Podcasts about klini

Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sam ali sama postavi diagnozo. A kaj je resnično ADHD? Zakaj je samodiagnosticiranje lahko nevarno? Kako strokovnjaki postavijo diagnozo odraslim pacientom? Za odgovore smo v Maribor poklicali klinično psihologinjo Taro Klun z Oddelka za psihiatrijo tamkajšnjega Kliničnega centra. Članek o ADHD v Zdravniškem vestniku TUKAJ Foto: Tara Klun/ osebni arhiv Tare Klun

Pred svetovnim dnevom redkih bolezni, ki ga obeležujemo 28. februarja, smo v studiu gostili prof. dr. Damjana Osredkarja, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter Iztoka Mraka, diplomiranega socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije. Govorili smo o sistemu celostne podpore in pomoči bolnikom ter njihovim družinam pri uspešnejšem zdravljenju in za kakovostnejše življenje. Kolikšna je pripravljenost socialnega sistema na starajoče prebivalstvo, tako zdravo kot bolno?, je bilo tudi eno od izhodišč pogovora.

İsrail'in Batı Şeria'daki işgalini derinleştirmeyi hedefleyen ve Oslo Anlaşması'nı ihlal eden adımları Türkiye, bölge ülkeleri ve AB tarafından kınandı. 2025'te Türkiye'nin nüfusu 86 milyonu aştı.Bu bölüm Google hakkında reklam içermektedir. Modern ilişkilerin karmaşasını Enis Arıkan'ın enerjisi ve yapay zekâ Gemini'ın yaratıcılığıyla çözen Enis ile Aşk Kliniği, 14 Şubat'a özel dijital ve eğlenceli bir deneyim sunuyor. Ayrıntılı bilgiye buradan erişebilirsiniz.

V torkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o celiakiji, kronični avtoimunski bolezni, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Bolezen prizadene celoten organizem, za bolnika pa je pomembna brezglutenska dieta. Zakaj zbolimo za celiakijo, kako jo diagnosticiramo in zdravimo? Na vaša vprašanja bo odgovarjal asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

V UKC Maribor so danes dobili prvega izmed skupno štirih novih obsevalnikov za oddelek za onkologijo, ki bodo nadomestili stara, ki se nenehno kvarita. Nove naprave bodo omogočile kakovostnejše in prijaznejše zdravljenje onkoloških bolnikov. Druge teme: - Odstopilo vodstvo Kluba slovenskih podjetnikov - Ameriški demokrati vladi očitajo objavo le polovice dosjejev v primeru Epstein - Skakalka Nika Prevc druga v Willingenu, čez pol ure začetek moške tekme

Debelost je bolezen, ki je povezana z več kot 200 drugimi kroničnimi boleznimi. V zadnjem času so se zgodili veliki premiki na področju zdravljenja debelosti, h kateremu je prispevalo odkritje učinkovine semaglutid. Ta uravnava apetit in posledično pomaga pri hujšanju. Pa je to prava pot? Za koga so zdravila s semaglutidom primerna in za koga ne? Je dovolj jemanje zdravil ali je treba narediti še kaj? Kaj se zgodi, ko zdravila ne jemljemo več? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom. Če bi morali o visokem krvnem tlaku vedeti samo eno stvar – katera bi to bila? Tokratni Ultrazvok se začne tam, kjer bi se običajno končal. Prof. dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana razloži, na kaj zdravniki vedno znova opozarjajo. Zakaj je zvišan krvni tlak tiha, a nevarna bolezen sodobnega časa? Tokratni Ultrazvok govori o vzrokih za hipertenzijo, o meritvah in o zdravljenju ter tudi o tem, zakaj so spremembe življenjskega sloga prvi in najpomembnejši korak za izboljšanje in ohranitev zdravja. KO za hipertenzijo TUKAJ Slovensko Združenje za hipertenzijo TUKAJ

Za parkirno kartico stojijo v vrsti tudi ponoči. Drugi poudarki: - Kakšen bo nov most v Mostu na Soči? - Časa za oddajo vlog na tretji poziv Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov je do 3. marca. Med potencialnimi prijavitelji pa je dilem in vprašanj veliko, predvsem glede zagotavljanja sredstev. - Na Ptuju že vse nared za že 66-to Kurentovanje.

Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.Prejemnica nagrade za življenjsko delo, ustanovna članica društva Trepetlika, prva »parkinsonska« medicinska sestra v Sloveniji – vse to je diplomirana medicinska sestra Lidija Ocepek. Že 48 let je zvesta bolnicam in bolnikom, sodelavcem in sodelavkam v ljubljanskem Kliničnem centru. Svojo poklicno pot je začela na anesteziji, zaključila pa jo bo na nevrologiji. Gospa Ocepek navdušuje s svojo strokovnostjo, prijaznostjo, s pogumom, vedrino in toplino. Z oddajo Ultrazvok vas vabimo v njeno družbo.

Konec novembra je minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem ponovljenem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana; dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana; dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana; dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana; mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.

V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi. V rubriki Xpertiza (od 00:32:24) se predstavlja Nina Vodnjov, mlada raziskovalka na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino. Nagrajencem, ki jih predstavljamo v tokratni oddaji, pa lahko podrobneje prisluhnete v oddajah Podobe znanja 3. programa Radia Slovenija. Zoisova nagrada za življenjsko delo akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (medicinska virologija) prof. dr. Tomaž Pisanski (diskretna matematika) Zoisove nagrade za vrhunske dosežke prof. dr. Andrej Rahten (preučevanje slovenske politične zgodovine) prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl (kemijsko in mikro-biokemično mikroprocesno inženirstvo) prof. dr. Matjaž Humar (mikroskopski izvori laserske in kvantne svetlobe) prof. dr. Kristina Gruden (sistemska in molekularna biologija) Zoisova priznanja za pomembne dosežke doc. dr. Luka Vidmar (interdisciplinarne raziskave literature in kulture (16.–19. stoletje)) dr. Jožica Gričar (biologija dreves) prof. dr. Urban Bren (biomolekularne simulacije) dr. Marko Jošt (fotovoltaika) dr. Andrej Zorko (kvantni materiali) dr. Miroslav Verbič (raziskovanje finančne negotovosti in ekonomskih politik) Puhova nagrada za življenjsko delo prof. dr. Franc Vrečer (razvoj farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji) Puhove nagrade za vrhunske dosežke Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras, dr. Robert Zorec (razvoj in uporaba napredne celične imunoterapije pri zdravljenju raka prostate) Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije prof. dr. Uroš Seljak (prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike) Poglavja: 00:32:24 Xpertiza: Nina Vodnjov

Državni svetniki bodo na današnji seji kmalu odločali o ustavni presoji glede izplačila zimskega regresa, ki jo predlagajo delodajalska združenja. Predstavniki gospodarstva želijo s tem doseči razveljavitev dela zakona, ki se nanaša na regres. Poleg tega računajo na zadržanje zakona. To je sicer malo verjetno, tudi zato, ker zaposleni že dobivajo denar na račune. Rok za nakazilo se izteče čez dober teden, a pravne in kadrovske službe so zasute z rekordno velikim številom vprašanj, povezanih z izvedbo. Drugi poudarki: - Kirurge na maksilofacialnem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra, ki so dali odpoved, pozvali k pridobitvi naziva svetnik, kar bi odprlo nove možnosti zaposlovanja. - Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic opozorila, da povečevanje števila hudih kršitev kaže na brezbrižnost do trpljenja ljudi. - Evropska komisija predlaga niz ukrepov za izboljšanje energetske povezljivosti članic Unije.

Na ministrstvu za zdravje so dopoldne iskali rešitve, da bi v ljubljanskem Kliničnem centru preprečili napovedan odhod štirih kirurgov. Če bi odšli, bi to po mnenju podpredsednice Zdravniške zbornice Barbare Škrlj močno oslabilo kakovost obravnave bolnikov, saj bo število specialistov, še posebej v izrednih primerih, prenizko. Tudi zato odhajajočim kirurgom v UKC ponujajo nekatere rešitve, da bi si premislili. Preostali poudarki oddaje: Evropska unija sprejela zavezo za znatno zmanjšanje toplogrednih izpustov do leta 2040. Urad Združenih narodov za človekove pravice v močnem primežu finančnih rezov. Občini Krško in Brežice predlagali lokaciji za vzorčno romsko naselje.

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodnem obdobju in najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Ženska opazi čezmerno poraščenost moškega tipa, aknavost, izpadanje las, nekatere presnovne motnje in druge težave. Sindrom se pojavlja družinsko, in sicer pri od 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

V Splošni bolnišnici Novo mesto je predstojnik ortopedskega oddelka Gregor Kavčič dobil izredno odpoved delovnega razmerja, ker je v zadnjih mesecih 150 pacientov, ki so potrebovali lažji poseg, preusmeril h koncesionarju, kjer jih je operiral. Z odkritimi nepravilnostmi se bodo ukvarjali pristojni organi. V oddaji tudi o tem: - Trije maksilofacialni kirurgi v ljubljanskem Kliničnem centru dali odpoved - Pobuda v mirovnih pogajanjih za Ukrajino še vedno na strani Združenih držav - V Velenju s spomenika Josipu Brozu Titu ukradli glavo

Konec meseca bo minilo 50 let od odprtja glavne stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki se je pozneje preimenoval v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Danes je med največjimi bolnišnicami v srednji Evropi z izjemnimi medicinskimi dosežki. Zdaj ga prenavljajo in dograjujejo, skupna vrednost del je 250 milijonov evrov. Toda po drugi strani pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, hromi delo. O izzivih naše največje bolnišnice v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana; dr. Gregor Norčič, v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana; dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana; dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana; mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.

Novogoriška univerza stopa proti statusu javne univerze, vlada ustanavlja javni zavod za sodobni ples, asfaltne baze pred hišami krajanov Vrtojbe kmalu ne bo več, za Park znanja v Ajdovščini bi lahko pridobili kohezijski denar. To je nekaj odločitev z regijskega obiska ministrov v goriški regiji. Ta ponuja še kar nekaj neizkoriščenih možnosti, so vladi danes povedali tako župani kot predstavniki gospodarstva. V oddaji tudi o tem: - Nevladniki pozivajo poslanke in poslance k vnovičnem premisleku o Šutarjevem zakonu, češ da nas vodi v represijo - Venezuela po prihodu največje ameriške letalonosilke in kopičenju ameriške vojske v svoji bližini napovedala množično mobilizacijo in vojaške vaje - V mariborskem Kliničnem centru zaradi ponarejenih diplom odpustili 2 delavca, ki sicer nista delala na zdravstvenem področju

Fundacija CTNNB1 je po petih letih raziskav prejela uradno odobritev državne agencije za zdravila in medicinske pripomočke za začetek klinične študije, namenjene razvoju prve genske terapije za sindrom CTNNB1. V študijo bo predvidoma vključenih 12 otrok, vsaj deset iz tujine, izvedli pa jo bodo v UKC Ljubljana. Fundacija je edina neprofitna organizacija v Evropi, ki ji je uspelo brez farmacevtskega partnerja samostojno izpeljati celoten razvoj genskega zdravila za novo bolezen, od zasnove in laboratorijskega razvoja, prek testiranja na živalskih modelih, priprave regulatorne dokumentacije in proizvodnje, do zagotavljanja kakovosti ter pridobitve dovoljenja za klinično uporabo. Z dr. Špelo Miroševič, ustanoviteljico fundacije, se je pogovarjala Cirila Štuber.

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje. Gostji: dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana Brala je Mateja Perpar.  V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević

Dr. Zdenka Čebašek - Travnik je psihiatrinja, sistemska družinska terapevtka in sodna izvedenka za psihiatrijo. Na Psihiatrični kliniki Ljubljana je vodila Center za zdravljenje odvisnosti od alkohola in Klinični oddelek za mentalno zdravje. Bila je varuhinja človekovih pravic in predsednica Zdravniške zbornice. V tretjem življenjskem obdobju se posveča prostovoljstvu. Na področju zasvojenosti deluje v društvu Žarek upanja, na področju ozaveščanja o demenci pa v društvu Spominčica – Alzheimer Slovenija. V knjigi Kje so moji ključi je prispevala strokovne komentarje k osebnim zgodbam o življenju z demenco. Je članica Pomurske akademske znanstvene unije.

S specialistom za bolezni srca in ožilja o novi metodi zdravljenja motenj srčnega ritma – o katetrski ablaciji z elektroporacijo.Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60 do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Obdobje ali »napad« hitrega utripanja srca lahko traja uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po tednu dni, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja. Atrijsko fibrilacijo lahko zdravimo z zdravili, v zadnjem obdobju tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo in zdaj s katetrsko ablacijo z elektroporacijo. Gre za prebojno metodo na področju zdravljenja motenj srčnega ritma, predvsem atrijske fibrilacije, so zapisali v UKC Ljubljana. Metoda katetrske ablacije z elektroporacijo je za pacienta varnejša, poseg pa hitrejši. Več v Ultrazvoku s specialistom za bolezni srca in ožilja dr. Matevžem Janom, vodjo programa elektrofiziologije srca na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike naše največje bolnišnice.

Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo. Holesterol je na slabem glasu, da zakrivi številne prezgodnje smrti. Ameriški raziskovalci pa so objavili študijo, v kateri pišejo o tako imenovanem »holesterolnem paradoksu«. Njihove številke so namreč pokazale, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili za Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici (UKC Ljubljana) vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov.

»Iskreno povem, da me je na začetku naziv influencer malo motil. Zdaj pa sem nanj ponosen,« pravi znani zdravnik in vplivnež David Zupančič. Infektolog iz Kliničnega centra v Ljubljani ima na družbenem omrežju Instagram več kot 40.000 sledilcev oziroma – v jeziku družbenih omrežij – foloverjev. Stavi na oseben pristop, saj pravi, da mora vplivnež v vsako svojo objavo dati nekaj sebe.Danes veliko ljudi išče podatke, nasvete in pojasnila o zdravju in boleznih tudi – ali predvsem – na svetovnem spletu. Če nekateri še vedno najraje googlajo, pa drugi že raje uporabljajo ChatGPT. Raziskovalci pa so zaznali še en trend, ki je tako rekoč eksplodiral med pandemijo covida. Zelo je naraslo število tako imenovanih zdravstvenih vplivnežev oziroma zdravstvenih influencerjev. Eksplodiralo pa je tudi število njihovih sledilcev – ljudi, ki informacije o zdravju in boleznih iščejo pri vplivnežih na družbenih omrežjih. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ta trend lahko tako pozitivne kot tudi negativne plati. Več v oddaji Intelekta. Sodelujejo: Raziskovalka in pedagoginja prof. dr. Tanja Kamin (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani), filozof in esejist prof. dr. Tomaž Grušovnik (Pedagoška fakulteta v Kopru) in zdravnik vplivnež David Zupančič (@david.zupancic).

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Maja Moll. Začnimo pri koncu. Na zadnji platnici knjige Svet je drugačen je navedeno kratko pohvalno besedilo akademika Matjaža Kmecla, besede občudovanja in ugotovitev, da je pisanje Mateje Gaber zanimiv memoarski esej. Tako živahnega in samozavestnega kozmopolitizma pri nas zelo manjka. Kmecla so navdušili živahnost, smisel za humorno stran življenja, svetovljanstvo, eruditstvo in še marsikaj. Pisateljica se najprej spominja let, ki jih je preživela v Kuvajtu. Videti je, kot da jo bo pot vodila še v druge, prav tako eksotične dežele, a ni tako. V nadaljevanju obiskuje evropska mesta, nič manj vabljiva pa niso niti slovenska – Škofja Loka, Radovljica in Ljubljana. Pravzaprav je vseeno, kam se Mateja Gaber odpravi, povsod je ona sama – radoživa in živahna ženska, ljubiteljica lepih umetnosti in veseljakinja, ki življenje zajema z veliko žlico in se zna sproščeno smejati, pogosto tudi na svoj račun. Kamor koli gre, povsod je ob njej ali v njenih mislih njen Brane, soprog, po poklicu pediater in zagnan igralec golfa. Če smo že pri golfu, ki je za oba precejšnja strast in izziv, je treba omeniti, da je Brane za poročno potovanje predlagal obisk Škotske, kjer bi si ogledala gradove in si pridobila vednost o bogati kulturni dediščini. Tako mimogrede, malce brezbrižno, je omenil, da bi lahko vzela s seboj palice za golf. Gradov je bilo kar veliko, ogledala pa sta si le enega, saj se igranju golfa nista mogla upreti. Mateja Gaber je otroštvo preživela v Prekmurju, v Ljubljani pa se je izšolala vse do doktorata s področja literarnih ved. Na Filozofski fakulteti na več oddelkih opravlja delo predavateljice in lektorice nemškega jezika. Začelo pa se je tako, da je po študiju najprej učila na Gimnaziji Bežigrad. Ker ljubi življenje in se rada zabava, si ni mogla kaj, da se za pusta ne bi našemila. In kaj je postala tistega dne? Sama Ester Williams, plavalka in filmska igralka, ki je moški svet vznemirjala s svojo očarljivostjo in plavalno veščino. Na Gimnazijo je prikorakala v enodelnih kopalkah, obuta v sandale, na glavo si je poveznila plavalno kapo z obodom iz rož, na oči pa mačja očala v slogu petdesetih let. V cekarju je imela radio na baterije in kopalno brisačo. Mahnila jo je naravnost v ravnateljevo pisarno in se zleknila na njegovo mizo kot na sončno plažo. Vehementno sem odprla vrata njegove pisarne, vključila glasbo Glenna Millerja In the Mood, s prefinjenimi gibi sinhrone plavalke odplavala do direktorjeve mize, nanjo poveznila kopalno brisačo in se ulegla na mizo, kot da se sončim. Mogoče bi kdo rekel, da se igram s službo, ampak meni se je vse skupaj zdelo čisto normalno, saj je bil vendar pustni torek, ko je čas za norčije. Biti profesor pač ne izključuje norčavosti. »Gabrova, super si, ampak pejt iz pisarne,« je odločno in s prikritim smehom »ukazal« direktor in mi tako odprl pot do drugih razredov, kamor me je pot zanesla z glasbo in brisačo vred, toda vedno z elegantnimi gibi Esther Williams. Ravnatelj je bil razumevajoči Janez Šušteršič, po besedah Mateje Gaber najboljši direktor katere koli gimnazije na svetu. Takrat je v dijaškem svetu zaslovela kot profesorica, ki hodi naokrog v kopalkah. Poleg iskrivega humorja knjiga Svet je drugačen prinaša še veliko novega. Pisateljica se spretno izraža v več jezikih, najbolj prepričljivo in s posebnim navdušenjem slovenščino dopolnjuje z nemščino, saj se z njo ukvarja tudi poklicno. Dodaja informacije o književnosti, likovni umetnosti in glasbi. Dosežkom človeške ustvarjalnosti se predaja z užitkom. Kar zadeva medčloveške odnose, je dobronamerna in prijazna. V knjigi ni enega samega pritoževanja, ni kritike, tarnanja in sprenevedanja. Mateja Gaber izraža spoštovanje do človeka in njegovega dostojanstva, ceni pripadnost in narodno zavednost, na visoko mesto postavlja ljubezen in družino. Njen humor nikoli ne zdrkne navzdol, le redko je obešenjaški. Vse okoli sebe vidi v svetlih barvah in obsijano s sončno svetlobo. Ni pa samo resna znanstvenica, temveč je tudi ljubiteljica mode in vsakršnih zabav, tudi domačih. Ko se je kot univerzitetna predavateljica prenehala šemiti v službenih prostorih, je sproščeno veseljaštvo prenesla v domače stanovanje. Zdaj so se po njem sprehajale hollywoodske zvezde, zdaj osebki iz verskega sveta. Ko se je oblekla v boginjo lova Diano, si je domišljala, da je nadvse imenitna, mož Brane pa je imel kar nekaj pomislekov in je njeno podobo z visokimi črnimi škornji primerjal z žensko, za katero ne bi bilo mogoče reči, da je prišla iz samostana, ampak je nekakšna uživaška nabiralka moških. Zaradi nočnega hrupa med zabavami so sosedje klicali policijo, a se ni zgodilo nič usodnega. Policisti so vljudno zavrnili ponujene čevapčiče. Tudi sicer so bila vrata doma Mateje Gaber široko odprta. Družina je bila gostoljubna in je pod svojo streho sprejemala umetnike in druge ljudi, ki so potrebovali prenočišče. Neka ruska trenerka se je nekoliko preveč navdušila nad Branetom. Ocvrta jajca, ki ji jih je pripravil, so bila zanjo vrhunec kulinarične umetnosti, čeprav jo je vzorna hišna gospodinja dlje časa razvajala s slastnimi jedmi in vožnjami na treninge. Zaradi slabe angleščine je imenitnega kuharja Braneta imela za piškot. Mati Mateje Gaber pa se je na potovanju na Nizozemsko uprla amsterdamski prodajalki ljubezni, ki si je meni nič, tebi nič poželela njenega moža in družinskega očeta. Nikakor ji ga ni hotela izročiti v ljubezenski postopek za primerno plačilo. Po knjigi se sprehajajo tudi znane osebnosti iz javnega življenja in različnih dejavnosti. Avtorica v Španiji ni izkoristila priložnosti, da bi se srečala z Luko Dončićem, Marta Verginella in Igor Pribac sta ji prinašala primorske dobrote, Dragan Živadinov in Janez Vrečko sta jo na študentski ekskurziji poučila o konstruktivizmu. V Kuvajtu so delovali znani slovenski zdravniki: Mile Kersnič, Andrej Aleš, Janez Bajc in David Neubauer, Brane Gaber pa je tam opravljal delo supervizorja oziroma glavnega svetovalca arabskim zdravnikom za intenzivno terapijo otrok. Kuvajtska bolnišnica je namreč od enote za intenzivno terapijo otrok v Kliničnem centru v Ljubljani prevzela način zdravljenja najbolj bolnih otrok, ki se zdravijo po vsem svetu in ne glede na to, kje je središče sveta. Pisateljica Mateja Gaber spremeni in obrne marsikateri stereotip. O svoji tašči, partizanki in plemeniti ženski, je napisala veliko lepih besed, prav tako o moževi hčeri iz njegovega prvega zakona. V njej je toliko ljubezni in naklonjenosti, da bo branje v hudo kaotičnih in žalostnih časih, v katerih divjajo vojne, nadvse dobrodošlo. Knjiga Svet je drugačen diši po dobroti. Le kdo se ne bi hotel predati temu vabljivemu vonju?

Številne študije potrjujejo varovalni vpliv sredozemskega načina prehranjevanja na naše žile. Te so namreč celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre, lahko tudi poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani. V oddaji Ultrazvok bo strokovnjak za žile in srce podrobneje pojasnil povezavo med aterosklerotičnim procesom in povišanim holesterolom; opozoril bo na aterosklerozo srčnih žil in povedal, kako tako imenovana mediteranska dieta zaščiti žilne stene. (Po oddaji iz 28.7.2023)

»Metoda je zelo prijazna pacientom in lahko si predstavljate, kako z njo od znotraj obsevamo tumorsko tkivo.«Radioembolizacija je posebna in učinkovita metoda za odstranjevanje rakavega tkiva. Prim. prof. dr. Martin-Michael Uggowitzer vodi Inštitut za radiologijo in nuklearno medicino v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem. Pravi, da so lani s postopkom radioembolizacije zdravili 15 bolnic in bolnikov s turskimi tvorbami v jetrih. Pričakuje, da bo letos ta številka še višja. Tovrstno terapijo v Avstriji ob Leobnu izvajajo še trije ali štirje medicinski centri, v Sloveniji pa ljubljanski Klinični center. Tako kot v Avstriji stroške radioembolizacije tudi v Sloveniji krije zdravstvena zavarovalnica. Podrobneje v Ultrazvoku.

Ime tedna je postal Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, ki je za reševanje populacije risa pred izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah na otvoritvi evropskega Zelenega tedna v Bruslju osvojil kar dve prestižni nagradi LIFE 2025. V kategoriji varstvo narave in biodiverzitete je strokovna komisija projekt nagradila kot najboljšega v Evropi, javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva.Kandidata sta bila še: Mirjana Časar, prostovoljka iz Gornjih Petrovcev, ki je po silovitem neurju s točo v občinah na Goričkem nesebično priskočila na pomoč soobčanom. Po razdejanju je poleg svojega reševala tudi premoženje drugih, s hitrim in učinkovitim ukrepanjem pa številnim prebivalcem pomagala pri zaščiti objektov pred dodatno škodo. Borut Peterlin, predstojnik Kliničnega inštituta za genomsko medicino ljubljanskega UKC, kjer so raziskovalci odkrili dva nova genska vzroka bolezni pri človeku in dokazali, da se na področju genetske diagnostike lahko spopadajo tudi z najzahtevnejšimi primeri. Mednje sodita tudi dedna atrofija vidnega živca, ki lahko povzroči slepoto in mutacija genov, ki vodi do nove skupine bolezni v razvoju možganov.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo, rast naj tako letos namesto 2,6 odstotka znašala 1,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka namesto 2,6. Po mnenju organizacije bo rast gnalo predvsem domače povpraševanje. Druge teme: - Most na krimski polotok po napadu spet odprt za promet - OZN po novem napadu na iskalce pomoči v Gazi terja preiskavo - Raziskovalci na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino odkrili 2 nova gena

Arterijska hipertenzija ali kronično visok krvni tlak prizadene že vsakega četrtega zemljana, v Sloveniji pa ima povišan krvni tlak že vsak drugi odrasel. Nezdravljena ali prepozno odkrita hipertenzija lahko poveča tveganje za pojav hudih zdravstvenih težav, za preventivo in zdravljenje je zelo pomembna sprememba življenjskega sloga. Na vaša vprašanja o hipertenziji bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Težave z refluksom vsaj enkrat na leto občuti več kot polovica ljudi. Gre za pojav, ki povzroča ljudem večje ali manjše težave. O dejavnikih tveganja, preventivi in zdravljenju bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu, naš gost bo asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Klinični psihologi in psihiatri mu močno nasprotujejo in pozivajo k njegovemu umiku. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakonski predlog podpirajo. Kakšni so argumenti kritikov in zagovornikov, kakšen Zakon o psihoterapiji potrebujemo, ali bo skrajšal čakalne vrste in kakšen naj bo, da bodo pacienti pomoč dobili hitreje in pri ustrezno izobraženih strokovnjakih? O tem v Radijski tribuni.

Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Z vsega sveta se vrstijo izrazi sožalja ob smrti papeža Frančiška. Na sobotnem pogrebu v Vatikanu bodo številni politični voditelji. Dogodka se bosta udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Bosta Ukrajina in Rusija začeli neposredne pogovore o ustavitvi zračnih napadov na civilne objekte? - Golob ob zavračanju interpelacije zoper vlado poudarja: privatizaciji zdravstva in socialne mreže bi bili pogubni - Klinična stroka proti zakonu o psihoterapiji, češ da znižuje standarde na tem področju.

Združene države Amerike bodo Rusiji še danes predstavile včerajšnji dogovor z Ukrajino o premirju. Kot je povedal ameriški zunanji minister Marco Rubio, je Ukrajina pripravljena ustaviti dejavnosti na bojišču in začeti pogajanja. Ostali poudarki oddaje: Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala ljubljanski Klinični center, kjer se je seznanila z delom ob zaprti osmini bolnišnice zaradi gradbenih del. Veljati so začele ameriške 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, ki jih je že februarja napovedal predsednik Donald Trump. Ukrep bo prizadel številne države po svetu, tudi Evropsko unijo. Drevi se v Ljubljani začenja Festival dokumentarnega filma.

Ste kdaj zasledili, koliko zdravstvenih zapletov se v zadnjem obdobju v laičnih pogovorih pripisuje okužbam s covidom oziroma cepljenju zoper njega? Pa kaj od tega drži? V pogovoru z imunologom, pulmologom, epidemiologinjo raka in nevrologom pet let po izbruhu pandemije raziskujemo, če je raka res več, kako je z dolgotrajnim covidom, kako hitro so okrevali najhuje prizadeti in kako kaže mRNK cepivom. Sodelovali so: dr. Rok Berlot, Klinični oddelek za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, docent za področje nevrologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani prim. mag. Matjaž Turel, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Strokovna sodelavka: dr. Zarja Muršič. Bral je Igor Velše.

Doktorica Nović je psihoterapeut i klinički konsultant u STARTTS-u, Službi za liječenje i rehabilitaciju torture i traume, NJW. Objavila je knjigu Toxic Love: Breaking the Addictive Patterns of Domestic Abuse, u kojoj piše o ponavljajućim obrascima nasilja u porodici i razlozima zbog kojih nasilje eskalira u učestalosti i intenzitetu tokom vremena, a prošle godine, zajedno sa svojom koleginicom iz BiH, doktoricom Majdom Halilović, napisala je na bosanskom jeziku e-knjigu ZAŠTO Si JE UBIO? Uzroci i prevencija femicida. Na vrlo jednostavan i razumljiv način one su u toj knjizi dale odgovore na mnoga pitanja i nedoumice tako kompleksnog i aktuelnog problema.

Tudi v Sloveniji se za otroke odločamo čedalje pozneje, pozno starševstvo ni več redkost, ampak vse pogostejša odločitev parov. Toda ključno vprašanje je, ali pri tem sodeluje tudi biologija. V aktualni Frekvenci X se sprašujemo, kakšno besedo ima pri poznem starševstvu genetika in kako je pri nas z zamrzovanjem jajčec, ki postaja v nekaterih zahodnih državah vse pogostejša praksa.Sogovornice: Tina Žnidaršič, oddelek za demografske statistike in življenjsko raven, Statistični urad dr. Luca Lovrečić, Klinični inštitut za genomsko medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana dr. Nina Jančar, vodja oddelka za zunajtelesno oploditev na ginekološki kliniki na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Klara Lotrič, obolela za kostnim rakom, ki si je zamrznila jajčne celice

Motnje menstrualnega cikla, čezmerna poraščenost, mozoljavost in izpadanje las ter nekatere presnovne motnje - vse to so glavne značilnosti sindroma policističnih jajčnikov, ki se pojavlja pri 5 do 10 odstotkih žensk v rodni dobi in je najbolj pogosta hormonska motnja in najbolj pogost vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla. Sindrom se pojavlja družinsko, pomembni so tudi zunanji vplivi. O sindromu policističnih jajčnikov bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bo odgovarjala prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Grow Clinical Psychology, geçtiğimiz günlerde Canbera'da çok önemli bir ödül aldı. Kliniğini ziyaret ederek Grow Clinical Psychology kurucusu psikolog Firdevs Tat, çocuk ve ergen psikoloğu Ceril Gocuk ve kliniğin idari sorumlusu Özlem Ülkü ile aldıkları ödül ve Türk toplumu'nda görülen ruh sağlığı sorunları hakkında konuştuk.

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec? Sogovorniki: Izidora Šotner, kuharica v UKC Maribor Ksenija Ekart, vodja oddelka za prehrano in diatetiko v UKC Maribor Marko Slavič, direktor doma Danice Vogrinec Marta Kurnik in Tihomir Vinkovič, kuharica in vodja prehrane v domu Danice Vogrinec Dušan Erjavec, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje

Ne zna se tko je odgovoran za pojavu opasne legionarske bolesti u najvećoj zagrebačkoj bolnici – Kliničkom bolničkom centru Zagreb. Predstavnici nekadašnjih logoraša u srpskim logorima početkom devedesetih „poljubili vrata“ u srbijanskom tužiteljstvu za ratne zločine. Predsjednik Zoran Milanović i dalje protiv vojne pomoći Ukrajini u borbi protiv ruske agresije. Bez mjesta u javnim vrtićima u Zagrebu u sljedećoj sezoni ostat će 1900 djece, osjetno manje nego godinu ranije. Knin u srijedu najtopliji u Hrvatskoj, čak plus 36 stupnjeva celzija.

Za oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami se odločajo pri tistih neplodnih parih, pri katerih zaradi bolezni moškega ali ženske z nobenim postopkom ni mogoče pridobiti semenskih ali jajčnih celic ali pa sta partnerja nosilca hudih dednih bolezni. Darovanje moških spolnih celic zdravih darovalcev je tako upanje za številne pare in je v Sloveniji zakonsko urejeno od leta 2011. O pogojih, postopku in drugih vprašanjih bomo govorili v ponedeljkovem svetovalnem servisu, ko bo naš gost Sašo Drobnič, dr. med., vodja Dnevne klinike na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani.

U zagrebačkoj Kliničkoj bolnici Merkur jednom pacijentu tijekom jedne operacije presađeno je čak pet organa. U Europi se takvi zahvati rade u samo 11 bolnica. Traje istraga pada sportskog zrakoplova u kojem je kraj Kerestinca poginula jedna osoba, četiri su ozlijeđene i izvan su životne opasnosti. Hrvatski šef diplomacije Gordan Grlić Radman ukazuje na neprihvatljivu retoriku iz BiH. Kaže: „Da nije bilo Hrvatske i Hrvata ne bi bilo cjelovite, neovisne i suverene BiH“.

Tema četrtkovega svetovalnega servisa bo epidemija sodobnega časa – sladkorna bolezen. Število obolelih narašča, to je po večini povezano s staranjem prebivalstva in manj zdravimi spremembami v življenjskem slogu, narašča pa tudi pojav sladkorne bolezni med nosečnostjo. Bolezen tako pomeni veliko zdravstveno težavo in izziv za vsakega posameznika in celotno družbo. Naš gost bo prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. .

Vlada v javno obravnavo pošilja prenovljeno uredbo o opravljanju gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Po več kot desetletju načrtov bi tako zdaj predvidoma v nekaj letih nova obrata za sežig odpadkov stala v Ljubljani in Mariboru, zagotavljala bi tudi toploto prebivalcem. A odprtih je še precej vprašanj, tako glede financiranja kot tudi glede javne podpore in vpliva na okolje. Za Ljubljano se prav zdaj izvaja študija, kako visok dimnik bi tak obrat potreboval, da bi izpusti segli nad inverzijo. Vprašanje je tudi, kako bi tak način obdelave odpadkov vplival na delež recikliranja. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc Jaka Kranjc, Ekologi brez meja Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem Kliničnem centru

En la 1300-a E_elsendo el la 10.02.2024 ĉe www.pola-retradio.org: • Hodiaŭ reference al nia arkivo ni memorigas la interparolon el 2009 kun la forpasinta la 2-an de februaro 2024 profesoro Wim Jansen, eksa profesoro de interlingvistiko kaj Esperanto ĉe la Universitato en Amsterdamo. La interparolo rilatas i.a. al lia oficiala parolado post la transpreno de la profesora posteno. • En komencaj aktualaĵoj ni informas pri la riĉa februara programo en Katowice, la Eŭropa Ĉefurbo de la Scienco 2024; pri Grand Prix de la 30-a Internacia Festivalo de la Kristnaskaj kaj Pastoralaj Kantoj por la Militista Orkestro el Żytomierz; pri omaĝo de italoj al prof. Michele Jamiolkowski, savinto de la Kliniĝinta turo en Pizo. • La sciencbultena rubriko koncernas eplorojn pri la informpoluado. • Cristina Casella kantas en Esperanto fragmenton de la kanto „Sen iu kondiĉo" de Katy Perry. La interreta foto prezentas poldevenan scienciston, kiu savis la Kliniĝintan turon en Pizo. • En unuopaj rubrikoj de nia paĝo eblas konsulti la paralele legeblajn kaj aŭdeblajn tekstojn el niaj elsendoj, kio estas tradicio de nia Redakcio ekde 2003. La elsendo estas aŭdebla en jutubo ĉe la adreso: https://www.youtube.com/results?q=pola+retradio&sp=CAI%253D I.a. pere de jutubo, konforme al individua bezono, eblas rapidigi aŭ malrapidigi la parolritmon de la sondokumentoj, transsalti al iu serĉata fragmento de la elsendo.

Vemo, da so odnosi in komunikacija na delovnem mestu zelo pomembni, ko govorimo o preprečevanju mobinga. Zato bomo tej temi posvetili torkov Svetovalni servis na Prvem. Poudarili bomo preventivno delovanje in tudi ukrepanje v primeru mobinga. Kaj mora narediti vsak delodajalec za preprečevanje mobinga? Kam naj se po pomoč obrne delavec, ki je žrtev? Gostja v studiu Prvega bo Tanja Urdih Lazar, ki vodi Center za promocijo zdravja na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.

IZŠLA je AIDEA knjiga, ki vsebuje moje zapiske, meditacije, spoznanja in modrosti gostov prvih stotih epizod podkasta AIDEA: https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 121 je bil moj gost prof. dr. Borut Škodlar, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Ukvarja se predvsem s fenomenološkim raziskovanjem doživljanja ljudi s psihotičnimi izkušnjami in samomorilnostjo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Umiritev, odnosi in perspektiva Klinična in neklinična področja psihoterapije Vpliv izkustev na delo terapevta Ni samoumevno kaj je psihoterapija Sigmund Freud in njegove teorije Vedenje in videnje psihoterapevta Carl Gustav Jung in arhetipi Biblijske zgodbe in psihologija Alfred Adler Viktor Frankl in smisel življenja Iskanje smisla Film Stutz in trikotnik življenjske sile Skeptičnost do klinične psihiatrije Meditativne prakse v psihoterapiji Terapije s svetlobo

Robertova gošća u ovoj epizodi je psihološkinja Snežana Mrvić koja radi na IMZ. U razgovoru ćete čuti zašto je klinički psiholog izuzetno važan u timu koji brine o našem mentalnom zdravlju, šta je baterija testova koju psiholog radi i kako terapija filmom utiče na nas.