Podcasts about prihodnost

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 59: Panelna razprava: Premisleki in vpogled Vloga umetne inteligence v družbi Prihodnje napovedi in osebni premisleki Vpliv tehnologije na mladino Interakcija z občinstvom in vprašanja-odgovori Roast, Tin Vodopivec ============================= Podkast pogovor je bil sneman na AIDEA konferenci 2025 v Four Points by Sheraton Ljubljana Mons

Junij je prinesel svetovni dan okolja pa tudi prvi vročinski val. Dnevno beremo, poslušamo in se pogovarjamo o vremenu, o spremembah podnebja, taljenju ledenikov, segrevanju ozračja. In kaj imajo s tem naši možgani? Veliko! Ekološka tesnoba je eno od ekoloških čustev, odziv na svet, ki se spreminja. Zato je Mojca Delač v našo družbo povabila Aleša Oblaka, kognitivnega znanstvenika in raziskovalca na Univerzitetni Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

V epizodi 183 je bil gost dr. Uroš Ahčan je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter predstojnik Katedre za kirurgijo na Medicinski fakulteti UL. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pot pisanja knjige Adrenalin na poti Izzivi in nagrade v medicini Umetnost in znanost plastične kirurgije Kompleksni kirurški primeri Etika in trendi v estetski kirurgiji Vpliv tehnologije in družbe Filozofski razmisleki o lepoti Prihodnost človeštva in tehnologije Nasveti za naslednjo generacijo =================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …).  https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Dobrodošli v 3. epizodi podcasta I AM / WE ARE ALIVE 2.0 – WAKE UP!Tokrat sedimo z našim CEO-jem Nejcem Fošnaričem – človekom, ki večino časa dela na daljavo iz Grčije, in iz prve roke vidi, kako močno nas oblikuje okolje, v katerem živimo.Pogovarjamo se o tem:kako in kako pogosto je danes sploh še stik z družino – in zakaj so grške povezave pogosto močnejše kot slovenske,kaj nas v Sloveniji zadržuje v “zaprtih sistemih” in kako bolj odprta kultura vpliva na miselnost,kako AI spreminja dinamiko dela in odnosov – in kam vse to pelje, če se ne zbudimo,ter o njegovi osebni preobrazbi: od premika v mindsetu do teka, prehrane in priprav na Ironman izziv.To ni pogovor o teoriji. To je vpogled v realnost nekoga, ki vodi podjetje na daljavo, gradi sebe od znotraj navzven in išče odgovore v svetu, ki se spreminja hitreje, kot smo pripravljeni priznati.

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Martin Šolar je bil gost sobotne oddaje Razkošje v glavi, ki je potekala v terenskem studiu Prvega programa v Stari Fužini v Bohinju.

Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?

V epizodi 180 je bil gost Branko Drobnak, podjetnik, raziskovalec in investitor z dolgoletnimi izkušnjami v financah in znanosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Izzivi lokalizacije in umetne inteligence v komunikaciji Razvoj tehnologije in njen vpliv na družbo Presečišča znanosti, duhovnosti in kvantne mehanike Vloga epigenetike in kvantne biologije Prihodnost umetne inteligence in odprtokodne tehnologije Zgodovinske perspektive na globalne dinamične sile Razmisleki o Jugoslaviji in prehod v samostojnost Vzpon in padec podjetja Poteza Partners ter gospodarski izzivi Osebni razmisleki in življenjske lekcije =================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …).  https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

V ljubljanski dvorani Stožice je nocoj potekala državna proslava ob 80-ti obletnici konca druge svetovne vojne. Eno izmed osrednjih sporočil je bilo o pomenu miru, sploh v negotovih časih, ki jih živimo in ki jim dinamiko narekuje geopolitika. Zbrane, med njimi je bil tudi vrh slovenske politike, je nagovoril premier Robert Golob. Med drugim je poudaril, da je le pot miru tista, ki lahko človeštvu nudi prihodnost in da se je pred 80-imi leti končalo najtemnejše obdobje v zgodovini človeštva.

Delavnost, poštenost in marljivost so med najpogostejšimi lastnostmi, s katerimi Slovenci želimo, da nas opišejo drugi. Predvsem ob prazniku dela, ki ob večernih kresovanjih ter jutrišnjih pohodih in preostalih praznovanjih poudarja premislek o zadovoljstvu ob delu, njegovi vrednosti ter odnosu do dela in do 948 tisoč delovno aktivnih pri nas. Ostali poudarki oddaje Ukrajina in Rusija še naprej zavračata predloge za prekinitev spopadov. Trump nekoliko omilil učinek carin za ameriško avtomobilsko industrijo. Občine je strah, da bodo za svoje projekte ostale brez evropskih sredstev.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek danes gosti turškega kolega Abdulkadirja Uralogluja. Ogledala sta si dela na trasi drugega železniškega tira Divača-Koper, ki jih izvaja gradbeni konzorcij Kolektor CPG s turškima partnerjema Özaltin in Yapi Merkezi. Družba Yapi Merkezi ima hude finančne težave, blokirane račune in visoke dolgove do slovenskih podizvajalcev. Velik del gradbišča je zato zapustila, operativno ga je prevzel Kolektor. V oddaji tudi: - Ministrstvo od SeneCure pričakuje pojasnila o domnevni prodaji domov za starejše. - Izrael ne bo dovolil dobav pomoči v Gazo, izraelska vojska za zdaj ostaja tam. - Kijev: pogajanja z Washingtonom o izkoriščanju ukrajinskih surovin hitro napredujejo.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

V epizodi 176 je bil gost Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB d.d. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razumevanje gospodarskih ciklov in bančne strategije Strateško odločanje v bančništvu Vloga bank pri gospodarskem razvoju Izzivi v bančnem sektorju Družbeno zaupanje in gospodarski sistemi Demografski izzivi in priseljevanje Ekonomske politike in globalna konkurenca Vloga države in strategija Bitcoin in prihodnost bančništva Vpliv regulacije na bančne storitve ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025 

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen.

V epizodi 175 sta bila gosta dr. Alenka Žerovnik in dr. Matej Zapušek. Alenka je pedagoginja in raziskovalka na področju uvajanja sodobnih tehnologij v izobraževanje. Matej pa raziskovalec in predavatelj na Pedagoški fakulteti UL, specialist za digitalno pismenost, umetno inteligenco in inovacije v izobraževalnih sistemih. Sta soavtorja knjige "Uporaba generativne umetne inteligence v izobraževanju". V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vloga umetne inteligence v izobraževanju Izzivi in priložnosti umetne inteligence v poučevanju Prihodnost personaliziranega učenja Vizija učilnic prihodnosti Etični in praktični vidiki umetne inteligence Odprti izobraževalni viri in avtorske pravice ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025 

Za vas smo pripravili pregled najbolj aktualnega dogajanja na kmetijskem področju, objavili nekaj utrinkov s posveta »Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, opozorili na začetek letošnje subvencijske kampanje in dodali še nekaj pomenljivih misli iz 6. epizode podkasta Rast, ki je govorila o tem, kako se izogniti izgorevanju pri delu na kmetiji.

Ivan Eržen, strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje o burnem dogajanju, ki se je v Sloveniji začelo marca 2020, epidemiji covida-19, ukrepih, politiki, napakah, posledicah, cepljenju in boleznih, ki nam povzročajo skrbi danes.

Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!Sogovorniki: dr. Lutz Bornmann, sociolog znanosti in dela na oddelku za znanstvene in inovacijske študije na upravnem sedežu društva Maxa Plancka v Münchnu, dr. Katharina Groß-Vogt, raziskovalka z Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, dr. Anka Slana Ozimič, docentka za kognitivno znanost na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in članica Laboratorija za kognitivno nevroznanost, dr. Dunja Fabjan, astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in članica Zavoda Cosmolab, Urban Pompe, predavatelj v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo na Institutu Jožef Stefan, dr. Matevž Pesek, docent na fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s pridobivanjem informacij iz glasbe. Zapiski: Zemljin srčni utrip Uzvočenje znanstvenega dela Loeta Leydesdorffa Black Hole Hunter Podkast Loud Numbers Aplikacija Two Tone Poglavja: 00:12:00 Podatkovno uzvočevanje na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah 00:20:47 Kaj vse nam omogočajo različne razsežnosti oziroma lastnosti zvoka? 00:25:50 Nismo naučeni poslušanja podatkov 00:27:53 Uzvočevanje podatkov še ni standardizirano 00:31:16 Velik izziv so točne vrednosti 00:33:40 Uzvočevanje naredi znanost dostopnejšo 00:02:25 Kaj je podatkovno uzvočenje? 00:01:06 Kako so v 80. letih ob pomoči zvoka ugotovili, kaj ovira delovanje sonde Voyager 2 00:03:16 Kako zaznavamo in dojemamo zvok? 00:04:39 Sluha ne moremo kar “izklopiti”, zato je zvok primeren za opozorila 00:08:11 Geigerjev števec, eden prvih načinov uzvočenja nekega podatka 00:14:35 Zvoki, glasba in čustva 00:23:01 Kako zvenijo vonj, tekstura in okus piva? 00:30:18 Vsi podatki niso enako primerni za uzvočevanje 00:31:42 Učinek zabave s koktejli 00:32:40 Kako zveni trk črnih lukenj? 00:34:14 Podatkovno uzvočevanje ni "killer app"? 00:35:03 Prihodnost podatkovnega uzvočevanja? 00:36:40 Uzvočenje nastajanja tokratne epizode Frekvence X 00:38:56 Prihodnjič pa z različnih zornih kotov pogledamo na pandemijo koronavirusne bolezni

Igra, ki sem jo sprogramiral z Lovable: https://astra-math-invaders.lovable.app/ ============================= "Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: V pogovoru smo obravnavali trenuten napredek AI modelov, predvsem Grok 3, ki ga je razvil Elon Musk. Razpravljali smo o značilnostih različnih AI modelov, izzivih skaliranja in prihodnosti kvantnega računalništva.  Raziskovali smo razvoj no-code rešitev in demokratizacijo programiranja. Poudarili smo prihodnost humanoidnih robotov, izzive regulacije v Evropi in potencialne družbene odzive na robote v gospodinjstvu in zdravstvu. ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji.

V epizodi 170 je bil gost dr. Boštjan Kobe, znanstvenik, ki je diplomiral iz kemije na Univerzi v Ljubljani, doktoriral v Teksasu in trenutno deluje v Avstraliji. Njegovo raziskovalno področje je strukturna biologija, s poudarkom na proteinih in imunskem odzivu. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj kristalografije Uporaba strukturne biologije Izvor življenja in evolucija Etična vprašanja pri genskem manipuliranju CRISPR tehnologija in njene posledice AlphaFold in prihodnost napovedovanja strukture proteinov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Unesco je za dan radia izbral 13. februar v spomin na leto 1946, ko je začel oddajati Radio Združenih narodov. Peter Čakš z Inštituta za medijske komunikacije Univerze v Mariboru meni, da se radiu za prihodnost ni treba bati. Gre za tradicionalni medij, ki se zelo uspešno prilagaja digitalnemu okolju in tako sledi novim navadam občinstva. Ljudje med vsemi mediji radiu tudi najbolj zaupajo, saj se ob vsakokratni krizi ali izrednem dogodku nanj množično obračajo.

V epizodi 169 je bil gost Janez Janša, politik, dolgoletni predsednik stranke SDS in večkratni predsednik Vlade Republike Slovenije. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Svoboda govora, digitalni mediji Kapitalizem, socializem, sprememba spola Globalno segrevanje, gospodarska kriza v Nemčiji in razcvet Kitajske Spobujanje inovacij, nazadovanje Evrope, birokracija Opozicija in koalicija Pretok informacij, monterani sistemi in tehnologija Politična kariera in politični zapornik ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: V pogovoru se raziskujejo ključni koncepti umetne inteligence, vključno z AGI (splošna umetna inteligenca) in ASI (super inteligenca). Razpravljamo o agentnosti, zavesti in etičnih dilemah, ki jih prinaša napredek tehnologije. Razpravljali smo o razvoju generativnih modelov, njihovih potencialnih nevarnostih in o tem, kako lahko umetna inteligenca vpliva na prepričevanje in interakcije med ljudmi. Poudarili smo tudi pomen regulacije in odgovornosti v kontekstu umetne inteligence ter izzive, s katerimi se sooča Evropa v primerjavi z ZDA.   Razpravljali smo tudi o demokratizaciji tehnologije in izzivih financiranja ter stroškov razvoja AI. ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Donald Trump, 47. ameriški predsednik, je kmalu po volitvah potrdil najtemnejše slutnje in napovedi analitikov, da prihaja na oblast v ZDA protekcionistično naravnan politik, brez posebne afinitete do transatlantskih odnosov. Še pred današnjo inavguracijo je mednarodno skupnost razburjal z izjavami, ki nakazujejo na poslabšanje globalnih trgovinskih odnosov ter zlasti poglabljanje krize multilateralizma v mednarodnih odnosih in posledično spodnašanje ureditve sveta, dogovorjene po drugi svetovni vojni. O tem, kakšne spremembe prinaša nova administracija ekonomsko in vojaško najmočnejše države sveta pod taktirko Donalda Trumpa, na kaj mora biti pozorna Evropa ter kakšne odnose z Washingtonom si lahko obeta Slovenija v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik katedre za mednarodne odnose na FDV; Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA;; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.

Uvodno epizodo v letu 2025 začenjamo v Kranjski Gori, ki je gostila tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju. Gorenjsko prizorišče bo očitno ostala stalnica tudi v ženskem programu. Govora je bilo še o organizaciji, Zrinki Ljutić in ambicijah Andreje Slokar, ki se vrača proti vrhu. V drugem delu epizode pa je bilo govora o nekaterih športnih dogodkih leta 2025, ki se jih voditelja Toni Gruden in Slavko Jerič veselita.

V epizodi 163 je bil moj gost Gregor Rebolj, serijski podjetnik z obsežnim tehničnim znanjem. Soustanovitelj podjetja Klika (združenega s Sportradarjem), z izkušnjami na področju strategije in inovacij. Soustanovitelj sklada Silicon Gardens. V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Uspešnost na YouTube Investiranje denarja, skladi in podjetništvo Biti dober investitor in družbena omrežja Gregorjeva kariera Od inženirja do podjetnika - Sportradar in Klika Solastništvo podjetja, Stock Options Sportradar - športni podatki, stave in rast podjetja Exit, multiple in IPO Upravljanje premoženja, Venture Capital Dober Start-up, skladi in investiranje v podjetja Validacija ideje, Product Market Fit Acquired podkast, testiranje produktov in uspešna prodaja Revolucija AI in najbolj uspešna AI podjetja Geopolitika in priložnosti za razvoj Slovenije ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Gost je bil Srdan Mahmutovic. https://www.linkedin.com/in/srdanmahmutovic/  ============================= Tematike: Koncept Moata Prednosti in izzivi v poslovnem svetu Osebna pot in razvoj tehnologije Zgodba o Kriptomatu in začetki podjetništva Razvoj poslovnega modela in naročnine Prvi koraki in rast podjetja Strategije trženja in pozicioniranje Učinkovitost procesov in sistemov Vpliv AI na prihodnost podjetništva Prihodnost dela in AI agenti Uporaba AI v marketingu Disruptivni učinki AI na customer support AI v programiranju in razvoju Tehnološki napredek in družbene spremembe Virtualna singularnost in prihodnost tehnologije Magija tehnologije in njena percepcija Izkušnje in izzivi pri razvoju produktov Vizija za prihodnost Izobraževanje in finančna pismenost v vzhodni Evropi Povezovanje in skupnost v digitalnem svetu ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Z zaprtjem Termoelektrarne Šoštanj bomo čez noč ostali brez pomembnega energetskega vira. Razogljičenje pa je zahteva Evrope, ki ji Slovenija sledi z zaprtjem edine termoelektrarne. Ne glede na to, ali se bo to z intervencijskim zakonom zgodilo v rekordnem času še letos ali kot načrtuje nacionalna strategija za izstop iz premoga nekoliko pozneje, pred izzivom ni le Šaleška dolina z zaposlenimi, izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom, temveč vsa Slovenija. Mnenja javnosti o zaprtju TEŠ so diametralno nasprotna, tokratni oddaji pa bo skupen pogled v prihodnost. Tako v načrte z energetsko lokacijo, ki je vpeta v evropski energetski sistem, kot v prestrukturiranje. Gostje: Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru; Rok Plankelj, predsednik regionalne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice; Simon Lamot, predsednik Sindikata Premogovnika Velenje; Mitja Tašler, direktor HSE Saša, družba za razvoj obnovljivih virov energije, in pomočnik generalnega direktorja TEŠ; Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije.

Kako zaton na zahodu in vzpon v tako imenovanih državah tretjega sveta, predvsem v podsaharski Afriki, spreminjata še vedno v Rimu zasidrano Katoliško cerkev, ki ima že danes večino vernikov na globalnem juguKatoliška cerkev je morala s svojim univerzalističnim stremljenjem k širjenju nauka med ljudi najrazličnejših ras, kultur in jezikov kljub centraliziranosti okrog figure papeža od nekdaj delovati kot široka koalicija, ki znotraj svojega okvira vsaj do neke mere dopušča različne prakse, poudarke in interpretacije. In vendar v njej spričo zgodovinskih okoliščin prevladujejo učenja, oblikovana na tleh zahodne Evrope. Če je bilo to še na začetku preteklega stoletja, ko sta v Evropi dejansko živeli kar dve tretjini svetovnih katoličanov, vsaj do neke mere razumljivo, pa je danes situacija precej drugačna, v Evropi je namreč le še okoli četrtina svetovnih pripadnikov te cerkve, glavnina vernikov pa se nahaja na globalnem jugu - v že dolgo močno katoliški Latinski Ameriki, vse bolj pa tudi v Podsaharski Afriki in celo nekaterih azijskih državah. Vse to pa seveda ne more ostati brez posledic za delovanje, nauke in tudi politiko Katoliške cerkve, ki se mora vsaj do neke mere odzvati na poglede, interese in težave, ki jih imajo ljudje tako imenovanega tretjega sveta in ki ne sovpadajo nujno s prioritetami vernikov v vse bolj sekularnih deželah Evrope in Severne Amerike. Kako torej ti premiki - ki se bodo glede na demografske in kulturne trende v prihodnjih desetletjih verjetno le še zaostrili - vplivajo na preoblikovanje Rimsko-katoliške cerkve? Kako bi se utegnili spremeniti ali pa se že spreminjajo njeno delovanje in učenje, njene prakse, rituali in nenazadnje tudi njeno opredeljevanje do aktualnih svetovnih problemov? To so nekatera od vprašanj, ki nas bodo zanimala v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo teologa in publicista Petra Kovačiča Peršina, novinarja ter dolgoletnega dopisnika iz Latinske Amerike in Rima Toneta Hočevarja ter radijskega kolega, urednika Uredništva za religije in verstva, zgodovinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Papež Frančišek v družbi afriških cerkvenih dostojanstvenikov, Flickr Creative Commons (Catholic Church England and Wales)

Ameriški predsednik Joe Biden je svojega predhodnika in hkrati naslednika povabil na pogovore o prenosu oblasti. Donaldu Trumpu je medtem čestital tudi ruski predsednik Vladimir Putin ter izrazil pripravljenost na pogovor z njim. Druge teme: - Prihodnost ameriško-evropskih odnosov in varnostna vprašanja, povezana z vojno v Ukrajini, v ospredju srečanja voditeljev Evropske politične skupnosti. - Ekonomsko-socialni svet danes o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci ter zagotavljanju toplote za prebivalstvo Šaleške doline. - Nogometaši Olimpije na gostovanju v Helsinkih drugič zmagali v konferenčni ligi, Celjani poraženi v Sevilli.

Danes zaznamujemo dan reformacije, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati zaznamujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici dejala, da slavimo kulturno in duhovno dediščino, ki je Slovencem omogočila enega pomembnejših korakov na poti k oblikovanju našega naroda. Druge teme: - Po poplavah v Španiji nadaljujejo iskanje pogrešanih. - V usklajevanju je zakon za ureditev pravic brezposelnih. - V okolici številnih pokopališč spremenjen prometni režim.

V Sloveniji je 159 planinskih koč, njihovo vzdrževanje in posodabljanje je vse bolj zahtevno, planinska društva ga sama ne zmorejo več. Zaradi prezadolženosti nekatera razmišljajo o prodaji koč. Planinska zveza kot krovna organizacija se zavzema, da bi koče ostale v lasti društev, a jim ne more pomagati. Kakšna bo prihodnost koč, je pričakovati komercializacijo? Se bo vključila država, glede na to, da so koče del Strategije turističnega razvoja do leta 2028, planinstvo in pohodništvo pa pomembna dejavnost alpskih območij? Odgovori v Studiu ob 17.00. Gostje: Miro Eržen, Planinska zveza Slovenije; Tomaž Willenpart, predsednik največjega planinskega društva Ljubljana Matica; Denis Berra, oskrbnik koče na Zelenici.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: Anthropic Claude 3.5 Sonnet - nova nadgradnja in zmožnosti Replit kot orodje za programiranje z AI podporo Kontrola računalnika s strani AI modelov AI agenti - kaj so in kako delujejo Razvoj in tveganja AI agentov - primer kripto trgovanja Varnost in alignment problem pri razvoju AI Deepfake tehnologija in potencialne zlorabe AI v slovenski javni upravi - izzivi in omejitve Regulativa AI v Evropski uniji SpaceX in birokratske ovire pri inovacijah Reforma zakonodaje in časovna veljavnost zakonov Tesla in razvoj samovozečih vozil Waymo proti Tesla pristop k avtonomni vožnji Prihodnost osebnega lastništva avtomobilov Tesla kot potencialna mega korporacija prihodnosti Robotika in humanoidni roboti (Tesla Optimus) Nobelova nagrada za področje AI Integracija AI v fizični svet proti digitalnemu Razvoj AI infrastrukture in računske moči Evropska konkurenčnost na področju AI ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Nenehne tehnološke spremembe, novi trendi ter drugačne navade gledalcev, poslušalcev in bralcev od našega največjega javnega medija v državi zahtevajo spremembe, ki jih navsezadnje pričakuje tudi javnost. Kako izboljšati javno RTV? Kako zagotoviti stabilno in zadostno financiranje, ki bo omogočilo spremembe in razvoj zavoda? Kakšne novosti načrtuje uprava RTV in kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega zakona o RTV? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo; Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; dr. Igor Vobič, prof. na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Premier Robert Golob je na sedežu Združenih narodov v New Yorku pozdravil potrditev Pakta za prihodnost. Med drugim je omenil pomen vodne diplomacije, ki povezuje različne tehnologije pri spremljanju vodnega kroga. Svetovne voditelje je povabil k oblikovanju mednarodnega partnerstva s ciljem, da ljudem omogočijo dostop do čiste, trajnostne in varne vode. Prepričan je, da je to edina pot, če se želimo zares spopasti s podnebno krizo in spremembami, ki jih prinaša. Drugi poudarki: - Državni zbor začenja septembrsko sejo, osrednja točka interpelacija zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. - Na volitvah v deželni zbor nemške dežele Brandenburg tesna zmaga Socialnih demokratov pred desno stranko Alternativa za Nemčijo. - Belgijec Evenepoel na svetovnem kolesarskem prvenstvu ubranil naslov v vožnji na čas, Roglič 12.

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.Sogovornice: Mateja Kosec, dolgoletna romska pomočnica in trenutna pomočnica učiteljice v prvem razredu na Osnovni šoli Metlika; Zdenka Mahnič, ravnateljica Osnovne šole Grm v Novem mestu; Irena Adlešič, šolska psihologinja na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Bojana Hodorovac, romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Nika Blažič,romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Daniela Janušič, strokovna delavka na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in prof. dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja. 

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Novi modeli OpenAI o1 in o1-mini Napredek v reasoning in sklepanje z AI Razprava o uporabnosti novih modelov AI Demokratizacija kodiranja in dostopnost tehnologije Priložnosti in izzivi za razvijalce Transformacija razvoja programske opreme Izobraževanje in prihodnost programiranja ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Prehranska samooskrba pri nas je najšibkejša pri zelenjavi in dosega 35 odstotkov ali celo manj. Kmetijska politika pridelave zelenjave ne podpira z neposrednimi plačili. Zaradi težav z namakanjem, vremenskih ekstremov in cenovne negotovosti pri kmetih pridelava zelenjave postaja vse manj zanimiva. So prihodnost zelenjadarstva visokotehnološki rastlinjaki? Je bolj trajnostna pridelava zelenjave na prostem v zemlji ali v zaprtih kontroliranih prostorih, ki zahtevajo visoke investicije? Kakšno vizijo pridelave in oskrbe prebivalcev z lokalno pridelano zelenjavo ima država? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17 h s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP; Niko Miholič, predstavnik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-ZKŽP; Luka Parovel, mladi pridelovalec zelenjave in predsednik Kmetijske zadruge Koper; dr. Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= 00:00 Napredek modelov umetne inteligence 09:21 Cena in računska moč 16:30 GPT-4o mini: manjši modeli 25:21 Prihodnost treniranja modelov 31:02 Energetska učinkovitost in vpliv na okolje 33:00 Vpliv odprtokodnih rešitev na poslovne modele 43:39 Licenciranje odprtokodnih modelov in komercialna uporaba 53:17 Spremljanje razvoja tehnologije in testiranje modelov 01:00:18 Avtomatsko testiranje AI sistemov 01:01:12 Izboljšanje uporabniške izkušnje z glasovno interakcijo 01:04:28 Testiranje težko opredeljivih lastnosti modelov 01:05:50 Novi načini interakcije z računalniškimi sistemi 01:07:10 Produktivizacija in gradnja robustnih produktov ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Prihodnost bitcoina, električni avtomobili, stavka zdravnikov, ponarejen med, množični turizem ter pestro dogajanje v pristanišču … to je nekaj vsebin, o katerih bomo govorili v tokratni oddaji. Kako so povezane med seboj? S sogovorniki smo se jih dotaknili v podkastu Srce bije za posel. Od januarja do junija sta se Urška Valjavec in Urška Jereb pogovarjali s predsedniki uprav, direktorji ter lastniki največjih in najuspešnejših podjetij v državi. Najbolj zanimive dele intervjujev danes predstavljamo v Studiu ob 17-ih.

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 142Danes z nami Urška Belcl. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:41 Urška00:01:41 Juretov teden00:02:32 Rimaničeva hecna štorja s six packi00:03:12 Kaj je tarot?00:04:13 Kako začneš brat karte?00:05:37 Zakaj je TV Tarot scam?00:07:09 Kako je Urška začutila, da ima ta dar?00:08:28 Razlika med tarotom in ciganskimi kartami?00:09:29 Potrebuješ dar ali se lahko naučiš?00:10:49 Te lahko intuicija zafrkne? Intuicija vs anksioznost00:12:14 Jure je dobiu feeling da more začet prodajat avte00:13:10 Vsaka stvar je za nekaj dobra00:13:46 impulzivnost vs intuicija00:14:43 Neodločenost in odnosi00:17:21 Ali lahko naredimo branje tukaj?00:18:30 Ali se človek ravna po napovedi prihodnosti?00:20:37 Tarot vs astrologija00:21:23 Stvari ki jih ne poveš00:23:30 Aplikacije00:25:00 Če te naredi anxious, ni zate00:26:48 Kakšne karte so Tarot00:29:08 Branje Rimaniču00:33:08 Branje Juretu00:37:40 Kaj vse se vidi v kartah?00:38:28 Odnos med Juretom in Matejem00:43:47 Kje najdeš Urško?00:44:09 Kako se naučiš tarot?00:46:07 Lahko bereš karte sebi?POSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Drugo sezono podkasta ponovno zaključujemo "v stilu". Pridruži se mi na tem sobotnem monologu, v katerem bom govoril o spremembah, ki jih je v moje življenje prinesel specialistični izpit; o prihodnosti podkasta Umetnost Lenarjenja in o načrtih za prihodnjo sezono; o iskanju časa med vsemi obremenitvami in o prihajajočih pisateljskih projektih; pa tudi o vplivništvu, starševstvu in usklajevanju vseh različnih življenjskih vlog. Hvala, ker me spremljaš in podpiraš! V pogovoru omenjam Podkast studio, Anžeta najdeš na: https://podcaststudio.si/

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Specialistka infektologije, doktorica znanosti, profesorica na Medicinski fakulteti; poleg tega pa brutalno iskrena sogovornica, ki stvari vedno pove direktno in brez dlake na jeziku. Med afriško epidemijo ebole je bila del ekipe, ki je oblikovala protokole za oskrbo bolnikov, od letališča pa do intenzive. V celotnem obdobju pandemije novega koronavirusa je vodila Infekcijsko kliniko in sodelovala v nacionalni svetovalni skupini. V vsem tem času pa vseeno skrbela za zakladnico znanja, s katero se uvršča v sam vrh evropskih strokonjakov na področju infektologije. O vseh njenih izkušnjah, znanjih in referencah bi lahko napisal še štiri polne strani uvodnika, ampak sklepam, da ste tu z željo po poslušanju, ne branju. Uživajte v pogovoru! Dr. Lejko med pogovorom omenja knjigo Psychology of Pandemics (Steven Taylor). Če vam je podkast Umetnost Lenarjenja všeč vas vabim, da se nanj prijavite! Dodatne vsebine najdete še na YouTube in na Instagramu @david.zupancic

Bližajo se evropske volitve, zato je v novo epizodo oddaje Radia Ga Ga − nova generacija spet prišel naredit red premier Golob in s seboj pripeljal še Urško in Marjana. Kako se bodo odrezali na prihajajočih volitvah, bosta kandidatom v karte pogledala vedeževalec Blaž in Maruča. Župan Janković v mestu uvaja nov način vstopanja in izstopanja, na magistratu pa ga bo obiskala predstavnica NLP (Nutrij Ljubljanskega barja). Uroš Slak skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ugotavlja, ali je treba status SP zapisati v ustavo, Jonas pa nam razloži, zakaj se poslancev ne izplača testirati na droge. Promet s Francem in Rožmarinom, petje z Urško in Damjanom Murkom in verjetno še kaj ob desetih na Prvem programu Radia Slovenija.

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. Teme Remoata 22: Kaj so AI agenti? Devin AI agent Prihodnost in izzivi AI agentov Gemini generator slik in besedil Vpliv na razmišljanje ljudi AI očala in upravljalci računalnika Revolucionarni prvi iPhone Uporaba AI pri Apple in Google Razvoj AI v Evropi AI aplikacija za zmenke AI na Kitajskem Avtonomna vožja Tesle ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc. Gosti: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.