hkrati pa tudi osvobajajoče vprašanje si v knjigi Kriza srednjih let – od stiske do smisla, zastavlja dr. James Hollis, ena od svetovnih avtoritet jungovske psihoanalize. Ko odkrijemo, da smo živeli svoj lažni jaz in se šli le začasno odraslost, v kateri so nas gnala nerealna pričakovanja, se nam ponudi možnost druge odraslosti, v kateri resnično postanemo osebnost. Kriza in preobrazba v srednjih letih sta priložnost za preopredelitev in preusmeritev osebnosti, obred prehoda iz podaljšane adolescence prve odraslosti proti neogibnemu snidenju s starostjo in smrtjo. Kdor zna to potovanje opraviti z zavedanjem, si bo osmislil življenje. Kdor pa ne, ostaja jetnik svojega otroštva, najsi se zdi na zunaj še tako uspešen. Zakaj gre v obdobju krize srednjih let toliko ljudi skozi takšne pretrese? Zakaj ravno tedaj in zakaj se nam zdi, da gre za krizo? Kaj pomeni tovrstna izkušnja? V tokratni Intelekti se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič s tem ukvarajala z gostoma strokovnjakoma - magistrico Urško Ajdišek, jungovsko psihoanalitičarko in supervizorko, tudi jungovsko coachinjo v zasebni terapevtski praksi ter Petrom Topićem, univerzitetnim diplomiranim socialnim delavcem in psihoterapevtom v zasebni praksi.
Zakaj se ideja, da bi balkanski narodi mirno sobivali v skupni federaciji, čim bolj politično in ekonomsko neodvisni od velesil, kljub nekaterim resnim poskusom nikoli ni uresničila v okviru, širšem od socialistične Jugoslavije?Iz lastne zgodovine dobro vemo, da države niso nekaj večnega in nespremenljivega, ampak se lahko ista območja v različnih obdobjih vključujejo v zelo različne politične tvorbe. Slovenci smo samo v zadnjih 150 letih izkusili življenje v Avstro-Ogrski monarhiji, Kraljevini SHS, nato preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo, pa pod nemško in italijansko okupacijo, zatem v socialistični Jugoslaviji in nazadnje v samostojni Sloveniji. In vendar le redko pomislimo, da bi se te države lahko oblikovale tudi drugače in da je zgodovina polna nematerializiranih zamisli, ki kasneje izginejo iz našega spomina, pa morda v kakšnem trenutku sploh niso bile nujno tako daleč od uresničitve. Ena od takšnih je tudi ideja balkanske federacije, federacije, ki bi poleg nekaterih ali vseh držav nekdanje Jugoslavije vključevala vsaj še Bolgarijo, v nekaterih različicah pa tudi Albanijo ter celo Romunijo, Grčijo in Turčijo. V tokratnih Sledeh časa se podajamo v zgodovino te nikoli uresničene zamisli, o kateri pa se je vodstvo socialistične Jugoslavije z Josipom Brozom Titom na čelu vsaj z Bolgarijo že pred koncem druge svetovne vojne ter nekaj let po vojni presenetljivo intenzivno pogajalo. Kdaj je ta zamisel sploh nastala in kakšno je bilo njeno življenje v našem političnem prostoru? Zakaj na koncu ni bila uresničena in kako so nanjo gledale velesile tistega časa, še posebej Sovjetska zveza in Velika Britanija? Nastanek zamisli in njeno življenje do druge svetovne vojne nam bo pomagal osvetliti znanstveni svetnik, upokojeni raziskovalec Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jurij Perovšek, njene poizkuse uresničitve med in po drugi svetovni vojni pa zgodovinar dr. Jurij Hadalin z istega inštituta. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Wikipedija, javna last
Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.
Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.
V prvem letošnjem četrtletju nas je presenetil občuten upad gospodarske aktivnosti. Je treba razloge iskati le v zunanjih grožnjah s carinami in geostrateškimi spremembami ali jih lahko pripišemo tudi naši prenizki konkurenčnosti ter prevelikim obremenitvam dela s prispevki in davki? Kje so rešitve oziroma katere slovenske in evropske projekte bi bilo treba pospešiti za prepričljivejšo gospodarsko rast? O vsem tem Urška Jereb v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti. To bodo: prvi ekonomist pri Gospodarski zbornici Bojan Ivanc, direktorica Analitskoraziskovalnega centra pri Banki Slovenije Arjana Masten, direktor podjetij Plan-net Avto in Plan-net Solar Marko Femc in direktor podjetja Rihter Janez Rihter.
Garfield, Hobit, Avatar in Aquaman so samo nekateri svetovno znani animirani liki, ki so nastali ob pomoči slovenske programske opreme Ziva VFX. Dr. Jernej Barbič, soustanovitelj podjetja Živa Dynamics in univerzitetni profesor, je zanjo dobil tehničnega oskarja za realistično animacijo v filmih. Zakaj je animirani pes med premikanjem videti tako dobro kot resnični pes in kdaj bi Hollywood lahko igralce začel nadomeščati z digitalnimi ljudmi? Kako uspeti v industriji, ki ima svetovno konkurenco, in kdaj ter kako slediti nenehnemu tehnološkemu napredku in trendom? Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si
Premožni imajo kar do polovice sredstev v alternativnih skladih. Zakaj? Odgovarja Matjaž Filipič, solastnik in partner v največjem upravljavcu alternativnih skladov pri nas ALFI Alternativni skladi iščejo naložbene priložnosti na nepremičninskem trgu, v neposrednem financiranju podjetij (t.im zasebnem dolgu), infrastrukturnih projektih in kapitalskih udeležbah v podjetjih. Kaj sploh so alternativni skladi? _____________________ Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta): Darilo z dodano vrednostjo ob koncu šolanja Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 21. avgust 2025 med 10.00 in 15.00 Info: www.money-how.si/dogodki _____________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Info: www.money-how.si/dogodki _____________________ Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si
Mediacija je eden izmed načinov mirnega, zunajsodnega reševanja sporov. Kaj je lahko predmet mediacije? Kako sta zagotovljeni nepristranost in neodvisnost mediatorja? Zakaj je dobro vnaprej vedeti, kaj in koliko lahko pričakujemo od mediacije? Je mediacijski dogovor pravno zavezujoč? V sredo po deveti na Prvem bo naša gostja podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije, upokojena višja sodnica, magistrica Gordana Ristin.
Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, preverjamo v tokratni Intelekti, v kateri sodelujejo prof. dr. Andrej Filipčič z Inštituta Jožef Stefan in Univerze v Novi Gorici ter izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec, prof. dr. Uroš Lotrič in prof. dr. Patricio Bulić s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Arterijska hipertenzija ali kronično visok krvni tlak prizadene že vsakega četrtega zemljana, v Sloveniji pa ima povišan krvni tlak že vsak drugi odrasel. Nezdravljena ali prepozno odkrita hipertenzija lahko poveča tveganje za pojav hudih zdravstvenih težav, za preventivo in zdravljenje je zelo pomembna sprememba življenjskega sloga. Na vaša vprašanja o hipertenziji bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Finančni položaj javnega zavoda namreč ostaja zahteven. Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden dalo v javno razpravo dolgo pričakovano novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki med drugim predvideva, da bi se RTV-prispevek letno usklajeval z inflacijo. Bo to rešilo finančne težave zavoda? Zakaj se javna RTV že vrsto let ne more izkopati iz finančnih težav? Kateri ukrepi so nujni za stabilizacijo največjega medijskega in kulturnega zavoda v državi? Kaj načrtuje uprava? O tem v tokratnem Studio ob 17-ih. Gostje: Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice za kulturo za medije; Natalija Gorščak, predsednica Uprave RTV Slovenija; Goran Forbici, predsednik Sveta RTV; dr. Marko Milosavljević, Katedra za novinarstvo na FDV Univerze v Ljubljani.
So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski: Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje
Kriptovalute? Enim izziv, drugim popolna neznanka. Kako delujejo, zakaj so sploh nastale in kakšna je znanost v ozadju? Frekvenca X je tokrat obiskala mlade v Šolskem centru Celje in skupaj z njimi zagrizla v osnove finančne pismenosti. Zakaj je dobro poznati obrestno-obrestni račun in razumeti tveganje, ko govorimo o denarju?Gosta: • matematičarka dr. Anja Petković Komel • finančni analitik Tilen Šarlah Sovoditelj: • stand-up komik Aleš Novak Zahvala pri organizaciji ravnatelju Gimnazije Lava Petru Juvančiču.
V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija po konklavu preverjamo, kako je z novim papežem zadovoljen Donald Trump, kaj bo v Vatikanu počel Elon Musk, zakaj bo osel Rožmarin novi papamobil in kaj bo počel poveljnik štajerske garde, Franc Kangler. Ponovno se bo oglasil domači strokovnjak za beli dim, Luka Mesec, slišali pa bomo tudi prenos govora Roberta Goloba iz vaje za državno proslavo. Uroš Slak bo tokrat gostil domače športne in legende estrade – Sagadina, Predina in Zahovića, ki bodo spregovorili o starosti slovenskih huliganov, Ivu Danevu. Zakaj je družina Strojan prepričana, da je prireditev "Pot ob žici" nateg, kaj je Matjaž Han zaupal Zvezdani, koliko Falconov namerava nabaviti minister Sajovic in verjetno še nekaj o nutrijah v petek dopoldne na Prvem programu Radia Slovenija.
⏰ Ofsaaaaajd! 415. po vrsti! Prejšnji, praznični teden je bil res praznični, hvala, da ste potrpeli in Žigi uspešno vse dobro zaželeli! Zato pa danes polna doza Ofsajda. Pa še Zic, jap jap!
Pomurje kljub lastnim in prizadevanjem države po razvojnih kazalcih še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Leta 2009 se je tudi zaradi stečaja tekstilno-oblačilnega podjetja Mura, ki je povzročil ogromen skok brezposelnosti, država odločila regiji pomagati s posebnim zakonom. Na njegov račun je bilo v 9. letih, denimo, v okviru več kot 230 izvedenih projektov začetnih investicij ustvarjenih čez 900 delovnih mest, danes pa se lahko 27 pomurskih občin pohvali z mnogimi kohezijskimi projekti, med katerimi je daleč najpomembnejši t.i. pomurski vodovod. Seveda so in ponekod še vedno urejajo tudi kanalizacijski sistem, kolesarske steze in drugo infrastrukturo, mi pa v tokratni oddaji Studio ob 17.00 izpostavljamo zlasti s turizmom povezane projekte. Ravno turizem, trajnostno ter unikatno zasnovan, je v Pomurju rastoča gospodarska panoga. Lani je bila presežena magična meja milijon prenočitev, ravno prenočitvene zmogljivosti pa so nekakšno ozko grlo pomurskega turizma, zato je več kohezijskih projektov namenjenih tudi njihovi širitvi. Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Helga Lukač, strokovna sodelavka Razvojnega centra Murska Sobota in vodja paviljona Expano; Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze; Martina Ficko, vodja turizma v Radgonskih goricah. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Zakaj gledamo vsebine, ki nas spravljajo ob živce, in kdo so posamezniki, ki pišejo žaljive, nestrpne in nesramne komentarje pod objave blagovnih znamk, medijev, javnih oseb ali vplivnežev. Koga hejterji največkrat napadajo, zakaj je dobro, da se ne znajdejo pod našimi objavami, in kaj lahko naredimo za lepši svet na spletu?Branka Bizjak Zabukovec je direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura DDB. Zapiski: Odbit Discord Jezikovni portal Fran pozna besedo hejter, a uporabniki predlagajo slovenske ustreznice Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si
Kukavičji par ves čas spreminja mesto za gnezdo … Pripovedujejo: Martin Splichal, Alja Tkačev, Tone Kuntner. Napisal: Josef Guggenmos. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.