Podcasts about zakaj

Kako lahko sebi omogočimo počitek in polnjenje baterij? Zakaj dopust sam na sebi še ni dovolj? Kako lahko nadoknadimo izgubljeni čas med letom? O tem bo govorila Nada Zupančič Bajželj.

Na prvi pogled preprosto vprašanje, ki ga bomo zapletli in razpletli v družbi dr. Kaje Hacin Beyazoglu, docentke za razvojno psihologijo z ljubljanske Filozofske fakultete.

Gost epizode je dr. Miha Mazzini, pisatelj, scenarist, režiser in predavatelj. Epizoda je bila posneta v sklopu AIDEA konference II. 10.5.2026 v Odiseji. V epizodi: Kultura, pozornost in vpliv slabih novic Zavist, pravičnost in slovenska družba Otroci, odnosi in pomen skupnosti Delo, denar, produktivnost in sreča Umetna inteligenca, osamljenost in sodobni ideal uspeha Samopomoč, potrošništvo in moč majhnih dobrih dejanj

V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri njihovem reševanju pa so pogajanja. Živimo tudi v vojni strahov. Naše strahove ojačujejo politika in algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši od upanja? Zapiski: Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika Sonaravno upravljanje planeta: sekati ali ne sekati Sonaravno upravljanje planeta: po sledeh volka Slavca Vojna strahov

V brlog sta prišla kolesarska strokovnjaka, ki poznata vse prodajne in tehnološke trende sodobnega kolesarstva. Kako izbrati prvi "bajk", kaj so novi kolesarski varnostni sistem, ki ti na cesti lahko rešijo življenje, se na elektriko res lahko konkurečno "topi" kile? Kaj je v Sloveniji narobe? Imamo idelni kolesarsko pokrajino in najboljše kolesarje na svetu, a smo vse bolj prisiljeni kolesariti u tujini? Zakaj? Pa bonus podkasta: Klemen si je na Siolu redakcijo delil s Cirilom in Juretom. Veliko smeha! Ciril je na kolesarsko turo prišel v basket opremi! Tokratnega podcasta ne smete zamuditi, če razmišljate o elektromobilnosti na pedalih..Zapiski:Kristjan Vreček - Ukore zamenjal za gorsko kolo - Podcast #92https://youtu.be/US-Eb2g_920Matej Mohorič - 30.000 kilometrov na žgance - Podcast #55https://youtu.be/SAtJ7RZmx-oPogi, koliko koles zamenjaš vsako leto? KVIKI #332https://www.instagram.com/reel/DP29xXTCuMC/?igsh=MXgxeDN2aXczcHZrKolesarski center Valy Žagarhttps://www.instagram.com/valy_zagar_kolesarskicenter?igsh=MTZmcDE0eXFqeHcyNA==.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Danes so ključen del mnogih poskusov analize, ki nastanejo za računalniškimi zasloni. Nič drugače ni pri raziskovanju katepsinov – skupini proteinov, ki je vpletena v razvoj raznih bolezni kot so virusne okužbe, kronična vnetja in tudi mnoga rakava obolenja. A to, da vemo da nek protein sodeluje pri nastanku bolezni, še ni dovolj, da tudi najdemo zdravilo. Potrebnega je kar nekaj znanja in raziskav, med drugim tudi glede oblike in zgradbe teh proteinov. Bi bilo reševanje ključnih vprašanj s področja strukture proteinov brez računalniških orodij, tudi orodij umetne inteligence, sploh možno?Zakaj so orodja umetne inteligence kot so nevronske mreže tako primerne za raziskovanje proteinov in katera vprašanja kljub tehnološkemu napredku še vedno ostajajo izziv, bo predstavila tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Livija Tušar. Raziskovalno deluje na Institutu Jožef Stefan, poleg tega pa je tudi poslovna direktorica Centra odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov. Foto: Livija Tušar (Klara Jurečič)

Ali je prodaja delnic po močni rasti napaka ali disciplina? Kako psihologija denarja vpliva na unovčevanje dobičkov. Kako razmišljati o portfelju v obdobju rekordnih tečajev? Zakaj je unovčevanje dobičkov ena najtežjih investicijskih odločitev? Kako razmišljati o razpršitvi portfelja, zakaj je pomembna disciplina in katere sektorje velja spremljati v prihodnjih letih. Pred mikrofonom: Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A Epizodo je bila predvajana v živo 7.7. ob 10:00 na Youtube/MarjaMilic. Naroči se na kamal in spremljaj v živo tudi ti. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

»Mar nimamo vsi enega Očeta? Mar nas ni ustvaril en Bog? Zakaj torej varamo vsak svojega brata?« Mal 2,10Besede preroka Malahija so kot skalpel v zdravnikovi roki ...

Povečano število kolesarjev na cestah, vse več ljudi v gorah, neurja in požari. V takšnih razmerah ima prva pomoč posebno vlogo, saj se nesreča zgodi pogosto. Ali smo pripravljeni na to, da ne zamrznemo, ko bi morali nuditi prvo pomoč? Zakaj uporabimo škatlo prve pomoči in kako osvežimo znanje, ki smo ga prejeli pri vozniškem izpitu? Naš gost je bil strokovni sodelavec Rdečega križa Slovenije Željko Malić.

Zakaj je morje modro, Soča ponekod smaragdna, manjše gorske reke oz. potočki pa včasih prosojni? Kaj vse vpliva na to, kako vidimo barvo vode? Poletni Torkov kviz išče osvežitev v rekah, jezerih in morju ter raziskuje njihove odtenke. Sogovornika z Inštituta za vode Republike Slovenije: dr. Sašo Šantl (Sektor za hidrologijo in hidravliko) in dr. Tine Bizjak (Sektor za kakovost voda, vodooskrbo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda).

Prehajanja besed med slovenskim in madžarskim jezikovnim okoljem je bilo v zadnjem tisočletju več, kot bi si misliliVsi vemo, da so meje jezikov luknjičaste in prepišne, da se besede pač neprenehoma selijo iz enega jezikovnega okolja v drugo. Samo poglejmo slovenščino in njej sosednje jezike – žaga in cilj sta, na primer, med nas prišla iz nemščine, bankrot in mornar iz italijanščine, otvoritev in čevapčič pa iz hrvaščine. Kako pa je z našo četrto jezikovno sosedo? So poleg germanizmov, italijanizmov in hrvatizmov v slovenščini tudi madžarizmi? In če so, za katere besede pravzaprav gre? Odgovor smo v tokratnih Jezikovnih pogovorih iskali v pogovoru z dr. Elődom Dudásem, slovenistom in kroatistom, predavateljem na Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze Lóránta Eötvösa v Budimpešti. Pred naš mikrofon smo ga povabili, ko je sredi junija obiskal Ljubljano in v kontekstu Historičnega seminarja na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU predaval o zgodovini madžarsko-slovenskih jezikovnih stikov ter o besedah madžarskega izvora, ki so skozi stoletja obogatile tako knjižno slovenščino kakor dialekte panonske narečne skupine.

Združene države Amerike so, od skromnih začetkov in upora pred dvestopetdesetimi leti, vodilna svetovna velesila. Zakaj so se pred četrt tisočletja uprle britanski matici in njenemu kralju? Kako so napisali nekaj prelomnih dokumentov, ki so oblikovali razvoj demokracije po vsem svetu? Plemenita načela imajo tudi temno plat, suženjstvo in preganjanje prvotnih ameriških ljudstev. To neravnovesje in številne krivice se poznajo še danes. O tem in drugih temah, povezanih z omenjenim jubilejem, razmišljata zgodovinarka dr. Kornelija Ajlec in politolog dr. Bogomil Ferfila. Foto vir – Wikipedija: Odbor petih predstavlja Deklaracijo o neodvisnosti kongresu, slika z naslovom Deklaracija o neodvisnosti (1819) avtorja Johna Trumbulla.

Eden najučinkovitejših ukrepov pri preprečevanju vseh vrst odvisnosti - tudi pri mladih kot eni najranljivejši skupini - je preventivna dejavnost, poudarjajo strokovnjaki. Kljub temu njeno financiranje ostaja skromno in ujeto v past kratkoročnega razmišljanja. Sodobna preventiva sicer ne vključuje več le ene substance ali ene institucije, ampak povezuje vse pristojne akterje in poznavalce področja na lokalni in državni ravni, vse pomembnejšo vlogo pa dobiva tudi umetna inteligenca. Zakaj bi se preventiva morala začeti že v zgodnjem otroštvu, kaj lahko storijo starši in kako lahko umetna inteligenca pomaga pri načrtovanju učinkovite preventive? O tem se je Nataša Mulec pogovarjala z Matejem Koširjem, direktorjem Inštituta Utrip, ki se ukvarja z raziskovanjem in ozaveščanjem o posledicah rabe alkohola, tobačnih izdelkov, prepovedanih drog in nekemičnih zasvojenosti.

Najprej deliva vtise z mednarodne konference o komuniciranju astronomije v Jerevanu. Obiščeva armenski observatorij, raziskujeva bogato zgodovino tamkajšnjih teleskopov in predstaviva nekaj najpomembnejših dosežkov armenskih astronomov, ki so pomembno prispevali k razvoju sodobne astronomije.V drugem delu se posvetiva Sončevim in Luninim mrkom. Pogovarjava se o letošnjem popolnem Sončevem mrku, razloživa, zakaj so mrki tako posebni, ter se sprehodiva skozi nekaj najbolj zanimivih zgodb iz njihove zgodovine. Kako so z njimi povezani Einstein, odkritje helija, in celo nadzvočno letalo Concorde? Prisluhnite.Odzive, mnenja in želje nama lahko posredujete na družbenih omrežjih, na email naslov ali pa v anketi.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Astrofizikalni observatorij Byurakan v ArmenijiMarkarianova veriga galaksijZanimiva zgodovina Schmidtovega teleskopa na Observatoriju Byurakanvideoposnetki s konference IAU CAP 2026 (Communicating Astronomy with the Public) in najin prispevek o podkastuPotek popolnega Sončevega mrka 12. avgusta 2026Knjiga No Shadow of a DoubtPopolni Sončev mrk leta 1999 iz občine Šalovci v PrekmurjuOdkritje helija med popolnim Sončevim mrkom leta 1868Zakaj mrki potujejo od zahoda proti vzhodu?Opazovanja:(Youtube video) Zakaj ne nastanejo Sončevi in Lunini mrki vsak mesec ob polni Luni oziroma mlaju? Lunin mrk 28. avgusta 2026 (osnovni podatki na strani NASA Eclipse)Koledar meteorskih rojev (tudi Perzeidi) na spletni strani Mednarodne organizacije IMO(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Obsežen požar v Brestovici pri Komnu, ki je izbruhnil včeraj popoldan, je v celoti pogašen. Na območju, kjer se je z ognjenimi zublji ponoči borilo približno 150 gasilcev, jih zdaj ostaja še približno 20. Zakaj je zagorelo, še ni jasno, vzrok ugotavlja policija. Zgorelo je približno 16 hektarjev gozda. Kot je dejal namestnik poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Komen Jan Novak, na območju kraških občin, tudi komenske, še vedno velja velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v evoluciji, ki je morske konjičke opremila z eno najbolj nenavadnih oblik starševstva v živalskem svetu. Radiovedni smo obiskali Akvarij Piran, tam pa je za nas odgovor pripravila strokovna vodja dr. Manja Rogelja.

Zakaj nekateri bogataški negativci z velikega platna absolutno odbijajo, medtem ko nas drugi vendarle neustavljivo privlačijo?»Pohlep, ob pomanjkanju boljših besed, je dober,« pravi Michael Douglas v slovitem monologu iz filma Wall Street, pod katerega se je podpisal režiser Oliver Stone. Se pa Douglas tu seveda ne ustavi, temveč v vlogi brezvestnega investitorja Gordona Gekka, za katero je leta 1987 prejel tudi oskarja za najboljšega igralca, nadaljuje: »Pohlep se nikoli ne moti. Pohlep deluje. Pohlep razjasni sleherno situacijo in izraža samega duha evolucije. Naj gre za pohlep po življenju, po denarju, po ljubezni ali znanju, pohlep je obraz nezadržnega vzpona človeštva.« Te besede so se razločno vpisale v naš kolektivni kulturno-zgodovinski spomin. Berejo se namreč kot nekakšen eleganten destilat dominantne ideologije zadnjih nekaj desetletij na Zahodu; so esenca neoliberalizma, njegovega – ob pomanjkanju boljših besed – temeljnega etosa. No, kar se ni vpisalo v naš kulturno-zgodovinski spomin, pa je, da je jedrno sporočilo filma, sporočilo Wall Streeta kot celote, natanko nasprotno razmišljanju Gordona Gekka. Oliver Stone, čigar levičarske simpatije niso nikakršna skrivnost, namreč skuša pokazati, kako pohlep spodjeda tradicionalne vrednote, kot sta pošteno delo in osebnostna integriteta, pokazati skuša, kako pohlep razgrajuje ključne medčloveške, družbene vezi, ne nazadnje skuša pokazati, kako pohlep uničuje tudi t. i. realno gospodarstvo. Vse to film poskuša, gledalke in gledalci pa smo si zapomnili – in najbrž vsaj malo tudi ponotranjili – predvsem poglede, stališča in vrednote karizmatičnega negativca Gekka. Zakaj? Morda zato, ker se vrtoglavega bogastva vedno drži nekaj magnetično, neustavljivo privlačnega? – Ta argument sicer zveni precej prepričljivo, a zakaj potem nihče ne sanjari o tem, da bi nekega dne postal odtujeni magnat à la Charles Foster Kane iz Državljana Kana, legendarne mojstrovine Orsona Wellsa iz leta 1941? Zakaj nikomur ne pade na misel, da bi svoje življenje živel kot gospod Potter, brezčutni, hladnokrvni skopuh iz filma Čudovito življenje, ki ga je leta 1946 posnel Frank Capra? Pravo vprašanje, ki si ga v tem kontekstu torej velja postaviti, je slej ko prej tole: zakaj nekateri bogataški negativci z velikega platna absolutno odbijajo, medtem ko drugi vendarle zapeljivo mamijo? K temu pa morda lahko dodamo še tole podvprašanje: ali je filmov, ki zasledovanje in kopičenje bogastva ter življenje na veliki nogi prikazujejo v privlačnejši luči, kaj več, odkar sta ob koncu 70-ih let 20. stoletja Margaret Thatcher in Ronald Reagan sprožila neoliberalno revolucijo? – Odgovore smo v tokratnem, filmsko obarvanem Kulturnem fokusu iskali v pogovoru z dr. Jelo Krečič, filozofinjo, raziskovalko in predavateljico na več fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani.   Foto: Lionel Barrymore v vlogi gospoda Potterja iz Caprovega filma Čudovito življenje; poznavalci sedme umetnosti, ki jih je leta 2003 k sodelovanju povabil Ameriški filmski inštitut, so gospoda Potterja postavili na šesto mesto lestvice 50 največjih zlikovcev v zgodovini ameriškega filma (Wikipedija, javna last)

Včasih treba kak zakaj tudi pogoltniti. Ker tako nastanejo biseri. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Klemen Lah. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami. Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič opisali v Združenih državah Amerike leta 2009, danes pa ga poznamo tudi v Evropi in Sloveniji. Kako sindrom nastane? Zakaj je vedno več obolelih? Na kakšen način ga prepoznamo in diagnosticiramo? Kakšno je zdravljenje? Gost Ultrazvoka je specialist internist, alergolog in pulmolog prof. dr. Mitja Košnik s Klinike Golnik, ki pravi: »V Sloveniji poznamo nekaj sto bolnikov s to alergijo.« Klopi nas torej lahko presenetijo na več načinov. Poleg okužb – od januarja (1.1.) do konca junija (30.6.) smo v letu 2026 po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeležili že 2.911 primerov Lymske borelioze in 22 primerov klopnega meningoencefalitisa – lahko klopi pri nekaterih ljudeh sprožijo tudi alergijo na rdeče meso. Foto: Amblyomma americanum, ki ga poimenujejo tudi klop osamljene zvezde/ CDC public domain

Zakaj je bilo Američanov, katerih upravičenost do življenja, svobode in zasledovanja sreče je bila v resnici spoštovana, v zgodovini manj od vseh onih, ki teh pravic niso videli drugje kot le na papirju?Ko so se Američani pred 250 leti uprli britanski kroni, so svojo odločitev za osamosvojitev filozofsko utemeljili v Deklaraciji o neodvisnosti, kjer so med drugim zapisali, da smo vsi ljudje enakopravni in da ima prav vsakdo pravico do življenja, svobode ter zasledovanja sreče. To je gotovo smela, revolucionarna misel, ki že dolgo razgibava borce za svobodo, enakost in bratstvo po vsem svetu. Nerodno pa je, da Američanom samim potem ni uspelo ustvariti družbe, ki bi bila zares na ravni idealov, izraženih v Deklaraciji. Zakaj neki ne? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili kulturologa dr. Blaža Kosovela pa antropologinjo dr. Ireno Šumi ter politologa dr. Blaža Vrečka Ilca. Foto: kip Svobode v newyorškem pristanišču (Don Ramey Logan / Wikipedia)

Ali nas voda res najbolj odžeja? Kaj pa limonada in naravni sokovi, ledeni čaj, izotonični napitki in pijače z mehurčki, ali pa nesladkan zeliščni čaj? V vročini potrebuje naše telo več tekočine kot običajno. Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček svetuje, naj pijemo enakomerno čez ves dan: »Če ste v zaprtih in hlajenih prostorih zadošča od litra in pol do 1,7 litra tekočine na dan; kar je približno deciliter vode na uro.« Ali nas voda res najbolj odžeja? Kaj pa limonada in naravni sokovi, ledeni čaj, izotonični napitki in pijače z mehurčki, ali pa nesladkan zeliščni čaj? Zakaj zdravniki odsvetujejo alkoholne, energijske in kofeinske pijače? Kako dehidracija prizadene otroke? Kako pa vpliva na zdravje starejših, srčnih in ledvičnih bolnic ter bolnikov? Odgovarja doc. dr. Nena Kopčavar Guček, ki je kolegu Iztoku Koncu najprej pokazala preprost test, s katerim lahko preverimo, ali smo dehidrirani. Foto: Slika je simbolična/ Pixabay Zvok: Zvok vode iz pipe/ Freesoundslibrary.com

Večina ga bolj kot smučarskega skakalca pozna kot trenerja zlate generacije slovenskih smučarskih skakalcev. Robert Hrgota je po dveh letih na mestu pomočnika glavnega trenerja decembra 2020 postal glavni trener slovenske moške skakalne A-reprezentance. Star je bil nekaj čez 30 let, kar pomeni je bil najmlajši trener na tem mestu in po letošnjem podpisu nove pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije ostaja na tem položaju. Zakaj uživa zaupanje športnikov in občudovanje športne javnosti? Kako mu – vsaj na televiziji – uspe ohraniti miren izraz, ne glede na to, kaj se dogaja okoli njega? In kako ga je kot otroka sploh zaneslo v smučarske skoke? Robert Hrgota je bil gost oddaje Razkošje v glavi.

V prvi počitniški epizodi bomo pred visokimi temperaturami pobegnili k vodi. Natančneje k morju, rekam in jezerom. Zanimalo nas bo namreč, zakaj so morja slana, jezera pa ne. Oziroma, ali to sploh drži ...

Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Dr. Lahovnik: iz ekonomskega vidika je bila osamosvojitev Slovenije nujna.Nadškof Kmetec na Brezjah: Frančiškova vizija je dokončna sprava vseh z vsemi.V Zavodu sv. Stanislava popoldne slovesno, eden od razlogov namenjen domovini.Iz Solčave po požaru na kmetiji Bukovnik prihajajo dobre noviceV katastrofalnih potresih v Venezueli po zadnjih podatkih umrlo več kot 230 ljudi, na tisoče je ranjenih, humanitarne organizacije zbirajo sredstva za pomoč.Zakaj kardinal Walter Kasper govori o razširjenem pesimizmu v Cerkvi v NemčijiOtrokom naj bo med počitnicami tudi kdaj dolgčas, pravi dr. Zdenka Zalokar Divjak.Slovenski odbojkarji na domačem turnirju Lige narodov še do tesne zmage nad svetovnimi podprvaki Bolgari.Vreme- Danes in jutri bo sončno ter postopno še nekoliko bolj vroče

Raziskovalci želijo ugotoviti, katere značilnosti našega dednega zapisa so skupne večini prebivalcev Slovenije, katere pa nas delajo genetsko edinstvene; v čem smo si torej enaki, v čem pa se med seboj razlikujemo. Čeprav je genetski zapis dveh ljudi v 99,9 odstotka enak, lahko prav 0,1 odstotka razlik pomembno vpliva na razlike v njunem zdravju. Ta majhen delež lahko namreč vpliva na tveganje za razvoj bolezni, na njihov potek in odziv na zdravljenje. »Razlike so bistvene,« opozarja znanstvenica prof. dr. Damjana Rozman s Centra za funkcijsko genomiko in biočipe Medicinske fakultete v Ljubljani. Katere genetske posebnosti so značilne za prebivalke in prebivalce Slovenije? Zakaj je poznavanje genoma pomembno za zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejšo diagnostiko in razvoj personalizirane medicine? V Ultrazvoku pojasnjujejo prof. dr. Damjana Rozman, asist. dr. Lucija Raspor Dall'Ollio in doc. dr. Cene Skubic. Predstavljamo projekt Slovenski genom. Foto: Od leve proti desni: Damjana Rozman, Cene Skubic, Lucija Raspor Dall'Ollio/ Prvi

Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten preskok v znanstveni misli tedanjega časa. Stoletje pozneje po zaslugi umetne inteligence znova živimo v obdobju velikih prelomov. Kaj je bil kvantni skok znanosti tedaj in pred kakšnimi izzivi je danes? Več v tokratni Frekvenci X v sredo opoldne na Valu 202. Gostje:dr. Anton Ramšak, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljanidr. Janez Vrečko, avtor razprave Čas ≡ prostor (iz oddaje Kulturni fokus na Prvem novinarja Gorana Dekleve)dr. Tim Mauldlin, ameriški filozof znanosti, ustanovitelj Instituta John Belldr. Franc Mali, epistemolog znanosti, Fakulteta za družbene vede v LjubljaniMarko Grobelnik, Institut 'Jožef Stefan' (z njim se je za Radio Prvi pogovarjal Luka Bregar) Bral je Igor Velše. Gostja Xpertize je Manca Boh (na 34. minuti), ki je s pomočjo analize črnil raziskovala, v katerih literarnih slogih je ustvarjal Srečko Kosovel. Poglavja: 00:00:19 O odzvenu dogajanja v tedanji znanosti v opusu Srečka Kosovela z Janezom Vrečkom 00:11:03 Zakaj se je v začetku 20. stoletja zgodila tolikšna revolucija v znanosti, na čelu s fiziko? 00:18:37 O genialnosti določenih umov tedanjega časa s Timom Mauldlinom 00:23:47 Pred kakšnimi izzivi je znanost 100 let pozneje? 00:34:02 Xpertiza: Manca Boh

Gostja epizode je dr. Urška Furlan, egiptologinja in raziskovalka starega Egipta. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj so civilizacije nastale ob rekah? Suženjstvo in gradnja piramid Posmrtno življenje pri Egipčanih Kako so nastale piramide? Hieroglifi, pisava in znanje Faraoni, bogovi in egipčanska religija Tutankamon, grobnice in egiptomanija Aleksander Veliki in prihod Grkov v Egipt Aleksandrijska knjižnica in izgubljeno znanje   

Medved, župan gozda, se je odločil, da bo napravil red ... Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Estonska pravljica. Prevedla: Jana Unuk. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Nenavadno je, da se glava včasih umiri prav takrat, ko se telo utrudi. Po daljšem teku težave niso nič bolj rešene, kot so bile prej, skrbi niso izginile, svet se ni spremenil. In vendar se lahko nekaj v človeku premakne: misli izgubijo ostrino, notranji nemir se poleže, napor pa postane manj vsiljiv. Eden od vzrokov za ta preobrat se skriva v sistemu, ki ga je telo razvilo veliko prej, preden smo začeli teči zaradi zdravja, kondicije ali miru. Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Se sprašujejo študenti Fakultete za arhitekturo, ki so lani novembra 2025 ustanovili časnik SOHA. Skupaj ga urednikujejo in oblikujejo trije absolventi Luka Tomažič, Maja Perpar in Tilen Kos ter Lana Jereb, ki je v četrtem letniku študija. Zdi se, so zapisali, da naša, nekoč napredna arhitekturna šola, zdaj zaostaja pri vprašanjih, ki se tičejo tako sodobnega študija kot položaja arhitekture v svetu. Vrzel med arhitekturo v praksi in arhitekturo na fakulteti pa se še naprej vztrajno veča. V časniku SOHA se med drugim ukvarjajo s kritiko kapitalistične produkcije v arhitekturi, prostoru in gradbeništvu. Iščejo nove sodelavce za sodelovanje v uredniškem odboru, pri oblikovanju vsebin, lektoriranju, grafičnem oblikovanju, izbiranju gradiva za filmske večere ter organiziranju dogodkov. Vse zainteresirane vabijo, da jih kontaktirajo na elektronsko pošto: Soha.lega.info@gmail.com

Zakaj jo Slovenci imamo, drugi pa ne, kdo jo poleg nas še ima, zakaj se je sploh razvila in zakaj nimamo trojine. Z narečjeslovko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Tjašo Jakop.

Zakaj je šest največ boste izvedeli nocojšnji pravljici … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Primož Pirnat. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Priznana literarna revija Granta je pred meseci v Veliki Britaniji objavila nagrajeno zgodbo, ki je bila napisana z umetno inteligenco. V Združenih državah pa odmeva primer velike založbe, ki je tik pred izidom ustavila izdajo romana, in to po pritisku bralcev in novinarjev, da avtorica knjige ni napisala sama, ampak ob pomoči umetne inteligence. Zakaj strokovna javnost, ki podeljuje nagrade, ne loči med strojem in človekom? Kako se na pojav umetne inteligence v literaturi in založništvu odzivajo domače založbe in kako bralci sprejemamo spremenjena pravila igre?Aljoša Harlamov je bralec, pisec in urednik. Letos je izdal kriminalko Dohtar in povodni mož, ki jo je v celoti napisal sam. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:41 Nagrajena kratka zgodba, ki jo je napisala umetna inteligenca 00:05:29 Razmere v založniški industriji in vpliv tehnologije 00:09:49 Kako UI vpliva na slog pisanja in moralna panika 00:15:19 Primer umaknjene knjige Shy Girl 00:22:16 Kako slovenska literarna stroka sprejema umetno inteligenco 00:25:34 Primer Super!založbe in normalizacija tehnologije 00:31:00 Raziskovanje z UI vs. človeška izkušnja (Primer Olge Tokarczuk)

Zakaj je mala Alenka jezo odložila v cekar … Pripovedujeta: Majda Grbac in Iva Krajnc Bagola. Napisala: Irena Androjna. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu. Gostje:Miha Krofel, Biotehniška fakultetaMatija Stergar, Zavod za gozdoveIztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro. Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej SlovenijeFotografija: Martin Steenhaut Poglavja: 00:00:51 Kako prepoznamo šakala? 00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste 00:02:25 Kako ravnamo, če med sprehodom srečamo šakala? 00:04:51 Šakal kot nadloga kmetom z drobnico, kako se zavarovati? 00:07:46 Šakal in njegov vpliv na stalež divjadi; nevaren predvsem za srnjad 00:12:36 Volkovi so ključen dejavnik, ki vpliva na širjenje zlatega šakala po Evropi 00:16:45 Za šakala primernih kar 75 odstotkov celinske Evrope 00:17:51 Kaj pa pozitivne plati prisotnosti šakala? 00:18:58 Šakal v porastu, kaj pa zdaj? Delanje drame ni rešitev

“Kako bi sploh lahko pozabil, ne da bi pri tem izgubil del sebe?” se v romanu Razpad na spomine sprašuje češki pesnik, pisatelj in publicist Marek Torčik. V svojem romanesknem prvencu se vrača v težko otroštvo, zaznamovano z nasiljem, revščino in alkoholizmom ter odnosom z mamo samohranilko, ki se ni zmožna spoprijeti s sinovo homoseksualnostjo. V ospredju je tema spomina, ki razkraja in hkrati oblikuje fragmentarno pripoved. Zakaj meni, da je včasih dobro tudi pozabiti, in zakaj bi se morali truditi razumeti celo fašiste, pa je povedal v pogovoru, ki je nastal ob njegovem gostovanju na festivalu Fabula.

Zdravo. Tokrat začnemo z razkritjem stoletja: krivec za nakup Patrij je končno znan: to je en opraskan Pinzgauer v Pivki, ki ga je “nekdo” obdrgnil. Izumimo tudi vilkend (vikend vila) in se vprašamo zakaj se otroci v šoli ne učijo (vse)življenjskih veščin in se pripeljemo do angelčkov parkiranja in do osnovnega vprašanja kapitalizma: če moraš po 23 letih popiti 100% več piva, da bi sledil triodstotni rasti, sistem očitno ne deluje. Dokazano na gajbi piva. QED.Vmes obdelamo še Marxa in razliko med idejo in tem, kar so iz nje naredili boljševiki, Stalin in še kdo. Pridemo do dognanja, da je srečen človek slab potrošnik in da, če bi se dolgčasa malo navadili, bi bil svet drugačen. Pri 4. poglavju Zadnje priložnosti pa skočimo na Novo Zelandijo, kjer so fjordi lepi, Douglas pa sedi v helikopterju, kar pa vemo, da ne pomeni nič dobrega. Vsaj zanj.

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana; tokrat vnovič v Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN; Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji; Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN.

Danes ima skoraj vsakdo z mobilnim telefonom v žepu dostop do ogromne količine znanja, ki mu je na voljo tudi v slovenščini. Umetna inteligenca zna z besedami, ki jih uporabnik razume, v nekaj sekundah pojasniti pojem, povzeti knjigo, izpeljati račun ali predlagati rešitev težave. Zato se zdi, da se bo moral naš odnos do učenja v teh novih razmerah temeljito spremeniti. Če lahko za vsak podatek vprašamo telefon, čemu bi si sploh še zapomnili letnice, formule ali definicije? Če nam zna dober model umetne inteligence razumljivo razložiti skoraj karkoli, zakaj bi se še trudili z učenjem in izgradnjo lastnega razumevanja? Odgovor na to dilemo je preprostejši, kot se morda zdi. Umetna inteligenca nikakor ni odpravila potrebe po znanju. Odpravila je predvsem možnost, da bi golo ponavljanje naučenih formulacij še naprej zamenjevali za razumevanje. Površno znanje se je prej dalo skrivati za strokovnim besednjakom in lepimi stavki, danes pa zna takšne stavke sestaviti vsak telefon. Kar ostane, je tisto, česar ta naprava ne more narediti namesto nas. Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Zakaj Slovenci še vedno držimo milijarde evrov na računih z nizkimi obrestmi, medtem ko inflacija vztrajno znižuje kupno moč denarja? Kako delujejo banke, zakaj ustvarjajo rekordne dobičke, kaj pomeni neto obrestna marža in zakaj so depozitne obresti pogosto precej nižje od obresti, ki jih banke zaračunavajo za kredite? Zakaj smo zagnali akcijo Nula ni dovolj? V drugem delu pogovora odgovarjamo na vprašanje, kako v letu dni ustvariti 60-odstotni donos in zakaj takšen donos na dolgi rok ni vzdržen. Pred mikrofonom: Andraž Grahek, redni gost Money-How, partner Tivoli Venture in Capital Genetics Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ PARTNERSKA POVEZAVA: V epizodi omenjamo tudi Trade Republic (https://trade.re/moneyhow_ie), platformo za investiranje in varčevanje, ki jo uporabljajo številni mali vlagatelji za nakup ETF-jev, delnic in upravljanje denarja. Del povezav pod videom je partnerskih. Če jih uporabite, lahko podprete neodvisno ustvarjanje vsebin Money-How, brez dodatnega stroška za vas. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Zakaj Slovenci kopičimo denar na bankah? Ali imajo zaradi tega banke rekordne dobičke? Zakaj imajo slovenske banke eno najvišjih neto obrestnih marž v evrskem območju in kaj to pomeni za varčevalce? Kaj bi se zgodilo, če bi prenesli 10 ali 20 odstotkov svojih prihrankov v ETF-je, obveznice, na neobanke in druge bolj produktivne naložbe? Bi se zaradi tega res lahko podražila posojila? V pogovoru tudi o tem, zakaj Slovenci ostajamo med najbolj konservativnimi varčevalci v Evropi, kako Banka Slovenije gleda na neobanke, kaj prinaša digitalni evro in zakaj centralne banke vse bolj kopičijo zlato. Kako Banka Slovenije upravlja svoje rezerve in ali del sredstev investira tudi v ETF-je. Pred mikrofonom: guverner Banke Slovenije dr. Primož Dolenc Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maj 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali. Gostji: dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka Bral je Jure Franko. Avtorica fotografije: Umetna inteligenca. Poglavja: 00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah? 00:05:14 O tokratnih gostjah 00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat? 00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več 00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika 00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro 00:10:14 O epigenetski uri 00:11:18 Apoptoza in senescenca 00:13:52 O vlogi telomer 00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev 00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju. 00:23:29 Geni niso vedno odločilni 00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic 00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav 00:28:36 Ponovimo … 00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja? Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin, profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije.

Zakaj je mama žaba odklonila ježevo povabilo? Pripovedujeta: Janez Hočevar Rifle in Majda Potokar. Avtor literarnega dela: Gvido Tartalja. Avtor prevoda: Ivan Minatti. Posneto v studiu 02 Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Svet zmeraj bolj prepričljivo prepljavlja epidemija debelosti, obenem pa imamo zmeraj več znanja in priporočil na področju gibanja in zdrave prehrane; toliko, da se včasih zdi preveč! Ali na področju športa in prehrane sploh še obstajajo enostavni, zanesljivi koncepti? In kako po eni strani skrbeti za grajenje mišične mase, po drugi pa izgubiti odvečno maščobo? Ali imajo pri celostnem pristopu k hujšanju mesto tudi zdravila in kirurški posegi? Neža Majdič je zdravnica, specialistka fizikalne, rehabilitacijske medicine, doktorica znanosti in docentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima tudi diplomo Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem in je vodja tima za klinično prehrano na URI Soča, poleg tega pa se aktivno ukvarja tudi s športom in športniki. Skupaj sva skušala kompleksno tematiko predstaviti na razumljiv način in iskreno upam, da bova komu pomagala k bolj premišljenim in zdravim odločitvam o prihodnosti!Hvala, ker spremljate podkast Umetnost Lenarjenja! Prijavite se, da ne zamudite nove epizode - vsako prvo soboto v mesecu.Za več informacij o izgubi telesne mase vas vabim, da obiščete www.resnicaodebelosti.siTa podcast epizoda nastaja v sodelovanju z družbo Novo Nordisk. Podpora podjetja ne vpliva na vsebino podcasta – mnenja in stališča, ki jih slišite, so izključno moja oziroma Nežina.Časovnica00:00:00 – Uvod: Gibanje, prehrana in zdravje00:02:16 – Kdo je dr. Neža Majdič in pot do specializacije FRM00:08:42 – Rehabilitacija športnikov vs. poškodovancev: Kaj je skupnega00:13:29 – Čuječno prehranjevanje in principi zdrave prehrane00:16:44 – Realistično zdravo prehranjevanje v praksi (služba, naročanje)00:18:56 – Pravilo 80/20 in krivda ob "grešnih" obrokih00:20:21 – Čustveno prehranjevanje in stres00:29:45 – ITM ni vse: Mišice vs. maščoba in merjenje telesne sestave00:32:50 – Centralna maščoba: Zakaj je nevarna in kaj dela v telesu00:34:26 – Hujšanje: Realna pričakovanja, jojo efekt in kdaj poiskati pomoč00:38:47 – Celostni pristop k debelosti in stanje sistema v Sloveniji00:46:43 – Zdravila za hujšanje (GLP-1) in zakaj vadba ostaja nujna00:47:00 – Trening moči kot temelj: Zakaj upor, ne kardio00:49:23 – Longevity, sedenje in gibanje v modernem življenju00:55:50 – Kako Neža sama živi, kar priporoča00:59:12 – Knjižna priporočila in zaključna misel

V epizodi raziskujemo biološke in psihološke dejavnike, ki lahko vplivajo na oblikovanje političnih ideologij, ter pojasnjujemo, zakaj je družbeno nestrinjanje pravzaprav znak zdrave civilizacije. Če na družbo pogledamo kot na živ organizem, lahko levi um razumemo kot živčni sistem, občutljiv na zaznavanje krivic, medtem ko desni um pogosto poudarja stabilnost in kontinuiteto, ki sistem varujeta pred kaosom. Politična sredina pa lahko deluje kot krvožilje, ki omogoča pragmatične kompromise. Ta prispodoba seveda ni popolna, vendar pomaga osvetliti, kako različne perspektive opozarjajo na različna tveganja. Prava nevarnost zato ne tiči v samem konfliktu, temveč nastopi šele takrat, ko ena izmed ideologij doseže absolutno prevlado. Prisluhnite in odkrijte, zakaj sta dinamična napetost in odprt dialog ključna za ohranitev delujoče družbe. Izvorni članek: Anatomija političnega uma - zakaj družba potrebuje nestrinjanje Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.