Podcasts about klini

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo, rast naj tako letos namesto 2,6 odstotka znašala 1,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka namesto 2,6. Po mnenju organizacije bo rast gnalo predvsem domače povpraševanje. Druge teme: - Most na krimski polotok po napadu spet odprt za promet - OZN po novem napadu na iskalce pomoči v Gazi terja preiskavo - Raziskovalci na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino odkrili 2 nova gena

Arterijska hipertenzija ali kronično visok krvni tlak prizadene že vsakega četrtega zemljana, v Sloveniji pa ima povišan krvni tlak že vsak drugi odrasel. Nezdravljena ali prepozno odkrita hipertenzija lahko poveča tveganje za pojav hudih zdravstvenih težav, za preventivo in zdravljenje je zelo pomembna sprememba življenjskega sloga. Na vaša vprašanja o hipertenziji bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Težave z refluksom vsaj enkrat na leto občuti več kot polovica ljudi. Gre za pojav, ki povzroča ljudem večje ali manjše težave. O dejavnikih tveganja, preventivi in zdravljenju bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu, naš gost bo asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Klinični psihologi in psihiatri mu močno nasprotujejo in pozivajo k njegovemu umiku. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakonski predlog podpirajo. Kakšni so argumenti kritikov in zagovornikov, kakšen Zakon o psihoterapiji potrebujemo, ali bo skrajšal čakalne vrste in kakšen naj bo, da bodo pacienti pomoč dobili hitreje in pri ustrezno izobraženih strokovnjakih? O tem v Radijski tribuni.

Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Z vsega sveta se vrstijo izrazi sožalja ob smrti papeža Frančiška. Na sobotnem pogrebu v Vatikanu bodo številni politični voditelji. Dogodka se bosta udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Bosta Ukrajina in Rusija začeli neposredne pogovore o ustavitvi zračnih napadov na civilne objekte? - Golob ob zavračanju interpelacije zoper vlado poudarja: privatizaciji zdravstva in socialne mreže bi bili pogubni - Klinična stroka proti zakonu o psihoterapiji, češ da znižuje standarde na tem področju.

Kronična neprespanost pa prinaša številna tveganja za posameznika in družbo. In kaj so trenutno vroče teme v somnologiji? Kako slaba spalna higiena vpliva na možgane Skozi leta? Kaj kažejo raziskave med slovenskimi najstniki? Koliko o pomenu spanja za zdrave možgane že ve fiziologija? Veliko vprašanj, s katerimi se je Mojca Delač obrnila na sogovornice v tokratni oddaji: • Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, somnologinja, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana • Prof. dr. Maja Bresjanac, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja, Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska Fakulteta v Ljubljani • Doc. dr. Vita Štukovnik, klinična psihologinja, predavateljica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Ankete sta posneli Vida Lestan in Neža Borkovič. Epizoda je nastala v okviru posebne marčevske serije Skozi leta, s katero se pridružujemo temi letošnjega Tedna možganov.

Po besedah dr. Andreja Škoberneta skušajo zdravniki ledvice podpreti in zaustaviti procese staranja; kar jim po zaslugi sodobnih zdravil in pristopov tudi vedno bolj uspeva »Ko k meni na pregled pride pacient z boleznijo ledvic, si glede na njegov izgled ustvarim mnenje o njegovi starosti,« pravi nefrolog Andrej Škoberne. »Ko pa v dokumentaciji pogledam letnico njegovega rojstva, sem pogosto presenečen. Pacient je na pogled videti deset ali dvajset let starejši.« Dr. Andrej Škoberne zdravi bolnice, bolnike z boleznimi ledvic v ljubljanskem Kliničnem centru. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen – kratko KLB. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Zdravljenje je bolj uspešno, če kronično ledvično bolezen odkrijemo in zdravimo čim prej. Kogar pa medicina zanima podrobneje, še ta podatek: študije so pokazale, da se pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo telomere kromosomov (krajni deli kromosomov) krajšajo hitreje; kar je nedvoumen znak staranja. Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D    

Združene države Amerike bodo Rusiji še danes predstavile včerajšnji dogovor z Ukrajino o premirju. Kot je povedal ameriški zunanji minister Marco Rubio, je Ukrajina pripravljena ustaviti dejavnosti na bojišču in začeti pogajanja. Ostali poudarki oddaje: Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala ljubljanski Klinični center, kjer se je seznanila z delom ob zaprti osmini bolnišnice zaradi gradbenih del. Veljati so začele ameriške 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, ki jih je že februarja napovedal predsednik Donald Trump. Ukrep bo prizadel številne države po svetu, tudi Evropsko unijo. Drevi se v Ljubljani začenja Festival dokumentarnega filma.

Vojna v Ukrajini je po preobratu v Washingtonu vnovič osrednja tema v Evropski uniji. Medtem ko Združene države od Kijeva zahtevajo dostop do redkih naravnih virov v zameno za poslano vojaško pomoč, pa evropski voditelji še razpravljajo, kako doseči ugoden razplet vojne brez zaveznika onstran Atlantika. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da želijo mir, toda ne premirja v obliki ukrajinske kapitulacije. Ostali poudarki oddaje: - Hamas zanika nepravilnosti pri predaji trupel talcev. - V ljubljanskem Kliničnem centru uspešno presadili srce 6-mesečniku. - Za mesto rektorja ljubljanske univerze se potegujejo trije kandidati.

Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za kronično ledvično boleznijo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcevAli ste vedeli, da so za učinkovito delovanje vitamina D potrebne zdrave ledvice? »Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D,« pravi specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Kaj se v ledvicah dogaja z vitaminom D? Odgovor izveste v oddaji Ultrazvok. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen s kratico KLB. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo po svetu oboleva že več kot 800 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo do leta 2040 že peti najpogostejši razlog za smrt. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo med 10 in 15 odstotki prebivalcev. To pa morate vedeti, da je za zgodnje prepoznavanje kronične ledvične bolezni nujna in pomembna preiskava na prisotnost beljakovin v seču. Tudi o tem v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Kako poteka projekt širitve onkološkega oddelka v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru in kdaj bo objavljen razpis za nove obsevalnike? Je še kateri od lastnikov stanovanj v Masarykovi ulici privolil v odkup? Odgovore na ta vprašanja ste slišali v tokratni oddaji, pristojni pa so predstavili tudi napredek pri gradnji novega Infekcijskega oddelka in ureditvi prostorov za Negovalno bolnišnico na Pohorju.

Ste kdaj zasledili, koliko zdravstvenih zapletov se v zadnjem obdobju v laičnih pogovorih pripisuje okužbam s covidom oziroma cepljenju zoper njega? Pa kaj od tega drži? V pogovoru z imunologom, pulmologom, epidemiologinjo raka in nevrologom pet let po izbruhu pandemije raziskujemo, če je raka res več, kako je z dolgotrajnim covidom, kako hitro so okrevali najhuje prizadeti in kako kaže mRNK cepivom. Sodelovali so: dr. Rok Berlot, Klinični oddelek za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, docent za področje nevrologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani prim. mag. Matjaž Turel, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Strokovna sodelavka: dr. Zarja Muršič. Bral je Igor Velše.

Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko genetsko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izredna manifestacija materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa četudi sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen agensa, ki sta močnejša od znanosti, močnejša celo od profita. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je pogovarjal Peter Močnik.

Doktorica Nović je psihoterapeut i klinički konsultant u STARTTS-u, Službi za liječenje i rehabilitaciju torture i traume, NJW. Objavila je knjigu Toxic Love: Breaking the Addictive Patterns of Domestic Abuse, u kojoj piše o ponavljajućim obrascima nasilja u porodici i razlozima zbog kojih nasilje eskalira u učestalosti i intenzitetu tokom vremena, a prošle godine, zajedno sa svojom koleginicom iz BiH, doktoricom Majdom Halilović, napisala je na bosanskom jeziku e-knjigu ZAŠTO Si JE UBIO? Uzroci i prevencija femicida. Na vrlo jednostavan i razumljiv način one su u toj knjizi dale odgovore na mnoga pitanja i nedoumice tako kompleksnog i aktuelnog problema.

Madrid i Amsterdam – to su za sada destinacije na koje je 34-godišnji doktor iz Novog Sada putovao zbog svog hobija. Kada ne radi u Kliničkom centru Vojvodine, Dario Ignjić igra Pokemon Go igricu. Svoj hobi uključi veoma često i na putovanjima kako bi uhvatio pokemone koji nisu dostupni u Srbiji. Jednom se odlučio da organizuje putovanje oko Pokemona te je otišao u Madrid na događaj posvećen upravo popularnoj igrici na kojem su učestvovali igrači iz cijelog svijeta. O avanturama ovog mladog doktora i dugogodišnjeg prikupljanja Pokemona slušajte u podcastu Glasom mladih sa Ivom Gajić.

Tema četrtkove Radijske tribune so bile prepotrebne zdravstvene naložbe v tukajšnjem Kliničnem centru. Preverili smo, kako napreduje gradnja onkologije in dogovor s stanovalci Masarykove, kaj bo z gradnjo infekcijske stavbe, in kdaj bo prve bolnike sprejela negovalna bolnišnica na Pohorju. Gosta sta vršilec dolžnosti direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki in generalni direktor tukajšnjega Kliničnega centra Vojko Flis.

Akutni pankreatitis najpogosteje sprožijo žolčni kamni in pretirano uživanje alkoholaKakšen naj bo zdrav način življenja za dobro delovanje trebušne slinavke? »Odgovor je v zmernosti,« poudarja gastroenterolog asist. dr. Darko Siuka iz Kliničnega centra v Ljubljani. V tokratnem Ultrazvoku bomo govorili o akutnem vnetju trebušne slinavke – o akutnem pankreatitisu. Zanj je značilna huda in nenadna bolečina okoli popka, zaradi katere prizadeti prvo pomoč običajno poišče na urgenci. Slovenski zdravniki letno obravnavajo okoli 1.000 pacientov z akutnim pankreatitisom. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.

Tudi v Sloveniji se za otroke odločamo čedalje pozneje, pozno starševstvo ni več redkost, ampak vse pogostejša odločitev parov. Toda ključno vprašanje je, ali pri tem sodeluje tudi biologija. V aktualni Frekvenci X se sprašujemo, kakšno besedo ima pri poznem starševstvu genetika in kako je pri nas z zamrzovanjem jajčec, ki postaja v nekaterih zahodnih državah vse pogostejša praksa.Sogovornice: Tina Žnidaršič, oddelek za demografske statistike in življenjsko raven, Statistični urad dr. Luca Lovrečić, Klinični inštitut za genomsko medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana dr. Nina Jančar, vodja oddelka za zunajtelesno oploditev na ginekološki kliniki na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Klara Lotrič, obolela za kostnim rakom, ki si je zamrznila jajčne celice

Motnje menstrualnega cikla, čezmerna poraščenost, mozoljavost in izpadanje las ter nekatere presnovne motnje - vse to so glavne značilnosti sindroma policističnih jajčnikov, ki se pojavlja pri 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi in je najbolj pogosta hormonska motnja in najbolj pogost vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Sindrom se pojavlja družinsko, pomembni so tudi zunanji vplivi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Grow Clinical Psychology, geçtiğimiz günlerde Canbera'da çok önemli bir ödül aldı. Kliniğini ziyaret ederek Grow Clinical Psychology kurucusu psikolog Firdevs Tat, çocuk ve ergen psikoloğu Ceril Gocuk ve kliniğin idari sorumlusu Özlem Ülkü ile aldıkları ödül ve Türk toplumu'nda görülen ruh sağlığı sorunları hakkında konuştuk.

In diesem Gespräch wird die Bedeutung von Vitamin K2 für die Gesundheit, insbesondere für die Knochengesundheit und das Herz-Kreislauf-System, erörtert. Lena Leder, eine Expertin auf dem Gebiet der Vitamin K2-Forschung, erklärt die Unterschiede zwischen Vitamin K1 und K2, die Entdeckung von Vitamin K2, die verschiedenen Formen (MK4 und MK7) und deren Bioverfügbarkeit. Zudem wird die Rolle von Vitamin K2 bei der Kalziumverteilung im Körper und die Bedeutung von Nahrungsergänzungsmitteln diskutiert. In diesem Gespräch mit unserem Host Nils Behrenswird die Bedeutung von Vitamin K2 für das Herz-Kreislauf-System, die Synergie mit Vitamin D3 und die aktuellen klinischen Studien zu K2 erörtert. Es wird diskutiert, wie K2 die sportliche Leistungsfähigkeit und das Immunsystem beeinflussen kann und welche Rolle es in der zukünftigen Gesundheitsversorgung spielen könnte. Takeaways Vitamin K2 ist entscheidend für die Knochengesundheit. Vitamin K2 reguliert die Kalziumverteilung im Körper. K2 ist wichtig für die Aktivierung von Osteokalzin. Vitamin K2 aktiviert das Matrix-GLA-Protein, das Kalzium aus den Arterien transportiert. Eine höhere Aufnahme von Vitamin K2 ist mit einer geringeren Häufigkeit von Herzerkrankungen assoziiert. Vitamin D3 ist notwendig, um Kalzium aus dem Darm aufzunehmen. Vitamin K2 ist ein Co-Faktor für die Aktivierung von Vitamin-K-abhängigen Proteinen. Die Kombination von Vitamin D3 und K2 hat synergistische Effekte auf die Knochenstruktur. Vitamin K2 könnte auch positive Effekte auf die sportliche Leistungsfähigkeit haben. Die Forschung zu Vitamin K2 erweitert sich auf Bereiche wie Immungesundheit und mentale Gesundheit. Mehr zur Folge unter www.sunday.de/podcast Über Sunday Natural Sunday Natural entstand aus einer langjährigen Leidenschaft und Forschung in den Bereichen Gesundheit, Heilung und Selbstentfaltung. Der Mangel an natürlichen, qualitativ hochwertigen Produkten auf dem Markt war die ursprüngliche Motivation für die Gründung von Sunday Natural im Jahr 2013. Seitdem verfolgt die Berliner Premium Nutrition Brand konsequent ihr Leitmotiv - Produkte herzustellen, die den Vorbildern der Natur folgen, absolut rein und frei von jeglichen Zusatzstoffen sind und sich mit der höchstmöglichen Qualität auszeichnen. Sunday Natural ist heute einer der renommiertesten deutschen Qualitätshersteller, mit eigener Forschungs- und Entwicklungsabteilung in Berlin. Mehr unter https://www.sunday.de/newsletter

Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu Prvi ponedeljek v oktobru so oči svetovne javnosti že 120 let uprte tudi v Stockholm, saj v rojstnem mestu izumitelja Alfreda Nobela vsako jesen razglasijo dobitnike najbolj žlahtnih nagrad za znanstvene dosežke. Danes so oznanili, kdo prejme letošnjo Nobelovo nagrado za področje medicine in fiziologije. To sta ameriška molekularna biologa Victor Ambros in Gary Ruvkun. Odkrila sta posebne molekule, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju delovanja genov. Razglasitev sta spremlja Iztok Konc in genetičarka dr. Luca Lovrečić s Kliničnega inštituta za genomsko medicino UKC Ljubljana.

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec? Sogovorniki: Izidora Šotner, kuharica v UKC Maribor Ksenija Ekart, vodja oddelka za prehrano in diatetiko v UKC Maribor Marko Slavič, direktor doma Danice Vogrinec Marta Kurnik in Tihomir Vinkovič, kuharica in vodja prehrane v domu Danice Vogrinec Dušan Erjavec, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji. Visoke temperature in žgoči sončni žarki so za naše telo velik izziv. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc. Zdravljenje krčnih žil TUKAJ

Ime meseca julija je Nada Jaklič Košir, donatorka, ki je v imenu svoje družine Kliničnemu oddelku za hematologijo UKC LJ podarila novo vozilo, s katerim bodo na tem oddelku že v avgustu lahko začeli delovati posebni timi za paliativno oskrbo bolnikov na domu. Družina si tudi želi, da bi donacija v zahvalo oddelku, na katerem se je nekaj let zdravil član njihove družine, "lahko postala tudi vzpodbuda vsem odločevalcem k razmisleku, kaj nas dela ljudi in kaj moramo početi, da bomo ostali ljudje."

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotinOpis: »Kirurški robotski sistem »da Vinci« je sestavljen iz konzole in robota. Kirurg sedi med posegom pred konzolo in z njo vodi robotske roke, na katere so pritrjeni kirurški instrumenti. Z njimi robot zareže v bolnikovo tkivo.« Za slovenskimi kirurgi je že več kot 4.000 operativnih posegov, ki so jih izvedli s pomočjo robota. Od tega so jih 3.000 izvedli v Splošni bolnišnici Celje, 1.000 pa v Kliničnem centru Ljubljana. Po zahtevnih uroloških operacijah in po kompleksnih posegih v trebušni votlini so se letos v Ljubljani lotili še operacij na področju ginekologije. O prednostih robotske kirurgije smo govorili z ginekologinjo dr. Mijo Blaganje, abdominalnim kirurgom dr. Janom Groskom in urologom Juretom Bizjakom (vsi UKC Ljubljana). Pripravil Iztok Konc. Kirurški robot je v UKC Ljubljana v pogonu dan in noč TUKAJ

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemuMed atipične bakterije, ki smo jih vzeli pod lupo današnjega Ultrazvoka, uvrščamo legionelo, ki povzroča atipično legionarsko pljučnico. Z njo imajo največkrat težave v bolnišnicah, domovih za starejše in drugih nastanitvenih objektih. Pred dobrim mesecem so o okužbah z legionelo poročali iz zagrebškega Kliničnega centra; trije primeri so se končali s smrtnim izidom. Televizija Slovenija pa je letošnjega marca poročala, da so okužbo z legionelo potrdili pri devetih oskrbovancih štirih ljubljanskih domov za starejše in centra za usposabljanje, delo in varstvo. »Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni,« pravi biologinja prof. dr. Darja Keše, ki vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc Atipične bakterije - klamidija TUKAJ Legioneloza (NIJZ) - vprašanja in odgovori TUKAJ

Ne zna se tko je odgovoran za pojavu opasne legionarske bolesti u najvećoj zagrebačkoj bolnici – Kliničkom bolničkom centru Zagreb. Predstavnici nekadašnjih logoraša u srpskim logorima početkom devedesetih „poljubili vrata“ u srbijanskom tužiteljstvu za ratne zločine. Predsjednik Zoran Milanović i dalje protiv vojne pomoći Ukrajini u borbi protiv ruske agresije. Bez mjesta u javnim vrtićima u Zagrebu u sljedećoj sezoni ostat će 1900 djece, osjetno manje nego godinu ranije. Knin u srijedu najtopliji u Hrvatskoj, čak plus 36 stupnjeva celzija.

Za oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami se odločajo pri tistih neplodnih parih, pri katerih zaradi bolezni moškega ali ženske z nobenim postopkom ni mogoče pridobiti semenskih ali jajčnih celic ali pa sta partnerja nosilca hudih dednih bolezni. Darovanje moških spolnih celic zdravih darovalcev je tako upanje za številne pare in je v Sloveniji zakonsko urejeno od leta 2011. O pogojih, postopku in drugih vprašanjih bomo govorili v ponedeljkovem svetovalnem servisu, ko bo naš gost Sašo Drobnič, dr. med., vodja Dnevne klinike na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani.

U zagrebačkoj Kliničkoj bolnici Merkur jednom pacijentu tijekom jedne operacije presađeno je čak pet organa. U Europi se takvi zahvati rade u samo 11 bolnica. Traje istraga pada sportskog zrakoplova u kojem je kraj Kerestinca poginula jedna osoba, četiri su ozlijeđene i izvan su životne opasnosti. Hrvatski šef diplomacije Gordan Grlić Radman ukazuje na neprihvatljivu retoriku iz BiH. Kaže: „Da nije bilo Hrvatske i Hrvata ne bi bilo cjelovite, neovisne i suverene BiH“.

Tema četrtkovega svetovalnega servisa bo epidemija sodobnega časa – sladkorna bolezen. Število obolelih narašča, to je po večini povezano s staranjem prebivalstva in manj zdravimi spremembami v življenjskem slogu, narašča pa tudi pojav sladkorne bolezni med nosečnostjo. Bolezen tako pomeni veliko zdravstveno težavo in izziv za vsakega posameznika in celotno družbo. Naš gost bo prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. .

Vlada v javno obravnavo pošilja prenovljeno uredbo o opravljanju gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po več kot desetletju načrtov bi tako zdaj predvidoma v nekaj letih nova obrata za sežig odpadkov stala v Ljubljani in Mariboru, zagotavljala bi tudi toploto prebivalcem. A odprtih je še precej vprašanj, tako glede financiranja kot tudi glede javne podpore in vpliva na okolje. Za Ljubljano se prav zdaj izvaja študija, kako visok dimnik bi tak obrat potreboval, da bi izpusti segli nad inverzijo. Vprašanje je tudi, kako bi tak način obdelave odpadkov vplival na delež recikliranja. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc Jaka Kranjc, Ekologi brez meja Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem Kliničnem centru

En la 1300-a E_elsendo el la 10.02.2024 ĉe www.pola-retradio.org: • Hodiaŭ reference al nia arkivo ni memorigas la interparolon el 2009 kun la forpasinta la 2-an de februaro 2024 profesoro Wim Jansen, eksa profesoro de interlingvistiko kaj Esperanto ĉe la Universitato en Amsterdamo. La interparolo rilatas i.a. al lia oficiala parolado post la transpreno de la profesora posteno. • En komencaj aktualaĵoj ni informas pri la riĉa februara programo en Katowice, la Eŭropa Ĉefurbo de la Scienco 2024; pri Grand Prix de la 30-a Internacia Festivalo de la Kristnaskaj kaj Pastoralaj Kantoj por la Militista Orkestro el Żytomierz; pri omaĝo de italoj al prof. Michele Jamiolkowski, savinto de la Kliniĝinta turo en Pizo. • La sciencbultena rubriko koncernas eplorojn pri la informpoluado. • Cristina Casella kantas en Esperanto fragmenton de la kanto „Sen iu kondiĉo" de Katy Perry. La interreta foto prezentas poldevenan scienciston, kiu savis la Kliniĝintan turon en Pizo. • En unuopaj rubrikoj de nia paĝo eblas konsulti la paralele legeblajn kaj aŭdeblajn tekstojn el niaj elsendoj, kio estas tradicio de nia Redakcio ekde 2003. La elsendo estas aŭdebla en jutubo ĉe la adreso: https://www.youtube.com/results?q=pola+retradio&sp=CAI%253D I.a. pere de jutubo, konforme al individua bezono, eblas rapidigi aŭ malrapidigi la parolritmon de la sondokumentoj, transsalti al iu serĉata fragmento de la elsendo.

Varnih območij v Gazi ni, je danes vnovič sporočila Organizacija združenih narodov, Svetovna zdravstvena organizacija pa je opozorila, da se razmere poslabšujejo iz ure v uro. Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Thani je ob začetku srečanja šestih držav Bližnjega vzhoda v Dohi povedal, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Kot je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje, so izraelske sile od petkovega konca premirja ubile najmanj 900 prebivalcev Gaze, skupno pa 15 tisoč 900, od teh 70 odstotkov otrok in žensk. Drugi poudarki oddaje: - Zunanja ministrica Fajon in njena nemška kolegica Baerbock poudarili nujnost širitve Evropske unije. - Na Zavodu za zaposlovanje manj iskalcev prve zaposlitve, število brezposelnih novembra praktično nespremenjeno. - Ministrstvo za zdravje: reševanje spora med ljubljanskim Kliničnim centrom in medicinsko fakulteto zaradi dolga UKC-ja fakulteti na škodo bolnikov nesprejemljivo.

Vemo, da so odnosi in komunikacija na delovnem mestu zelo pomembni, ko govorimo o preprečevanju mobinga. Zato bomo tej temi posvetili torkov Svetovalni servis na Prvem. Poudarili bomo preventivno delovanje in tudi ukrepanje v primeru mobinga. Kaj mora narediti vsak delodajalec za preprečevanje mobinga? Kam naj se po pomoč obrne delavec, ki je žrtev? Gostja v studiu Prvega bo Tanja Urdih Lazar, ki vodi Center za promocijo zdravja na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.

IZŠLA je AIDEA knjiga, ki vsebuje moje zapiske, meditacije, spoznanja in modrosti gostov prvih stotih epizod podkasta AIDEA: https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 121 je bil moj gost prof. dr. Borut Škodlar, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Ukvarja se predvsem s fenomenološkim raziskovanjem doživljanja ljudi s psihotičnimi izkušnjami in samomorilnostjo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Umiritev, odnosi in perspektiva Klinična in neklinična področja psihoterapije Vpliv izkustev na delo terapevta Ni samoumevno kaj je psihoterapija Sigmund Freud in njegove teorije Vedenje in videnje psihoterapevta Carl Gustav Jung in arhetipi Biblijske zgodbe in psihologija Alfred Adler Viktor Frankl in smisel življenja Iskanje smisla Film Stutz in trikotnik življenjske sile Skeptičnost do klinične psihiatrije Meditativne prakse v psihoterapiji Terapije s svetlobo

Dr. Danijela Budiša-Ubović, živi I radi u Novom Sadu, završila je osnovne studije psihologije kao i postdiplomske studije iz Kliničke psihologije na Filozofskom fakultetu u Novom Sadu, na Odseku za psihologiju. U Osaki u Japanu 2013. godine postala je međunarodno sertifikovani transakcioni analitičar u oblasti psihoterapije. U Ženevi je 2016. godine stekla uslove za status međunarodnog (vanrednog) edukatora i supervizora iz Transakcione analize, za oblast psihoterapije. Dve godine nakon toga osnovala je Udruženje za Transakcionu analizu Srbije (UTAS), u okviru kojeg organizujeme edukaciju iz Transakcione analize u oblasti psihoterapije. I u psihoterapiji i u edukaciji akcenat stavlja na odnos između klijenta i terapeuta, kao i nesvesne procese u psihoterapijskom procesu. Ako zelite da saznate više o njoj infomacije možete naći na njenoj web stranci: https://danijelabudisa.com/ Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Podržite me na Patreonu: https://patreon.com/being_and_doing Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Vise informacija o podkastu I Being and Doing: Facebook: https://www.facebook.com/beinganddoin... Instagram: https://www.instagram.com/being_and_d... Twitter: https://twitter.com/beinganddoing_p Newsletter: https://crafty-trader-7519.ck.page/68... Sounder.fm: https://beinganddoing.sounder.fm Spotify: https://open.spotify.com/show/05UVsrG... Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Stitcher: https://www.stitcher.com/podcast/bein... Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing S'ljubavlju,⁠ Aleks

Prof. dr. Matej Cimerman, specialist splošne kirurgije in travmatologije, predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana, pravi, da se moramo, ko rešujemo naše zdravstvo, odločiti tudi, kaj bomo naredili z vrhunsko medicino. V seriji Zdravstvo 3.0 se Tatjana Pirc z zdravnicami in zdravniki pogovarja o zdravju, zdravljenju in zdravstvu.Zapiski: Zdravstvo 3.0: Vsi umremo, a o smrti se ne govori; Zdravstvo 3.0: Sprašujte, dokler ne dobite odgovora; Zdravstvo 3.0: Najlažje je napisati recept ali napotnico; Zdravstvo 3.0: Tudi podeželski otroci imajo pravico do lepega nasmeha; Zdravstvo 3.0: Se vam zdi, da je politična volja zdravstvo izboljšati, preden se zruši?  

Robertova gošća u ovoj epizodi je psihološkinja Snežana Mrvić koja radi na IMZ. U razgovoru ćete čuti zašto je klinički psiholog izuzetno važan u timu koji brine o našem mentalnom zdravlju, šta je baterija testova koju psiholog radi i kako terapija filmom utiče na nas.

23-godišnjaku koji je Mercedesom pokosio tri osobe u zagrebačkom Buzinu određen je jednomjesečni istražni zatvor, ranije je kažnjavan zbog prebrze vožnje Klinička bolnica Sveti Duh u Zagrebu opet je pod inspekcijskim nadzorom. Pacijentica koja je čekala na Hitnom prijemu ugušila se pecivom Osim zbog stanja u KB Sveti Duh, gradska oporba napada zagrebačkog gradonačelnika Tomaševića zbog manjka mjesta u vrtićima. Kažu, nedostaje 5.000 mjesta

Trebušna slinavka je organ, ki ima bistveno vlogo pri pretvorbi zaužite hrane v gorivo za prehrano telesnih celic. Ima dve glavni nalogi: pomaga pri prebavi in uravnava krvni sladkor. V sredinem svetovalnem servisu bo na vprašanja o boleznih trebušne slinavke odgovarjal asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Tedavinin Yönü/Yönetimi başlıklı dosyamızın bu bölümle birlikte kapatıyoruz. Sezon finali olan bu bölümde "eksik" kavramını detaylıca bir şekilde ele aldık. "Özne kendi varlığındaki gerçek eksiğe dair soruyla yüz yüze geldiğinde çareyi Öteki'nin mahallindeki gösterenlerde arar fakat Öteki'nin söyleminde de hep eksikle karşılaşır. Özne Ötekine başvurur fakat Öteki'ndeki eksik ya da diğer bir ifadeyle Öteki'nin arzusu, öznenin yanıt vermesi gereken bir muamma üretir. Öteki'nin arzusunun bilmecesine yanıt olarak, özne hem kendi varlığını ve hem de kendi yokluğunu koyar. Öznenin sorusu şudur: Öteki beni arzuluyor mu? Diğer bir soru ise şudur: Beni kaybetmeyi göze alabilir mi?" Bir sonraki sezonda görüşmek dileğiyle! Bu bölümde sözü geçen eserler şunlardır: Lacan, J. The Direction of the Treatment and the Principles of Its Power: ⁠⁠⁠⁠http://www.lacaninireland.com/web/wp-content/uploads/2010/06/The-Direction-of-the-Treatment-final-version-1.pdf⁠⁠⁠⁠ Instagram: ⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/psikanalizsohbetleri/ ⁠⁠⁠⁠ Twitter: ⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/PsikanalizS ⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠https://www.oguzhannacak.com/

Hemofilija je redka neozdravljiva dedna bolezen z motnjo strjevanja krvi. Glavno sporočilo ob Svetovnem dnevu hemofilije je preprečiti vsako najmanjšo krvavitev. Prav na učinkoviti preventivi temelji življenje s to boleznijo, ki je lahko kakovostno, v nasprotju z recimo petdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko so otroku s težko obliko bolezni napovedali največ 18 let življenja. Kakšni so nasveti, s katerimi zdravniki opremijo bolnike in njihove družinske člane? V torkovem Svetovalnem servisu po osmi bo z nami doc. dr. Barbara Faganel Kotnik s Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo UKC Ljubljana.

Generalni direktor ljubljanskega Kliničnega centra Marko Jug je sinoči za TV Slovenija povedal, da je nevrokirurg Roman Bošnjak zaradi suma korupcije dobil opomin pred odpovedjo. Glede morebitne potrditve domnevno spornih poslov družine Bošnjak z ljubljansko nevrokirurgijo pa je Jug pojasnil, da bodo verjetno zagtevali odpoved. V oddaji tudi: Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ob potopu dveh ameriških bank zatrjuje, da slovenski bančni sistem še naprej posluje stabilno. Francoska vlada sprejela pokojninsko reformo brez potrditve poslancev, opozicija in sindikati na nogah. Smučarski skakalci zaokrožili dve tretjini norveške turneje, po kateri je skupno na drugem mestu Anže Lanišek.

Vlada bo danes predvidoma obravnavala zakon o dodatku pravosodnim funkcionarjem, ki naj bi do reforme prejemali 600 evrov bruto na mesec. Bodo seriji zvišanj plač zaposlenim v javnem sektorju sledile tudi plače v gospodarstvu? Gospodarska zbornica ocenjuje, da bo rast zagotovo hitrejša od inflacije. Druge teme: - Vodenje ljubljanskega Kliničnega centra z več kot 8 tisoč zaposlenimi in kar 50-milijonsko izgubo prevzema travmatolog Marko Jug - Zaveznice enotne v odločni podpori Ukrajini: v boj proti ruskim okupatorjem prihaja najsodobnejše in najboljše ofenzivno orožje na svetu - Sredi zime vroče v hrvaškem saboru: ali predlagana delitev plaž ob Jadranski obali res vodi v privatizacijo?

Kar polovica ljudi vsaj enkrat občuti težave z zgago, še posebno v obdobju, ki je za nami, obdobju praznikov. Refluks lahko povzroča manjše ali večje težave, če pa so težave hujše, govorimo o refluksni bolezni. Gost v sredinem svetovalnem servisu bo asist. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

Grad Beograd nije kupio trolejbuse od 2010. godine, 2021. godine je propao tender za trolejbuse, a pitanje je da li će biti nabavke trolejbusa 2023. godine. Vraćanje stare trase trolejbusa 28 je dokaz da se upornost i aktivizam isplati. Imali smo dve primedbe na prvu liniju metroa; prva je bila da prva linija metroa treba proći umesto kroz Beograd na vodi - kroz glavnu železničku stanicu Prokop i Klinički centar Srbije što je odbačeno, dok je druga primedba prihvaćena, te će metro ići od Banovog brda ka Ceraku, Vidikovcu, Petlovom brdu i Orlovači. Imamo primedbe i što na drugoj liniji metroa metro ne prolazi kroz Vukov spomenik niti trg Republike već ide tunelom ispod Save umesto preko novog metro mosta koji je planiran 80 metara uzvodno od starog tramvajskog mosta. Stari tramvajski most ne treba rušiti jer povećava automobilizaciju, umesto da se ulaže u gradski prevoz. Saobraćajni inženjer Dušan Milanović i bivši zamenik direktora Urbanističkog zavoda je još pre 10 godina analizirao varijante za most pored starog tramvajskog. Pričao je i da je ukazivao Siniši Malom kada je donošen plan posebne namene za Beograd na vodi da je potreban novi most 80 metara uzvodno od postojećeg, ali ga nije slušao. Ovaj most je planirano da bude zamenjen još 1968. godine, ali je odlučeno da sačeka izgradnju metroa koja nikako da se desi, pa ni ovaj most nije zamenjen. Gost: Miloš Vučković, Udruženje građana “Po meri metro”

20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?