Podcasts about zakaj

Ste vedeli, da več kot 40 % odraslih moških in okoli 25 % žensk redno smrči. Po 60. letu pa smrči skoraj vsaka druga oseba, saj se mišice žrela s starostjo sproščajo in vibrirajo glasneje. A zakaj nas lastno smrčanje, pa tudi če je še tako glasno, ne prebudi? Po odgovor smo se odpravili tja, kjer smrčanje jemljejo zelo resno. V Center za motnje spanja k nevrologinji in klinični nevrofiziologinji doktorici Leji Dolenc Grošelj.

Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).

Marija Lucija Antolič je zdravnica in soustanoviteljica prve klinike za dolgoživost v Sloveniji. Že od otroštva jo je spremljala mama zdravnica, kasneje pa je svojo pot zavestno usmerila v celostno razumevanje zdravja — ne kot odsotnost bolezni, temveč kot sposobnost telesa, da živi vitalno, močno in usklajeno. Njena strast so preventiva, krvni sladkor, uravnotežen življenjski slog in majhne, a trajne spremembe, ki dejansko premikajo naše zdravje. V podkastu govoriva o dolgoživosti, genetiki, prehrani, stresu, odnosih in navadah, ki lahko spremenijo naše življenje, ne glede na starost.V najinem iskrenem in izjemno zanimivem pogovoru se dotakneva tem, ki jih pogosto spregledamo:Kaj dolgoživost v resnici pomeni — živeti dlje ali živeti bolje?Koliko našega staranja je zapisano v genih in koliko si ga ustvarimo sami.Zakaj bi se morali s krvnim sladkorjem ukvarjati tudi tisti, ki nimajo sladkorne bolezni.Prvi znaki, da je naš krvni sladkor neuravnan — brez laboratorijskih izvidov.Kje na svetu ljudje živijo najdlje in zakaj so njihove navade tako učinkovite.DEXA scan: katero informacijo razkrije bolje kot tehtnica.Stres kot skriti pospeševalec staranja — in kako ga prepoznati pravočasno.Družbena povezanost: ali lahko sploh govorimo o zdravju, če smo osamljeni?Najmanjša navada, ki jo lahko uvedeš že jutri — in ti dolgoročno spremeni zdravje.Marija Lucija je delila tudi osebne zgodbe, izzive in trenutke, ki so jo usmerili v dolgoživostno medicino, ter razkrila, zakaj se v njeni kliniki ljudje pogosto oglasejo šele, ko “vse laboratorijske vrednosti izgledajo normalne”, sami pa se počutijo utrujene in prazne.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu: ► https://www.instagram.com/malincanastja/ ► https://www.instagram.com/antolicmd/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde. V Xpertizi pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Gostje so bili:  - prof. dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani. - dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani - prof. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani     Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo? 00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu? 00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji? 00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes? 00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno? 00:26:55 Novice iz sveta astronomije

V epizodi se pogovarjamo o stanju slovenskega trga, prihajajočih individualnih naložbenih računih (INR) in o tem, zakaj 25 milijard evrov na bančnih računih predstavlja tveganje, ne varnosti. Bombač razloži, zakaj meni, da bi moral vsak vlagatelj marca prihodnje leto opraviti prvo vplačilo v INR, ter izpostavi, da bodo znotraj računa vsi donosi neobdavčeni do dviga. Dotakneva se stroškov in pasti neobrokerjev, vloge pokojninskih skladov, možnosti slovenskega trga za preboj v višjo kategorijo ter njegove osebne naložbene strategije – kot pravi, je "hodler", ki stavi na disciplino in razpršitev, ne na dnevno trgovanje. Epizoda je bila posneta konec avgusta 2025. Objavljena je tudi na Youtube. V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Intro 03:00 – Se napihuje balon 05:10 – Koncentracija v SBITOP-u in vloga "svete trojice" 07:30 – Ali Slovenija lahko dočaka nove velike IPO-je? 10:00 – Individualni naložbeni računi: zakaj marca 2026 ne smeš zamuditi prvega vplačila 14:30 – Psihologija malih vlagateljev in lekcije iz krize 2007–2009 17:00 – Koliko slovenskih delnic naj ima vlagatelj v portfelju? 19:30 – Likvidnost Ljubljanske borze: miti in realnost 22:00 – Neobrokerji: zakaj "ničelna provizija" ni vedno najcenejša 25:00 – Zakaj hrvaški pokojninski skladi bolj verjamejo v slovenske delnice kot slovenski 28:00 – Preveč denarja na bankah: izguba tretjine vrednosti v 20 letih 31:00 – Vizija LJSE do 2028 in pot do trgov v razvoju 35:00 – Ljudske obveznice in prihod novih finančnih instrumentov 38:00 – Osebni portfelj in "hodler mindset" 42:00 – Pogled na FIRE: zakaj ga ne zanima zgodnja upokojitev 45:00 – Zaključek epizode *ustavrjeno s pomočjo umetne inteligence ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)

mag. Emilija Snoj, logoterapevtka in imago terapevtka.

Miha Jagodic, soustanovitelj Bloq.it, razkrije, kako se je ena najhitreje rastočih evropskih logističnih zgodb začela na plaži in v nekaj letih zrasla v podjetje s 300 zaposlenimi ter 80 milijoni evrov prihodkov. Od prve investicije očeta–poslovnega angela do ključnega preboja z Vintedom – Miha odkrito govori o eksekuciji, talentu, neusmiljeni konkurenci in gradnji globalne infrastrukture paketomatov. Pojasni, zakaj živi v Lizboni in kako je urejal davčno rezidentstvo, razkrije svojo osebno investicijsko strategijo (ETF-i, blue chip delnice, bitcoin) ter zakaj FIRE filozofija zanj ne deluje. Zaposlene vidi kot ključ do uspeha – in želi, da jih Bloq.it naredi milijonarje prek lastniškega deleža. Za konec svetuje: "Do hard things". V tokratni epizodi boste slišali: 00:00–03:00 Intro 03:00–05:20 "aha" trenutek na plaži 08:00–10:30 Prva investicija: oče kot poslovni angel 14:00–17:00 Eksplozivna rast: v šestih letih od 300 tisočakov prihodkov do 80 milijonov 17:00–19:00 Kaj je Bloq.it 19:00–22:00 Podjetje je talent + kapita 22:00–25:00 Kitajska konkurenca, cena proizvodnje in strateška prednost 25:00–28:30 Zakaj so Vinted in veliki kurirji prelomna točka 28:30–33:00 Poslovni model, ponavljajoči prihodki in širitev po Evropi 33:00–36:00 Načrti naslednjih 3–5 let: 250 milijonov prihodkov 36:00–39:00 Zakaj ustanovitelji ne razmišljajo o hitri prodaji podjetja 39:00–41:30 Sekundarni trgi in zakaj lahko prodajaš delež podjetja, ne pa podjetja 41:30–43:30 ESOP: želim narediti čim več milijonarjev med zaposlenimi 43:30–47:00 Zasebne finance: od želje po lastništvu nogometnega kluba do osebnega portfelja 47:00–51:30 Investicijska strategija (ETF-i, blue chipi, bitcoin) 51:30–54:00 Varnostna mreža malo drugače 54:00–56:45 Bitcoin kot dolgoročna naložba in varnost pred valutnimi šoki 56:45–59:00 Selitev na Portugalsko in davčno rezidentstvo 59:00–01:02:00 Življenje v Lizboni, nepremičnine in visoki stroški 01:02:00–01:05:00 Podjetništvo in stres: zakaj Miha ne mara dopustov 01:05:00–01:08:00 FIRE? Ne, hvala – zakaj podjetniki ne znajo mirno sedeti 01:08:00–01:09:10 Zadnje misli: "Do hard things" Spopad bikov in medvedov : 4.12. dogodek Money-How Live v Kristalni palači ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Gibanja na finančnih trgih so stalnica. Rast nas razveseljuje, padci pa vzbujajo nelagodje. S finančnim strokovnjakom Simonom Megličem smo govorili o tem, zakaj je razumevanje nihanj na trgih ključno za dolgoročno uspešno investiranje. Zakaj sta vztrajnost in razumsko podprta strategija pomembnejši od impulzivnih odločitev? Kako reagirati, ko trgi zanihajo – če sploh?

Esop deluje tako, da lastnik proda delež zadrugi zaposlenih, odplačevanje odkupa pa poteka iz razpoložljivega denarnega toka podjetja. Zaposleni tako postanejo delničarji podjetja, v katerem delajo, in so lahko udeleženi v dobičku prek izplačila dividend. Ne delajo več le za plačo, ampak tudi za dobiček, ki se pošteno deli mednje. Njihov finančni vložek je omejen na 300 evrov, njihova odgovornost pa veliko večja – gre za zavezo pripadnosti, učinkovitosti in soodločanja. Kaj ta model dejansko pomeni, kako se razlikuje od menedžerskih odkupov in zakaj so prvi kandidati zanj prav družinska podjetja z izzivi nasledstva? Kako je mogoče, da podjetje odkupi samo sebe prek denarnega toka? In zakaj je pri tem finančna pismenost zaposlenih ključna? V epizodi razčlenimo, kako deluje inkluzivni kapitalizem v praksi, kje se je model v tujini izkazal in kaj bi lahko pomenil za slovenski trg dela ter lastništva v naslednjem desetletju. Pred mikrofonom: Tej Gonza, Inštitut za ekonomsko demokracijo O tem smo podrobneje pisali v članku https://money-how.si/blog/poleg-place-v-prihodnje-se-dividende-iz-solastnistva/ V tokratni epizodi boste slišali*: 00:00 – Uvod: zakaj Esop ni samo­upravljanje, ampak inkluzivni kapitalizem 03:20 – Kako je nastal zakon in zakaj ime »lastniška zadruga delavcev« zavaja 06:00 – Kaj je Esop in kako deluje mehanizem odkupa prek denarnega toka 08:30 – Od kod ideja: Louis Kelso in ameriški koreni modela 10:00 – Zakaj lastniki razmišljajo o prenosu lastništva na zaposlene 15:40 – Kaj v praksi pomeni vključevanje zaposlenih v lastništvo 21:00 – Davčna logika: zakaj država model spodbuja 23:30 – Esop ni menedžerski odkup: ključne razlike 29:00 – Primeri iz prakse: kako to deluje v ZDA in v Evropi 33:00 – Slovenski primeri in potencialni kandidati (Akrapovič, Dewesoft, družinska podjetja) 36:30 – Kdo odloča: vloga zadrug in upravnih odborov 39:00 – Kako se določa vrednost deleža in kdaj pride do izplačil 42:00 – Finančna pismenost kot pogoj za uspeh 45:00 – Zakaj bi Esop lahko povečal produktivnost in zadržal kadre *ustvarjeno z umetno inteligenco ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Zdravo. Epizodo začnemo s predvolilnimi temami, kot so božičnica, regres, november in veselje do dela. Izvemo, da je za uspeh na delovnem mestu bistveno predvsem veselje do dela. Ko obdelamo litostrojske štrajke v 90-ih, skočimo k ortodoksnim martinovalcem in napovemo našo bodočo selitev v klet na Trstenjakovo. Namesto na Komodo se preselimo v Rim, kjer najdemo zlata (sveta) vrata. Tam ti odpustijo vse grehe, še posebej, če še nisi krščen. Spoznamo tudi megapoda, letečo kuro, ki ne želi sedeti na jajcih. Douglas pove, da rad programira, čeprav traja programiranje precej dlje, kot če bi stvari izračunal "na peš". Ampak saj veste: važno je predvsem veselje do dela!

Ob 10. obletnici pariškega podnebnega sporazuma in 30. podnebni konferenci Združenih narodov, ki poteka v Belému v Braziliji, ne smemo zanemariti podatka, da samo odstotek najbogatejših Zemljanov povzroči toliko izpustov toplogrednih plinov kot dve tretjini človeštva. Ta odstotek tudi močno zavira podnebno ukrepanje. Lobisti fosilne industrije imajo zadnja leta na podnebnih konferencah skupno večje delegacije od katere koli posamezne države. Veliko povedo že same lokacije podnebnih pogajanj, ki so že več let zapovrstjo pomembne naftne države. Medtem podnebne spremembe najbolj ogrožajo prav revnejšo večino. In ne le to, tudi ukrepi, ki jih v imenu zelenega prehoda sprejemajo države, velikokrat prizadenejo iste ljudi. Zato toliko govora o nujnosti pravičnega zelenega prehoda.

Danes vas Radiovedni peljemo med grive, repe, kopita in … blato. Našo zvesto poslušalko, danes pa tudi terensko pomočnico Zarjo, zanima, zakaj konji spijo stoje? Na idilično kmetijo v okolico Ljubljane nas je popeljala inštruktorica jahanja, jahalna pedagoginja in veterinarka Anja Zupančič.

Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.Ideja, da manjše pomeni učinkovitejše, je v računalniški tehnologiji povzročila pravo revolucijo. In tudi na področju kemijske sinteze se v zadnjih desetletjih oziramo k sintezi spojin na mikro ravni, kjer procesi potekajo v tako imenovanih mikroreaktorjih. A kaj se pravzaprav dogaja v svetu kemijskih reakcij, ko te namesto v velikih reaktorjih, izvajamo v mikroreaktorjih? Zakaj so reakcije hitrejše in porabijo manj energije? In kako lahko to izrabimo za nova znanstvena spoznanja?Tem vprašanjem se med drugim posvečata prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl, in prof. dr. Igor Plazl, ki delujeta na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Poleg zanimanja za katalizatorje in biokatalizatorje, raziskovanja mehanizmov reakcij, sta zaslužna tudi za uveljavitev mikroreaktorskih tehnologij in povezovanja področja z biotehnologijo.9. novembra bosta prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva. Foto: Igor Plazl, Polona Žnidaršič Plazl (Matjaž Tavčar)

Tako pravi dolgoletni borznik Zlatko Turkovic, avtor knjige Modri investitor - praktični primeri. Obrestne mere bodo narekovale tempo dogajanja, zloma zato ni na vidiku. "Nihajem od 10 do 15 odstotkov ne dajem večje pozornosti," pravi Turkovic. Dnevna nihanja tečajev so v tej fazi cikla bolj hrup kot signal. Trg se odziva na stavke, ton glasu in celo mimiko šefa ameriške centralne banke Jeroma Powlla, a resni premiki prihajajo s spremembo stroška kapitala. Če denar postopno postaja cenejši, se lahko tudi začasni strah razpusti precej hitreje, kot bi si mislili. To pa ne pomeni, da je kupovanje padcev (buy the dip) univerzalna strategija. V takih okoljih se razlike med izvrstnimi, dobrimi in slabimi podjetji samo še bolj razkrijejo, pravi Turkovic. V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 – Uvod (napoved epizode) 05:34 – Popravek na trgih: korekcija ali začetek medveda? 09:12 – Zakaj "do zloma ne bo prišlo" 12:08 – Obrestne mere kot ključni signal, ne tečaji 15:46 – Buy the dip: kdaj ima smisel in kdaj ne 20:10 – Izvrstna vs dobra vs slaba podjetja (kako jih razlikovati) 24:18 – Buffettov rekordni kup denarja (382 milijard) – zakaj čaka? 28:52 – Buffett kupuje podjetja, ne delnic: kaj to pomeni za male vlagatelje 32:37 – Mr. Market: gospod Trg in psihologija vlagateljev 36:49 – Buffettov indikator: kako brati razmerje med trgom in BDP 41:15 – Koncentriran portfelj 46:10 – Ko Buffett ravna kontra trgu 51:42 – Kako vlagatelj ohrani mirno glavo, ko trg paničari 55:58 – Nepremičnine so za tiste, ki želijo spati ponoči 1:09:00 – Recept za dolg zakon Prednovoletni dogodek: Spopad bikov in medvedov - 4.decembra https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Bolezen nosi svojo moč, ki jo lahko razumemo kot entropijo – razkroj, neravnovesje in zmedo v telesu ter duhu bolnika. Zdravilec stopa v stik s tem neravnovesjem in pri tem uporabi lastno moč, da v proces vnese red, ravnotežje in novo informacijo o zdravju. Informacije se vedno pretakajo v smeri, kjer je manj odpora oziroma manj moči. Če je torej bolezen premočna in zdravilec v tistem trenutku ni dovolj utrjen, se energija bolezni prelije vanj. V njem se naseli kot tuja informacija, ki poruši njegovo notranje ravnovesje. To lahko pomeni hipen padec moči – utrujenost, glavobol, potrtost – ali pa se zadeva kopiči počasi, kot neviden usedek, ki sčasoma načne telo in duha zdravilca. Zato je ključna naloga zdravilca, da nenehno neguje svojo notranjo moč, skrbi za čistost svojega prostora in redno obnavlja svojo povezavo z virom energije, iz katere črpa. Iz tega razloga nastajajo naprave, ki omogočajo zdravljenje brez stika z bolnikom.

Titino življenje je bilo vedno zaznamovano z razpotjem. Mesto in vas, fakulteta in kmetija, zabave in ležanje v travi, filozofiranje in kidanje gnoja. Njen oče se je pred slabima dvema desetletjema odločil, da ne bo več najemniški agent, ampak kmet in sirar. Družina mu je sledila, se iz Ljubljane preselila v Istro in začela živeti na posestvu, kjer so doma koze, konji, race in psi. Tita je bila takrat še otrok. Danes kot odrasla ženska samovoljno izbira življenje na posestvu Kumparička. Zakaj in kako, pa v novi epizodi Rožnate doline.

Ob nedavni okrogli mizi gibanja Sinteza smo slišali, da Slovenija edina v Evropski uniji še vedno nima srednje – torej regionalne – ravni oblasti. Posledica takega stanja je neskladje z ustavo, na praktični ravni pa iz dneva v dan večje razvojne razlike. Zakaj regionalizacija slovensko politiko zanima zgolj v času predvolilnih kampanj, zakaj ji nedopustno stanje večinoma ustreza in kakšne so možnosti, da končno dočakamo oblikovanje pokrajin? Odgovore na ta vprašanja smo strnili v tokratni Radijski tribuni.

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Poklicala je poslušalka, ki se je kruh naslednji dan po peki drobi. Sestra Nikolina je svetovala, naj testu doda še nekaj žlic tekočine (mleko ali voda z mlekom). Če je moka polbela, je še toliko bolj pomembno, da je dovolj tekočine v testu. Narediti moramo prijetno testo, skoraj kot bi delali potico. Testo naj vzhaja in nato naj ga oblikuje v štručko ali pa da v modelček. Bolje je, če testo vzhaja dvakrat ali pa celo trikrat. Tako bo kruh mehkejši, bolj puhat. Ne pozabimo ga zabelit z žlico olivnega olja ali z maslom.

Zdravo. Tokrat smo z vami Gustl, Lojz in Štef, konca sveta pa ni! Zato smo začeli epizodo z razpravo nesmrtnosti duše in o tem, kaj se z njo zgodi ob teleportu, ter ugotovili, da je demenca najbrž razkrajanje duše. Spomnimo se tudi na novico, da tudi v cerkve prihajajo POS terminali in brezgotovinsko poslovanje. Švedski akademiji, ki podeljuje Nobelove nagrade predlagamo, da za oranžnega zeta izumi posebno priznanje: Nobelovo nagrado za Trumpa. Take nagrade nima in je ne bo imel nihče drug. Naj bo to najlepša nagrada in najbolj velika. Večja kot navadne Nobelove nagrade. In bolj zlata. In bolj unikatna. Enkratna. Seveda ne pozabimo na Komodo, na zmaje in na kačo, ki je padla z nadstreška, spomnimo pa se tudi na slikanje s tigri (tega raje ne počnite) in posledično na Darwinove nagrade!

Ameriška centralna banka Fed je znižala obrestne mere v času, ko na borzi padajo rekordi. To se je zgodilo le štirikrat v 50 letih. Zakaj je to lahko opozorilo, ne pa dobra novica, odgovarja centralni bankir Egon Zakrajšek, ki dela na Banki zveznih rezerv v Bostonu. Ključna vprašanja, ki bodo vplivala na ameriško gospodarstvo in finančne trge, bodo povezana predvsem s trgom dela, ki že kaže znake ohlajanja, investicijami v umetno inteligenco ter občutljivostjo podjetij in trgov na spremembe inflacijskih pričakovanj. Že majhen premik lahko sproži velik odmik. Finančne krize so predvidljive, pravi centralni bankir Egon Zakrajšek, ki še dodaja, da obstaja velika verjetnost, da se zgodi v roku dveh do treh let.

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Robert Friškovec je oseba, ki ima zelo zanimiva področja delovanja. Kot zaporniški vikar se srečuje z vsemi skupinami, kise jih zapor dotika na tak ali drugačen način: zaprte osebe, žrtve kaznivih dejanj, svojci, zaposleni v zaporskem sistemu, ljudje po prestani kazni. Obenem je zaposlen na Ministrstvu za pravosodje na uradu za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč, dela pa doktorat iz obnavljalne pravičnosti. Pa vendar je tista Robertova vloga, ki je mene spodbudila, da sem ga povabil na pogovor, vloga predavatelja - Robert je učitelj tehnik (nenasilne) komunikacije, znanje pa črpa tako iz močne teoretične podlage kot izjemnih lastnih izkušenj v praksi. Sporazumevanje je danes prevečkrat pozabljena veščina in ena najpomembnejših orodij uspešnega modernega človeka. Robert pravi, da se komunikacija prične s poslušanjem. Vabim vas torej, da prisluhnete :)Robert omenja knjigi Zakaj se ti bojim povedati kdo sem (John Joseph Powell) in Tišina v času hrupa (Erling Kagge).Brezplačen tečaj čuječnosti Palouse Mindfulness najdeš na: https://palousemindfulness.com/Hvala, ker me spremljaš!

Praznujemo dan reformacije, ki je v Sloveniji dela prost dan; smo ena od redkih držav, ki dan reformacije praznuje tako; to je z zgodovinskega gledišča razumljivo. Reformacija je za Slovence pomembnejša kot za preostale narode v osrednji Evropi, pravi literarni zgodovinar, urednik zbranih del Primoža Trubarja, profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jonathan Vinkler. Kot še poudarja, reformacija Slovencem da protestantsko cerkev slovenskega jezika in posledično tudi slovenščino kot knjižni jezik. Zakaj je danes pomembno, da ohranjamo spomin na reformacijo, ki se je začela pred 508-imi leti; katere vrednote je postavila v ospredje; kdo je bral knjige v slovenščini v 16. stoletju ob predpostavki obče nepismenosti, o tem in drugih temah v tokratni praznični oddaji.

Ana in Saša sta se poslovila. Za zmeraj? Zakaj? Kaj se mu je zgodilo?

Ana in Saša sta se poslovila. Za zmeraj? Zakaj? Kaj se mu je zgodilo?

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca: Tri leta je ob romskem nasilju tiščal glavo v pesek in prisegal na mehke ukrepe.Novomeški župan Gregor Macedoni predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom: Zakaj država bolj ščiti storilca kot žrtve?Avtoprevozniki vladi: Če nam ne prisluhnete sledi decembra protest, marca pa bi lahko blokirali tudi pomembne ceste.Vreme: Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno, na zahodu bo občasno deževalo

NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca: Tri leta je ob romskem nasilju tiščal glavo v pesek in prisegal na mehke ukrepe.Novomeški župan Gregor Macedoni predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom: Zakaj država bolj ščiti storilca kot žrtve?Avtoprevozniki vladi: Če nam ne prisluhnete sledi decembra protest, marca pa bi lahko blokirali tudi pomembne ceste.Vreme: Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno, na zahodu bo občasno deževalo

V Novi Gorici sta svoj novi dom našla Vitali Filipov in Natallia Filipova. Najprej je na Primorsko prišel Vitali, nato mu je sledila žena s hčerkama. Zakaj sta izbrala ravno severno Primorsko, kako so ju (tam) sprejeli in še marsikaj zanimivega sta mi simpatična Belorusa povedala Darji Pograjc.

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje. Gostji: dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana Brala je Mateja Perpar.  V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević

Tokrat ni šlo za “Trumpov tvit” ali klasičen makro šok – dramo na kripto trgu je povzročila napaka v konstrukciji trga na največji kriptoborzi Binance. Kakšen je sentiment med kripto vlagatelji? Kakšne so napovedi do konca leta? Pred mikrofonom Money-How: Nejc Bizjak, Robinhood V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Uvod: “Uptober” in rekordne ravni bitcoina 01:20 Kaj se je zgodilo 10. oktobra – napaka na Binanceu 03:45 Zakaj je kripto bolj ranljiv kot delniški tri 05:20 Hyperliquid in skrivnostni veliki short 09:00 Binance in tehnične težave 11:30 Kripto infrastruktura in odvisnost od Amazaon Web Services (AWS) 17:00 Gotovina v ustavi in digitalna svoboda 20:20 Bitcoin proti zlatu: digitalno vs. fizično 25:30 Volatilnost, zlato in dolgoročni trendi 30:00 Ameriške banke, “ščurki” in kreditni trg 35:00 Mali vlagatelji in globalna likvidnost 38:00 Sentiment na trgu in štiriletni cikel bitcoina 44:30 Makro slika do konca 2025 45:30 Pogled v leto 2026: nižje obrestne mere 50:00 AI balon in “prestrašen trg na vrhu” 53:00 Denarna masa, inflacija in fiskalna dominanca 54:30 Brokerji vstopajo v kripto 57:00 Meja med demokratizacijo in manipulacijo 1:00:00 Stabilni kovanci kot geostrateški instrument 1:04:30 Kriptodavek v Sloveniji 1:06:00 Zaključek: volatilnost bo ostala _____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ poglobljeni članki ___________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo (28.10.2025) Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. https://money-how.si/izobrazevanja _____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (27.11. 2025) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ Ostala izobraževanja: https://money-how.si/izobrazevanja Več o Money-How na https://money-how.si/

So ponedeljki in so ponedeljki po taki nedelji. Ko je in ko ni. Ko je igra in ko ni točk(e). Maribor je v Kopru izgubil z 1:0. Pa ocena, da je bila to najboljša tekma v sezoni? Je? Ni? Zakaj so bile Viole igralec tekme, zakaj je Jan Repas enkrat pogrešljiv, drugič pa se pozna, ko ga ni, kakšen je Benjamin Tetteh letos, zakaj in kakšna krila ima Maribor. In zakaj 2014/15 Maribor "premaga" tistega iz 1999/2000? Pa čestitke mestu Maribor! To pa!

Sanjski zaslužki, ki jih ponujajo lažni profili zdravnikov, bančnikov, celo Luke Dončića in predsednice države Nataše Pirc Musar, so postali stalnica družbenih omrežij. So prevaranti res finančno in digitalno bolj pismeni od povprečnega uporabnika – ali pa preprosto obvladajo psihologijo človeka in vedo, da je pohlep tisti, na katerega večina nasede? Pred mikrofonom: Tadej Hren, vodja oddelka za obravnavo omrežnih incidentov pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT V tokratni epizodi boste slišali 00:00 – Uvod: “fejk Marja” in prijava policiji 01:38 – obljuba 24 tisočakov v 4 dneh: klasična naložbena past 02:54 – Ciljno lovljenje žrtev prek “welcome” DM-jev 05:18 – Socialni inženiring: psihologija namesto tehnologije 06:19 – Pohlep in strah: čustva, ki jih izkoriščajo 13:06 – Fejk Marja” v chatu z direktorjem 16:23 – Zakaj platforme in oglasi pogosto niso pravočasno odstranjeni 17:22 – Natančno targetiranje oglasov 19:11 – Zakaj vseeno prijaviti lažne profile policiji 23:54 – Lažen profil celo na Tinderju 25:47 – Kako “fejk” profili zberejo na tisoče sledilcev 26:41 – Ekonomika prevar: zakaj se jim investicija splača 27:17 – Tipični zneski škode: okoli deset tisoč evrov in več 29:21 – Zanikanje, “še malo vplačaj” in učinek potopljenih stroškov 30:49 – Lahko nasede vsak; tudi finančno pismeni 37:14 – Manipulacijske tehnike korak za korakom 41:59 – Koga najraje zlorabijo: zdravniki, politiki, Luka Dončić … 47:01 – Deepfake predsednice, ki je ponujala sanjske zaslužke 45:29 – Ali ljudje res nasedejo deepfakom? kdo je najbolj ranljiv 51:36 – Kaj storiti, če si že nakazal denar Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene vsebine _____________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 28. oktober 2025 med 10.00 in 15.00 _____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 22. oktober 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki _____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/blog/ ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja __________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________

Na Prvem programu 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem 22.oktobra. Nocoj pa bomo premierno slišali pravljico Zakaj je Gašper nehal stavkati avtorja Jožeta Sevljaka v interpretaciji igralke Ane Urbanc. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtor besedila: Jože Sevljak. Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, avgust 2025. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, junij 2025.

Zdravo. Tokratno epizodo z vami delimo v celoti, ker v Predigri (bonus epizodi, ki jo pred glavno epizodo ponavadi dobijo naši podporniki) na vse pretege temeljito znanstveno analiziramo čustvenčke, predvsem najljubše kose “zelenjave” in kako se prikazujejo na različnih mobilnih operacijskih sistemih. Čudoviti svet čustvenčkov prekine dejstvo, da je do rojstnega dneva Billa Gatesa še dobra dva tedna (15 dni). Za nepoučene: to je dan, ko bomo vsi cepljeni proti COVID-19 končno končali tostransko trpljenje. Za tiste, ki bi še radi živeli, imamo nasvete: uporaba kisa in aluminijaste folije kot zaščite pred 5G žarki ter bunker, ki naj bo vsaj 7 metrov pod zemljo. Dotaknemo se tudi nasvetov o gledanju v sonce (zjutraj!) in razpravljamo o dvomljivi učinkovitosti kreme za sončenje. Potem spet odrinemo v Ladin Gaj, kjer divje zveri pojejo pozno v noč, na obzorju pa je končno Komodo. Vmes razmišljamo o izgubljenem občutku čudenja. Končamo z apelom: bodite prijazni, hvaležni in uživajte, dokler lahko. Naslednjih 14 dni bo ključnih.

Da je gibanje koristno za naše zdravje, vemo vsi. Ko dežuje ali je hladno in temno, pa že imamo dober izgovor, da se raje usedemo pred zaslon, kot da bi šli na sprehod ali tek. Kako sedenje, ki se mu sicer ne moremo izogniti, naredimo manj škodljivo? Zakaj naše telo nujno potrebuje ustrezne obremenitve in kakšne obremenitve naj izbere vsak zase? Gost v studiu Prvega profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.

Taščica obudi ogenj s prhutanjem kril … Pripoveduje: Sandi Pavlin. Eskimska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Točno opoldne je uprava za zaščito in reševanje preverila delovanje sistema SI-alarm; ta bo v prihodnje namenjen množičnemu hitremu obveščanju prebivalcev ob naravnih in drugih nesrečah. Številni potisnega sporočila na svoje mobilne telefone niso prejeli, čeprav so bili povezani v slovensko mobilno omrežje. Direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je pojasnil, da je napaka nastala pri enem izmed operaterjev. Pričakujejo, da jo bo v kratkem odpravil. Več Lucija Dimnik Rikić. V oddaji tudi o tem:- - Janja Garnbret v Seulu po zlatu v težavnosti danes še zlata v balvanskem plezanju - Vse bolj izolirani Izrael še stopnjuje ofenzivo na Gazo, v Berlinu množični propalestinski protesti - V Celju počastili spomin na vrnitev med drugo svetovno vojno ukradenih otrok

Nova pokojninska zakonodaja je v državnem zboru dobila podporo, a pot do uveljavitve novele še ni končana. Del sindikatov ter nevladnih organizacij bo ta četrtek v parlament odnesel zadostno število podpisov, s čimer se bodo začeli postopki za referendum. Prepričani so, da gredo predlagane spremembe "izrazito v škodo delavstva in upokojencev". Vladna stran pa trdi, da ukrepi prinašajo večjo blaginjo upokojencem, a zagotavljajo vzdržnost sistema. O argumentih ene in druge strani v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državi sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; dr. Jaka Cepec, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; David Švarc, Delavska koalicija.

Zdravo. Tokrat snemamo na daljavo. Ima kdo od nas COVID-19 ali smo pač bankrotirali in nimamo niti za bencin do studia (če ta sploh še obstaja)? ⁠hvalazavseribe.si⁠ vas pričakuje. V epizodi začnemo z modro mislijo, da nikoli ne moreš toliko s telesom naredit', kot lahko z usti zafrkneš, zato le treniraj tudi ti na ⁠telovadec.si⁠. Oglasi se tudi naš dopisnik za Bali in poroča, kakšno je stanje insta turizma na otoku (visoka), kakšno je stanje žur turizma (še višje) in še nekaj malega o knjigi. Če se vam zdi, da vam notranji glas govori preveč čudne stvari, raje ne sprašujte za nasvet Chat GPT-ja. Pokličite 24 urno linijo 116 123, povezave na druge oblike pomoči pa v zapiskih … in ne pozabite: "Lepo se imejte in radi se imejte!"

V tokratnem Studiu ob 17ih o spremembah, ki se obetajo na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so namreč pripravili zakonodajne spremembe. Pedagoška stroka nekaterim predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Zakaj se število učencev in učenk z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo zadnja leta povečuje? Kaj predlagane spremembe prinašajo učencem, ki imajo na primer avtizem ali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo, in kaj učencem, ki imajo učne težave ali so priseljenci? Bo dodatna strokovna pomoč otrokom po novem bolj ali manj dostopna? Gostje: dr. Natalija Vovk Ornik, vodja Oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo; dr. Milena Košak Babuder, profesorica za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleksandra Valančič, ravnateljica Osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi potrebami; Sara Rotar, socialna pedagoginja in članica izvršilnega odbora Društva šolskih svetovalnih delavcev. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

Xkurzija nas tokrat popelje v neverjetni svet tistih bitij, ki nam, vsaj v toplejšem delu leta, najpogosteje pijejo kri. To so komarji in klopi. Kolikšen odstotek klopov sploh prenaša bolezni in katere? Zakaj komar, okužen z virusom zahodnega Nila, na srečo ne pomeni, da bo prihodnje leto ta virus še prisoten pri nas? Kako so eksotične vrste komarjev sploh prišle k nam in zakaj so problematične? Odgovore bomo iskali na travnikih in v gozdovih v okolici Postojne, ki so za dva tedna postali "terenski laboratorij" mikrobiologov in biologov. Sogovorniki: dr. Nataša Knap Gašper, mikrobiologinja iz Laboratorija za diagnostiko zoonoz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete Tea Knapič, biologinja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Gašper Grubelnik, mikrobiolog z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete